Poštnina plačana v gotovini.
/
//	•-	IZHA^V	SAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953
LETO XIII.
Telefon St. 2552.
LJUBLJANA, v torek, dne 14. januarja 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 6.
Vinarski kongres.
Kakor znano se bo 17. februarja vršil v Beogradu velik vinarski kongres, na katerem se bodo poleg strokovnih referatov obravnavala vsa pereča vprašanja vinogradništva in sadjarstva. Ta kongres je zlasti pomemben, ker se ima dan prej ustanoviti centralna organizacija vseh jugoslo-venskih vinogradnikov in sadjarjev, in sicer v obliki Saveza vinogradnikov in sadjarjev za Jugoslavijo, ki naj bi združil kot člane vse vinarske in sadjarske organizacije iz naše države.
Za kongres vlada v vseh delih naše kraljevine veliko zanimanje. Kakor se pričakuje se bo kongresa udeležilo j več tisoč vinogradnikov, sadjarjev in vinskih trgovcev. Samo banaški vinogradniški okoliš (Vršac—Bela crkva) bo odposlal na kongres kakih 500 udeležencev. Razpravljalo se bo o štirih najvažnejših vprašanjih našega vinogradništva in naše vinske trgovine, in sicer o posledicah vinske krize, o trošarinah na vino, o pospe-
Zakon o 20-odstotnih kronskih priznanicah.
Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ predpisal in proglasil zakon o odvzemu iz prometa in o uporabi potrdil na podlagi čl. 10. zakona o vojni škodi in 20-odstotnih kronskih priznanic. Zakon se glasi:
§ 1. Potrdila o neizplačani gotovini, ki so bila izdana pri izplačilu odmerjene odškodnine za vojno škodo na podstavi 61. 10. zakona o povračilu vojne škode in priznanice, ki so bile izdane za zadržanih ‘20-odstotnih kronskih novčanic o priliki njihovega žigosanja, oboje na področju, ki je sedaj sestavni del kraljevine Jugoslavije, se bodo sprejemale na mestu gotovine pri blagajnah davčnih uprav in onih občin, ki so prevzele vnovčevanje državnih davkov in dolgov ter doklad do konca leta 1928.
Navedena potrdila in priznanice se bodo sprejemale v polni vrednosti n© glede na onega, ki jih bo predložil, in na onega, na katerega se glase.
Štiri krone se bodo pri tem računale za en dinar.
Vrednost navedenih potrdil oziroma prizuanic se ne bo vračala, v kolikor presega davčne dolgove, vendar se bo moglo posameznih priznanic poslužiti tudi po več oseb za poravnavo svojih davčnih dolgov.
§ 2. Ureditev davčnih dolgov s temi
SAMOUPRAVNE DOKLADE NA USLUŽBENSKI DAVEK.
Na uslužbenski davek, ki se plačuje od nesamostalnega dela, se smejo pobirati samoupravne doklade samo na one prejemke, ki presegajo 4000 dinarjev mesečno ali 960 Din tedensko. Nasprotno se smejo na uslužbenski davek na dohodke in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj in ki niso določene s stalno, letno, mesečno, tedensko ali dnevno vsoto (tantieme, nagrade, provizije itd.) nalagati doklade na vsako vsoto ne glede na višino prejemka. Na vprašanje, kako naj postopajo s samoupravnimi dokladami delodajalci, ki so dolžni plačevati uslužbencem odtegnjeni uslužbenski davek z davčnimi znamkami, je finančna direkcija v Ljubljani na konkretno vprašanje pojasnila, da morajo davčne uprave sprejemati samoupravne do-
ševanju izvoza in o ustanovitvi enotnega državnega saveza. Resolucije kongresa bo posebna deputacija predložila finančnemu in kmetijskemu ministru.
Na programu kongresa bodo naslednji referati: 1. Trsni škodljivci in njihovo pobijanje (Andrej Žmavc, Maribor). 2. Javne dajatve in vino (Bruno Moser, Zemun). 3. Ukrepi za povečanje izvoza vina (Georg Lederer). 4. Kako se naj dvigne jugoslovensko vinogradništvo (Stanko Ožanič). 5. O trsnih vrstah in pogojih za njihovo uspevanje (prof. Ritting),.
Od posameznih vinarskih udruženj doslej edino udruženja iz Srbije še niso odgovorila na poziv za sodelovanje na kongresu. Te dni se je o pripravah za kongres razpravljalo na posebni konferenci Saveza vinogradara i vočafa v Zagrebu, na katerem je bilo predlagano, naj se kongres, če udruženja iz Srbije ne bi sodelovala, vrši v Zagrebu.
potrdili in priznanicami bo mogoča do največ 60 dni, počenši od dne, ko bo ta zakon dobil obvezno moč. Po tem roku se v nobenem primeru ne bodo sprejemale priznanice in potrdila za ureditev davčnih dolgov in država ne bo obvezna plačati iz tega naslova komurkoli ali karkoli.
§ 3. Na hrbtni strani potrdila oziroma priznanice se bo vpisala vsaka oseba, ki bo z njimi za svoj račun plačala kake zneske, in to sama ali v primeru nepismenosti pred dvema pričama, in sicer s svojim imenom, z mestom prebivanja in z višino vsote, ki je bila plačana za poravnanje dolgov.
§ 4. Prevzeta potrdila in priznanice se bodo oddajale kronološko urejene preko pristojnih finančnih direkcij kot gotovina generalni državni blagajni in tu bodo, čim se proverijo, uničene na način, ki je predpisan za ostale vrednostne papirje.
Vrednost prevzetih priznanic se bo odpisala kot odplačilo računa kronskih bonov.
Ostanek vrednosti neprevzetih bonov pa se bo vknjižil in odpisal na podstavi referata s tega računa na podstavi § 2. tega zakona.
§ 5. Odredbe točke 15. finančnega zakona za leta 1929/1930 se razveljavljajo.
§ 6. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
klade v gotovini in jih zaračunavati na predpisan način. Uslužbenski davek se pa mora seveda tudi v takih primerih plačevati v davčnih znamkah.
OTVORITEV TELEFONSKE CENTRALE RAJHENBURG.
Dne 27. decembra 1929 je bila pri pošti Rajhenburg otvorjena telefonska centrala. Uvrščena je v medkrajevni telefonski vod štev. 3659 (Ljubljana—Zagreb) kot vmesna postaja. Posredovalne postaje so Krško, Litija, Ljubljana, Sevnica, Trbovlje 1, Zagreb in Zidani most. Telefonski promet med Rajhenburgom na eni strani ter Krškem in Leskovcem pri Krškem na drugi strani je v smislu člena 31 telefonskega pravilnika krajeven (lokalen).
Priprave za revizijo carinske tarife.
(Poročilo zborničnega tajnika g. Ivan Mohoriča v plenarni seji Zbornice za TOI.)
(Nadaljevanje.)
Navidez je torej vse v redu, razen ako upoštevamo predlog Društva narodov, da naj bi imela ta konvencija povratno veljavnost že od 1. oktobra 1929. S to določbo se namreč hoče preprečiti, da bi posamezne države v zadftijem momentu pred uveljavljenjem konvencije o carinskem premirju še hitro tarife povišale in tako obrezuspešile namen carinskega premirja. Da ta bojazen Društva narodov ni neutemeljena, dokazuje že dejstvo, da v zadnjem času večina srednjeevropskih držav pripravlja povišanje tarif. Tako nam je baš pred tednom dni odpovedala začasno trgovsko pogodbo kraljevina Rumunija, ker hoče spomladi leta 1930 uveljaviti novo visoko-zaščitno carinsko tarifo, dasi znaša že po sedanji tarifi povprečna obremenitev blaga po rumunskih uvoznih carinah 99% od vrednosti robe. Povišanje agrarnih carin se pripravlja tudi v Nemčiji in v Avstriji, ki želita postati čimbolj neodvisni od uvoza agrarnih potrebščin iz inozemstva.
Da se more pravilno oceniti pravo ozadje zahteve po carinskem premirju, je treba samo pogledati, odkod prihaja ta zahteva. Vprašanje carinskega premirja so pokrenili najprej Angleži. V Angliji vlada že vsa povojna leta velika brezposelnost. Njene kolonije
so se med svetovno vojno pod okriljem carinske avtonomije gospodarsko zelo osamosvojile. Delavska vlada se zato nahaja v zelo težkem položaju. S premirjem upa Anglija vsaj deloma pridobiti nazaj kontinentalna tržišča. Jasno je, da visokoindustrijalizirane države, ki se borijo za tržišča na kontinentu, z nevšečnostjo gledajo živahen razvoj mladih vzhodnoevropskih držav, ki ustvarjajo lastno industrijsko produkcijo, ker morajo tudi skrbeti za zaposlitev svojih delavskih mas, ki se ne morejo več izseljevati v onem obsegu v Ameriko, kakor pred vojno in jim skušajo nuditi doma možnosti zaslužka in obstoja. Zapadno-evropske države bi želele, da se proces industrializacije agrarnih dežel zaustavi, da bi mogle na njihova tržišča izvažati čimveč svojih produktov. Same pa medtem neženirano zapirajo svoja tržišča proti uvozu naših poljskih pridelkov. Tak položaj je nemogoč in v takih prilikah je ideja carinskega premirja za nas nesprejemljiva. Carinsko premirje naj bi izbilo po tej koncepciji mladim državam, med njimi samoumevno tudi naši, iz rok ono orožje, s katerim se danes upešno brani proti gospodarski penetraciji inozemstva in ščiti domače delo. Že danes se posamezne inozemske drža-i ve v tej borbi uspešno poslužujejo | dumpinga, to je, da prodajajo svoje produkte na naša tržišča pod lastnimi produkcijskimi cenami, samo, da uničijo vsako mlado podjetje takoj, ko se j pojavi, še poprej predno se je tako j daleč organiziralo in razvilo, da bi moglo v taki neenaki borbi uspešno nastopati. In baš glede pojave dum-
Merburjev ples v Ljubljani.
V vrsti predpustnih elitnih prireditev je Merkurjev ples vedno na prvem mestu. To svojo tradicijo je obdržala tudi letošnja prireditev, ki je bila v vsakem oziru odlična. Vršila se je prošlo soboto zvečer v veliki dvorani hotela Union ob udeležbi najvišjih načelnikov državnih, civilnih dn vojaških oblastev, odličnih predstavnikov gospodarskega sveta ter ob sijajni udeležbi prijateljev našega trgovstva in trgovskega nameščenstva iz cele Slovenije. Agilni predsednik društva g. dr. Fran W i n d i s c h e r je s svojim neumornim prizadevanjem in z ljubeznijo, ki jo posveča društvu, zmogel dvigniti nivo vseh Merkurjevih prireditev do prav zavidljive višine, pa mu gre tudi v tem oziru vsa naša topla in iskrena zahvala.
Prireditev je počastil s svojo prisotnostjo gospod ban ing. Dušan Sernec z gospo banico, komandant Dravske divizijske oblasti divizijski general g. Sava Tripkovič. Prisotna je bila tudi dvorna dama g. Franja Tavčarjeva. Od konzularnega zbora smo zapazili generalnega konzula češkoslovaške republike g. dr. F. Resla, italijanskega generalnega konzula g. A. Renaldija in honorarnega konzula Španije g. Hienga in Belgije g. dr. Dularja. Od Zbornice za TOI so bili :na prireditvi podpredsednik g. Ivan Ogrin in tajniki gg. Mohorič, dr. Pless in dr. Pretnar. Med odličnimi gosti smo zapazili tudi bivšega ministra g. dr. Kramerja in mnogo predstavnikov našega finančnega, trgovskega in industrijskega sveta, kakor generalnega ravnatelja g. dr. Slokarja, g. Krofto, načelnika ljubljanskega trgovskega gremija g. Ivana Gregorca, glavnega tajnika Zveze industrijcev g. ing. Šuk-ljeta, g. Jos. J. Kavčiča, ind. g. A. Ro-
jino, g. Ivana Jelačina st., g. Florjančiča, nadalje ban. svet. g. dr. Rateja, komisarja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. M. Kreka, ravnatelja trgovske šole g. Gogala in mnogo drugih odličnih gostov.
Ples je otvoril domačin g. dr. Fran VVindischer z gospo banico. Dolga vrsta parov, ki so jima sledili, je predstavljalo najlepšo revijo našega damskega sveta. Naravno, da je sijaj prireditve dvignila zlasti ubrana dekoracija dvorane, delo spretne roke agilnega g. P. Fabianija. G. Fabiani je izvrstno vodil tudi polonaiso in četvorke, ter se je tudi to pot izkazal za najboljše rutiniranega pravega plesnega mojstra. Požrtvovalno mu je stal pri pripravah ob strani ves pripravljalni odbor, tako da je organizacija prireditve delovala brezhibno. — Vkljub velikemu, mogoče prevelikemu, številu udeležencev se je razvijala zabava točno po programu in je ostala na višku vse do ranega jutra.
Pohvalno moramo omeniti tudi društveni orkester, ki je s preciznim izvajanjem vseh modernih plesov delal resnično čast požrtvovalnemu in spretnemu svojemu vodji g. Lampretu.
Ako smemo ob koncu teh vrstic izreči svoje mnenje o prireditvi v ce-' loti, moramo priznati, da so take prireditve mogoče samo v okvirju društva z organizacijo, tradicijo, avtoriteto in ugledom društva Merkur. Je to vse rezultat dolgoletnega truda in nesebičnega dela, ki ga žrtvuje za procvit in napredek društva ves odbor, zlasti pa njegov vzorni predsednik g. dr. Fran Windischer. Uspeh sobotne prireditve mu more biti v resnično zadoščenje za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo.
pinga ne predvideva načrt konvencije nikakih zaščitnih sankcij.
Premirje bi pomenilo, ako bi se uvedlo na podlagi sedanjega stanja, sankcioniranje vseli neenakosti, ki danes obstojajo med carinskimi politikami posameznih držav. Moramo pomisliti, da obremenjujejo uvozne carine uvozno blago na Madžarskem 30-7%, na Češkoslovaškem 33-6%, na Poljskem 43-4%, v Franciji 54%, v Rumuniji 99% in da je našo carinsko obremenitev, ki znaša 35%, v danih prilikah smatrati torej za relativno zelo zmerno. Carinsko premirje v tej obliki, kakor ga predvideva načrt Društva narodov, bi dalo premijo onim, ki so vodili najbolj brezobzirno prohibitivno carinsko politiko. Oni bi ostali še nadalje zaščiteni z visokimi carinami, dočim bi mi z ozirom na to, da smo dosedaj vodili obzirno in lahko se reče preveč liberalno carinsko politiko napram inozemstvu, izgubili vsako možnost, da se v primeru dane potrebe zaščitimo proti neželje-nim uplivom inozemstva na tok našega gospodarskega razvoja.
Uvažujoč dejstvo, da se naša država v sedanji politični situaciji ne bo mogla odtegniti sprejetju take konvencije, je stavila naša zbornica kraljevski vladi alternativen predlog.
Po njem je treba predvsem strem iti za tem, da se razprava o načrtu konvencije, ki je v sedanji obliki zelo ne-popolen in zato nesprejemljiv, odgodi na majsko ali celo poznejše zasedanje Društva narodov, da se more celo vprašanje v meddobi temeljito proučiti in najti prava formulacija za rešitev, tega delikatnega in kompliciranega mednarodnega vprašanja.
Do te dobe pa je potrebno, da se pri nas izvrši revizija carinske tarife v zmislu predlogov, ki so jih dale zbornice ministrstvu trgovine, da bi tarifa odgovarjala našemu sedanjemu gospodarskemu stanju, a se primerno ozirala tudi na potrebe bodočega razvoja. Nadalje smo na konferenci zbornic v Beogradu zahtevali, da je treba pred uvedbo carinskega premirja izvesti mednarodno propor-cijoniranje carinske zaščite, uvažujoč pri tem gospodarsko strukturo posameznih držav, njihove potrebe in naravne predpogoje za gospodarski razvoj. Končno smo tudi zahtevali, da se mora pred uveljavljenjem konvencije brezpogojno izdejstvovati to, da se odrečejo države vseh rezerv, ki jih imajo danes glede agrarnih carin in da se formulirajo in predvidijo odredbe, ki bodo potrebne za uspešno pobijanje dumpinga.
Moram povdariti, da je vladala pri vseh teh razpravah med zbornicami popolna enodušnost in da tudi vsa merodajna ministrstva uvidevajo in priznavajo pravilnost stališča, ki so ga zavzele zbornice na zadnji beograjski konferenci. Nadaljni razvoj tega vprašanja bo odvisen od sklepov na januarskem zasedanju Društva narodov v Ženevi.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
^mudbg.pouDEbeuania
Izvoz lesa raznih vrst v Francijo. Pooblaščena trgovinska agencija kraljevine Jugoslavije v Lyonu (44, Viktor Hugo) ima velika povpraševanja po celuloznem lesu. Poslati je konkretne ponudbe franko francoska meja. Nadalje se povprašuje po naslednjih vrstah lesa: hrastov les 3—5 m dolžine, debel 25 mm, 35, 45, 55, 70 in 100 širine 0'20 in več. Bukov les 3—450 m dolžine, 4—7 mm debeline, 0 20 in več širine. Zahteva se tudi hrastove doge za vinske in pivne sode.
PREUREDITEV BRZOJAVA ŠENT ILJ V SLOVENSKIH GORICAH ZA M0R-SEOV OBRAT.
Dne 11. decembra 1929 je bila brzojavna postaja s telefonskim obratom šent lij v Slovenskih goricah preurejena v brzojav z Morseovimi aparati in vključena kot končna postaja v podaljšani brzojavni vod št. 1411 (Maribor 1—Šent lij v Slovenskih goricah).
Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani
(Konec.)
Nato je podal tajnik, tov. Vido Bra-tovž, svoje tajniško poročilo. Bilo je jedrnato in želo je seveda obilo priznanje. Tajnik je dokazal s številkami, da je imel obilo dela z društvenimi zadevami in bil tudi marljiv tajnik.
Mod drugim je omenil, da je še precej tovarišev, kateri še niso pristopili kot člani. Točasno zasedajo dobra mesta ,pa se jim ne zdi potrebno, da bi pristopili k društvu. Take tovariše opozarja, da je včlanjenih več samostojnih trgovcev, kateri ne pričakujejo koristi od društva, ampak kažejo svojo naklonjenost društvu in ga podpirajo.
Društvo je povabilo večje število hotelirjev in restavraterjev, da pristopijo k društvu kot ustanovni člani i:i dovolijo društvenim članom razne ugodnosti v svojih obratih. Došlo je že več odgovorov in odbor bo v kratkem obvestil svoje člane, kateri hotelirji in restavraterji so člani in nudijo v društvu organiziranemu potniku in zastopniku ugodnosti. Dolžnost društva in članov je, da podpiramo te člane, kateri so nam naklonjeni.
Blagajnik, tov. Gril, je zadovoljnega obraza podal svoje poročilo. Njegovo poročilo je pokazalo, da je gmotno stanje društva ugodno. Društvo ima Din 29.588-19 čistega premoženja. Njegovo poročilo je povzročilo živahno priznanje zborovalcev.
Občni zbor je izrekel zahvalo in ab-solutorij odboru.
Članski prispevki za leto 1930 ostanejo neizpremenjeni. Vpisnina za nove člane znaša Din 100-—. Članarina znaša Din 120 —, navadna zavarovalnina Din 120-—, zavarovalnina za slučaj nezgode z avtom, motorjem ali kolesom pa znaša Din 190—.
Zavarovanje preko društva proti nezgodam je znatno cenejše, kot pa, če bi se posameznik naravnost zavaroval.
Za predsednika je bil ©oglasno izvoljen tov. Janko Krek, v odbor pa so bili izvoljeni: Edo Fantini, Ciril Kobal, Alojzij Gril, Rudolf Vidmar,
UDELEŽBA PRI PREVZEMU GRADBENIH DEL ZA NOVO PALAČO DRUŠTVA NARODOV V ŽENEVI.
Društvo narodov bo v kratkem razpisalo natečaj za zgradbo velike sejne dvorane, poslopja tajništva in knjižnice in želi seznaniti vsa gradbena podjetja s pogoji za udeležbo pri prevzemu del. Navodila so interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
* * *
TELEGRAMI IZ REKE (FIUME) ZA JUGOSLAVIJO.
Od ministrstva za gradbe je prejela poštna direkcija odlok štev. 120.716 od 20. decembra 1929, ki pravi: »Italijanska p. t. uprava nas je s svojim pismom štev. 1732 obvestila, da se je v njenem pravilniku za notranjo telegrafsko službo izvršila sprememba glede taksiranja telegramov. Po tej spremembi, ki velja od 1. novembra 1926 v njenem notranjem telegrafskem prometu, se telegrami taksirajo na sledeči način: 1. Pri telegramih, katerih tekst je napisan samo v odprtem slogu, se vsaka prosta beseda in vsako dopustno spajanje taksira za toliko besed, kolikokrat vsebuje po deset črk in še ena beseda za eventualni ostanek, na pr.: Nomenklatura = 12 črk = 2 besedi. 2. Pri telegramih, katerih tekst je napisan v dogovorjenem slogu, se taksirata naslov in podpis kakor telegrami v odprtem slogu (do 10 črk 1 beseda), dočim se besede v tektstu, (ki ne smejo biti daljše od 10 črk) računajo za toliko besed, kolikorkrat vsebujejo po 5 Črk, na pr. icosfavopt — 10 črk = 2 besedi. Potrebno je, da se o tej spremembi pravilnika obveste vsi telegrafi, posebno glede onih telegramov, ki se pošiljajo iz Reke (Fiume) v Jugoslavijo, kakor tudi glede onih telegramov, ki se pošiljajo iz Zadra in iz ostalih telegrafskih postaj zadrske oblasti našim telegrafom, ki so našteti v razpisu štev. 126
Avgust Spitzko, Arutfej Šturm, Ferdo Babič, Martin ŽiVič in Vido Bratovž. Za pregledovalca računov sta izvoljena Avgust Kreigher in Henrik Pelber, za predsednika razsodišča pa Josip Šelovin.
Izpremenile so se nekatere točke društvenih pravil. Društvo se odslej naziva »Društvo trrgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani«.
Med slučajnostmi so zborovalci povedali marsikatero žalostno. Te navedbe so pokazale, da bode društvo moralo skrbeti za odpravo raznih ne-dostatkov, kateri ne škodujejo samo stanu trgovskega potnika in zastopnika, ampak tudi trgovini sami.
Neverjetno se bo dozdevalo vsakomur, da je več naših podjetij, ki zaposlujejo kot potnike za Jugoslavijo tujce, ki stanujejo v tujini in le od časa do časa pridejo v Jugoslavijo radi obiska odjemalcev. Druga podjetja zaposlujejo za potnike tujce, kateri so baje nenadomestljivi in tedaj prebivajo na ta račun pri nas. Razne firme poralbjajo za potnike pripadnike raznih drugih stanov in poklicev, samo — da so poceni.
Na predlog tov. Šturma je občni zbor sklenil, da se bo pobralo v letu 1930 poleg članarine še Din 20-— od vsakega člana za Šifrerjev podporni sklad.
Tov. Šelovin je rekel, da kot predsednik razsodišča nima preveč posla, ker so člani zelo miroljubni ljudje, zato je vzel krožnik in takoj pobral med zborovalci prostovoljne prispevke za Šifrerjev fond. — Nabralo se je Din 620-—.
Predsednik Krek je priporočal tovarišem, da se vdeležujejo prireditev trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, ki je matica vseh naših trgovskih organizacij. Nadalje je prosil člane, naj širijo vsepovsod naš strokovni časopis »Trgovski list«, kateri vedno priobčuje društvene stvari in se zavzema za koristi trgovskega potnika in zastopnika ravno tako, kakor za samostojnega trgovca. Zato je potrebno, da delujejo trgovski potniki in zastopniki za tega svojega prijatelja.
Predsednik se zahvali vsem udeležencem za udeležbo ter zaključi zborovanje ob 12 in pol.
P. T. Vesnika iz 1. 1926, da bi se pri kontroliranju števila besed naši uslužbenci izognili eventualnemu nesporazumu glede stvarnega števila besed.«
* * *
DELOVNI PROGRAM ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE ZUNANJE TRGOVINE.
Zavod je razposlal že na vse jugoslovanske konzulate v inozemstvu vprašalne pole, v katerih so vsebovana vsa za bodoče delo zavoda in zlasti za njegovo propagandno delovanje v inozemstvu važna vprašanja. — Stalna vzorčna razstava v Beogradu bo nekakšna glavna velika prodajalna jugoslovanskih produktov. S časom bo dala ta razstava, če se bo izkazala potreba, jugoslovanskim konzulatom v inozemstvu na razpolago posamezne skupine jugoslovanskih pridelkov in izdelkov v propagandne svrhe. Razstava bo prirejala po zgledu drugih držav tudi takozvane propagandne tedne v svrho propagande za turistični in tujski promet in za folkloristiko. Propagandni teden se bo vršil tudi za časa zborovanja Zveze narodov v Ženevi. Stalna razstava ima nadalje nalogo, da gleda na to, da je Jugoslavija za svetovno razstave vedno pripravljena, kar se doslej razen v slučaju v Barceloni še ni zgodilo. V Barceloni je prav ta skrbna priprava omogočila veliki uspeh, o katerem smo že poročali. Letos se bodo vršile razstave v Chicago in morda tudi v Anwerpu, in naš zavod bo pri teh razstavah že sodeloval. — O ciljih in nalogah Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine smo priobčili pred kratkim daljši članek; kaže nam, kako krasno nalogo ima zavod in v kako izdatni meri bo mogel pripomoči k dvigu našega gospodarstva in k dvigu našega ugleda v inozemstvu.
* * *
Trgovska in obrtna zbornica v Podgorici bo zaprosila Narodno banko, naj uvede akcijo za znižanje visoke zasebne obrestne mere.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Zagrebu je bila registrirana 11. t. m. pri tamošnjem trgovskem sodišču.
Nov most pri Radgoni bo otvorjen jutri 15. t. m. Širok je osem inestrov. Stroške nosi na polovico Jugoslavija, na polovico Avstrija.
Pri Idriji iščejo srebro; domnevajo, da ga je ponekod v okolici zelo veliko.
Promet v tržaškem pristanišču je znašal v preteklem letu 54,300.000 ton proti 52 milijonom v letu 1928. V prvih treh četrtletjih je promet v primeri z lanskim letom narasel, v zadnjem četrtletju je pa padel za 1,400.000 ton.
Znana italijanska avtomobilna tovarna »Itala« v Torino je zašla v plačilne težkoče; osnovna glavnica v znesku 35 milijonov lir je porabljena. »Itala« se pogaja s »Fiat«~o glede prevzetja,', a »Fiat« je pripravljena samo za delno prevzetje.
Mannosinann-Rohrenwerke cl. d. je kupila zopet neko tovarno in zvišala s tem svojo domačo nemško kvoto za 2 odstotka na 22 odstotkov. Kapaciteta novega podjetja znaša na leto okoli 22.000 ton.
Insolvenc na Ogrskem je bilo lani 2075, leta 1928 pa 1376\, prirastek 508%, pasiva 1267 in 96'2 milijona, prirastek 29%. Strokovni krogi pravijo, da dosegajo te številke skoro najvišje stanje leta 1925/26, katero leto je bilo leto najtežje ogrske gospodarske krize.
Glede nove zlate vrednote na Kitajskem beremo, da naj se v določenem času zamenjajo razne denarne vrste, ki so jih izdale kitajske vlade in banke. Emisijsko pravico bankovcev bo imela samo kitajska Centralna državna banka.
Ustanovitev prodajnih uradov Mednarodnega jeklenega kartela je sedaj menda zagotovljena, a »Usine« pravi, da je treba rešiti še veliko detajlnih vprašanj in da ti uradi pred koncem tekočega leta skoraj gotovo še ne bodo pričeli delovati.
Položaj na ogrskem vinskem trgu je v
: splošnem nespremenjen v znamenju stagnacije. Povpraševanje po kvalitativno j slabših vrstah je majhno, po dobrih : vrstah sicer zadovoljivo, a se ta vina j vsled relativno visokih cen le mah) ku-; pujejo. Za prima-blago se plačuje cena I do 80 filerjev.
Eksport železa iz Švedske je bil v preteklem letu več kot še enkrat tako velik kakor v letu 1928. Znašal je 9,500.000 , ton, leta 1928 pa 4,200.000 ton.
Nemške zadruge na koncu preteklega leta so dosegle število 52.859, kar pome-j ni prirastek za več kot 400 zadrug na-; pram koncu leta 1928.
| Vereinigte Stahlwekre razpolagajo z I več kot 26 odstotki ruhrske premogovne : produkcije.
i Danska tovarna cikorije d. d. razdeljuje, kot v zadnjih petih letih, zopet 18-odstotno dividendo, j Med Ganz Danubius d. d. v Budimpešti | in tovarnami Fraschini v Milanu se je ! sklenil dogovor, ki predvideva daleko-j sežno interesno skupnost obeh podjetij. Uvedbo ražunov v zlatih lejih je sklenila rumunska vlada, in sicer najprvo v upravi in v državnih obratih, nato pa tudi v zasebnih podjetjih. Letošnji proračun bo sestavljen že v zlatih lejih.
Prodaja biciklov v Nemčiji je bila lani za 40 do 50 odstotkov manjša kot leta 1928, ko je znašala ca. 1,600.000 kosov; padla je pod 1 milijon.
Petrolejska produkcija v Venezueli je znašala v preteklem letu 135 milijonov barrelov, to je za več kot 50 odstotkov nad letom 1928. V produkciji petroleja je sedaj Venezuela na drugem mestu med državami sveta.
Surovega železa v Nemčiji so napravili lani 13,401.000 ton, to je za 13-5% več kot v letu 1928 in za 2'3% več kot v letu 1927. Produkcija predvojne Nemčije je bila za ca 3,300.000 ton večja.
Pasiva insolventne milanske banke Luigi Strada znašajo 21 milijonov lir, aktiv je samo za 4 milijone lir.
Royal Bank o! Canada je zvišala delniško glavnico od 40 na 50 milijonov do-1 larjev,
m—n»xawnii«ff i.ia.BODffl /m
vstzu wgBssgmammmsmmm
Dr. Jurij Štempihar:	j
Civilno-pravne meddržavne j pogodbe Kraljevine Jugo- | slavij e.
(Ponatisk prepovedan.)
(Nadaljevanje.)
Poljska.	'
A) Pogodba o »pravnih odnošajih medsebojnih državljanov« od 4. maja 1923, Sl. Nov. 1928,'št. 302-XCIX, ima poleg predpisov o pravni pomoči določbe o izenačenju medsebojnih državljanov z domačini glede sodne zaščite, o pravici revnih, oprostitvi varščin, pravici razpolaganja in pridobivanja za slučaj smrti; obsega materi-elno procesualno kol. normo za zapuščine, dalje procesualno kol. normo za odločbe o zakonskemu rojstvu, proglasitev mrtvim (s subsidiarno mat. kol. normo), o varuštvu in skrbništvu osebe in (celokupnega?) imetja.
B) Trgovinska pogodba od 23. oktobra 1922, Sl. Nov. 1924, št. 162-XXXIII, priznava medsebojnim državljanom največjo ugodnost v »vsakem pogledu« ter trgovskim itd. družbam pravni obstoj in pravico standi in iudicio.
C) Pogodba o posredovanju in arbitraži od 18. septembra 1926, Sl. Nov. 1928, št. 119-XL, utegne priti do uporabe v civilnih zadevah pri razmejitvi sporne pristojnosti.
#	Francija.
A) Trgovinska in plovbna pogodba od 30. januarja 1929, Sl. Nov. 1929, št. 112-XLVII, priznava največjo ugodnost v »vsakem pogledu« podjetjem za prevoz izseljencev in predvideva v čl. 16 uporabo mednarodne pogodbe o zaščiti avtorskega prava; v zaključnem zapisniku je pa SHS prevzela dolžnost, da v svrho »stvarne uporabe« čl. 16 uredi svojo notranjo zakonodajo (prim. čl. 12 srbsko-francoske trgovinske pogodbe iz 1. 1906/7, Zb. 62, str. 48). — Trgovinska in plovbna pogodba iz 1. 1929 je bila sklenjena, da nadomesti (»substituer) srbsko^ francosko trgovinsko pogodbo iz leta 1906/7, Zb. 62, str. 48, katera slednja naj »dopolni« pogodbo iz leta 1893, Zb. 49, str. 242. Pogodba iz 1. 1893 nima nikakih prehodnih ali naveznih določb glede srbsko-francoske pogodbe o »prijateljstvu, trgovini in plovit-bi« od 18. januarja 1883 p. n., Zb. 39, str. 151. Ta ima določbe o medsebojni pravni zaščiti, o acces aux tribu-naux, o pravici revnih, oprostitvi varščin ter o materialni in proe. kol. normi za zapuščine.
B) Konzularna in nastanjevalna pogodba od 30. januarja 1929, Sl. Nov. 1929, št. 112-XLVII, pripušča trg. itd. družbe medsebojno k obratovanju, državljane k pridobivanju, posesti in razpolaganju glede nepremičnin in premičnin med živimi in za slučaj smrti po načelu najv. ugodnosti in s pridržkom izjem v interesu javne varnosti; razlikuje pravico ester en ju-stice, prost pristop k sodiščem in oprostitev varščin. Vse te pravice se dajejo samo pogojno v smislu mate-rielne vzajemnosti. Konzulom se prepušča likvidacija malotnih zapuščin.
C) V pogodbi o posredovanju in arbitraži od 11. novembra 1927, Sl. Nov. 1927, št. 279-LXXV, utegne v civ. pravnem pogledu zanimati čl. 3.
Švica.
1. Pogodba o nastanjevanju in kon-zulstvu od 4./16. februarja 1888, Zbornik 43, str. 197, priznava medse-bojnim državljanom izenačenje z domačini v pogledu zaščite osebe in imetka.
2. Trgovinska pogodba od 15./28. februarja 1907, Zbornik 62,^ str. 149, priznava medsebojnim državljanom pravico pridobivanja, posesti in razpolaganja glede nepremičnin in premičnin med živimi in za slučaj smrti Po načelu najv. ugodnosti, ius standi jn iudicio enako kot domačinom, trg. itd. družbam pa pravni obstoj in pravico standi in iudicio po načelu najv. ugodnosti.
(Konec prihodnja.)
Pariško finančno pismo.
Na koncu leta je bil efektni iu denarni trg v Parizu sredi pomembnega razvija. Ne gre samo za neprestano kopičenje zlatih zalog v kleteh Francoske banke, temveč tudi za obilico tekočih sredstev sploh, ki zagotavlja sedaj Franciji v tem oziru tako prednost. To prednost pospešujejo vrhu tega težkoče londonskega trga, še bolj pa zadnja kriza v Newyorku. Kajti od špekulacij-skega denarja, ki prihaja iz Amerike nazaj, pride glavni del v Francijo. Na borzi se opazijo zaenkrat samo znaki učvrstitve iu ipoživljenja, a že ti znaki so pomembni. Nemoten od večinoma neugodnih poročil z ostalih svetovnih trgov se drži pariški efektni trg v zadnjem času povprečno prav dobro. Promet se vrši sicer v zelo ozkih mejah, kaže pa v splošnem vendarle očitno stremljenje po zboljšanju. Nahaja se pač v prehodni dobi, reforme se šele izvajajo ali pa so večkrat še komaj v po-četkih. Sicer so pa reforme po večini tehniškega in zunanjega značaja in morajo biti izpopolnjene s temeljitim pre-okretom v poslovanju finančnih mogotcev, da dosežejo nameravane zaključke.
Davno že so spoznali, da tvorita borzna politika velikih industrijskih podjetij in premoč velebank ovire pariškega borznega delovanja. Nasilno zadrževanje obratnih previškov od strani rudarskih, kovinskih, kemičnih in elektrotehniških družb je imelo to posledico, da so njih delnice komaj še ocenjene kot naložne listine. Saj je prišlo že tako daleč, da nesejo mnoge industrijske listine — ja, lahko rečemo, velika njih večina — manj obresti kot rente in druga javna posojila. To je nezdrav in nevzdržen položaj, ki ga hočejo zaenkrat nekoliko omiliti s tem, da preprečijo nerednost v delovanju delnic z več glasovi. Kajti potoni teh »pluralnih delnic« morejo upravni in nadzorstveni svetnik z nakopičenjem previškov zadrževati delničarjem /pristoj-ue jim dobičke. Na drugi strani tvorijo velebanke sedaj takorekoč »borze v
NEMŠKA PŠENIČNA CARINA ŠE NEODLOČENA.
Na berlinski borzi se govori, da namerava vlada pustiti sedanjo carino na pšenico nespremenjeno. S potekom švedske pogodbe nastopi avtomatično zvišanje carine za 7‘50 mark. Med tem se posvetujejo, ali naj se ta carina obdrži ali naj se zviša na 9 50 mark, kot zahtevajo to poljedelci. Odločitev bo padla v par dneh.
Glasom obvestila maršalata, dvora z 28. dec. 1929, št. 1712, je Nj. Vel. kralj blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad X. Ljubljanskim jubilejnim velesejmom, ki se bo yršil v času od 29. maja do 9. junija t. 1. ter jugoslovansko gumarsko in lovsko razstavo v Ljubljani, ki se bo vršila od 31. avgusta 1930.
* * *
VELESEJEM V BUDIMPEŠTI.
V Budimpešti se vrši od 3. do 12. maja t. 1. mednarodni vzorčni semenj, za katerega vlada že sedaj v vseh državah veliko zanimanje, pa je zato pričakovati, da bo tudi udeležba jugoslovanskih podjetij na tem sejmu precejšnja. Za informacije se je obrniti na: Povlaščeno trgovinsko agencijo kraljevine Jugoslavije v Budimpešti, kateri je prijaviti udeležbo najkasneje do 15. t. m.
* * *
Obiskovalce ljutomerskih sejmov opozarjamo, da so ljutomerski sejmi skoro v vseh koledarjih in pratikah napačno vpisani. V letu 1930 se vrše v Ljutomeru naslednji sejmi: 14. januarja živinski sejem, 11. februarja živinski sejem, 11. marca kramarski in živinski sejem, 8. aprila kramarski in živinski sejem, 13. maja konjski in živinski sejem, 10. junija kramarski in živinski sejem, 8. julija živinski sejem, 12. avgusta živinski sejem, 16. septembra kramarski in živinski sejem, 14. oktobra konjski in živinski sejem, 11. novembra ždvinski sejem ter 16. decembra kramarski in živinski sejem.
sebi«, ti katerim je malim kapitalistom pristop zabranjen in ki efektnemu trgu na^vseh koncih in krajih škodujejo. Najprvo se mora to temeljito ozdraviti, potem šele je možno govoriti o rednem razvoju efektnega trga.
Glede izdatne razdelitve dividend je šla Francoska banka z dobrifli zgledom naprej. Kakor smo že omenili, je določila banka polletno dividendo z 285 franki, tako da pride celoletna dividenda na 525 frankov. — Lani je znašala celoletna dividenda samo 350 frankov. — S tem se končno v gotovi meri upošteva valutno razvrednotenje, dočim odpravljajo druge družbe svoje delničarje kar lepo z obrestovanjem, ki daje franku približno predvojno vrednost, čeprav predstavlja vendarle samo 20 odstotkov te vrednosti. Ker so sedaj tudi davčne razbremenitve pod streho, pričakujejo, da bo gibanje pariškega borznega delovanja v novem letu kazalo na-zgor. Zadnji borzni dnevi leta 1929 upravičujejo mnenje, da je ta domneva utemeljena.
Precej nepričakovano se je na koncu leta pojavilo vprašanje obrestnega znižanja Francoske banke. Vprašanje znižanja je dobilo spodbudo od raznih strani glede na olajšanje svetovnega denarnega trga in glede na prebogato likvidnost Francoske banke. A pravijo, da ta spodbuda ne bo našla vsestranskega odobravanja in krepke podpore. Vodstvo banke samo je misel o znižanju obrestne mere odklonilo s pripombo, da taka odredba zaenkrat ni priporočljiva in da ni na mestu. Na drugi strani obstoja celo oster odpor proti znižanju, ker že sedanja izjemno nizka obrestna mera ti eh odstotkov in pol (3'A%) zadostno označa prednostno stališče Francije in bi nadaljno znižanje moglo imeti prej neugodne posledice kot ugodne. Zaenkrat so misel o znižanju opustili. Kakor vidimo, ima Francoska banka med svetovnimi bankami posebno prednostno stališče, ki se še zmeraj bolj krepi.
Plakatni osnutki za Ljubljanski velesejem. Uprava Ljubljanskega velesejma je razpisala natečaj za plakatne osnutke za X. mednarodni jubilejni velesejem, vsedržavno šumarstvo in lovsko razstavo in za spominsko diplomo razstavljalcem. Ocenjevalna komisija je prisodila nagrade sledečim avtorjem: Osnutki za jubilejni velesejem:	I. na-
grada 2000 Din g. ing. arh. Janko Omahen (geslo Plakat), II. nagrada 1000 Din grafik Evgen Šajn (geslo Črta), III. nagrada 500 Din ing. arh. Serajnik Domici-jan (geslo Zmaj). Po 300 Din so se odkupili osnutki geslo A., B., C., D. (S. Skružni,) Orjem (prof. A. Soin, Sv. Lenart), Vrh grajskega stolpa (ing. arh. Emil Navinšek). Nagrada za spominsko diplomo v znesku 1000 Din je bila prisojena grafiku Evgen Šajn, geslo 1492. Doposlani osnutki za vsedržavno šu-marsko in lovsko razstavo ne idejno ne v izvedbi ne odgovarjajo namenu in so se zavrnili.
Mednarodna statistika o svetovnem pridelku. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu priobčuje pregled o svetovnem pridelku najvažnejših žitaric v letu 1929. Ker pa v pregledu ni Rusije, se more govoriti le o približno 90 odstotkih svetovnega pšeničnega pridelka, prav toliko o ovsu, o 85 odstotkih svetovnega ječmenovega in 96 odstotkih rženega pridelka.
^Podatki za južno poluto glede pridelka 1. 1929 so le cenjeni. Po vsem tem bi znašal pšenični pridelek 8393 milijona meterskih stotov (leta 1928 942'1 milijonov), rženi pridelek 237 6 (239'3), ječmenov pridelek 300 6 (304 2), ovseni pridelek 474-9 (516'4). V pšenici je bil lanski pridelek v Severni Ameriki za 100 milijonov meterskih stotov pod predlanskim, a od predlanskega leta obstojijo še več kot zadostne zaloge vseh vrst žitaric.
Pri javni borzi dela, podružnici v Mariboru, išče delo 139 poljskih delavcev in 56 poljskih delavk.
Ljudsko gibanje v Mariboru v 1. 1929.
Leta 1929 je bilo v Mariboru rojenih 1051 otrok (523 moških in 528 žensk), mrtvorojenih je bilo 56 (26 dečkov in 30 deklic), nezakonskih 272, mrtvorojenih je bilo 56, to je 26 dečkov in 30 deklic. Umrlo jih je 887 (417 moških in 468 žensk), porok pa je bilo 459. Po posameznih župniščih se razdeli sledeče: Stolnica: 549 rojenih (279 moških in 270 ženskih oseb), 38 mrtvorojenih, 189 nezakonskih, umrlo 186 (83 moških in 103 ženske osebe), porok 99. Frančiškanska župnija: 127 rojenih (55 moških in 72 ženskih oseb), 6 mrtvorojenih, 23 nezakonskih, mrličev 125 (64 moških in 61 ženskih oseb), porok 187. Magdalen-ska župnija: 336 rojenih (165 moških in 171 ženskih oseb), 12 mrtvorojenih, 60 nezakonskih, 527 mrličev (254 moških in 273 ženskih oseb), porok 154. Pro-lestanitovska cerkev: 24 rojenih (16 moških in 8 ženskih oseb), mrličev 26 (14 moških in 12 ženskih oseb), porok 8. Pravoslavna cerkev: rojenih 15 (8 moških in 7 žensk), mrličev 19 (14 moških in 5 žensk), porok 11. Brezverci: 2 moška mrliča.
Delovanje Borze dela v Mariboru v decembru 1929. Od preteklega meseca je preostalo 17 uradnikov, 211 kvalificiranih delavcev in 17 delavk, kakor tudi 107 stalnih nekvalificiranih delavcev in 110 delavk ter 8 prigodnih delavk. Na novo prijavljenih je bilo: 2 uradnika, 141 kvalificiranih delavcev, 15 delavk in 279 nekvalificiranih stalnih delavcev in 171 delavk ter 18 prigodnih delavcev. Delo je bilo ponujeno I uradniku, 93 kvalificiranim delavcem in 4 delavkam, 100 stalnim nekvalificiranim delavcem in 128 delavkam, kakor tudi 19 prigod-nini nekvalificiranim delavcem in 1 delavki. — Delo je dobilo: 1 uradnik, 79 kvalificiranih delavcev in 6 delavk, 85 nekvalificiranih stalnih delavcev in 111 delavk ter 18 nekval. prigod, delavcev in 1 delavka. V teku meseca je delo dobilo 44 kvalificiranih delavcev in 1 delavka, kakor tudi 168 stalnih nekvalificiranih delavcev in 11 delavk. Koncem meseca je ostalo nezaposlenih 18 uradnikov, 229 kvalificiranih delavcev in 15 delavk, dalje 132 nekvalificiranih stalnih delavcev in 159 delavk ter 7 nekvalificiranih prigodnih delavk. Dnevni zaslužek po 25 dni na mesec je bil: kvalificiranim 135 moškim in 22 ženskim po 50 Din, 236 moškim in 10 ženskim po 70 Din; nekvalificiranim pa: 400 moškim in 234 ženskim do 40 Din, 4 moškim in 55 ženskim pa 50 Din. — Izdatki pomoči so bili: Redni: 49 osebam 6377 Din; izvanredni 9 osebam 1040 dinarjev, potne stroške pa 8 osebam 697'50 Din in nakazil za polovično vožnjo se je izdalo 241 osebam v vrednosti od 16.468 Din.
Umiranje borze v Budimpešti. S tem
mučnim vprašanjem se zopet enkrat pečajo merodajni činitelji. Sestavili so razne statistike, ki kažejo skrajno žalostno sliko. Na borzi v Budimpešti notira 214 delnic. Od teh ni bilo 20 delnic že več let sploh nič v trgovini. To so delnice prometnih družb in prioritetne delnice raznih podjetij. Od ostalih 194 delnic jih je pod nominalom 51, torej več kot 25 odstotkov. Pri 30 delnicah se tečaj ne da ugotoviti. Od kotiranih delnic jih 59 za leto 1928 ni izplačalo nobene dividende. 39 podjetij še dosedaj ni imelo občnega zbora za leto 1928; to se pravi, da bilance doslej še niso objavljene, in se more z gotovostjo reči, da tudi ta podjetja ne bodo plačala nobene dividende. Tako je polovica vseh na borzi kotiranih delnic brez dividende.
OGRSKA INSOLVENČNA STATISTIKA.
V preteklem letu je bilo na Ogrskem 2075 prisilnih in zasebnih poravnav s skupnimi pasi vi v znesku 126 milijonov pengo. Število konkurzov je bilo 401. Med poravnavami prevladuje v veliki izmeri število prisilnih poravnav, ker je moglo priti le v redkih slučajih do zasebne poravnave, in sicer vsled majhnega razpoložljivega kapitala. Leta 1928 je bilo samo 1376 prisilnih in zasebnih poravnav z 98 milijoni pasiv, konkurzov je bilo pa 387, torej skoraj toliko kot lant. V navedeni statistiki stojijo v prvi vrsti tekstilni trgovski obrati, nato trgovine z mešanim blagom, z usnjem itd.
BsaHBBassaai
Veletrgovina
tR. <šarabon
v oEjubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
‘Gelefon št. 2666.
Te čaj 13. januarja 1930.	Din	Ponnidfe«
UBVIZB:		
Amsterdam 1 h. g »ki. . . Berlin 1 M		13-495 1094 40 7’9445 56-40	22-785 13-525 7-8905 9-8959 1097-40 7-9745 275(52 56-60 222"42
Bruselj 1 belga	 Budimpešta 1 pengO . . Curih 100 fr	 Dunaj 1 šiling	 London 1 funt	 Newyork 1 dolar	 Pariz 100 fr			
Praga 100 kron	 Trat 100 lir		166-89 294-85	167-69 296-85
Povprašuje se po naslednjem lesu:
Letve, smreka, jelka, in sicer: ca. 10 m3, e X 3 cm, 4 m; ca. 10 m3, 6X3 cm, 450 m; ca. 5 m3, 6X3 cm, 5 m; ca. 30 m3, 5X3 cm, 450 m; ca. 8 m3, 4 X 250 cm, 3 m; ca. 10 m3, 4 X 2 50 cm, 4 m. — Cena fco vagon meja Postojna.
Bemcljni: 100 m3 38 X 78 mm 4 m; 30 m8 34 X 68 mm 4 m; 50 m3 78 X 78 mm 4 m; kvaliteta I., II., III., monte, ostroroba. Cena fco vagon SuSak pristanišče.
Trami: 4/5 200 kom. 5 m, 30 kom. 6 m, 55 kom. 7 m; 5/6 30 kom. 7 m, 20 komadov
9 m, 64 kom. 10 m, 16 kom. 11 m, 19 kom. 12 m; 6/7 18 kom. 10 m, 9 kom. 11 m, 10 komadov 12 m; 6/8 80 kom. 5 m, 100 kom. 6 m, 20 kom. 10 m, 17	kom. 11	m,	18	kom.
12 m; 7/9 30 kom. 5 m,	52 kom.	6 m, 20 ko-
madov 10 m, 5 kom. 11 m, 10 kom. 12 m; 8/10 10 kom. 10 m, 5 kom. 12 m. Cena naj ee glasi fco vagon Sušak pristanišče.
Trami: 4/4 30 kom. 6 m, 30 kom. 7 m, 20 kom.	8 m; 4/5	30 kom.	7 m, 30 kom. 8	m,
20 kom.	9 m, 30	kom. 10	m, 10 kom. 11	m;
5/6 20 kom. 5 m,	30 kom.	6 m, 20 kom. 7	m,
10 kom.	8 m, 20	kom. 9	m, 15 kom. 10	m,
10 kom. 11 m, 10 kom. 12 m;	6/7	20	kom.
6 m, 25 kom. 9 m, 15	kom. 10	m,	10	kom.
11 m, 10 kom. 12 m; 6/8 50 kom. 5 m, 80 komadov 6 m, 30 kom. 7 m, 20 kom. 8 m, 20 koin. 9 m, 20 kom. 10 m, 15 kom. 11 m; 7/9 30 kom. 5 m, 60 kom. 6 m, 30 kom. 7 m,
10 kom. 8 m, 10 kom. 9 m, 5 kom. 10 m, 5 kom. 11 m; 8/10 2 kom. 10 m, 3 komade
11 m, 2 komada 13 m.
Deske, smreka, jelka: 100 do 150 m* desk, 24 mm, 4 m, kvaliteta III. in IV.
Remeljni, smreka, jelka: 100 m3 polmora-lov, 38/78, 4 m dolžine.
Trami: 200 m3 (U. T.) se rabi na podlagi poslanih oferiranih not. — Cena fco vagon meja via Postojna tranzit.
2000 m3 hrastovih neobrobljenih plohov,
od 2 30 m dolžine naprej, od 00 nun debeline naprej in od 20 cm širine naprej, blago mora bili zdravo, izključene so gnjile grče, ne me-sičasto. — Tozadevne ponudbe naj se stavijo od 15—20. januarja 1930. Cene naj se glasijo fco vagon Fiume tranzit ali fco vagon meja via Postojna tranzit. Za enkratni prevzem se mora blaga pripraviti najmanj 100 kubičnih metrov.
Pragovi>100.000 kom, bukovih pragov, 70%
I. serije in sicer: 2 60 X 24 X 14 X 15 in 30% serije, 2 60 X 21 X 12 X 13 cm. Tolerira se zdravo srce. Cena fco vagon Sušak pristanišče.
600 in3 bukovih testonov, od 20 mm, 2 25 m dolgih, od 10—-30 cm širokih, a/3 širokih, V.i ozkih. Cena fco vagon prihod Sušak pristanišče. Plačilo proti akreditivu.
15 do 20 vagonov smrekovih plohov, ne-obrobljenih, 100 mm debeline, dolžina 4 in 4 50 m. Roba mora biti lepa in zdrava.
2 vagona suhih hrastovih drv (cepanice). Cena fco vagon meja via Postojna tranzit.
3 vagone bukovega oglja, samo »canello«,
Ca. 300 m3 desk, smreka, jelka, 111., 40 mm,
od 150 do 3 m.
4 vagone hrastovih suhih drv, meterskih, cena fco vagon meja Postojna.
Večja množina desk, smreka, jelka, lil. kvalitete, suho, »Carintia«, zdravo, izključeno gnilo in razbito, debelina 19 mm, 4 m dolžine, eventuelno tudi 4 50, 5 in 6 m, od 16 centimetrov naprej, najmanjša media 22 cm. Navesti težo m3, množino, dobavni rok, cena fco meja via Postojna.
Bukovi pragovi: 50.000 komadov 260 X 24K' X 14K, gornja ploskev 15'A cm in 260 X 21M X 13K, gornja ploskev VM4 cm; 265/70 X 22/24 X 13/15 X 13/15 cm fco vagon Sušak.
Kratkii, roba vezana v zvezke smreka, jelka, 12, 13, 18, 24 mm, od 10 do 30 cm, od 1 do 3-50 m. Franko vagon meja Postojna.
Trami za Grčijo: 8/8, 10/10, 4, 5, 6 m, 50 m3. — Franko vagon meja Djevdjelija.
100 m3 bukovih neobrobljenili plohov, 27 mm, od 2 m naprej, I., II. Franko vagon ogrska meja.
Splint frize: od 25 cm naprej, od 5 cm naprej, od 50 cm premera in 2'A, debelejše samo od 3 m naprej, 5 do 0% od 30 do 34 centimetrov.
Bukove okroglice, 1 m, suhe. Franko vagon meja Postojna.
Nekaj vagonov bukovih plohov, 60 111111, parjenih in neparjenih, obrobljenih in ne-obrobljenih. — Cena franko meja via Postojna.
Nekaj vagonov bukovih letev, 60/60 111111. Cena franko Postojna tranzit.
150 komadov hrastovih pragov normalnih dimenzij in 350 komadov bukovih pragov normalnih dimenzij. Cena franko vagon Sušak pristanišče in Postojna tranzit.
Bukove okroglice, suhe, 1 m dolge, franko meja Postojna tranzit.
Hrastove doge za sode od 30 do 300 litrov v raznih velikostih.
Ponudbe:
10 vagonov polsuhih buhovih drv, 1 m dolžine z 10% okroglic.
Večja množina bukovih hlodov, franco vagon nakladalna postaja.
150 m3 lepih hrastovih hlodov I., II a. Cena franko vagon nakl. postaja.
50 m3 lepih hrastovih hlodov I., II a. Cena franko vagon nakl. postaja.
2 vagona desk, 38 mm, 4 m, I., II., III., monte, večina smreka, lahko konične, media 22/23 cm.
Parjena orehovina.
Drva, mehka, v kolobarjih 20 X 50 cm.
Borovi brzojavni drogi, 6 do 12 111, 400 komadov.
Borov žagan les, I., 4, 5, 6 m, 50 111111, suho.
Borovi brzojavni drogi, od 8 do 12 111 dolžine.
Deske, smreka, jelka, 20 in 24 mm.
Lipovi hlodi, 3 in 4 m, večinoma 80 mm debeline.
Bukova metlišča, 27/27, 1 in 1, 10 111 dolžine.
Morali, 38 X 78, 34 X 68, 78 X 78, I., II., III., monte.
Deske 12 111111, od 3 do 16 cm širine, 1 do 3 'A 111 dolžine.
1 vagon bukovih drv, suhih, 1 111 dolgih, franko vagon nakladalna postaja.
Ca. 20 in3 bukovih neobrobljenih plohov od 2 do 4 111, večina 3 111, 50, 60, 70, 80, 90, 100 111111, od 18 cm naprej, suhih, monte.
1 vagon gabrovih drv, rezanih na 25 cm dolžine, suhih.
Ca. 10 vagonov bukovih drv, razrezanih na 25 cm in sekanih.
50 vagonov bukovih suhih drv, meterskih, 20 do 25% okroglic.
Trami: Prva partija: 8/8 ca. 5 m3 4 111, ca. 5 m3 5 m; 8/11 ca. 5 m3 4 111, ca. 5 m3 5 111, ca. 5 in3 6 m; 11/11 ca. 5 m3 4 111, ca. 10 m3 5 m, ca. 10 m3 6 m; 11/13 ca. 5 m3 4 m, ca. 15 m3 5 m, ca. 15 m® 6 111, ca. 10 m’ 7 111; 13/16 ca. 5 m3 5 111, ca. 30 m3 6 111, ca. 30 m3 7 m. — Druga partija: 8/8 ca. 50 ko-madov/4, 50/5 m; 8/11 cm ca. 50 kom./4, 50/5, 50/6 m; 11/11 cm ca. 100 kom./4, 100/5, 100/6 m; 11/13 cm ca. 100 kom./4, 200/5, 200/6, 100/7, 25/8 m: 13/16 cin ca. 50 kom./4, 50/5, 100/6, 100/7, 50/8 m; 16/19 cm ca. 10 kom./8. 10/9, 10/10 m; 19/21 cm ca. 10 kom./9, 10/10 metrov.
SREBRENICA V AMERIŠKIH ROKAH.
Pred nekaj časa je dobila, kot smo že poročali, ameriška družba Smelting and Refining Co od jugoslovanske vlade dovoljenje, da sme preiskovati rudnik pri Srebrenici (Bosna), ki je bil v časih bosanskih kraljev zelo znan, ki so ga pa pozneje opustili. Preiskovanje je tako ugodno izpadlo, da so Amerikanci rudnik kupili, moderno ga bodo opremili in dobivali bodo iz njega srebrno, svinčeno in bakreno rudo.
Dobavo. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1500 komadov hrastovih pragov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do ‘22. januarja t. I. ponudbe glede dobave 300 m železnih cevi. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 23. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg mavca, 25 kg bele krede, 100 kg suhe barve, 150 steklenic sidola, 2000 m jeklenih vrvi, raznih časopisov in 1 centrifugalne sesaljke; do 30. januarja t. 1. pa glede dobave avto-platna in dežnih plaščev. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 31. januarja t. 1. ponudbe glede dobave zimskih kožuhov in 150 komadov spiralnih svedrov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. februarja t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj (podložne plošče, vijaki z maticami, pričvrstilne plošče itd.). — Dne 3. februarja t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave brusov iz smirka. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 3. februarja t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofer-talna licitacija glede dobave rezervnih avtomobilskih delov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — Dne 4-. februarja t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 10.000
kilogramov Čistega špirita. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.)
Prodaja lesa. Pri direkciji šum v Ljubljani se bo vršila licitacija glede prodaje lesa. Ponudbe je vložiti do 1. februarja t. 1. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja starega papirja. Pri Sredi-šnjem stovarištu materijala v Batajnici se bo vršila dne 5. februarja t. 1. ofer-lalna licitacija glede prodaje okoli 50.000 kilogramov papirja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem stovarištu.)
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Celju se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. februarja t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
Ttjtta jioimiLi
MEDNARODNA SITUACIJA NA TRŽIŠČIH KOŽ DIVJADI
kaže tendenco navzdol. Glavni vzrok tej depresiji leži v ameriški denarni in borzni krizi. Amerika je največji kupec kož divjadi iz vseh delov sveta. Vsled tega je težko verjetno, da bi se cene kožam na svetovnih tržiščih v doglednem času stabilizirale. Ni pa izključeno, da bodo cene kožam navzlic temu porasle. Na kožni sejem, ki se vrši v Ljubljani na velesejmu dne 27. in 28 t. m., pride mnogo domačih in inozemskih intere-i sentov - kupcev. Čim več blaga bo tukaj zbranega, tem ugodnejše prodajne cene bo mogoče doseči, ker za malo množino blaga se tujemu kupcu pot v Ljubljano ne bi izplačala. Vsled tega naj lovci čini p rej e oddajo svoje blago »Divji koži« na velesejmu v Ljubljani, katere naloga je, da skrbi za ugodno vnovčenje blaga. Blago se sprejema do 25. t. m.
Mariborski trg, dne 4. januarja t. 1. je bil zelo dobro založen in obiskan. — Cene mesu so ostale, perutnini so pa precej poskočile, čeravno so kmetice prinesle okoli 1000 komadov na trg. Vzrok je pa ta, da se ljudstvo preživlja za praznike rajše s perutnino kakor z govejim, ali prašičjim mesom. — Pri zelenjavi ni bilo opaziti posebne razlike, pač pa se je rudeča in druga salata, katera se je gojila v kleteh, prodajala celo po 12 do 14 Din za kg. — Sadje je bilo nekoliko dražje, ker to pot so kmetje pripeljali le 3 voze jabolkov, katere so prodajali po izvanredni ceni od 4—7 Din za kg, medtem ko so jih branjevke prodajale po 5—10 Din kg. Pomaranče kot prve so seveda poceni, t. j. po 1—2'50 Din. — Pozneje bodo pa stale 3—4 Din komad. — Lesene in lončarske robe je bilo zopet v veliki obilici na trgu, katera se je prodajala po 1—100 Din za komad.
S no in slama na mariborskem trgu. V sredo 1. t. m. so kmetje pripeljali samo 4 voze sena in 2 voza slame; v soboto 4. t. pa 4 voze sena in 6 voz slame na trg. Cena je bila senu 85—125 Din, slami pa 65—70 Din za 100 kg.
• VELETRGOVINA e kolonlialne in Špecerijske robe
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA	f
Cataigi »val« pralen« kava, mlatiti Ma« In rudnlaika
Teina In solidna > postraiba I
Zahtevajta cenik!
Račune, memorandume, cenike, naro&llnlce v blokih • poljubnim Številom listov, kuverte, etikete In vse druge komer el) elne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenah
TISKARNA MERKUR
UUBUANA, Gregorčičeva ulica 23
TELEFON 2532 — Za veSja naročila zahtevajte proračune!,
= IZDELU3E SOLIDNO =
•V5EHVR5T- P0-F0T0GRRFIJAH-■flllRlSBAHV-EH1AUVEČ'BARVAH-
= KOHKUREKČNE CENE =
1 KUŠARNR^DEUiiUBUAHA
]	tmiaiftTlHOVA UUCA ST. 13
V	tovarna	"
vinskega kisa, d. z o. z., Uubtisna
nudi naJVlnejii in najokusneJM namizni kis iz pristnega vina. Tehnilno in HigiJeniCno najmoderneje ureja-na klsarna v Jugoslaviji*
Pisarna >
Ljubljana, Dunajska cesta la, tlnadstr.
Zahtevajta ponudbo l
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O MICHALEK, Ljubljana.