PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO, ILI... TOREK. 15. JUNIJA (JUNK 15), 1937 lefcssrlpttea ie.00 T serij Acceptanee fer msillng at »pedal raU 0£ poeta«« provtdsd far in -ctlsa 110«, Act «1 Oct. 1, 1917, aotkorU«! on Jw> 14. 191». Železničarji podprli jeklarske delavce Lewisza minimalno plačo in manj ur Zahteva amendiranja predloženega zakona -O- * Washington. — (FP) — Predloženi zakon administracije ta minimalne plače in maksimalni delovnik je v načelu podprl tudi John L. Lewis, predsednik rudarske unije in načelnik CIO. Svoje misli o osnutku je povt-, dal na skupni seji obeh zborničnih odsekov, ki vodita zaalila-nje. Govoril je kot predstavnik rudarjev in €10. Lewis je podprl predloftenl zakon, ker ga smatra ta boren začetek smotrenega plani* ran j a za dosego boljše druftbe. Rekel je, da je v jedru zdrav, ne pa v celoti. Ugovarjal je peti sekciji, ki daje komisiji moč, da lahko poljubno določa in spreminja minimalno plačo in maksimalni delovnik za vtako industrijo posebej na podlagi ekonomskih razmer. Lewis je zahteval črtanja te točke ter določitev splošne minimalne plače 40 centov na uro fn maksimalni tednik Hft ur ta vse meddržavne industrije, katere bi kril zakon. 8 tem bi ae komisiji vzela velika moč, katero bi v nasprotnem slučaju imela in katero bi lahko izrabljala tudi proti unijam. Bavila naj bi se le z zadevami, ki bi bile laven teh določb, to je s slučaji nižjih mezd kakor bi morale biti v smislu zakona in viijega delovnika kakor 86 ur na teden. To bi poenostavilo aakon In ga izboljšalo. Strinjal se je t f.reenom, ki je nastopil nekaj dni prej, da se je treba varovati pred vsako tendenco, ki bi šla za znižanjem plač kvalificiranih in organiziranih delavcev. Ni se pa strinjal z Greenom, naj se minimalne plače tičejo le delavoev, ki zaslužijo manj ko $1200 na leto. Ako bi se to načelo zaneslo v zakon, je argumentiral Lewis, tedaj bi lahko izrabljali zakon za depreslranje višjih plač na to točko. Za osnutek se Je v principu izrekla tudi Delavska nestrankarska liga. Njen podpredsednik Kly Ollver je kongresnemu (Dalj« na Z. strsnl.) Transportacija železne rude ustavljena Yoongstown, O. — (FP) — Tovorni vlak, natrpan z železno rudo, ae je ustavil ob barikadi, katero so jeklarski piketi postavili na železniški progi, ki vodi v tukajšnjo tovarno Repu bi ic Steel Cprp. Železničarji so stopili t vlaka, se posvetovali s stav-karji, nakar je vlak odrinil nazaj. To je bilo znamenje, da člani železniških bratovščin podpirajo jeklarske stavkarje. Pogodbe med bratovščinami in Železniškimi kompanijami vsebujejo klavzulo, da železničarji lahko prenehajo delati, če jim preti telesna nevarnost. To pomeni, da korporacija ne bo vdč dobila železne rude po železnici. Železniške družbe so se zaradi tega pritožile pri governerju Daveyju. Pozvale so ga, naj podvtame potrebne korake, da jeklarski stavkarji ne bodo nadlegovali železničarjev. Istočasno so se zatekle k sodišču, naj izda injunkcijo proti stavkar-jem, ker ovirajo železniški promet. Medtem je prišlo poročilo iz Minneaote, da sta morala dva rudnika korporacije Republic Steel ustaviti obrat, ko so rudarji oklicali stavko. John Bernard, ki je bil izvoljen za kon-grešnika na listi farmarsko-delavake stranke, je prevzel vodstvo organizatoričune kampanje CIO med rudarji v Minesoti. V enem tednu je več ko tisoč rudarjev v železnem okrožju vstopilo V un!J6.v Bernard v svojih kampanjskih govorih naglaša, da ima Minnesota farmer-labo-rita ta governerja, ki jim ne zanika pravice organiziranja v uniji, ki jih bo reprezentirala pri kolektivnih pogajanjih. Poštni department je ustavil pošiljanje živil po pošti stavko-kazom v tovarni Republic Steel Corp. v Warrenu, nakar je korporacija poslala oster protest Farleyju, načelniku poštnega departmenta. V protestu na-glaša, da je poštni urad v zaroti s stavkarji. V VVarrenu je bil organiziran odbor "vlgilantov", ki bo pomagal jeklarski korporaciji pri za- Spoznani to bili za krive zarote na podlagi starega zakona ZAGOVORNIKI VLOŽILI PpiZIV Aubum, Me. < - (FP) — Na podlagi starega aakona, ki je bil mrtev 97 let, J4 država Maine obtožila devet organizatorjev CIO zarote proti čevlj^cim tovarnarjem v distriktu Lewiston-Auburn, ker so Oklicali in vodili stavko in s tem povzročili veliko škodo tovarnarjem. Na obravnavi, ki je trajala dva tedna, ao bili vsi spoznani ta krive in obsojeni v zapor.! Obravnavi je predsedoval sodnik Arthur Chap-man, državni toftilec pa je bil Frank Powera. Slednji je privlekel na površja zakon, ki je bil sprejet v državi Maine I. 1840. Ta govori, da je organiziranje delavcev zarota in unija nelegalna kombinacija y škodo onim, ki se ji ne pridružijo.^ Obsojeni organizatorji so John Nolan, Paul Salvaggio, Martin Lawless, William J. Mac-kesy, VVilliam Mahan. May Dau-phine, Jack Doyie, George Kan-dor in VVilliam Thornton. Trije organizatorji ao bili oproščeni, proti dvema pa J« bila obtožnica umaknjena. Nadaljnji štirje bodo pozneje prišli ,pred sodišče. Poroto, ki je spoznala obtožence ta krive, so tvorili farmarji, ki imajo malo pojma o bojih Industrijskih delavcev. Državni tožilec je v svojem govoru nagla-šal, da je bilo vse mirno v distriktu Iiewiston-Auburn in da so bili delavci zadovoljni, dokler niso v ta distrikt prišli organizatorji CIO. Na podlagi omenjenega zakona je zaprta delavnica nelegalna. Prosekutor jc dokazoval, da so organizatorji kršili ta zakon, ko Dalj« na 8. »traaM ——tttwt-1 " r.....■*"" """• tiranju stavke. 'Ta-odbor tvorijo trgovci. Trgovci so tudi med deputi/i, katere je mobiliziral okrajni šerif Ralph Elser za razbijanje stavke. Iz Bukarešte poročajo-—kolikor je moglo uiti cezuri—da je bila Stojadinovičeva vlada danes zjutraj strmoglavi jena in več ministrov je v ječi. Revolta je naperjena proti regentom in vodijo jo radikalni ministri HUKARR&TA. RUMUNIJA. 14. Jun. — Danes tjutraj ae Je izvedelo, kolikor je dopustila runi urnika cenzura, da Je Izbruhnila revolta v lielgradu. Namen vstaje Je, da strmoglavi regente, katere vodi knez Pavel In ki vladajo namesto trinajstletnega kralja Petra. Kolikor Je do tdaj znano, Je revolia toliko uspela, da Je bil predsednik vlade, dr. MIlan Rte-ladlnovi«, odstavljen. Ve« drugih ministrov Je bilo aretiranih. Druga veet, ki nI potrjena, ae glasi, da so v Helgradu veliki In krvavi rtgredl In boji. . Informirani krogi v Bukarešti pravijo, da Je levo krilo Jugoelo-vanake vlade na čelu revolte. Domače vesti Smrtne nesreče v Pennl Luzerne, Pa.—Pri delu v premogovniku je bil zadnje dni ubit George Renec, star 39 let in doma od Metlike v Beli Krajini. Zapušča Ženo In tri hčerke. — Dan poprej so našli na ulici v nezavesti rojaka Mika Bežks, ki je Ae tisti dan umrl. Star je bil 43 let in doma iz Šenčurja pri Kranju. Zapustil je Ženo in sestro. Odpotoval Je v stari kraj VVaukegan. — Jože Zelene je zadnje dni odpotoval s svojo družino v staro domovino, ns Vrhniko, kjer ostane za stalno. Veatl la Clevelanda Cleveland. — Te dni sta se poročila Frank Sodnikar in Marion Končan. ženin je urednik angleške strani Enakopravnosti, nevesta pa predsednica društvs Commodores pri SNPJ.—V petek je v bolnišnici umrla Rose Oberstar, roj. Vidrlh, stara 81 let. Rojena Je bila v Clevelandu in tu zapušča moža, očeta, tri brate in eeatro. Čiščenje v Rusiji vznemirja Francijo Odmev eksekucije visokih vojaikih čast-nikov Italijani v ofenzivi v Baski za Bilbao V Rimu odprto poročajo o izgubah v Španiji Parit, 14. Jun. — Kksekuelja maršalu Mihaela Tuhačevskljs In sedmih drugih ruskih genera« lov je slarmirala desno krilo Klumove koalicijske vlade, To kaže uvodnik v listu Oeuvre, glasilu socialnih radikalcev. "Koliko Je vredna francosko-sovjetska pogodba vzajemne vojaške pomoči, ko vemo, da ruski generali Iz sovraštva do Htulina sklepajo zveze z naclj. sko Nemčijo?" vprašuje ta list. List dalje vprašuje Htallna, čs se zaveda vtisa, ki ga Je obsodba in eksekucija ruskih genera-lov naredila v tujezemstvu. "Kksekuelja visokih vojsških častnikov Je resna stvar," piše Oeuvre. "Po vesteh iz Moskve llllbao, Itaka, Apanlja. 14. Junija__Fašistični poveljniki so zadnje dni vrgli 75,000 Italijanov in Nemcev, pomešanih z oddelki domačih fašistov, v silovit hoj zs okupacijo Hllbaoa. Pri tej ofenzivi sodeluje 150 letsl, večinoma Italijanskih, ki sipljejo boni I h* ris baskiške poatojanke. Je v rdeN armadi polno izdajalcev, čeprav so doslej trdili, ds Je zvesta sovjetskemu režimu. Na obtožbo izdajstva so bili obsojeni v smrt isiveljnlki armsd .v Ukrajini In beloruskih dis-strlktlh," kjer Sovjetski uniji preti največja nevarnost napada. <' > »M itot M i/Uc »•»— poWfcU M-Mtori. Polagoma se čisti ozračje Delavsko politično ozračje v Združenih državah te je pričelo polagoma čistiti. To ozračje je aeveda še vedno v ozadju In precej zamrčeno z mogočnimi delavskimi ofenzivami na Indus-trfj«ikf fronti, vendar se kažejo znamenja, da je tudi delavska politična fronta oživela. Zborovati je takozvanlh soclaMemokratlčnih elementov v Pittaburghu je eno teh znamenj. TI socialdemokrati so socialisti, ki so bili v preteklem letu vrženi iz stare^ socialistične stranke ali pa so sami pustili to stranko, ko so videli, da gre z njo h koncu. Bolje bi bilo, Če bi se Imenovali demokratični socialisti namesto socialdemokrati, kajti proti zadnjemu nazivu je preveč predsodkov po zaslug5 komunistov, vendar ime samo nič ne pomeni, če nI za njim jasne načelnosti. Socialisti, ki so zborovali v Pittsburghu 29. in 30. maja, so sprejeli načelno deklaracijo, ki najjasnejše izraža in opredeljuje stališče, pota In cilj njenih avtorjev In onih, ki so se Jim pridružili. Tako dobre, krepke, logične In iskreno delavske deklaracije nismo že dolgo slišali zazvenetl v Ameriki. Plttsburška deklaracija se lahko označi v enem samem stavku, ki pove: Po potih demokracije do ekonomske in sociaJne demokracije ali demokratičnega aocializmal Vprašanje Je, koliko uspeha bodo Imeli socialistični elementi, ki so to deklaracijo sprejeli. Deklaracija nudi sijajen ogelni kamen bodoči masni delavski stranki, centralna Ideja za graditev programa z Jasnim ciljem Je tukal, toda organizacija Je še šibka. Pittsburški zborovale! niso ustanovili nove stranke, temveč so le povezali po svojem mišljenju in taktiki sorodne skupine v federacijo, ki naj Išče pristašev In izhodišča v novih združitvah; organizacije v posameznih državah, ki spadajo k soclaldemo-kratični federaciji, imajo široko avtonomijo* Bližnja bodočnost mora pokazati koliko bo 'n federacija aktivna in energična, da bo lahko vplivala na spojitev premnogih farmarsko-de-lavskih strank in skupin, progresivnih enot in ostalih političnih organizacij, ki že eksistirajo in katere so najbližje njenim prlnci|M»m. A vse to ne bo pomenilo dosti, če njen vpliv ostane— zunaj novih industrijskih unij- Vsi vodilni demokratično napredni delavski misleci sdelavska stranka v Ameriki mora iziti iz masnih industrijskih unij oziroma te unij** morajo biti njena hrbtenica. Drugega pogoja za moč in bodočnost te stranke ni. Nemogoče si je misliti Lewlsovu industrijske unije, ki številčno že dosegajo Ameriško delavsko federacijo, dočlm so zadnjo *e davno puittiU* ta selsaj s svojo agresivnostjo, da bi ubrali' nt't»olitično pot federacije. Kakor no zavzele novo |K>t v vseh ozirih na industrijski fronti, tako jo ImhIo prej ali slej zavzele tudi na političnem polju. To bo samostojna pot, ki bo držala pro* od liapitalietičnih Mitičnih strank. DanaAnjs bojev itost novih industrijskih u-nij, ki včani nete do grobosti, ns* ne sme nič plašiti. To je nekaj nsravnegs pri mladih stvareh. Mlad«* unije so |x>dobne ftrebetu. ki Je sproščeno pripravljeno preskočiti vsak, še tako visok plot; v'se to mine, ko pridejo unije v mla-deniško dobo dozorelostl. Kaj bi torej bilo bolj idealnega kot nastop teh unij v um »ni politični stranki, ki racvije svoj program na bazi plttsburAkr deklaracije? Nismo takšni optimisti, da bi bili v to že zdaj zaverovani.' Heslnost Je muhasts. Nihče se teira bolj ne zaveda kot delavec, ki ima za seboj dolga leta izkušenj in ki je že doživel dolgo vrsto razočaranj in prevar na vseh koncih in krajih. Toda brez ideala je življenje temna noč. Delavsko gibanje v Ameriki mora biti usmerjeno v napredek, drugače je bolje, da ga ni. Izkušnja na« uči, da ae je vsako delavsko gibanje, ki je krenilo a poti na|>redka. razbilo. Naš ideal, delavski soriaini ideal mora torej biti napredno industrijsko in politično gibanje, ki hodi po potih demokracije in ki Ima za svoj cilj ekonomiko in socialno demokrati jo. Gladko in brz6 ne gre nobena stvar. Trajata bodo še leta. predno se v Združenih državah ratvije močna in adrava delavska stranka, ki bo sposobna prevzeti vlado in (spremeniti so> cialni red. Naša trdna vera pa je. da to pride. Val oni. ki so te vere, naj gredo na delo Brez In boja ne bo nič. Glasovi iz naselbin Konvencija in drago Is Detroita Detroit. — Ko ava ae a Petrom Benedictom dne 16; maja pripeljala v Cleveland in ae usta-v ila ob treh popoldne pred SND na St. Clairju, Je bilo pred vhodom zbranih več Clevelandčamov. Ko aem vprašal za sprejemni odbor, mi ni nihče odgovoril. Ker mi je pa poslopje dobro znano, sem šel notri in tam našel dva odbora: poverilni odbor in odbor za atanovanje. Glede slednjega z menoj niso imeli noben« aitnostl, ker sem al bil stanovanje že sam preskrbil pri družini Franka Až-mana, kateri so me Jako lepo •prejeli in ves čas konvencije ili na roko v vseh ozirih. Na Um meatu se jim še enkrat iakreno zahvalim za postrežbo in gostoljubnost. Bil sem že na več konvencijah, toda ta mi bo ostala najdalj v spominu. Zame in tudi sa marsikaterega drugega je bili ta konvencija v reanlci zgodovinskega pomena. Sestali smo a« prijatelji, ki ae nismo videli že iz otroških let. Bili so ginljivl prizori. Ta in oni ti seže v roko in ti razodeva, od kod prikaja in da sta skupaj v šolo hodila In krave pasla. Dansa po 80, 40, 50 Istih ae zopet anideta, seveda odrasla in že tudi stara mola, ki si imsts mnogo povedsti is pretek losti. Ker ima SNPJ svoja postojanke po vaeh Združenih državah, kjerkoli qp naaeljeni Slovenci, gre njej največje priznanje, da se delegacija anide aku-paj iz vse dežele vsaka štiri leta. Snidejo se skupaj že davno pozabljeni sošolci in prijatelji is stare domovine. Ta konvencija ni bila pomen Ijiva samo zato, da smo se i marsikom zopet videli. Zgodovin skags pomene je tudi radi svo-Jegs dels in sklepov. Odlikovala je prvič predvsem radi lepe »s harmonije in dobre kooperscljs med delegsti. Drugič je aprejela zaključke za stare in onemogle člaife, katerim ni mogoče menta plačevati. Tretjič je dala ugodne pogoje za zopetni pristop onim članom, ki ao bili radi krise prisiljeni zapuatlti jednoto. Ponovno lahko pristopijo ne glede na starost, ako ao fizično sposobni. Četrtič je delegsclja na široko odprla vrata mladini, kateri se nudijo vae ugodnosti kolikor jih je pač mogoče dati kak šnl jednotl. Zaatopana je dobro v glavnem odboru in ima prlll ko pokazati in razviti svoje sposobnosti pri nadaljevanju našega dela. Nadalje je konvencija dodala še več zob v načelno izjavo. Le-montaka klika ae bo morala bodoče posluževati boljšega orožja ko v preteklosti, ako bo hotela zrušiti temelj avobodne misli in delavake principe pri SNPJ. Konvencija Je jaano pokazala, da zavedni in napredni duh še trdno živi med alovenakim narodom. Tudi naša mladina koraka po isti začrtani poti do cilja enakopravnosti za vse delavce. NI mogoče na kratko opiaat vsa dobra in koriatna dela konvencije, ker ao preobširna. Priporočljivo je, naj vaak čita dnevnik in tednik Proavete in se bo lahkti vsak prepričal o zaključ klh iz konvenčnega zapisnika. Članstvo bo prsjelo nova pravila, ko bodo gotova. Samo malo potrpljenja, da v glavnem uradu urede nakopičeno delo. Ko prideš ns prvo aejo konvencije, ai izbereš aede* ter čakaš, da te pokličejo, da dobiš znak in potrebne llatine. Val nekam postrani gledamo, ker se ne poznamo. 2enake ao ae lepo oblekle in napudrale kot bi šle na svetovanje. Toda tudi one ozirajo bolj plašno po moških, ker jih ne posnajo. Drugi dan že opaziš malo več živahnosti In pomenkovanj* v grupah. Na sejah prvih par dni ae oglasijo le bolj korajžni, toda po nekaj dneh *e marsikateri ohladi In prepust debato drugim, ki Imajo veeelje za Mrgumentiranja. Marsikateri si misli sli trd ds več ko polovica delegatov ni ti besede ne «|iregevori In da je ta delegacija mrtva. Ravno na aprotno je resnica. Velikokrat je primerilo, ko je par delegatov argumentiralo o kakšni stvari, da so nazadnje prišli v avoje lastno nesoglasje in aami jali, ali pa priAli na pov kaj drugega kakor je bilo na dnevnem redu. Ako pa delegat epo mirno aedi in posluša, bo mel boljšo razsodnost, kaj je prav in dobro za jednoto in pri glaaovanju ve, za kaj ali o čem glasuje. Na konvenciji je najbolj tvažno, kako in o čem glasuješ, ne pa koliko boš govoril. ' Resnica je, da nekateri dele-gatje zavlečejo konvencijo, ker vprašajo za besedo in ponavljajo, kar je bilo že povedano. Nisem se pa atrinjal, kakor marsikateri drugi ne, s Črtanjem govorniške iste sredi debste. Take predloge so nsvsdno stavili prav tisti, ki so že govorili. S tem se je marsikomu vzela beseda, do katere e bil upravičen in za kar ga je društvo poslalo na konvencijo. Cer aem bil par dni Jako prebla-jen, mi ni bik) mogoče poseči v razprave. . To priliko aem izrabil za opazovanje aentimeata med delega cijo. Ako ai tiho in pozoren, uja meš marsikakšno opazko med šušljanjem v avoji okolici. Prvih par dni sem opasoval skupine rssllčnih naselbin. Cikaika delegacija je bila najbolj razkropljena, ko ao prišli na konvencijo. Clevelandaka delegacija je bila rasdsljena na dve grupi, toda ni sem mogel ugotoviti, kaj je bil vzrok. Videlo se ml j«, da so bi s ns dnu osebne ambicije. Med mlhvauško in detroitsko delegacijo je vladala harmonija, penn-sylvanska pa je imela ravnotežje, kar se je pokazalo pri glasovsnju o mestu prihodnje konvencije. Ta mandat je dobil Pittsburgh. Drugi teden zborovanja sem opszil, da je vsa tista napetost nekam izginila. Tudi med Cika-žani in Clevelandčani je nastala harmonijs. Nihče ni nič povedal n razkrinkal, kskor ao nekateri prej obetali. Konvencijo oziroma epilog (onvenclje smo formalno zaključili v Petroitu dne 5. junija na jrvi priredbi novega društva 758. Tu je bila navzoča delegacija iz Kansaaa, Wyominga, U-taha in Michigana- Iz Kanaasat je bil delegat J. Brezovar, iz Wyomlnga Jack Zaltz, iz Utaha br. Benedlct, iz Michigana pa šest' delegatov. Konvencijo smo zaključili pri veseli družbi. O konvenčnlhf priredbah in banketu bi se dalo veliko pisati. Clevelandčanje so pokazali, da jih po zmožnostih in talentih ne prekaša nobena naselbina. No, alovenaki Cleveland pa je tudi največji za Ljubljano. Gre jim veliko priznanje za njih trud in požrtvovalnoat. Največ prizna* nja vaekakor zaslužijo mladinaki in pevaki zbori in ps rojak Loula Seme za njegov trud in koriatno delo. Le naprej, rojak Semet Tvoje delo bo živelo pb naši in tvoji smrti. Krvoločni fašistični diktator Mussolini je zatrl in u tihnil slovensko pesem v rodni zemlji nsšegs naroda, toda L. Seme jo je oživel In postavil na če še v bodoče vihteti bič kakor ga je v preteklosti. On se proti vi vsakemu zakonu, pa naj pride Iz ]>ansinga ali Washingtona. Dar nes ga že večina ameriške jav-noati pozna kot abaurdnega diktatorja, ki hoče za vsako ceno uvesti svoj fordizem po Hitlerjevem vzorcu. ✓ Vse pa je odvisno od delavcev samih. Ako se hočejo otresti Fordovega fašizma, nI danea več druge poti, kakor da ae vpišejo in organizirajo v uniji UAW. To je edina rešitev za delavce. Mogoče, da so danes malo boljši pogoji pri delu, toda zapomniti st je treba, kaj je bilo v pretekloeti in kaj še lahko pride, če Ford ostane diktator. Ne dajte ae več blufati! Sedaj je čas, da sami lahko kaj koristnega storite zase in Vašo družino. Kakor je razvidno, bo meato Detroit v enem letu atoprocentao unijsko. Za priznanje unije so štrajki na dnevnem redu. In to povsod, v malih in velikih tovar nah. Vozniki in sploh Vae delavstvo zahteva priznanje unije. Delavstvo je v velikem valu prebujenja. Le naprej do zmage vse ga delavstva! Anton Jnrca, 121. Resolucija Bellaire, O. — Na zadnji kon ferenci okrožne Prosvetne me tiče je bila sprejete sledeča resolucija zs priobčltev v Proeveti: Ker zastopniki soc. klubov in društev Prosvetne matice, zborujoči 30. maja na Blalnu, O., vidijo, da Je delegacija lt redne konvencije SNPJ, ki ae je vršila v Clevelandu od 17. do 28. maja, rešila svojo nalogo v prid večine članstva SNPJ kot tudi v prid razredno zavednega delavstva, in ker je reakcija, ki je delala in ruvarila na vse načine, da bi uničila vse, kar je delavskega in progresivnega pri SNPJ, popolnoma pogorela a svojimi nakanami, zato zastopniki te konference Proavetne matice, ki smo tudi vsi člani SNPJ, damo priznanje vsej napredni delegaciji, ki je delovala, da ae je SNPJ obdržala na delavskih prinei-pih in načelih. Želimo in urgi-ramo, da bi sedaj po konvenciji šli vsi na delo in tudi stoodstotno izvsjali zakljukče in sklepe 11. redne konvencije SNPJ. Za konferenco soc. klubov in društev Proavetne matice za vzhodni Ohio in bližnjo W. Va. John Rebol, predsednik, Joneph Snoy, tajnik, Loul* Pavlinlch, zapisnikar. S stavkovne fronte jeklarjev Girard, Ohio. — V stavki jeklarjev se tukaj do sedaj ni pripetilo še nič posebnega, razen v prvih par dneh, ko je bilo par prask v bližnjem Nilesu in War renu med stavkarji in stavkoka zi. V Youngstownu je bilo vse mirno do včeraj, to je 9. junija, ko so se pograbili stavkarji in mestna policija in šerilovi depu-tiji, in to ravno opolnoči, ko je kompanija peljala s avti živež v pričele širiti peticije sa odpoklic šeriia in sprejele so protestne resolucije proti županu. Vse ____tno delovno ljudstvo, razne unije in druge organizacije so zagrozile z generalno atavko, a-ko policija ne preneha z napadi s bombami in drugim orožjem. Tako se godi delavcem kadar zahtevajo, kar ao upravičeni. Namesto prsvice pa dobiš s količkom po tisti svoji butici, ker je nisi znal rabiti pri volitvsh. Dokler kimaš in voliš tske tiče, ki ti sedsj delijo tvojo plačo, si dober državljan, ako pa odkima«, potem si pa nezaželjen radikalec. Youngstown Sheat * Tuba je popolnoma zaprta, pravi, da bodo vrata zaprta toliko časa, da dobi protekcijo za tiste, ki bi radi delali. Na stavki je 14,000 delavcev. Tovarna Republic Co. je v Youngstownu tudi zaprta; v njej je le par postopačev, ali obrata nikakega. V tej tovarni dela 0000 ljudi, ki so vai zunaj. Malo drugače je v Nilesu in Warrenu. Tukaj imajo hud boj pri Republic Co. Prizadeta je tur dl pošta, ker noče dostavljati živil stavkokaaom s poštnimi tru-ki. Letala vsaki dan dovažajo hrano Is Clevelanda. Kakor se sedaj sliši, bo mestna vlada Clevelanda vzela dovoljenje Republic Co., da ne bo mogla rabiti letališča. V Warrenu uposluje Republic Co. 6500 delavcev, od katerih jih je ostalo v tovarni 100, v Nilesu Jih pa dela 1000. Tudi tam jih Je nekaj ostalo znotraj. V tej stavki je prizadetih pet društev SNPJ v tej okolici. '" John Taaeek. O oblaku "Bli Tonyja" v Kan __tovarno Republic. Spremljala »eme jo je ozive. in poaiavu na J|h ^^ ,icija § gvojimj plan med mladino v tujini preko avtomobi„t ki -0 blli opremljeni Aimoora murni /u ilnuariakn m. ... ...... Širnega morja. Za alovenako pesem, ki doni tako zanoano iz grla alovenake mladine v Clevelandu, gre čaat in priznanje v prvi vrati vrlemu pevovodj! Semetu. Kar se Detroita tiče, je danes velika napetost med avtno unijo in Fordom. Vsa afera glede napada Fordovih poboj ni kov na or-ganisstorje CIO je sedaj pred sodiščem. Vsi dokazi kažejo, da so napad pro locirali Fordovi *pi-onski bossi. Ford se je očitno po-kaaal, da hoče biti diktator nad svojimi delavci, nad katerimi ho- s strojnicami in bombami. V tej bitki sta bila hudo pretepena dva deputija, en opazovalec je bil obstreljen in 14 stavkarjev aretiranih. Sedaj, kakor vse izgleda, bo prlkipelo do vrhunca, ker so mestne oblasti prepovedale stav karjem nositi količke pri Youngs town Sheet k Tube Co., posebno pa pri Republic Co. Mestna policija je do sobo oborožena s najnovejšim orožjem. Vse mesto razen trgovske komore, je zelo razdraženo. Gotove skupine so Arma, Kana. — Pred kratkem smo Imeli v Kanaasu obisk. In kaj si mislita, kdo je bil? No, kdo drugi kot dolgopeti Tone iz Californije, ki se je ustavil do-movgrede s konvencije SNPJ. Ko ga par dni ni bilo k nam, sem že mislil, da ga ae bo; toda, kar se Človek nsjbolj boji, to se rado zgodi. In res nekega lepega večera ti prilomaatl v hišo in ti pomoli tistih pet bananusov v pozdrav, potem ti pa stisne roko, da ti kar prsti zaikripljejo. Teden dni nisem mogel držati žlice v desnici, kar je bilo selo nerodno. Dobro, da so konvenci je samo enkrat vaaka Štiri leta, da ima človek čas posdraviti se. To 30 ti prave telenge. Ce mu odkažeš prostor za mizo, ti jo s svojimi nogami kmalu pririne na sredo sobe. Za nekaj je pa le dobro, če imaš tak obisk: ako imaš slučajno kaj pajčevine na stropu, ti vse omede, ne da bi on vedel za to. Pogovor je na-nesel tudi na obleko. Jaz sem mu povedal, kako jaz kupujem hlsče: Greni v prodajalno za obleke, si izberem hlače in rečem trgovcu, naj jih odreže pri kole nu, pa so mi potem glih prav, ker sem majhne postave. "Ti s srečen," mi pravi Tone, "jaz morem pa v mnogih slučajih kupi ti kar dvoje hlač In potem iz dveh ene narediti, da izgledajo kakor bi bik is dveh štukov." Ker ti ps mož še kar naprej sedi, imaš priliko ga vprašati rasne stvari. Tako sem ga tudi jas zaupno vprašal, kaj je resnice o tistem polžu v Višnji gori. Najprej je izgledalo, da o tem ne mara govoriti, poten, pa vrže eno nogo Čez drugo in začne: Ni resnica, da so gs priklenili zato, ker je morda hud. al: pa vsled njegovih rog. Stvar je sledeča: Pri Višnji gori je bil graščak, ki Je bil ailno zapravljiv. Ko je vae gozdove poaekal in vse pognal po grlu, ae je potem večinoma preživljal z gobami, ki tam zelo rade rastejo. Kjer pa so gobe, Um je tudi dosti polžev. In ti so mu delali veliko škodo. Da se pa temu napravi konec, je kot graščak in plemič dal U velikega polža vloviti in prikleniti na verigo. To naj bi bilo aa zgled drugim polžem, kaj ae lahko tudi z njimi zgodi, če bodo še nadalje gobe jedli. Mesto ga mora sedaj rediti. V U namen je bilo še prieiljeno razpisati posebne davke na meščane, toda kaj se hoče — "safe-tjr first" Na svidenje. Tony, čes štiri leta. če ne prej. Martin Krneli. 454. (leve), U pr wl*rdnik. Vidna Katehet: "Katera eo vidna znamenja sv birme?" *>VHrm: 'To, kar dobimo od botra." TOREK, 15, Jrvnj Koliko je stalo odkrit; Amerike? Argentinski zgodovinarji so odkrili r* J ve dokumente, ki se nanašajo ns odkriti« merike in ki med drugim osvetljujejo vi nje, koliko je to podjetje prav za prav 1 Staro vprašanje, da-li se je moral Kr Kolumb v zasledovanju svojega na rla poskusil "zapadno morsko pot v Indijo"' I s kakšnimi finančnimi težavami, 8e je g odkritji rešilo na presenetljiv način. OdJ Amerike je poetalo prav dobra "kupčijami deležence, seveda kupčija z velikim tveganj kajti od spoznanja, da je zemlja okrogla jj tedanji svet zelo oddaljen. Posebno boge so se kakor vedno upirali trditvam nek. učenjakov, da je geografija nekaj drug] nego bi bilo sklepati iz svetega pisma staj vaze, Za tedanje pojme je bilo povsem v< no, da mora kapitan, ki bi plul »talno prot_ pa opas nje, ds je neki pacient, ki so ga zdravm* davno proglasili za neozdravljivega m ki s ob neki priliki nalezel kožne jetike na r»iu, vel dolgo le* bres vsake zdrsvniike pomofl v razmeroma dobrem stanju. ■ Tako je postala dr. Kutacheri vzročna n med kožno in pljučno jetiko prilično čel Je s tem, da je nekaterim pacientom m meten način vcepil žive bacile jetike na k« del kože. Po nekoliko cepitvah »c je poj®* pacientovem stanju večinoma popoln pf«' Visoka vročina je izginila, gnilobni um^J postajali bolj redki, pacienti so pridooui ■ do dvajset kilogramov na teži. J Novi postopek ima seveds tudi uvoje ruuj toike, ki se pred vsem vprašujejo, ali s» posUti vcepi Janje živih bacilov v < lovcu varno. Dr. Kutechera je pokazal z v*»M meri. d« Je ta postopek brez vsake Vsekako se bo njena uporabnost t'**1*" nadaljnji prakai. | Pred (U Proavete z dne 15. 1""'»* l9,7J| Domače veatl. - V Os^^J^ letni Ivan Pire iz Malega PodM* ^ na Dolenjskem. Bil je med u.tanevitsu. n tvs št 4 SNPJ. JJ Delavake veati. Vojne je F^T _ joče upoelevanje žensk v tovsrnsn Svetovna vojna. Nemci se um.k* giji. Angleži ujeli 7432 NJg ni nspad na London je Im«' w R«*a revehnrija. Petrofradu eo na vsej M Prvič v Rusiji se volile tm*ke ' ao bojkotirali volitve hteva revizijo mirovnih načrte* i r jtsua. ___ iSkonvencija SNPJ SEDEMNAJSTA SEJA 26. maja^37popoldnc ' (Nadaljevanje) ime„ii odbora za resolucije predloži sledečo resolucijo: }U FEDERACIJE S.NJU. ^meznih krajih in mestih se smejo združiti v svr-' * pospeševanja medsebojnega ter društvenega dela ^vJin načelne izjave SNPJ. «H*ameinem mestu ali okrožju ne sme obstojati v^ morajo biti prijavljene in odobrene od ' Xra in **™«1 istih se priobčuje v glasilu z imenikom -se ne smejo deliti v jezikovne ali narodnostne skupi-J< L-ebnim dovoljenjem gL odbora. Federacije v za-* ^maj0 lejfislativne moči. Federacije SNPJ se vzdr-vLvki pridruženih društev, ako tako sklenejo, in a pre- ki se vrte v korist in pod okriljem federacij. ^SruštveneKa zastopstva določi vsaka federacija zase po Jerebih. V spornih zadevah, ki jih federacija radi neso-iJmon sama rešiti, je prva inštanca gL odbor, druga pa ■ federacij je: A) gojiti smisel za sodelovanje med dru-"voditi agitacijo za nove člane med mladino in za odrasle , v društva; C) obdržavati agitacijske in članske shode, a, i« zabave, na katerih se razpravlja o problemih jedno- j opjtvati člane mladinskega oddelka v krožkih v smislu uvodi! upravnega odbora. jsogoče. naj se atletika društev SNPJ vrši pod okriljem Aplikacije društev za gmotno pomoč v svrho gojitve Bora najprvo odobriti federacija, predno se jih pošlje i gradu. Kjer federacije še ne obstoje, jih ta določba ne iv odbor federacij se vrše v januarju, volitve društvenih I v federacije pa v decembru vsako leto. jjc so za svoje delo odgovorne društvom in glavnemu ge živahna razprava. tlj predlaga, da se doda "in za korist delavstva na laitz [»jasni, da taka določba ne pomeni dosti, pa če je iji ali ne. Resolucija v tem oziru pušča proste roke. rak se čudi nedoslednosti, ki je tu očividna. Za atletiko i $4,000, za federacije pa ni nikake gmotne podpore. Iz v federacij je razvidno, kako daleč gredo nekateri na seje iajo čas ter imajo pri tem še precejšnje stroške. Vsaj ■vsoto bi se naj določilo za federacije, ki vendar delujejo ine interese v splošnem. Ako bo v prihodnjih štirih letih ija razpuščena, se lahko spomnite na moje besede, je stavljen, popiran in z zadostno večino sprejet, da se »ključi. Dobe besedo le tisti, ki so se pi;ej priglasili, hjkovich vpraša za pojasnilo, ki mu je podano. Govori še Bratu Laharnarju pojasni br. Vider glede zastopnika v Caiiforniji, ki je potreben, da sprejme v imenu jednote ive, nima pa seveda nikake pravice reševati kakih zadev nem imenu. U*la govori o federacijah angleško poslujočih društev. Wtz je mnenja, da ne bo nikakega nasprotovanja proti iji angleško i>oslujočih društev v okrožju, kjer že obstoji ijt, smatra pa za mnogo boljše, da so angleško poslujoča »kupno s starimi družtvi v lokalni federaciji, ija je nato sprejeta soglasno kot čitana. Medved poroča v imenu poverilnega odbora, da so prejeli predsednika gl. porotnega odseka: 102 glasova, Vratarič 82 glasov, Somrak 49 glasov, ne-1 glas. fctrovich da na ožjo volitev brata Goršeka in brata Vrata- erilni odbor pobere glasovnice in se odpravi na delo. % poroda v imenu odbora za resolucije, da ima po njih irUvni odbor polno moč glede znižanja obrestne mere čla- »imaj« posojila na njih domove, in se zato prepušča v reši-jjemu odboru, ako bodo razmere tako zahtevale. Wo je brez ugovora odobreno. ■i poroča v imenu resolucijskega odbora, da je resolucija FNa izrednega asesmenta za Kanado nepotrebna, ker v Ipravil, katera je sprejela ta konvencija, odpade izredni ases- *po«amezne države. Jp ugovora odobreno. W«t minut odmora. Pro |H»ro('a v imenu poverilnega odbora, da je pri ponov-P*K»nju za m(.st() predsednika gl. odseka prejel br. Goršek F-»rataric pa 10« glasov. ^mich proglasi brata Gorftka izvoljenim za predsednika odseka. »hvali in obljubi, da bo vedno nepristranski, »hvali—kot postaja že zanj navada, namreč— redu je nominacija za štiri člane gl. porotnega od-rr",r*m *> in tisti, katerih imena so debelo tiskana (pod- ■Wmejo nominacijo: Vrntf l'rečita naslednjo resolucijo: P*A"JK Z|im7,KNJA z drugimi podpornimi L oh(;aniza('ijami C,^ Hklene. da m glavni odbor pooblasti ^ ktke drtt*e ^^^»"»e organizacije za zdru- L^ ** ,Hru>ilev 1 jed noto s gonpodarskega In ^ M "P^emljM. naj upravni odnek Hklene združHve-T' »"-MM glavnemu odboru. Ako jo la odabri. aa * J«vno odobritev predložiti članstvu na- L^ * -Peša«, tU^vm j®. "Prejeta kot čitana. - " vri({lfr*l v imenu odbora za resolucije: K .' ^f1 N,K 7K ftTVA IN FEDERACIJE 6* m nm* pravilnik 8NPJ. name- PROSVET4 P« 'iT*"'*" predli govor ta umrlimi član "vedt it*k* • federacijah HNPJ, kakor "" K |R p* 6m,xni r94 u f^i^i^ nim- \m to ' ; dru' ^erl uprav««., odaek.. ' vzroke, ki so privodU do tega priporočila. Govorijo o stvari in podajo razna priporočila bratje Mlakar, Sire, Trebeč, Burgar, Peternel (377), Malovrh in $an. Br. Potrovich izjavi, da bo nasvet« po možnosti upošteval gl. upravni odaek, nakar je resolucija soglasno sprejeta kot čitana. Br. Zaiti poroča, da bo sedaj prečital resolucijo, katere odbor za resolucije ni odobril, pač p« predlaga vprašanj« v razpravo in sklepanje konvenciji. Resolucijo je izročil njih odboru br. Grachan. Resolucija se glasi: VPRAŠANJE PREVODA PRAVIL V HRVAŠČINO V Slovenski narodni podporni jednoti je veliko Umov hrvatske in srbske narodnosti, ki se čutijo zelo prisadeti la prikrajšani, odkar se je prenehalo tiskati jednotina pravila v hrvatakem jeziku. Veliko fttaviio teh članov ne razume dobro ae slovenskega niti angleškega jezika, v katerih dveh jezikih ae poslednje test tiska naša pravila, zato je ukinjanje zelo otežkočilo poslovasj. a takimi člani, agitacijo za jednoto pa skoraj popolnoma ubilo, kar je oboje zelo škodljivo jednoti. Enajsta redna konvencija SNPJ smatra, da odprava hrvaščine la naših pravil ni bila v korist jednoti, pa* pa ravna obratno, ln da je priporočljivo, da so radi boljše agitacije |. lažjega poslovanja med hrvatakiml in srbskimi člani pravila trojeattaa, in zato sklene, da se pravila, ki atopijo v veljavo !. julija 1997, zopet tlaka v angleškem, slovenskem in hrvatakem jeaiku. Br. Zaitz pojasni, da je sedaj pred nami vprašanje, ali nam pravila v hrvaščini lahko kaj koristijo pri agitaciji in če dejansko obstoji velika zahteva po tem prevodu. Razvije se živahna razprava. Br. Yelenich navaja svoje izkušnje. Prenehanje i prevodom pravil na hrvaščino je škodovalo agitaciji med brati Hrvati. Br. Vider opozori na dejstvo, da so samo angleška pravila mero-dajna in legalno priznana. Pripomni« da hrvatske bratske organizacije tudi nimajo slovenskih pravil za svoje slovenske člane. Br. Koaich je za prevod pravil v hrvaščino. Br. Boiic pravi, da on Hrvate prav dobro razume in upa, da oni tudi njega. Predlaga, da ostane po sedanjem sistemu, da imamo torej uradna pravila v angleščini in pa prevod v slovenščini. Br. Vratarič se strinja z bratom Božičem. Br. Juracich navaja svoje skušnje. Stavljen je predlog, da se debata zaključi in govorniška Usta črta.—Br. Zaitz (Chicago) apelira na zbornico, da dovoli bratom hrvaške narodnosti staviti predlog v tej zadevi. Br. Latip pravi, da je želja mnogih društev, da se pravila tiskajo i v hrvaščini, ako mogoče. To smatra za pravično. Br. Modle vpraša, koliko bi stala pravila v hrvaščini. Dostavi, da ako bi bii izdatek prevelik, potem je najboljše idejo opustiti. Br. Crnkovle predlaga, da se tiskajo pravila tudi v hrvaškem prevodu.—Podpirano. Br. Pribanič priporoča, da se predlog osvoji. Br. Valetkh omeni, da imamo razen Hrvatov tudi precej Srbov v jednoti. Priporoča, da se izda pravila v hrvaščini, ker bo to v veliko korist pri agitaciji. Br. Zaitz (Chicago) opozarja, da slovenska pravila so izdana le v informacijo, niso pa več legalna. Ravno tako ne bi bila legalna pravila v hrvaščini, ker edina merodajna pravila bodo angleška. Pojasni glede težkoč pri zadnjem prevodu hrvaščine, ki je stal kakih $1,500, kotto br. Godhia pojasni. Br. Petrovich odredi, da se bo glasovalo, ako je zbornica s tem zadovoljna, o dveh predlogih. In sicer najprej o predlogu, da se pravila tiska i v hrvaškem jeziku, torej v treh jezikih, potem pa proti temu predlogu, kar bo seveda pomenilo, da ostane po starem in se pravila tiskajo v angleščini in slovenščini.,, , , ' Za predlog; Aa se pravila tiskajo v treh jezikih, Je oddanih 65 glasov, proti pa 111 glasov.—Pravila se bodo torej natisnila v angleščini in slovenščini. Br. Barilar predlaga, da se opravilnik tiska tudi v hrvaškem prevodu.—Podpirano in z večino sprejeto.—Opravilnik se bo torej natisnil tudi v hrvaškem jeziku.. Br. Zaitz (Chicago) v imenu odbora izjavi, da je odbor za resolucije začasno končal s svojim poročilom. Br. Sular vpraša, če ile misli odbor za resolucije ničesar predlagati glede onih članov, ki so bili radi krize prisiljeni pustiti jednoto. Br. Petrovich pojasni, da odbor za resolucije še ni dokončal svojega dela in bo to brezdvomno še prinesel pred zbornico. Br. Abram predlaga, da konvenčna predsednika zamenjata svoje prostore na vsaki seji.—Predlog ni potreben, ker podpredsednika brata Kumer in Vratarič prostovoljno takoj zamenjata prostore. Br. Stih pravi, da ni slišal niti kake resolucije, ne določbe v pravilih, da bi se kanadska društva vzdrževala samostojno, kolikor se tiče bolniškega sklada. Iz rednih poročil je razvidno, da več prejmejo v podporah, kot pa znašajo skupna vplačila. Br. Kerže pojasni, da je po novih pravilih odpravljen izredni asesment po okrajih. Opozori tudi na dejstvo, da bodo ta pravila, kolikor se tega vprašanja tiče, veljavna le do konca tega leta, kajti brez dvoma bo sprejet zakon o podpornih organizacijah, ki je pred illinoiško zbornico, in bo tozadevno določal vse zakon. Br. Homez vpraša, če se namerava kaj ukreniti glede ponovnega sprejema vsled krize črtanih članov. Br. Olip pojasni, da bo imel odbor za resolucije še sejo, na kateri bodo o tem razpravljali. Nadaljevanje poročila odbora za pravila Br. Mrmolya čita določbe pravil, br. Kerie pa referira. Točka 67 Je brez ugovora sprejeta kot čitana in se glasi: Točka 67. Zvišanje In znižanje bolniške podpore: Član, ki prestopi v nižji razred bolniške podpore, Je po prestopu upravičen do bolniške podpore na podlagi določb dotlčnega nižjega razreda in bolniška podpora se mu določa na podlsgi dobe kot da bi bil ves čas zavarovanja za bolniško podporo zavarovan v novem (nižjem) razredu, in že prejeta bolniška podpora se mu proporčno računa na račun dotičnega (nižjega) razreds. Ako član zviša, t. J. da prestopi iz nižjega v višji razred bolniške podpore, se prišteje vsa ie prejeta bolniška podpora na račun novega razreda. V vseh slučajih, bodisi znižanja ali zvišanja, se vedno vpoštevs doba zavarovanja v prejšnjem razredu propordjonalno pri določanju vsote bolniške podpore, do katere Je član upravičen. V 68. točki Je brez ugovora sprejet kot čltan uvod in podtočki a) in b): Omejitev bolniške podpore Točka 68. Ako je član radi naaisdnje navedene bolezni ali posledice iste popolnoma nesposoben opravljati kakršnokoli delo In Je ix>d redno zdravniško oskrbo kakega priznanega zdravnika medi-dnea, tedaj dobi bolnlškojaidporo aa čas kot tukaj navedeno, rmzun v kompliciranih slučajih, o katerih odloča glavni zdravnik v sporazumu s pomožnim tajnikom: s) Ne več kot 14 dni zs bolezni vnetjs bszgsvk v grlu (msndlji, tonslls. adi-noids), in druge manj nevarne bolezni v grlu POPRAVEK K ZAPIH.NIKt; I«. HKJK II. KONVENCIJE HNPJ Protiunijska družba se noče poboljšati Se vedno zapostavlja organizirane delavce New York. — (KP)—Keming-ton-Rand Co., ki Izdeluje piaalne stroje in pisarniško opremo, Ja bila spet obtožena kršenja Wag-nerjevega delavskega zakona. Ta kompanija Je pred enim letom provocirala stavko v svojih tovarna!) v petih državah, ko je odklonila zahteve glede priznanja unije strojnikov. Najela je pobojnlke za raabijanje stavke in s tem izzvala Intervencijo vladnega delavskega raasodišča. Stavka je bila končana, ko je federalno vrhovno sodišče proglasilo Wagnerjev zakon sa u-stavnega. Izjavila je, da bo priznala unijo in uposlila vse stav-karje, zdaj pa je bilo ugotovljeno, da so unljskl delavel žrtve diskriminacije. Ustanovljena je bila "neodvisna" unija, ki Je pod kontrolo kompanije. 8 tem je ponovno kršila Wagnerjev zakon, čigar provizije se glasijo, da eo kompanljske unije nepostuvne. Federalna veleporota J« obtožila J. H. Randa, predsednika kompanije In Pearla Bergoffa, ki se oglaša kot kralj stavkolom-cev, kršenja Byrnesovega zakona, ki prepoveduje transportoci-jo stavkokazov Iz ene države v drugo. Bergoff Je zalagal korpo-racijo s stavkolomcl, ko Je izbruhnila stavka v njenih tovarnah. Lawfo sa minimalno plačo in maitf ur (Nsdsltevanj* s 1. itiaai.) odseku poslal pismo, v katerem so v glavnem atatiatični argumenti v prid temu zakonu. O-11 ver, ki Je znan delavski ekonom, pravi, da prejema v bombažni tekatiln! industriji 46% delavk manj ko 26c na uro, v tovarnah za otroške obleke zasluži 611% delavk manj ko 26c na uro in v tovarnah sa slaščice 67% manj ko 26c na uro.. Je tudi proti temu, da bi vladna ko-miaila določala minimalno plačo in maksimalni delovnlk. To naj bo določeno v zakonu. Organizatorji odbora CIO obtojani v zapor (Nsdsljsvsaje s 1. strssl.) so skušali potegniti vse čevljarske delavce v unijo. Odbor, ki je vodil obrambo, je že vložil prlsiv proti obsodbi organizatorjev pri višjem sodišču. "Hramota obtožbe ni pri obtožencih," Je dejal Josep Kovner, pravni zastopnik Odbors za industrijsko organizacijo, po zaključku obravnave. Preiskovalni odsek Unije za ameriške civilne svobodščlne, kateremu na-čaiuje kongresnik Henry G. Tel-gan is Minnesote, se Je tudi zavzel sa obsojence in obsodil per-sekucijo unijskih uradnikov v državi Msine. Korporacija »i nakopala toibo Youngstown, O. — Neki del. ničar Kepublic ttteel Corp. Je vložil tošbo proti korporaciji, v kateri pravi, da Je nelegalno {jotrošila milijon dolarjev za o-rožje, plinske bombe in muni-eJJo, da l>o pobijala unijsko gibanje m«i delavci In organizatorji CIO, ki so oklicali stavko v njenih tovarnah. V zapisniku I«, seje U. redne konvencije HNPJ Je pri točki 66, drugi odstavek pomets. Zadnji stavek bi se moral glasiti: "Ista velja ledi ša dvatfstarski razred" in ne "lato velja tudi za ostala dva razreda." iMnl^k jj^f l^olufi Dedek mora piti zdravilo, pa mu nič ne tekne. Pstrček gs opazuje, kako se pači, ko pije grenko zdravilo. "Zakaj i ni moraš uživati tako grenke kapljice, dedek T" "Zato, ker sem prej včasih preveč dobrih kapljic popil, otrok moj r • Kam si pomagaj! K msssrju pride berač. "AH bi mi hoteli malo pomagati 7" "Jim, sami si |N>magaJte! Tudi jas ai moram • . ." "No, če dovolite." odvrne me-rač. vtakne hitro v žep dv« kie> basi in izgine. F. H. DOSTOJEVSKU: Bratje Karamazovi v štfrth šalih s •pUofom— Posloven 11 Vladimir U—Ut Po mojem pravilu lahko najdeš v vsaki ženski nekaj — vrag me vzemi — nekaj izredno zanimivega, česar ne najdei pri nobeni drugi — urno umeti je treba, da najdei, v tem je umetnost! To je talenti Zame ni bilo grdob: it *amo to, da je ienaka, je polovica vaega ... a kje bi vidva to razumela! Se med starimi devicami — še med njimi iztaknei katerikrat tako, da se kar ču-dii drugim bedakom, kako so ji mogli dati, da ae je postarala, in je doslej ie niso opazili! Bosonotko in grdobo je treba najpoprej zadi-viti — da, tako se je moraš lotiti. Ali ti nisi vedel? Zadiviti jo je treba do vfchičenja, do zone, do sramu, da se je tak gospod zaljubil v tako črnuljo. Bes imenitno je, da so zmerom in bodo zmerom na svetu hlapci in gospoda in bo na svetu vselej tudi tako pomivalka in vselej njen gospod, in česa drugega je treba za srečo v ti vi jen ju? Postoj ... duj, Aljoška, tvojo pokojno mater sem vedno zadivjal, samo da na malo drugačen način. Časih je dolgo nisem hotel mUovati, ko pa je prišla taka mlnutica, sem se mahoma kar raztopil pred njo, po kolenih seli lazil« notice sem jI poljubljal in jo vselej, vselej — to pomnim, kakor da je bilo zdajle — pripravil v nekakšen tak drobcen, razsipajoč se smeh, zvonek, a ne glasan, tako nekam nervozen in poseben. Drugače se vobče ni smejala. Vem, da se je s tem vselej pričela njena bolesen in je dobila ie drugi dan napad svoje krikljlve božja* t i In da njen sedanji drobni smeh ni pomenil nikakega vzhičenja, a vendar, čeprav je bila prevara, je bilo vendarle vzhiče-nje. Vidiš, kaj pomeni, če ume človek v vsem najti svojo posebno Črtico! Bjeljavsklj — in to je bil neki tukajšnji krasotec in bogataš, ki je lazil za njo In zmerom našel kak izgovor, da se je pripeljal k meni — mi je nekoč mahoma dal zaušnico in to vpričo nje. Ona pa, taka ovčlca — mislil sem, da me bo kar pretepla zaradi tiste zaušnice, tako je planila name. "Tepen si bil/' pravi, "tepen, zaušnico si dobil od njega! Prodajal si me temu človeku," pravi . "Kako bi se bil drugače upal, da te je udaril vpričo mene! Ne drzni se mi več priti k meni, nikoli več! Takoj ml teci in ga pozovi na dvoboj . . In tako sem jo moral takrat peljati v samostan, da bi se pomirila, sveti očetje so molili za njeno zdravje. Toda Bog ml je priča, Aljoša, talil nisem svoje krikuljice nikoli! Razen enkrat iiamkrat, še prvo leto: molila je te takrat zelo, posebno praznike Matere botje je spoštovala In me pri takih prilikah podila od sebe v kabinet. "Dajmo," si mislim. "izbijmo jI to mistiko iz glave! Vidiš," pravim, "vidiš svojo sveto podobo, evo je, glej, snamem jo s trebija. Glej, ti jo imaš za čudodelno, jaz pa bom zdajle vpričo tebe pljunil nanjo in nič hudega mi ne bo zato!" ... Ko je ona to videla, o Gospod, sem si mislil, zdaj me ubije. Ona pa Je samo planila kvišku, plosk-nila z rokami, nato pa si je mahoma pokrila obraz z rokami, vsa vztrepetala in padla na tla, kar zvrnila se je . . . Aljoša. Aljoša! Kaj ti je?" Htarec Je prestrašeno skočil pokoncu. Že od tistega trenutka, ko je pričel guvoriti o njegovi materi, se je Aljošev obraz počasi izpre-minjal. Zardel je. oči so mu zatarele, ustnico vzdrgetale . . . Pijani starec Je škropil s slino okoli sebe in ni ničesar opazil, vse do trenutka, ko se Je z Aljošo mahoma zgodilo nekaj silno čudnega — namreč, ko se je z njim mahoma ponovilo do pičice tisto, kar je starec pravksr pripovedoval o "krikulji". Aljoša je zdajci skočil izza mize, do pičice tako kakor po očetovem pripovedovanju njegova mati, plosnil z rokami in si nato z njimi pokril obraz, pal ka- kor izpodkošen na stol in mahoma ves vztre-petal od histeričnega navala nenadnih, pretresljivih, neslišnih solz. Nenavadna podobnost z materjo je še posebno osupnila starca. „ "Ivan, Ivan! Uri mu daj vode. To je kakor pri njej, do pičice kakor pri njej, kakor takrat pri njegovi materi! Vzemi vode v usta in ga oškropi, tako «em tudi jaz napravil z njo. Zaradi matere ga je pograbilo, zaradi njegove matere . . je mrmral Ivanu. "Mislim, da je bila njegova mati tudi moja mati, kako pravite?" je zdajci z nepremagljivim gnevom in zaničevanjem izbruhnil Ivan. Starec se je kar zdrznil pred ognjem, ki mu je blisnil v očeh. A tedaj se je zgodilo nekaj sila čudnega, čeprav samo za trenutek: starcu je bilo menda ušlo iz spomina, da je bila Aljoše-va mati tudi Ivanova mati . . . "Kako tvoja mati?" je prepadeno zagodr-njal. "Zakaj praviš to? O kaki materi govoriš? ... Ali je ona mar ... A, vraga! Saj je bila res tudi tvoja! A, vraga! Nu, prav, to je bila zmota, da še nikoli take, oprosti, jaz sem pa mislil, Ivan . . . he-he-he!" Obmolknil je. Dolg, pijan, napol brezsmiseln nasmeh mu je raztegnil obraz. In tvo, prav tisti trenutek se je razlegel s hodnika strahovit hrup in ropot, začulo se je besno kričanje, vrata so odletela na steiaj in v dvorano je planil Dmitrij Fjo-dorovič. Starec se je prestrašen vrgel k Ivanu: "Ubil me bo, ubil me bo! Ne daj me, ne daj l" je vikal, krčevito sa držeč za polo Ivanove suknje. IX Takoj za Dmitrijem Fjodorovičem sta pritekla v dvorano tudi Grigorij in Smerdjakov. 2e na hodniku sta se borila z njim in ga nista hotela pustiti noter (zakaj tako jima je bil ie pred nekaj dnevi naročil sam Fjodor PavloviČ.) Grigorij se je okoristil a tem, da je stekel okoli mize, zaprl obe krili vrat nasproti vhoda v dvorano, ki so vodila v notranje prostore, ter stopil pred zaprta vrata in široko razprostrl roke, kakor da je pripravljen braniti vhod tako rekoč do poslednje kaplje krvi. Ko je Dmitrij to opazil, ni zakričal, ampak kar nekam zavreščal In planil na Grigorija. "Tak tam je! Tam Jo imajo skrito! Stran, lopov!" Zgrabil je Grigorija in ga hotel potegniti od vrat, a ta ga je pahnil od sebe. V brezumni razjarjenosti je Dmitrij zamahnil in z vso močjo udaril Grigorija. Starec je teleb-nil na tla kakor snop; Dmitrij ga je preskočil in vdrl skozi vrata. Smerdjakov je ostal v drugem koncu dvorane in se ves bled in tresoč se tesno pritiskal k Fjodoru Pavloviču. "Ona Je tu," je kričal I>mitrij Fjodorovič. "Pravkar sem jo sam videl, kako je zavila proti hiši, le dohitel je nisem. Kje je? Kje je?" Ta krik: "Ona Je tu!" Je napravil na FJodo-ra Pavloviča nepojmljiv vtis. Vsa preplaše-nost ga je minila. "Drli ga, drti ga," je zavpil In planil za Dmitrijem Fjodorovičem. Grigorij se je med tem pobral, čeprav je bil še ves omamljen. Ivan Fjodorovič In Aljoša sta jo ubrala za očetom. Iz tretje sobe se je začulo, kakor da je mahoma nekaj palo na tla, razbilo se in zatven-ketalo: to je bila velika, a ne draga steklena vaza na marmornem podstavku, ob katero je zadel Dmitrij Fjodorovič, ko je tekel mimo nje. "Primlte ga!" Je zatulil starec. "Policija!" Ivan Fjodorovič in Aljoša sta ga naposled dohitela in ga ailoma spravil nazaj v dvorano. "Kaj dirjate sa njim! Prav gotovo bi vas Um ubil!" je srdito kriknil Ivan Fjodorovič na očeta. « » (Dalje prihodnjič.) -- FIOBVBTI viten smeh je pač tisti, ki se nas loti zaradi lastnih neumnosti. Nekaj vam svetujemo: kadar boste dothreli kaj takega, kar vaa spravi v jezo, pomislite za trenutek, kaj bi storili vi, če bi se kdo drug tako jezil. In kakino bi se vam sdelo njegovo ravnanje. Smešno, ali ne, zlasti če gre za kakšno malenkost? Pa boste videli, da vas bo jeza kar v trenutku minila in da se boste sami sebi naamehnili. Kdor zna storiti to, je napravil velik korak na poti k Obvladovanju samega sebe. V ti vi jen ju je dosti reči, ki jih z razumom ne moremo doumeti. Toda Um, kjer modrost sama ni več dovolj, tam pomaga pogosto smeh, da se vdamo v nepremagljivo usodo. Smeh je tu zdravnik. Koliko je umetnikov, ki so slikali in pisali najbolj smešne stvari takrat, ko jim je obup trgal dušo. Zato je tudi toliko umetnin, pri katerih bi se lahko z enim očesom smejali, z drugim pa jokali. Smeh je v bistvu nekaj ia-lostno-komičnega. Največkrat se smejemo nedoumljivosti življenja, nepopolnosti toliko češčene-ga človeka, ki misli, da je vzvišen nad vsem stvarstvom. Toda vzvišeni smo samo v enem: da se znamo smejati. In zato moramo biti kar hvaležni tistim, ki nas znajo razvedriti in s tem obogatiti za lep trenutek v življenju. Vojak na straži v bližini uničenega nemškega cepelina v Lakehurstu, N. J. Marženka: Mate Trikrat na dan se nasmejte—to je najboljše zdravilo "Drtlte se prijazno!" Je dejal fotograf is nekdsnjih časov in potem štel: "Ena. dve. tri!" tez dolHT teden smo dobili sliko, ns kateri amo se trudili, da bi kazali smehljajoč se obraz, in naši sorodniki in znanci so vneto za trjevall in pritrjevali, da smo "dobro zadeti". C* dandanea pogledamo te smehljajoče se obrate s fotogrsfij, nismo več prsv prepričsni o pridnosti nasmehs. Vidimo, ds Je prisiljen, ker ni prišel >iz srca. Moderni fotogrsf. ki mors biti tudi nekoliko |>osnavalra člo* veka, ne zahtev« več. ds bi ne smejali. Dobro ve. da ni ničesar, kar bi človeka bolj poginulo kakor prirodna veselost duše. ki se tirali V očeh. ne pa v odprtih ustih. Toda smeh Je še več kakor trenutno olepševalno sredstvo. Smeh je lahko naravnost zdravilo ta dušo in telo. Na svetu so ljudje, ki se lahko vtlk vsrm kritem in težavam še it srca smejejo, čeprav samo ta nekaj trenutkov. In najbrte Jih prav II trenutki narede odporne ti vsem težavam, da ne izgube poguma in v t-rt \ Kdor se sam ne tna smejati, naj gre vsaj enkrat t odprtimi očmi i m i cesti. Potem se bo naučil smeha. Videl bo neznatne ljudi, ki bi jih drugače pretrl, kako u|»orabljajo vso svojo tvl tost, da se prebijajo skoti življe* nje. Videl bo otroke, ki se pode po cestah, nagajajo drugim. In še koliko drugega 1 Toliko Je vtrokov ta umeh, če *e le pravilno naučimo umeh I* »kali. Da je mačka na dvorišču