88. JtevflRn. DanainJa Številka stane Din 1*50 v UdHiont t si* «. orno mm. Leto um Iihafm do 30 petit vrat * 2 D, đo 100 vrst i 2 D 50 p, večji insert ti petit vrata 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inscratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. •PMmUllff »Slov. Haroda' im aUca at. 5, prttlieaio. — TtMta *U 304. ■Uoa M. I, L TcJofoai saa»V. 34. lo podplaaoo *m sad« mm mm vrala. Posamezne Itevilke: v Jugoslaviji od 4—« str. no O. 1-SO, a In vat 2 O, M Inozemstvu 4—a sir. 2 O., a In vat po 3 O. Pottnlna platana v gotovini. „Slovenski Narod" velja: V Jucos'-i;i;'. V Inoiemstto v l.;ubHaui | pO P'v'"- 1 12 mesecev ...... 1 a ..«••. Din 240*— . 120-— 60-— . 20*- Dia 24f>— . 120-— 60-— . 20— Dia 360— . 180 — • 90— . 30— Pri morebitnem povišanju se Ima daljši naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno Z9W P° nakarnc?. Na samo pismena naročila brez. poslatve denarja se ne moremo o?:iratf. Vladna kriza ali bojazen pred ljudskim glasom. Sobotni nepričakovani izbruh vladne krize je znova postavil pred politično javnost vprašanja, ki so bistvenega pomena za naš nacijonalni razvoj. V Beogradu se namreč borita za vlado in oblast dva velika bloka: na eni strani blok narodnega in državnega edinstva, pozitivnega zakonodajnega dela, blok večalimanj dozorelih in preizkušenih državnikov, na drugi strani pa zveza vseh mogočih manjšinskih strančic z raznovrstnimi političnimi programi ter tudi stranke s protidržavno preteklost* jo. Ta zveza je v parlamentu dosegla neko številčno moč, ki se pa opira samo p.a neke zunanje razloge in ki ne pomeni notranje programatične edinosti ali složnosti. Zvezi gre za prihodnje volit* ve in za pomoč volilne vlade, s katero bi hotela razdirati vrste nacijonalno* zvestih državljanov in pognati narod v razdeljenost in razburjenost. Tega dej* stva ne more nihče ovreči, kakor ne maramo zanikati, da bi zveza ne imela v parlamentu danes gotove številčne moči in torej neke upravičenosti, ki je pa, kakor rečeno, samo številčna in ne programatična, kar je zopet velike važ* nosti za presojo političnega položaja. Od vlade zahtevamo namreč dvoje: večino parlamenta in jasnost delovnega programa. Država ima svoje potrebe, ki so tudi činitelj, ki jih mora zlasti vpoštevati najvišji ustavni faktor, to je krona. Čim spoznamo ravnokar opisano se* stavo obeh blokov, zapazimo tudi raz* log, ki je sedanjo vlado prisilil, da je tako nepričakovano demisijonirala. Via* da se je zavedala številčnega razmerja v parlamentu, ni pa imela še mandata za nove volitve, zato je čisto po parla* mentarnem običaju hotela dokazati najvišjemu čuvarju ustavnih določil in parlamentarizma, kroni, da je današnia situacija zrela za nove volitve in da sedanja skupščina pod nobenim po* gojem ne more več računati na stvarno koristno zavedanje. Tako delovanje je namreč samo tedaj mogoče, ako se največja opozici jonalna skupina, Radi? čeva republikanska stranka odreče fe? derali stičnemu programu. Stranka hi morala priznati ustavno stanje, posta? \nti hi se morala na legalna tla in razgrniti nekak deloven program. Stranka pa očitno noče niti enega niti drugega. Radiću ni do priznanja narodnega in državnega edinstva, še manj pa mu je do pozitivnega zakonodajnega dela v korist jugoslovenskega prebivalstva. Istočasno, ko postavlja v Beogradu najvišji državni činitelj to vprašanje na Radičevo stranko, izjavlja in objav* lja Radić v bolgarskih listih proti naši kraljevini in njenemu nedotakljivemu teritoriju ogabno izdajstvo, glasom ka* terega prisoja Makedonijo Bolgariji in bolgarskemu narodu. Ze ta intervju mora po vsej parlamentarni in državno' politični logiki zadostovati, da kralj odkloni solucijo, ki mu jo eventualno narekuje sedanje številčno razmerje narodne skupščine in da v smislu naci* jonalnih tradicij večine zdravega jugo* slovenskega naroda poveri sestavo no* ve vlade odstopajoči nacijonalni koali? ciji. Taka rešitev je v skladu s parla* mentarnim principom. V tem smislu je tudi odpravil kralj g. dr. Korošca, ki je včeraj po poldrugournem razgovoru s krono izjavil novinarjem, da se od* pravi j a v Slovenijo na velikonočne po* Čitnice. To dejstvo je sila značilno za presojo položaja v Beogradu, kjer se natančno zavedajo položaja in kjer niti trenotek ne dvomijo o tem, kako naj rešijo sedanjo krizo. Vlada je demi* sijonirala, da izpolni neke neizpremen* Ijive parlamentarne in ustavne običaje. Nove volitve se lahko vrše šele tedaj, ko skupščina pred potekom svojega rednega zasedanja dokaže delazmož-nost. Sedanja skupščina ni zmožna pozitivnega dela. Saj je dr. Koroščeva stranka neštetokrat povdarila, da mora avtonomija in revizija ustave na prvo mesto in Radić noče ničesar slišati o kakem vladnem sodelovanju v Beo? gradu. Klerikalna stranka je po last* nem zatrjevanju odklanjala vsako ko* alicijo ter se izogibala odgovornosti v Beogradu. Sedaj se pa opozicijonalnim strankam naenkrat hoče poslovne vla* de; so proti razpustu parlamenta in za nadaljevanje zakonodajnega dela! Ali si moremo misliti večje neresnosti, večje nedoslednosti, kakor je tako za* hteva? Revizij oni stične stranke se branijo novih volitev in hočejo poslov* no vlado! Zopet vidimo na tej točki, ki se tiče osnovnega programa poli* tične stranke, kako neresne so opozi* cijonalne stranke in da jim pod nobe* nim pogojem ni prepustiti države, da bi jo vladale. Država ni igrača, s ka? tero sme eksperimentirati vsaka koali? cija nezadovoljnih, nezrelih, nejasnih in neenotnih manjšin. Vlada je postopala torej čisto pra* vilno, ko je hotela, da se najvišji čini* tel j u veri o detazmožnosti parlamenta in o potrebi novih volitev. Teh novih volitev naravno ne marajo opozicijo? nalne stranke, ker se sedaj boje ljud? ske obsodbe, ker se boje sedanjega liudskega mnenja, ki je očitno ozdra? velo in ki je v zadnjih letih uvidelo vso gnilobo opo žici jonalnih in revizU jonističnih programov ter nedoslednost in sebičnost opozicijonalnih vo? diteljev. Sedanja beogradska kriza ni toliko posledica političnih razmer v Beogradu kakor političnih razmer v narodu samem! Beogradska kriza gre vzporedno s krizo v narodu. Jugoslo? venski narod se nahaja na važnem križpotu. V kolikor je bil zapeljan, se vrača k državnemu in narodnemu edin? stvu, k državljanskemu ponosu, k samostalni in veliki Jugoslaviji, da jo zagrli z enakim navdušenjem, kakor so storili tisti neštevilni tegijoni naših osvoboditeljev. Ravno te izpremembe pa se boje opozicijske manjšinjske skupine. Boje se ljudske sodbe. Zato nasprotujejo plebiscitu, ki so ga same želele še pred enim ali morda še pred šestimi meseci. Razplet parlamentarne krize. Včerajšnje avdijence. — Dr. Korošec v avdijenci. senzacij. Nikakih — Beograd, 15. aprila. (Izv.) Po daljših konferencah z ministrskim predsednikom je skupščinsik predsednik Ljuba Jovanović včeraj popoldne bil sprejet na dvoru. Av-dijenca je trajala pol ure. Jovanović je pozneje lakonično pripomnil novinarjem, da je kralju poroča! o parlamentarnem običaju o razpletu krize. Takoj za *to avdijenco je kralj sprejel voditelja slovenskih klerikalcev dr. Korošca. Avdijenca je sledi'a na Koroščevo lastno prošnjo, ker se bližajo velikonočni prazniki in odpotuje danes dopoldne dr. Korošec v Ljubljano. Avdijenca je trajala od 18.15 do 19.45. Dr. Korošec je bil po avdijenci zelo rezerviran in se ni več pojavi' v skupščini. Njegova avdijenca splošno ni izzvala nikakih senzacij. kak°r to skuša naslikati Opozrdfona-no časopisi«. — Beograd. 15. aprila. (Izv.) Razvoj krize gre v normalnem toku. Včeraj popoldne je krona pričela s konsultacijo mero-dajnih političnih faktorjev. Po sp'ošncm političnem pregledu sodeč, se bo kriza mirno in polagoma razpletala. Namen Nikole Pa-šića je rud«, da se razplet krize vrši polagoma in se krona vsestransko informira o nrš'ionju ooozicijonalnih skupin Po parlamentarnem običaju je bil včeraj sorejet na dvoru predsednik skupščine Ljuba Jovanović, ki je kralju pojasnil položaj v zvezi z demisijo vlade. Včeraj se je prijavilo tudi več ministrov za avdijeu-co. Opoldne je zaprosil dr. Korošec pri marša'atu dvora za avdijenco. Utemeljeval je svojo prošnje s tem, da z ozirom na bližajoče se velikonočne praznike ne ostane v Beogradu. marveč odpotuje v Ljubljano, vsled česar mu bo pozneje nemogoče dati kralju svoje mnenje o rešitvi vladine krize. Sprejem ne pomenja nikake senzacije, ne pomenja tudi nikakega privilegija. Za to avdijenco je bila merodajna samo želja dr. Korošca. Vada vodi neprestano posvetovanja. Radikali vporabljajo dobri taktiko in so prepričani, da bo ta taktika prinesla njim zaželjene uspehe. Radikali nimajo ničesar proti temu. da krona zasliši vse voditelj-2 opozicijonalnega bloka, da ji pojasnijo svoje sta'išče. V radikalnih krogih raste veliko samozaupanic. da se morajo stvari razvijati v smeri kakor je to Pašičeva vlada kratko označila v svojem sobotnem komunikeju, to je* da se imajo skoraj vršiti volitve in da te volitve izvede Pašič-Pribiče-vičeva koalicijska vlada, ki predstavlja v svtfii programntičnf in strankarski konstrukciji kompaktno maso fn elemente, ki so za državno edinstvo in za edinstveno ureditev drŽave. firmana jn vladna kriza. — Beograd. 15. aprila. (Izv.) Drudi dan vladine krize je včeraj potekel mir* no, brez vsakih večjih vznemirjenj in senzacij v parlamentarnem življenju. V opozici jonalnih krogih prevladuje velik optimizem. Opozicija je prepriča* na, da se Pašiču nič več ne nosreči se* staviti nove vlade in da bo blok prejel končni mandat za sestavo «močne po* slovne vlade«, naglašujoč pri tem, da ima blok v parlamentu dovolj garancij, da bo kot močna večina mogel izvesti važne socijalne zakone. Opozicijonalni krogi tudi zatrjujejo, da krone ne bo več informiral o razpletu parlamentar* ne situacije Ljuba Jovanović, temveč šef opozicijonalnih skupin. Z zadovolj* stvom naglasa opozicija pripravljenost Radičeve parlamentarne skupine, da gre na poziv h kralju. Radič je baje preko dr. Lorkoviča sporočil svojim poslancem, da naj kot zastopniki par* lamentarne skupine Sredo na dvor. če bodo tja pozvani in da naj kralju Alek* sandru točno pojasnijo stališče stran* ke, pri tem naj nanašajo pravo stali? šče, ki je v nasprotju z onim, katero omenja Radiču nasprotna javnost, pri* znajo naj sedanjo državno ureditev in sedanji red. Radičev parlamentarni klub pri* pravlja vse, da v tej smeri revidira svo* je dosedanje stališče, ki je bilo mogc* če izven parlamenta. Zatrjujejo v odo* žici jonalnih krogih, da bodo na dvor pozvani tudi zastopniki HRSS. Dopoldne je bil sestanek Nemcev in džemijeta. Predsednik nemškega parlamentarnega kluba dr. Kraft u imel daljši razgovor s poslancem Fe r a ti begom'Drago. Na sestanku je bil razgovor o nastopu sedanje vlade pron r.ovosadskemu ^»Kulturbundu ^ in ra/ nustu uospudar^ke organizacije «A:ira-ria*«. Nemci m džemijet so se d. i)>~ sporazumeli, da o priliki verifikacije Radlčcvih mandatov v narodni skupŠči* t.i glasujeta obe skupini /. opo/eijo, kai je izzvalo v blokaškib krofih zado VGllSt VO. RADIĆEVA IZJAVA O BOLGARIJI. — Beograd, 15. aprila. (Izv.) Izvod sofijskega lista >Nezavisima Makedonija« se je včeraj v političnih krogih s hitrostjo razširil in je imela javnost priliko na lastne oči videti dokument, kako Radić vodi zunaj propagando proti naši državi. Vsebino ze včeraj od nas javljene Radieeve izjave je reproducira! tudi beogradski Presbiro. Danes večina listov to izjavo ponatiskuie in pristavlja kratke komentarje. Splošna sodba je. da pomenja ta izjava čin veleizdaje in da je napravila v parlamentu najglo-bokejši in obenem najmučnejši vtis. Ra-dićevci in opozicijonalni krogi so bili veerai zaradi te izjave iznenađeni, zatekli pa so se k stari njih metodi. da so ponavljali, da je ta Radičeva izjava falzifikat, kakor so bili baje falzifikati njegovih izjav v londonski Morning-post in v dunajski >Oic Stunde«. Po zatrdilu radičevcev Radič kaj takega ni mogel izjaviti, ker mora vedetj. da spravlja s tem v težak položai parlamentarno skupino HRSS. DAVTDOVIĆ ORGANIZIRA STRANKO NA HRVATSKEM. — Zagreb. 15. aprila. (Izv.) Od Davidovima pooblaščeni delegat njegove stranke dr. Ivan Ribar je »mel včeraj sestanek z nekaterimi demokrati, ki so ostali vdani Davidovičevi politiki. Na tem sestanku se je izvolil glavni odbor za Hrvatsko in Slavonijo. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen dr. Antc P a v e 1 i ć, za podpredsednika dr. Z i m m e r m a n in 18 odbornikov med njimi dr. Petričie, dr. Tomljenović itd. PROGLAS SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. — Beograd, 15. aprila. (Izv.) Organ samostojnih demokratov »Reč« je včeraj objavil proglas samostojnih demokratov, ki je podpisan od vseh samostojnih demokratskih poslancev tudi od posl. prof. Reisnerja. Proglas so dalje podpisali ugledni voditelji samostojne demokratske stranke, tako rektor beogradske univerze dr. G a v r i 1 o v i č. Alekse' Tolstoj. 18 ČPolet na Mars. Roman. Marsovec je pokazal Losu in Gusjevu na ladjo. Vojaki so se pomaknili niže in se postavili v krogu. Gusjev se je ozrl po njih ter z ironičnim nasmehom odšel k aparatu, potegnil je z njega dve vreči perila in drobnarij, krepko privil odprtino, otipal samokres* da so ga lahko vojaki opazili, zažugal je s prstom in se srdito namuzal. Marsovci so začudeno opzazovali te kretnje. — No, Aleksej Ivanovič, ujetnika sva ali gosta — nikamor ne moreva, — je dejal Los z nasmehom, vrgel vrečo na rame in odšla sta v smeri proti ladji. Na njenih jamborih so se z močnim šumom zavrteli navpični vijaki. Krila so se spustila. Za-brneli so propelerji. Gosta — morda ujetnika — sta se vzpela po prožni lestvici na krov. XIV. POGLAVJE. Z one strani zobčastih gora. Ladja je plula nizko nad Marsom, v severo-zapadni smeri. Los in plešasti Marsovec sta ostala na krovu. Gusjev je odšel v notranjost ladje k vojakom. V svetli kajuti slamnate barve se je spustil v pleten naslonjač in opazoval nekaj časa ostro- nose, suhljate, majhne vojake, ki so mežikali z rdečkastimi očmi kakor ptice. Nato je potegnil iz žepa pločevinasto spom;nsko dozo s podobo Car Topa — od nje se ni ločil sedem let na vseh bojiščih — udaril je po Car Topu. s Prizgimo si vsa* eno, tovariši!« — in ponudil cigarete. Marsovci so preplašeno zmajali z glavami fden pa je vendar vzel cigareto, pogledal je, podu-hal in jo skril v žep belih hlač. Ko je Gusiev prižgal, so se vojaki v največjem strahu umaknili od njega in zašepetali s ptičjimi glasovi: — Šcho, tao havra, šoho-om. Njihova rdečkasta, koščena lica so š strahom sledila za tem, kako »Šoho« požira dim. Toda polagoma so se privadili vonju in pomirjeni so znova sedli poleg človeka. Gusjev je začel praviti novim prijateljem o Rusiji, o vojni, revoluciji in svojih junaštvih, ne da bi ga motilo neznanje marsovskega jezika — na vse pretege se je bahal: — Gusjev — to je moj priimek. Gusjev — od gosi. Take velike ptice imamo na zemlji, vi takih ptic še nikoli niste videfi. Ime pa mi je — Aleksej Ivanovič. Ne samo polk — celo konjeniško divizijo sem vodil. StraSen, grozen junak sem vam. Moja tak tika taktika je: krogljemeti. kaj krogljemite — sablje iz nožnic: — Oddaj, pasja noga, pozicijo!c In glave sekati. Sam sem vam ves izsekan, nič mi ni mar. Pri nas imamo v vojaški akademiji celo poseben tečaj: »Sabljanje Alekseia Gusjevac Pri moji veri — ne verjamete? Kro so mi predlagali — Gusjev je privzdignil z nohtom čepico ter se popraskal za ušesi. Naveličal sem se, ne, dovolj je tega. Sedem let sem se vojskoval, vsakemu se pristudi. Tu pa me kliče Mstislav • Sergejevič in prosi: »Aleksej Ivanovič, brez vas si Človek niti na Mars ne upa leteti.« — Tako je torej ta stvar, zdravstvujte! Mm, da. Marsovci so poslušali in se čud'Ii. Eden je prinesel steklenico kakor muškat rujavc tekočine, drugi je odpri konzerve. Gusjev je potegni! iz vreče steklenico špirita, ki ga je bil vzel s seboj z zemlje. Marsovci so napravili nekaj požirkov in zabrbrali. Gusjev jih je začel poljubljati, tepljal jih je po hrbtih in mrmral. Nato je začel vleči iz žepov različno drobnarijo — predlagal je, da bi menjali. Marsovci so mu z veseljem oddajali zlate predmete za žepni nož, za košček svinčnika in za čudovito, iz patrone napravljeno zažigalo. Ta čas je Los. naslonjen na mrežasti krov ladje, gledal, kako se oddaljuje spodaj otožna, hribovita ravnina. Spoznal je hišo, kjer sta se mudila prejšnji dan. Povsod so ležale enake razvaline, skupine dreves in dolgi izsušeni kanali. Los je pokazal z roko to pustinjo ter izražal začudenje — zakaj je ves ta kraj zapuščen in mrtev. Izbuljene oči plešastega Marsovca so postale srdite. Dal je znamenje in zračna ladja se je dvignila, zakrožila ter poletela k vrhovom zobčastih gvra. Solnce se je dvignilo visoko, oblaki so izginili. Brneli so propelerji, pri obratih in dvigih so nekoliko škripali, dvigala so se prožna krila in šumeli so navpični vijaki. Los jc opazil, da razen šuma vijakov in pihljanja vetra v preluknjanih jamborih' ni bilo slišati dragih zvokov: stroji so delovali neslišno. Tudi stroji sami so bili nevidni. Le na osi vsakega vijaka se je vrtela okrogla škatlica, podobna ovoju dinamo in na vrhu sprednjega in zadnjega jambora sta tresketali v obliki elipse dve košari iz srebrnkaste žice. Los je vprašal Marsovca o imenih teh predmetov ter si jih je beležil. Nato je potegnil iz žepa že^*' omenjeno knjižico s skicami ter prosil, naj mu pove zvoke geometričnih črk. Marsovec je začudeno ogledoval to knjigo. Zopet je postal njegov pogled hladen in ustnice so se mu jezno skrivile. Oprezno je vzel Losu knjigo iz rok ter jo vrgel čez krov. Od višine in razredčenega zraka so začele Losa boleti prsi, oči .so mu zalile solze. Ko je Marsovec to opazil, je dal znamenje, naj se ladja spusti. Lad.ia je plula zdaj nad krvavordečimi puščobnimi skala mi. Viličasti in široki gorski greben se je razteza' od jugovzhoda proti severozapadu. Senca ladje je hitela zdolaj po globokih prepadih, kjer so se iskrile žile rude in kovin, po strmih, z lišaji poraščenih klancih, padala je v temna brezna, pokrivala kot oblaček bisernosvetle ledene stožce in zrcalne tednike. Kraj je bil divji in neobljuden. stran. 2. •SLOVENSKI NAROD« jm g aprila gjg- Samo še danes in jutri 16. t m. ne zamudite si ogledati do sedaj najboljši film Do solz gaalfhra drama? glavni vlofi _JACKIE COOOAN KINO »Ljubljanski dvor" univ. prof. dr. Belic. dr. Žerjav in dr. Pa leče k. Proglas navaja najprej zgodovinski pregled dogodkov, ki so vplivali na razkol v demokratski stranki ter nato utemeljuje izstop Pribičeviceve skupine. Proglas obtožuje Davidovića, da je njegova skupina stavila stara obračunavanja s radikali nad strankin program. Davidovič je s svojim postopanjem naravnost prisilil samostojne demokrate, da so ustanovili lasten klub. ostanejo pa Se vedno zvesti programu in zgodovinski misiji demokratske stranke. Proglas je proti vsaki hegemoniji in je za ravnopravnost vseh treh ujedinjenih plemen enega naroda. Kronanje našega kralja. — Beograd, 15. aprila. (Izv.) Kro? nmje Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. in Nj. Vel. kraljice Marije ima biti še to leto, najbrže ob proslavi tisočletnice obstoja hrvatskega kraljestva. Univ. prof. dr. Č o r o v i ć, muzealni direktor Miljutin Vasic in dr. Pet kovic so odpotovali v Žico, da tam pripras vi/o vse potrebno za kronanje. Krona? nje se izvrši po starem srbskem cere? monijelu, kombiniranim s starim hrvat? skim obredom, po katerem so bili kro* nani hrvatski kralji. MINISTRSKI SVET. — Beograd, 15. aprila. Ozv.) Ministrski Svet le snočl od 17.30 do 19.30 imel sejo, na kateri le reševal razne resorne zadeve. V zla vnem gre za vladino pomoč vsem po povodni i prizadetim krajem. Ministrski svet |e Izvodi poseben odbor ministrov, ki imajo po komisijah proučiti materijalno škodo in določiti potem posamne podpore. Kralj sam, ki le ogledal nekatere poolav-Ijene kraje. Je obljubil prebivalcem, da se zavzame za podporo m Je poljedelskemu ministru naročeno, da ima v najkrajšem času organizirati pomožno akcijo. Poljedelski minister Krsta Mtletić Je bil včeraj tu* radi tega sprejet v avdijenci na dvoru ter |e kraju obširno poročal o stanju povoda jI. Grška - republika. — Beograd, 15. aprila. Ozv.) Zunanje ministrstvo je včeraj prejelo oficijelno poročilo od grške vlade, da je bila povodom ljudskega glasovanja določena z veliko večino glasov republikanska državna obika. Za to obliko je glasovalo znatno število prebivalstva. — Atene, 15. aprila. (Izv > Za republikanske državno obliko je bi o oddanih vsega skupaj 80 odstotkov glasov. — Atene, 14. aprila. (Tzv.) V Atenah Je glasovalo za republiko 69.311 ljudi, proti republiki 24.300. Po poročilih iz ostalih krajev so povsod republikanci dosegli velik uspeh. V vladinih krognh v'ada radi Izida glasovanja velik optimizem. Vodja mo-narhlstov general Metaxas Je izjavil, da Je treba smatrati republikansko obliko za sprejeto. Vprašanje državnega režima je rešeno. Svoje somišljenike paziva, da se ne upirajo novemu režimu Vada namerava ukreniti potrebne odredbe, po katerih bo odslej naprej zabranjena vsaka pisava proti republiki. Republikanski tisk napoved?!je dobo napredka m gospodarskega razmaha. — Atene. 14. aprila. (Tzv.) Bivši ministrski predsednik Zaimls je sprejel kandidaturo za predsednika reprbllce. Ta vest le odzvala povsod ugoden odmev. Med narodom ima Zaimis močno oporo. — Atene, 14. aprila. (Tzv.) Mornariški minister je danes z balkona ministrstva naznani* mnogoštevilni množici: »Republfra le dobila 75% glasov!« lTAU-T A NSKO-JUGO-SLOVFNSICA fPGOVSKA Z^OPNICA- Trst. 14. aprila. (Tzv.) V Trstu se Je pred nekaj meseci ustanovil pripravljalni odbor za stvoritev Italijansko - Jugosloven-ske zbornice. Jutri 15. t. m. ob 19. bo seja ▼ mali dvorani trgovske zbornice, kjer se bo razpravljat temeljni statut za novo gospodarsko institucijo. Posebna okrožnica na-glaša važnost take zbornice za Trst, te si išče Z Jugoslavijo naiboljšlh tn trdnih go-'Zpodarskih stikov. Zato pa Je zanimanje med prizadetimi trgovskimi in podjetn4ški-mi krogi zeV> veh'ko hi bo nova zbornica gotovo razsežno trgovsko torišče v prid Trstu. JEZUITI IZGNANI IZ ARGENTINI JE. — Luenos Aires. 14. aprila. (Tzv.) Med argentisko republiko in sveto stolico se po-ostroje napetost, ker ni bil imenovan za nadškofa monsfgnor D* Andrea, kakor Je želela vlada. V nekem časopisu je Izšel te dni članek, v katerem Jezuit Jos. Blaaco hudo napada argentinsko vlado. Blaaco Je bil takoj prisiljen oditi Iz Argentince, Pričakuje se vladni dekret za Izgon vseh jezuitov Iz Argentlnlje. ' SPORAZUM Z »MICUM«. — Berlin, 15. aprila. (Tzv.) Po poročihi Iz DĐsscldorfa Je dosežen popolen sporazum z družbo »Mlcum«. Pogodba se podaljša za dobo dveh mesecev. Pogodbo podpišejo ta dni. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 14. aprila. Pod predsedstvom župana dr. L. Perica je danes ob 18.15 občinski svet nadaljeval prejšnji četrtek orvorjeno redno sejo. Reši! je razne tekoče lokalne zadeve. V občinsko zvezo je bilo sprejetih 74 prosilcev, 15 proš.nj pa odklonjenih. Občinski svet e odobril spremembo pravC Mestn< hranilnice ljubljanske glede delokroga u-pravnega sveta In ravnateljstva, spremenjena so bila tudi pravila Kreditnega društva iste hranilnice. Občinski svet vztraja pri sklepu, da se dovoli in nnrme kredit v znesku 1.800.000 Din za šest kanalov in za zgradnjo moderne ceste do pokopališča pri sv Križu. Občinski svet je nato vzel na znanje predloge in poročila finančnega odseka. Podaljša se pobirrn^e uvoi-nine in tržine za dobo nadaljnih petih let. Dohodki iz tega znašajo letno 1.800.000 D. Primerno se uredi gostaščina oz. vodarina pri novih stavbah, ki zn^š?te do na emnv-ne 6000 D;n letno 3% oz. 4% in nad tem zneskom 5 oz. 6%. Poleg ostalih tekočih zadev je b io tudi skenjeno, da se predlog 0 davku na nezazidane parce e še enkra* vrne finančnemu odseku v proučavanje Odobrila se je najemna pogodba z g. Ve-koslavom Bolničarjem v zadevi na ema hotela Tivoli proti letnT najemnini 15.000 Din in piačMu poprav do zneska 10.000 D. Trgovsk akademiji se je odpisal davek od prirastka na vrećnosti v znesku 4984 Din. Dalje je občinski svet odobri' poročila stavbnega odbora in sprejel nekatere predloge Prošnji g. Viktoria Rohrmanna za zatvoritev Strojnrske ulice se načeloma ugodi, zasliš:'o pa s* še ostali Interesent-je-sosedje. Za merjenj e Srške se dovoli znesek 55.000 Dm. Gradbeni dru*bi se prepuste tesarska, m'zarska in druga dela pri razširieniu kopa';š_a ob Liub,;*nici. Za ta dela je proračuna nh 375.000 Din. Pri davnem ko'odvoru in pri kavarni Evropi se postavite podzemski stranišči, za kar je določenih 210 965 !>:n. V šški se postavi nad-zemsko stranišče za 70.0C0 Din. Vprašanje brezposelnosti. Socijalnopolitlčn! odsek je izdelal pravilnik o podpiranju brezposelnih. Odsekov komentar k pravilniku naglasa glavne smernice, ki so večino vodile, da je pričela z akcijo za brezposelne. Načelno je treba sistematično organizirati posredovanje dela, sstematTčno organizirati podpiranje oziroma zavarovanje brezposelnih. katerTh je v Slovenci okoli 15.000 in v Ljubljani sami okolr 2500 Organizirano m^ra bftl stalno podpiranje po stalni Instituciji s so* delovanjem strokovnih org?n'zaci|. Podpore se dele le nujno potrebnem in de'avrlj-nim brezposelnim, k stroškom za podpore Imajo prispevati delavci, delodajalci, obči« na In država. Ustanovi naj se brezposelni fond. O pravilniku se je razvila daljša debata, v katero so posegli dr. Lemež. Fran Rupnlk, Ivan Tavčar, dr. Vlad. Ravnikar, Tokan in drugI. Opažati ie bilo dve struje. Stmja socralistov in klerikalcev je predlagala da se morajo deliti brezposelni v dve kategoriji in sicer ▼ organizirane, ki naj dobivalo rečic podpore. In v neorganizirane z marršTmi prdrorsrm. Komunisti ln narodni socijalisti so bili za enakopravnost ter so zahtevali, da se vsem brezposelnim dajo enake podpore. Zmagalo je stal'š*e socfjalfstov In kTerlVaTcev Pravilnik je bil po končan; generalni In špecralni debati v celoti z nekaterimi spremembami sprejet z večino glasov. Občinski svet se ;e dalje izrekel proti rajonlranju dimnikarskih del z večino glasov. Humanitarnim zavodom se *e dovolilo klance prašičev doma proti plačilu takse za og^d. Obč. svet. dr. Lemež. ko je bil izčrpan dnevni red. je stavil nujen predlog, da občina čfmpree najame poso;I!o 2 500,000 Din za gradnjo dveh hiš za Pe?fgr?dom. To posojilo je že vneseno v letošnji proračun. Sledile so nato še nekatere Interpelacije in vprašania. na kar je župan ob 22. I zaključP javno sejo. V ta ini seji so sledila imenovanja ma-glstratnih uradnikov in uslužbencev. V tajni sel: le občinski svet tndl skleni stop'-ti ▼ stike t Inozemskim knnzorc'lem. ki predlaga mes+nt občin; posomo v zneska 1 a mlfonov sVtcarskTi frarkov za r*r»d-bo efektrarne *n moderne, klavnice ▼ LJubljani. s O vprašanja, kafro se bo reSTla vladna kriza, razpravlja včera.*5nje »Vreme« in izvaja: Ker so razmere v narodni skupščin? vrlo zapletene in nejasne, je rešitev krize popolnoma odvisna od krone. Ako krona osvoji PaSiće-vo staliSCe, Je rešitev vnaorel Jasna? koalicija PaSK-PribiCevfe dobi volilni mandat« Ako se posreči Davidovića prepričati kralja, da je ta skupščina sposobna za delo, je razplet krize tndl podan: Davidovič dobi mandat za sestavo poslovne vlade. V opoaicUonalntti krogih samih priznavajo, da tona Pašić-Pri-bičevičeva vlada boljše pozicije v borbi za volitveni mandat ker je ta koalicija kompaktnejša in ima edina med parlamentarnimi skupinami jasno opredeljen cilj. Razen tega Je ta sknpfaa močnejša opora za monarha in daje *e6» le jamstvo za državno edinstvo kater opozicija. Z ozirom na to obstoja t žici ji težnja, naj opozicijonalni blok ne vodi s Pilićem borbe na terenu volit* venega mandata, marveč da se borba prenese na teren poslovne vlade, kjer s3 blok čuti mnogo močnejšega. Ako se v tem pogledu opoziciji posreči uveljaviti svoje načrte, je prepričana, da si je s tem zagotovila zmago, ker računa, da ne bo Pošiču uspelo si zasigurati veČino v skupščini, dočim ima Davidovič Že zasigurano veČino. Pojavljajo pa se tudi težkoče v opozicijonalnem bloku samem. Radlćevcem je nesimpatično stal'šče. da se sestavi poslovna vlada. Rad'ćevci se rrnen;a. naj bi se sestavila vlada s kratVotranim rekom, ki bi naj izvršila na'mrne;§2 posle, takoj nato pa razofsala volitve. To strlšče je tudi obvezalo na za in ii seji šelov opozicijo-nalncga bloka. Vendar pa se pristaši čisto poslovne vlade, ki so po večini da-vid-vićevci nad "jato. da rad'^ćevci popustijo v tem vprašanju, ko bodo po-stavleni pred d'lemo: ali volilna vlada Paš*ć?va. ali poslovna vlada Davido-vtčeva Polsg te težkoče obstoja še ena čisto tehnična. Opozicitonalni blok ima stvarno večino v skupščini, toda ta ve-čTna se ne more udejstvovati. d^ler se ne *zvrši ver'fkaclla vse*i rad?čevskih ma~da4ov. Paš'ć-Pribičevlceva koalicija, ki je v večini, dokler se verifikacija ne izvrši, seveda ne bo podpirala verifikacije, marveč jo bo po možnosti zavirala. Tako bi Davidovič. ako bi tudi sestavil vlado naletel na nepremagljive težkoče pri verifkaciji radieevskih mandatov ter bi moral v kratVem deml-<"or>aM z isto ute^el:itvijo kakor Pa-š?Č da je *a s^upŠ*Tna nesposobna za d^lo ... To tolmačenje je docela pravilno. Nai se kriza razvije v tej ali oni sm^ri eno je čssto gotovo, da ni drugega Izfroda iz te krize kakor volitveni mandat. Prav tako gotovo pa ie tudi. da ne d*b* trtti. bi bil rajkrutejši centralist in despot. — Dobro sta pogodila Radićeva disidenta svojega bivšega učitelja! Opomin gospodin! m! Va?a peka k praznikom Vam bo popolnoma uspela, da je bo srčno vesela vsa družina le, ako vporabite A DRI A «»ai*n< prašek in 2623 ADRIA vanllin sladkor Prosveta. Repertoar N»rodne^a gledališča ▼ Ljnblfani. M1TB?,TANSKA DRAMA. Torek 15. aprila: »Dom«, premijera. Izv. Sreda 16 aprila. Kamela skozi uho šivan-ke. Red & LJUBLJANSKA OPERA. OPERA. Torek 15. aprila: Faust. Red A. Sreda 16. aprila: Sevilskl brivec. Izven. ★ ★ ★ — V drnntf se vprlzorl danes rvečer »Kamela skosi uho Shranke« In sicer za red B. Narodno žledaHiče v Ljubljani ostine v četrtek. Petek la soboto zaprto. Repertoar za praznike objavimo v petkovi Številki. Fr. D.i — Prmngoia t dnunt V torek, dne 18. aprila Igraje v ljubljanskem dramskem fledallKo prvtč Izvirno slovensko noviteto »Dom«, ki lo je spisal mladi hi nadarjeni statsashl dramatik Janez Jalea. Snov drame It vneta m gorenjskega življenja m slika tragedijo bogate kmetske družine, ki Je aa tem, da tsgubt svof dom« a ga končno vendar reH In ohrani sekt Uo%e»ea de doma, matere m domaČe zemlje seiok je glavna alt, ki prepleta eelo delo. v gmv* J uv a nov a. g. Oregorln, s. Skrbinšek. g. Danilo, g. Pečck itd. Režira g. Fr. Lipah. Začetek ob 8. uri zvečer. * it it ir »ANA KARENTTA«. Naslovno vi o so je položil pač v reki odlične umetnice našega odra. Nablocka je imela v kratki dobi svojega poslove-njevanja ie dosti usp hov. 2e njen prvi Ijubl;anski nastop v »Idijotu« ji je prinesel veliko zmago. In ostala je na:močne:§a v v'ogah ruskih žen. Poleg Nastasje Hlipov-ne spominjam na njeno Ljubov Ivanovo (CeSnjev vrt). Vse svoje uspehe pa ;e pnč prekosila z Ani Karenino. To je čut:1o v soboto vse občinstvo, celo taki. ki tej igralki dosTej niso prognosticirali prevelike po-membnpsu na s'ovenskcm rdru. Kar je posebej presereti.o, le bila n e-na neprimerno pravilnega slovenščina, ne-KO jo je govorila kdaikoli dos'e;. Ta dokaj domači jezik je tudi bistveno prpomogel, da je stopila v polno luč n:etn m^čna igra1-ska umetnost, njena tako prepričevalna čuvstve^nost. Premnoge so doslej motile Nab'ockine jezikovne te^k^če tako zelo. da tudi njene sicerSne igre niso mogli zndo-stno vživati. Je pač glediSče kraj, kjer je živa beseda najvažnejše. Če je jezik okrnjen zmedli vse drugo. Jasm. zlog za zlogom brez naporov Iah^o r^zumlrva, prehudih ruskih glasov očiščena slovenščina Nablocke te bila prf tej premijeri sen-zaciia. ki »o ie občinstvo kviriralo s posebno hvaležnostjo. Ka« naj rečem o njeni igri? Bila je to prava fina Rusfnia Plemenitega srca, izredno blizu oni Karenini. ki si jo izčitaš, če zn~š čutiti iz romana. Dama. ki je tako fina In obenem tako rusko presrčna, da Izgubi celo n;en zgolj družabni pogovor značaj »konverzacije«. Eno onih ženskih src, poleg katerih na mah izgi:biš. Četudi pripadalo kneginji aH kraljici, vsak strah, vsako napetost konvencijonalnostt. a se jim nehote podrediš in se počutiš v niih soseski kakor v toplem pomladanskem solneu. Une charmeuse. Posebno pa je prišla ta čutečnost do veljave v intimnih prizorih. Kako je Nablocka milovala razburjeno Dollv, naj se s soprogom pobota. Ni bilo nič igranja ln to popo!no, Iz srca prihajajoče sočutje je prehajalo, na občinstvo, kakor bi bilo res priča rodbinske afere. Ali pa na smrt bolna Ana v postelji, ko si o!a;ša dušo s tem. da spravi moža In ljubimca. Ta prizor je bil menda najmoč-neiši. Hiba dramatizacije, da nI efekten zad-nii prizor, ko Izgfne Ana naposled na tračnice, da se vrže pod prihajajoči vlak. Pretresljivo je sicer igrata Nablocka neposis-no zmedenost nesrečne Ane. njene pofglas-ne raztrgane samogovore, nemi, nejasnost o tem. kaj bodi. Prizoru manjka »pike«, ki bi io bilo morda tehnično ustvariti. Morda s tem, da se par hipov nato, ko je Ana izginila in Je prenehalo bobnenje v kolodvor vozečega vlaka, začuje klicanje m kričanje ljudi, kl s3 prepozno opazili namero neznane dame« Kak železniški ushi/benec bi lahko čez oder tekel v kolodvor, po stražnika ah kaj takega, kakor je že ob takih nepričakovanih nesrečah običajno. Vse to seveda nič raztegnjeno. Burno govorjenje in krik naj bi še naraščala, ko zastor počasi paca in Je fgre že konec, ter bi zamrl šele pri popolnoma zaprti kurtinl. (Konec prlhndr.ilt ) NEKOLIKO CITATOV IZ .TALNOVE DRAME »DOM«. (K današnji premieri v dramskem gledališču.) I. Studiranje stane, posebno, če ga ni nikoli konec Ce se domačemu sinu ne zdi škoda kon a. zakai bi se hlapcu smililo žrebe? Vsaka mama je predobra Fant! Vajete v roke in udari z bičem na desno, na levo, po kon ih, in če vsi jokajo, mama. Angela, Tončka. Stanko, in če Mirko prek'inja zadaj, da se bodo Iskre kresale ti bii bli, dokler ne pretegreš Trate zopet na trdo cesto, s katere so jo za-vozili. Odloži (napram sestri) klobuk; ni ti prlrastel na glavo. Ce pa nočeš, ti jih pa aže Loize kupi en voz kakor profesor enega samega. Naša mama na tujem.brez doma, odtrgana ceM od n?š!h grobov. Se pokopana ne bo zraven n'ih. Ali si moreš iznvsllti zanjo huTŠI peVel. Bolje da se zgrudi s Trato vred: saj nebesa si je z nami krvavo zaslužila. Naš rod bo živel na očetovem domu, sit pa na i izumre? n. Ah. kaj hudo. Konjem pred dirko nismo dali nič jesti in nič piti in sami nismo z njimi vred ves dan nič jed1! in nič pili za prazen nič. Dom pa ni prazen nič. m. Nisem prlncezinja. Tratnikova Angela sem, dekla na rodnem domu, in včasih pobijam tndl Črve, ki izpod .'e dajo setev mladega gospodarja. Vsako mlado srce Ima zavezane oči. Odkar imam ožuljenc roke, vse družeče Naj sn les stara, ne pa dekleta! nr. Človek bna prav toliko pameti, da je lahko bolj neumen kot živina. (Tako govori duševno omejeni Joža.) Ivanka, ae zameri, če H povem: kako si H potrebna na Trati! — Tvoji otroci bodo drugačni kakor so naši. Samo — ae Im a eoeaini Človek nikdar ne naredi trezen, kar je zagrozil jezen Zapomni si, da mladim 'judem vse drugo prej zvoni po glavi kakor cekini in goldinarji. Ko bi nam bilo do tal pogorelo, bi ne bila tako žalostna. Naš dom :e tako velik, da ga ne bom ne jaz ne ti in nihče n!kdnr vsega ">b.>egel. Hša ie samo drobec Trate Kje je. visrko pod nebom, naša planina? Kte naši gozdovi? In žito na polju, čebele na vrtu: ali jih moreS prešteti? In moje uho. kdai bo ire'o ubrane neštete g!?sove, pogovore ljud: in živine, kobilic in murnov v travi, nevidno brenčanie v zraku in druge !n dru^e. Vse to je moj d~m in ni ga Se konca. §e bHj ste mi dom bratje in sestra in oče v grobu, a na*botj ti. mama. MM?!a bom, da bi ti nobenega otroka ne ukradli. Dame finega o!Sevi1skega brivca«. Morda se nam g. Waisar pokaže tud' tam. 5. W-anslranje je lepo, pojemanje tona do plana morda še brezhibneiše. kot naraščanje, ker je možnost pianissma ve.ja kot obratno. 6. Pevska manira je dosti p'eme-nita, polna duše in nobel ako smem tnko reči. 7. Izgovarjava je jasna, razumljiva. Seveda bi se moral g. pevec priučiti v najkrajšem času slovenskega jezika. Znano pa je, da v vsakem jeziku Ceha takoj spoznaš. 8. Ne morem odrekati g. Wa:sar-ju. da razume temeljito ubranost tega, kar poje. 2e pri igri njegovi sem to omenil. 9. Rad priznavam, da zna pevsko karakterizirati tudi pevski svojo vlogo. Kolikor fe bilo v dveh nastopih dognati, je njegovo 10. glasbeno Izvajanje z ozirom na č;sto intonacijo, ritmiko, tempo itd. tudi čim-najbolt pravHno. Ako hočem potrdnriti še enkrat. 11. situaciji primerno držanje telesa in obrazov izraz med petjem omeniti, ki je vseskor primeren, tedaj sem naštel v glavnem vse najvažnejše momente, katerim se vsak povprečno nadarjeni pevec z resnostio. pridnostjo ln vstrajnostjo, splošno Izobrazbo in ?nte!igenco pri dobrem In sistematično — pedntr^šVem vodstvu brezpogojno ^anko muči. O. Vv'aisar ima vs h teh lastnost: v nekaterem ozfru več. kot marsikateri drupi pevec z visoko dom'š'ji-jo In bi uprav-* pr'poroča1 negov angn/mn resno v tem slučaju, ako nima prav nob ne izbere več. —C — Zadale gostovanfe tenorista Alfonza VVnlsarja. Danes v sredo dne 15. tm. gostuje gospod Wafsax v operi »Sevilskl brivec« ?n sirer v v!oj?i grofa A'mavve. katero prišteva gospod gost med svoje najboljše vloge. Poleg n:ega gostuje kakor Rosina staln gost naše opere, prfljnblfena ko'oraturka gosPa Tinka VVesel-Pol1a. Vlogo brivca poje tokrat g. Rfgo. v ostalih dveh glavnfh vlogah pa nastopata gg. Be-tetto in Z-pan. Predstava se vrši kakor Izven predstava pri navadnih opernih cenah —g Novosadska blagovna borza, 14. aprila. Na produkini borzi notirajo: pie-nlca ba?ka 79-RO kc: 2% 320—325; koruza baška 232.50—235: za april dip. kasa 225 za maj 240. srermka 230: Mol beli baV i 625: moka baza »0« 405—500; štev. »5« 445 do 450; štev. »6« 320. Promet srednji. Tendenca zelo slaba. —g Nakup deviz za potovanje v Ncm-Sljo v drugi kakor ▼ nemški valuti. Da se v Nemčijo potjjočrm potnikom omogoči nakup potrebnih valut za pot ie finančni minister z odločbo z dne 29. marca 1924 1 br. 10.202 na pod'agi člena 3. »Pravilnika o ureditvi prometa z devizami In valutami ln v zvezi z odlolbo I. br. 16.364 z dne 28. septembra 1922 odredil to-fe: »Na podlag! vldirane potne listine za Nernčijo se morejo kupovati brez posebnega odobrenja pri poob^šJerrih bankah in menjamlcah razven mark rudi druge valute (dolarji, funti, francoski franki itd.) v ustreznem vznosu do Dtn 3000. Za večje svote je potrebno dovoljenje generalnega Inspektorata rzvzemši slučaje, ki so predvideni z odločbo 1. br. 27.876 t dne 6. julija 1923. To se razglaša Po razpisu Generalnega in* Jpektorata ministrstva financ s dne 1. aprf-' ta 19Z4 f br. 10.202. Delegacija ministrstva 1 financ v UnbljaaL *1 OVfNSICt NApOD> in* 16 aprila 1924. Dnevne vesti. V LtubitarU. Nafl klerikalci in razmere ▼ Primorju« Iz Primorja smo dobili ta-Ie dopis: »Naprednjaki hočejo kovati kapi' tal iz trpljenja Primorcev.* » Slovenec*. »Slovenecc z dne 9. t. m. je napisal članek pod gornjim naslovom, kateri mora vsakega poštenega in iskreno mislečega Slovenca zbosti v očL Da je njegov program potvarjanje dejstev, je znano, toda gorostastnosti, ki jih je napisal v omenjenem članku, presegajo že vse meje. Vsi tu v Julijski Krajini vemo, da je bil pakt, ki je bil sklenjen med obe-la strujama, prvič prekrSen od »Malega lista«, ki ga je tudi dosledno kršil. Da je »Mali list« §čekovo gasilo, je znano in da ie Šček v istem listu imenoval dr. Besednjaka, dr. BrajSo in dr. Bitežnika svoje najboljše prijatelje, to tudi vemo vsi v naši deželi. Iz tega logično sledi, da je »Mali liste kršil sklenjeni pakt v prid zgoraj omenjenim gospodom. »Slovenec« piše dalje, da so pripadniki »svobodomiselcev« pustili svoja mesta, akoravno niso b^li ogroženi. Ce je res to, ne vem, toda da so ravno klerikalci v zadnjem hipu pustili svoja mesta, sem videl na svoje oči. Sicer pa: kdo je kriv, da so se volitve za nas tako slabo končale?! Slišal sem kmete, ki so govorili: »Kaj bom volil lipo, ko se pa sami med sabo kregajo.« In posledica tega je bila, da so volili komuniste ali celo fašiste. Zmota je, da se spor, katerega so zakrivili naši »klerikalci«, da popraviti v enem mesecu. Volilci so ostali vdvomih in ti dvomiso rodili neizogibne posledice. V občini Št. Peter na Krasu na primer je glasovalo za lioo 172. za komuniste 117 in za fašiste 114 volilcev. Od kod, za Boga, je prišlo toliko fašistov v docela slovensko občino? Res, da se je od njihove strani mnogo agitiralo in mnogo obliubljalo. toda ali se bi ljudje udali, ako bi imeli skozi ona leta, odkar so pod Italijo, skupno vodstvo z jasnim In določnim programom? A da ni bilo tega, k d o j e kriv?! Ali ni kriv tega bivši pos!anecŠček,ki je začel razdor v naših vrstah in podiral, kar so drugi zidali? Krasne uspehe lahko beleži Šček, krasne in sijajne uspehe! Več je koristil f a -šistovski stvari na Primorskem, kakor viteza Peter-nel in Bandelj. Tudi komunistom je razdor pomagal skoraj za tretjino slovenskih volilcev. Kako se je delalo S preferenčnimi glasovi, se tudi že ve. Naši napredni volilci so sledili ukazu in glasovali za \ViIfana. Besednjaka in Stangera, medtem ko so od klerikalcev nahuškani ljudje izpustili VVilfana, ki bi kmalu ne bil izvoljen. To vse je delo naših »krščanskih« socijalcev in nimam besede, s katero bi označil to delo. Višek brezvestnnstl je bil že to, da so razdor začeli v teh razmerah in teh Časih, ko fašisti pritiskalo s svojo »asimilacijo«. Toda gospodje »krščanski socialci«, pride čas. ko bomo temeljito obračunali z vami! Primorski Slovenec. ★ ★ * Obvestilo! Za velikonočne praznike izide -»Slovenski Narod* v j~ko obšf'rni in bogaV vsebini kot pomladna propagandna Stevtfka v 20.0flfl Izvd'h ter se pošle šrom Jugoslavije v povečanem številu na vse naše naročnike, nrodafafrre in kolnorterfe. Ta številka bo torej prišla v kar naiširše kro«re in bodo Inseratl v njej gotovo izredne važnosti In uspeha. Sprejemamo oglase za to š'evilko do petka popoldne, parfe 01 nujne ne-oMoztlJve oglase pa še v soboto do 9. ure zhitraj. O^z^rllo! Cenjene naročnike, kateri prejemajo fist po pošt?, uljudno epozarjamo na pos'ane jim položnice in prosJmo. da se jih blagovolijo poslužiti za obnovo naročnine, odnosno za marec in april ★ ★ ★ _Povrs+ek krajce Marije. Po informacijah vašega dopisnika v pisarni dvornega maršalata se povrne Nj. Vel. kratica Marija s prestolonaslednikom Petrom prihodnji teden s francoske rivijere, da preživi pravoslavne velikonočne praznike v Beogradu v rodbinskem krogu. m — Poset kraljevske dvojice v Parizu. Po poročilu iz Beograda poseti Nj. Vet. krali Aleksander I. v spremstvu Kraljice Marije oficijelno predsednika francoske republike Milleranda v dragi polovic« -..eseca maja — Saj ne bomo mi plačali! Cmo» rdeča koalicija na magistratu pridno razsiplie denar, kakor da bi imela aa razpolago milijarde. Za potrebne naprave nima denarja, ako pa zahteva kak« šen njen somišljenik to alf ono, da um naj napravi n.^istrat na ohžimka stro- 15 oprtim 9924. Uče, so gospodje takoj pripravljeni ta trosijo denar brez vsakega preudarka. Denar takorekoč kar mečejo skozi okno. In če se jih pri tem opozori, da dotične naprave in popravila niso nujno potrebne, da povzročajo tudi prevelike stroške, odgovarjajo občinski mogotci na takšne ugovore ravnodušno in za-frkljivo: »Kaj nam to mar, saj ne bomo plačali Iz našega žepa, davkoplačevalci pa lahko plačajo«. To stališče je značilno za klerikalno - komunistično koalicijo! »Le zapravljajmo denar, saj ljubljanski davkoplačevalci imajo denar, da lahko plačajo.« Kako dolgo bo ljubljansko prebivalstvo še trpelo, da bodo gospodarili na magistratu takšni občinski očetje? Ali ne bo nobenega odpora proti takšnemu gospodarstvu iz srede davkoplačevalcev samih? — D'rektna telefonska proga Ljubljana — Beograd je bila danes dopoldne pretrgana na hrvatskem ozemlju, vsled česar ni bilo mogoče dobiti spoja z Beogradom. — Inženirski Izpit. Na dunajski tehniki je včeraj napravil diplomski inženirski iz-pit iz elektrotehnike g. Fedor B I e i w e i s, sin g. šefa - zdravnika prf Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev g. dr. Demetra Blelweisa v Ljrbllanl. — Zdravnike zbornice so oproščene poštnine. Ker poslujejo zdravniške zbornice pod kontrolo ministrstva za narodno zdravie, so vse njih pošiljke, ki so naslovljene na državne urade in obratno, oproščene poštnine prav tako, kakor pošiljke drugih državnih uradov. — Osebne vesti s poŠte. Podeljeno je mesto poštne odpravnice pri pošti Struge na Dolenjskem postni pomočnici Julki F a j-d i z i. — Premeščeni so: poštarji oziroma poštarice Fr. K o č e v a r iz Sobotfce na Rakek, .Insfpfna Hočevar iz Celja v Ptuj, HHda K a v s iz Kranja v Podnart, AloiztJ Knez Iz Ptuja v Beograd in Marija I Po v is Iz Murske Sobote v Zagreb: privremena poštarica Zora .1 e r Š e iz Ljubljane v | Žužemberk. — Odpuščena sta iz državne službe: poštni odp'ravn'k Ivan Kosi pri Mariji Snežni ter uradna pomožna moč Ivan Beden prt poštnem mvnatelistvu v LJubljani. — Ostavko na državno službo sta i podala: tehn. pripravnik Ivan Antloga I pri poštnem ravnateljstvu v Linbljaul in poslužn^k Fr. Van poti? v M^*VanjeIb. — Iz maglstra*ne službe. Va snočnn talni sej? je bfo sklenjeno: Pogodbeni uradnik Franc S elan se s 1. mainikom 1924 stalno namesti v stalež maglstratnih uradnikov X. 5fnr»vTre^a rr»Trr,-> kategorij** B. — Začasni magistralni fcnncjntet Franc če-ftHn se s 1. jan"ariem 14 staln- n^mesrl V stale? ma«rstratnih uradn'kov IX. č'nov-nega razreda k^tesrorijc A. — Jerneju B o 11 a r j u. pis. ravrntrlju v p., se prizna pokojnina WT, stopnja VTT. činovnega razreda. — Milfe! T 1 e 5 1 č, suplen+ki na mastni ženski realni in ref. gimnaziji, se podaljša , dopust do kmea šolskega leta 1923-24. — Alojziju Vavpotiču. cenilcu mestne za-stavl'-lnice. se spregleda strokovni izpit. — Darinka O 5 r t n e r. pomožna uraiMca Mestne hranilnice, se imenuje s 1. markom 1*>24 stalnim pnmo*n?m uradn'^am Mestne hranilnice. — Začasni prej~mn?k mestnega dohodarstvenega urada Josip Hribar ter zakasni pazniki is+eera urada: Ciril Oman, Miha Tome in Ivan Hribar se imenujejo z dnem L februarja 19?4 stalnim uslužbencem mesmega dohrdarstvenega urada. — ManVraMmVa mesenega dohoo^tr-stvrne*ra urada VVenrm Sitar In AleS T, u k m a n se s 1. mainikom 1*24 stalno vnukoma. — Ma«rf«;tratna rfl~H*^*ka M*-rfr* K n m a n se nvrs** s 1. main'kom 1n24 v XT. č'unvnf razred, ka+egorije C. — Stanislav Sitar se imenuje za stalnega ma-gistratn^n slugo. — Poštne poš'like za selski dostavni okolfi. Poštno ministrstvo je izdalo razglas štev. 1920O z dne 20. marca ti. ki pravi: Stranke, ki stanuieio v selškem dostavnem okolišu, lahko odnašajo svoje po-Silfke s prlstone pošte, ob dneh, ko selski pismonoša pri nPh ne dostavlja, ne da M Jim Mlo treba plačevati za raznfrante fn «hrar*»«van»"» pošWk predpisano predalni-no. Ce rabro v *a namen torbo, plačajo samo pristojbino za torbo. — Z zgoraj navedenim ministrskim razglasom ie na moč ustreženo vsem ljudem, kateri bivajo zunaj p 5tnega kraJs. in ki so dobivali doslej vsakovrstne poštne pošMJke (dopisnice, pisma, denarna Pisma, pakete fn dnevne liste) «»mo dvakrat ali trikrat v tednu. Od-sTei bodo doh?Ii vsak dan svojo pošto, t J. določene dn* po sefskem Ustonošu. ostale dni pa Jim bodo ležale pošiljka na pošti, kjer Hm bodo na razpolago, da Jih dvignejo. Ta odredba le še posebno važna gle* de dnevnega Časopisi«. — Cenitev poslopn vofaškfn smodntš-nve na ljubljanskem polju se je vršila začetkom tega meseca na licu mesta. Cenitve so se udeležili zastopniki mestne občine fn volaške uprave — Nevračljive poštne pošiljke. Te dni je izšel seznam o nevročljlvih poštnih pošiljkah za mesec februar ti. ter je občinstvu v pogled v prostoru za stranke na vseh poštah v Sfoventtt. — Mestna kranlMea Bnbliansfcaj aa veliko soboto ne uradnje. — Veadar enkrat! Demobilizacijsko blago, ki je ležalo več nego štiri leta ob Dovozni cesti sa delavnicami Južne železnice, so pred kratkim na odločno zahtevo posestnika ondotnfh zemljišč odstranili. — Šentjakobska knjižnica v Lfubftjant Stari trg 11 izposoja vsak delavnik od 4. do Hft. zvečer najlepše slovenske, srbo-hrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske francoske fn angleške knjige. Na razpolago tiskani Imeniki kajig. Kupujejo st knjige po aajvutt ceai. tm o rož-Kakor smo izvedeli, je ministrstvo za notranja dela nameravani edkup biš na Rimski cesti za orožniške na-aaaae za enkrat opustilo fn bo država za ta svrhe ali sama zgradila potrebno poslopje, aH pa počakala, da se stanovanjske razmera v Ljubljani stoUiajo. Pripominjamo, da ne gre za Gorupovc hiše, marveč za one, kf so bile last »Dram. društva«. — Zdravstveno stanja mesta Ljubljane. Zdravstveni izlćaz mesta Ljubljane izkazuje v času od 6. do 12. aprila to-le statistiko: Umrlo ie 32 oseb, 25 moškega in 7 ženskega spola (tujcev 13). Smrtni vzroki: iiv-Ijanska sabost 4. jetika 4, dušljivi kašelj 1, trebušni legar 1. možganska kap 2, za-strupljenje rane 1. srčna hiba. bolezni žilja 4, rak 2. drugi naravni smrtni vzroki 12, slučajna smrtna pefkodba i. Med tem Časom se je rodilo 28 otrok. 14 moškega in 14 ženskega spola (1 mrtvorejenček). Naznanjen^ na'ezlifve bolezni: davica 2. — Smrtna kosa. Na Glincah je danes umrl g M;rosiav P r a p r o t n i k, orož. stražmojster v pok., oče generalnega ravnate!'« »Slavenske banke« c. Avgusta Pra-protn'ka Pokojnik Je služboval po raznih kra'ih na Kranjskem. Svojo službo ie opravljal z vso vestnostjo, nikdar pa se ni dal izrabljati od bivših avstrijskih oblasti v protlnarodne svrhe. Tudi v svoji težavni službi, v kateri je marsikateri drugi uklonil hrbtenico, ie ohranil čvrsto svoje narodno mišljenje. Kot dober narodnjak In naprednjak je vso svojo deco vzgojil v krepkem narodnem duhu. Bil ie značajen mož In pr!Wen družabnik, zato so ga vsi spoštovali in radi imeli. Porreb bo v četrtek 17. tm. ob 16. z Gline (Tribuceva hiša) na Pokopališče k ^v. Križu. Bodi vrlemu možu ohranien blag spomin, njegovi ceneni rodbin! Iskreno sožalie. — V nedolio 13 *m. je umrla v starosti 76 let ga. Uršula M o-z e 11 C. vdova zidarskega mojstra. Pokopali so jo včeraj na pokopališče pri Sv. Križu. Blag jI spomin! — Včeraj popoldne. je zadela kap zlatarja g. Frana R a i h o !-z e r i a stanujočega na Karlovski cesti št. 15. Kap ga ie zad°la sredi dela. Rudholzer je b:l star f»a Tet. Prfpeljali so ga v mrtvašnico prf Sv. Križu. Pogreb bo v sredo cb pol 17. od Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Kri'u. B'ag mu spnm?n. — VeFkonočne počitnice so se Pričele danes In traiajo do srede po veTnUnoČi. Ta dan se že prične šolski pork. Vest da le še v sredo po veflkf noči prost dan ni btta točna, čeprav smo io dobHi od osebe, ki ie v sMk*b s šolsko oblastjo. — CoMske vesti. Zastraženi vojaški ohiekti in vedenje napram stražam. Na podlagi okrožnice ve'fkega župana mariborske ob^stf, ?e mes*nf marMrat izda! razc!as, v katerem porfva p-eMva!-stvo. naj se v ponočn?m času ne poslužuje pn!*sVni poti. ki vodPo mim-o smodišuJc, sklad'** m drugih vojaškfh oh'~ktov. zastraženih po vo'?s>*h stražah. Ce pa le pa-siran'e takih pot neizogibno, naj se pas^nti ne prntfvMo vojaškim stradam in ob«frie;o na n?lh poziv. Straža bo takoi pokHca!a svofe kom-nc^ante v svrho propusta. — VTT. carinska konferenca. Oremii trgovrev CeTje skllctve v sredo zvečer ob 20. VTT. carinsko konferenco, katera se bo vršHa v prostorih Javnega sk!adi5ča in prevorne družbe. — Mrtvo dete v greznici. V Gosposki ulici v gostilni Gsund so delavd izprazmevali greznico. NašM so v nif mrtvo r*e*e. ki je tu ?e**!o že ka^* dva meseca. Mater so izsTedf! In zapr'i. — Upokojen ie pri celjski carinami fran Markovič, revizor TV. razreda. — Mariborske ves*!. Novi Častni člani PTL. Na zadnjem občnem zboru Protittiberkulozne loge so bili imenovani trije novj častni člani zar posebne zas'uge in sicer: Bivši minister za nar. zdravje dr. Omerovič .sekcijski Sef dr. Štampar rn sanitetni inspektor za Slovenijo dr Katičič. — Narodno gledališče. V nedeljo zvečer se Je panovila opera Traviata. pri kateri je nastala v gTavni vlocri gd^na. \ra-dimirovna. Pozna! se Je vel;k blagodejni vplv ge. Dcbicke zlasti v koloraturi. Tudi g. Gr.vorov je pokazal zo*>etni napredek. G. Skrivanlč Je b:1 na odru d^bro razpoložen, odklonil pa je podarjeni mu šopek. Gledališče Je bilo dobro obokano. — Prevoz slik v muzej. V ponedeljek so p-fče*i selit? v arhivu se nahalaloče stare svetnike in druge cerkvene podobe fz dosedamrjetra skladišča na Glavnem trgu v poseben od-de'?k v muzej. V Izpraznjeni prostor se namesti knjigoveznica, a v prostore knjigoveznice se preseli naibrfe Spodnještajer-ska posoj?lnTca. — Ponočnj napad. V noči od nedelje na poncde'Jek so neznani storilci napadli iz Kamnice v mesto se vra-čajočeta stražnica v pokol« Josipa Jeran-člča. Težko ranjenega so pripeljali na rešilni oddelek, od koder so ga po zasilni obvezi ođoe'Jall v bolnico. — Nesreča pri delu. Mesar Fran Pesek ▼ Studencih se je pri sekanja mesa ponesreči zabodel z ostrino nofa v levo roko s tako silo. da se |e prerezal žile dovodnice In so za morali prepe'ia^f t bolnico. — Ptnfsfre ventl. Tovarna č e I f e v. »Petovia« na Bregu pri Ptuju Je skTTono s Čevljarsko zadrugo ustanovila moderno arefeno prodni a rno svogh lastnih Izdelkov v Panonski nRd It 3. — G1 e -d I š č e. Dne 6. m 7. rm. Je vprlzorHo tukajšnje Dramatična dmštvo »Už'tkarje«. Naši dlletantje prav pridno napredujejo, ker jih ne spremlja samo veselje do odra, temveč trdna volla vsestransko pogoditi v'ege, katere so prevzeli. Podpirajmo jm v njih stremljenju s številnim obiskom gledaliških predstav. — Večna tema v Pteju. Kakor hitro nastane mrak. Je naše mesto podobno vasi. Tam m to ti blešči leč toč mest* ne razsvetljave, ampak to samo do potno* či, po polnoči se ugasnejo vse luci po mestu, da nastane egiptovska tema, ko niti ne vidiš en korak naprej. Res Jako čudne ras* mere so nastale v Ptuju! Ako zrel v nočnih urah iz kavarne ali gostrne ali kake druge prireditve domov, si moral svetiti s svečo aH Sbfeaflii. da najdeš domov. Lahka aa « kakor se je to že večkrat pripetilo. V vseh mestih morajo zoreti luči vso noč na vseh važnih mestih, da se ne pripeti kakšna nesreča. Samo naš Ptuj ima izjemo. Kje so oblasti? — Koncerti umetniškega orkestra v kavarni Balkan se vrše samo do 21. t m. — Smrtna kosa. Na Mleščevem pr) Stični je umrla 72 letna mati vlakovodje I Kuštrina za kapjo. Bila je begunka iz Sežrne na Krasu. Za časa vojne z Italijo Je pribežala z družino na Mlesčevo ob stiSkem kcldvoru. Tamkaj je njen sin vla-kovodja sezidal novo hišico in stanovali so skupaj v družinski zvezi v jako ugodnih razmerah. Ranika je zapustila polee; sina. ki je dobro situiran železničar še enega sina železn sprevodnika. Pogreb se je vršil 13. tm. v Stični. Blag ji spomin. — Tatvina v muzeju. Iz galerije sir k. ki se nahaja v muzeju, je b la v soboto popoldne ali morda v r.-ćeljo dcspoMie ukradena sika, predstavljajoča kamniški grad. Slika je delo Antona Koželja in ima obseg 22X25 cm. — Policijska kronava. Tekom zadnjih 24 ur so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 1, radi cestnopoUcUskcga reda 6, radi pasjega kontumaca 1, radi nedostojnega vedenja 2. radi telesne poškodbe 1, radi ogrožene telesne varnosti 1, radi najdbe 1 tn radi nagle smrti 1. — Aretacije: Radi beračenja so bili aretirani: Na Krakovskem nasipu Marija Prosen iz Polhovega gradca; na Starem trgu brezposelni Jakob Hribar in v Šelenburgovi ulici Anton Križnic ter Mihael Bartol. — Radi prepovedanega povratka je bila prijeta Minka Praibisch, rod^m z Gorenjskega in pristojna na Češko. Bila je zopet ignana iz mesta. — Rekord v zločinih ima brezdvomno na vesti hajduk Stanoja iz Oraviče. ki je bil pred kratkim prijet In se zagovarja pred sodiščem v Po/arencu. Obtožen je vsega skupaj 104 zločinov in sicer umorov, ubojev, požigov, roparskih napadov itd., ki jih Je izvršil od 'eta 1915 do lani. Državni pravdnlk zahteva smrtno obsodbo. — »Zadnja senzacija cirkusa Fartnt« je drugI del pretečene dni v Kino Tivoli z velikim uspehom predvajanega filma, vendar vsebinsko popolnoma zase zaokrožena celota«; smele artistične produkcije, lepe vložke (par drsalcev-umrtnikov, ognjemet) smrtna vožnja z avtomobilom po osmici; zan;m:va vsebina, prvovrstni igralci. Samo Še danes in jutri v sredo. V četrtek, petek In soboto ostane kino zaprt. Za velikonočne praznike nov, jako zanimiv film. — Telesno zaprtje. Profesor C. Braun-Fernwa1d. odlični ženski zdravnik, piše: o Mfrem in zanesljivem učinku grenčice »Frnnr-Josef« sem se pogosto prepričal in zato rabo te vode najtopleje priporočam bolnim ženskam. — Uradniška menza sprejema na hrano polee: državnih nameščencev tudi zasebne nameščence uradniškega značaja. Informacije se dobivajo v nišami, Prešernova ulica št. 9 od pol 9. do 20. M\\\ neie in >mM rodite nosi deca In odrasli, ker so lata trpežne, poceni In prijetno aa nositi Stran g. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 15. aprila. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 14.18—14.28, Paria 428.35—493.35, London 349.50—352.50, Dunaj 0.11305—0.11505, Praga 239.75—242.75, Trst 357.85—360.S5, Newyork 80.12—»M. 12, Budimpešta 0.0965—0.1265. Valute: d>lar 79.375—80.375, lira 358.50—361.50. Efekti: 7% invest. posoj. 1921 66— 67, 2 5^ drž. renta za ratnu štetu 131 — 136, Ljublanska kreditna 235—240, Centralna banka 67—6S. lirv. eskomptna banka 144.5—145.5. Kreditna banka. Z>;b. 142— 146, Hipotekama banka 72—73.5. Jugoban-ka 121 — 123. PraŠtediona 915—920, Slavenska banka 125—126. Eksploatacija 150, šećerana. Osijek 1130—1150. Isis d. d. 64—68, Nihag 115—125, Gutman 870—880, Slaveks 375—"90, Slavonija 124—125. Strojne :ov. 175—180, Trboveljska 630—640, Union, paromlin 740—760, Vevče 175. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 15. aprila. Današnja borza: Beograd 7.10 blago. Praga 16.90 bi., New-ork 5.69 bi.. London 24.69 den.. Pari* 34.75 den., Milan 25.30 den., Berlin 1.28 den.. Amsterdam 211.70 den.. Bukarešta 3.05 bU Sofija 4.10 sr. tečaj. — Trst. 15. aprila. Današnja predbor-za: Beograd 27.85—27.95, London 97.50— 97.75. Pariz 137.50—138.50. Newyork 22.45 —22.50, Praga 66.75—67.25, Curih 394— 397._ Društvene vesti. — Predavanje v društvu »Sočac 11. tm. »Skrivnosti elektrikec je privabilo lepo število občinstva. G. prof. dr. C a d e ž je podal jasno sliko razvoja znanosti In lastnosti čudne in skrivnostne sile elektrike. Vglobil je poslušalce v tajno delovanje elektronov, atomov. Glislerjevih in Kru-kovih cevi, ter o katodnih in Rontgeno-vih žarkih. Pojasnil je iznajdbo prof. Herza in ve'euma Marconija v brezžičnem brzojavu in telefonu. Obsodi! je mistično nazi-ranje Šplritistov, katerih ienomenl in prikazni so gotovo električni procesi. Svoje lepo. zanimivo, poučno in obenem zabavno predavanje je končal ob burnem aplavzu vseh navzočih. Orkester Sokola 1. je ves ostali večer zabaval prisotne z rzbornlm programom. Čestitamo Sokolu 1. na tako izvežbanem orkestru ter se hvaležno zahvaljujemo. Večer je zaključilo ubrano petje. — Cvetlični dan »Akad. društva juto* slovenskih tehnikov v Ljubljani.« Akad društvo Uigoslovenskih tehnikov v Ljubljani priredi v nedel:o. dne 11. maja ti. cvetlični dan v prid ispopolnirve svoje strokovne knjižnice. Ker je to edina knjižnica te vrste na univerzi v Ljubljani, ter io mora omenjeno društvo vzdrževati brez vsake državne podpore, prosimo cenjeno občinstvo, da pripomore v kar največji meri k dobremu uspehu te akcije. Istočasno prosimo vsa drv*\va, da se ozirajo na naš cvetlični dan in ne prirerajo istodobno sličnih prireditev. — Odbor. Poizvedbe. — Lovski pes, brak. rudečertrjav. bela lisa na prsih, se te zatekel pretekli četrtek v Ljubiiani. Lastnik. Inženjer Pran Tavčar, Ljubljana. — Dotična oseba, ki je v dramskem gledališču v nedeljo zvečer v garderobi na galeriji zamenjala damski dežnik se prosi, da ga prinese vratarju v dramskem gledališču. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. V g?oboki žalosti naznanjamo, da nam je naš srčno ljubljeni soprog, nepozabni oče, stari oče in tast, gospod Miroslav Praprotnik orožniftki stražmojster v pokoju v torek, dne 15. aprila 1.1. mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 17. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Olince Stev. 37 (Tribučeva hiša), na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 15. aprila 1924. Katarina Praprotnik, soproga. Mirko, Vilko, Edvard, Avgust, sinovi. — Milica, Ton6ka, Meri. — Vsi ostali sorodniki. 2645 Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne r*. apma 1934 Potrtim srcem naznanjamo, da je naša ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa Uršula mozetfC v nedeljo, dne 13. t. m. po kratki bolezni, previđena s tolažili svete vere preminula. V Ljubljeni, dne 13. aprila 1924. Žalujoči ostali. Zahvala. Za Častno spremstvo na zadnji poti naše ljube matere, gospe Uršule fflozetič izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. V Ljubljani, 15. aprila 1924. 2635 Žalujoči ostali. Trsile za strope izdelujem z naj modernim i stroja* in iz nsjboljiego materflaU ter dobavljam v vsaki maažami po najnižji dnevni ceni I. Juyu listanj ha tvornica Sakahi JOS. R. PUH. LJUBLJANA ml. 22. Tal. 9*1. Vilma Rudholzor naznanja vsem ljubim prijateljem in znancem žalostno vest, da je nje iskreno ljubljeni brat, gospod Fran Rudholzer trgovec v pokoju včeraj nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši jutri v sredo ob petih popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, 15. aprila 1924. Brez posebnih obvestil. 2642 13 Ojlelte si razprodajne cene raznovrstnega manu-fakturnega blaga, gotovih oblek za gospode, kostume za dame, katere dajem tudi na obroke. Velika izbira moškega perila itd. po zelo nizkih cenah. Samo pri Brata Brunskole Židovska ulico 9 Lluoljana 2637 UIHLIOGLHSI Modistka se sprejme. — Naslov pove uprava skega Naroda* Slo ven* 2641 Služkinja za pomivanje se takoj sprejme. — Gostilna »6«, Ljubljana. Dunajska ce* sta. 2599 Sprejme se dekle, pridno in pošteno, za po* spravljanje sob in ki bi pomagala tudi v kuhinji. — Gostilna »6«, Dunaj* ska cesta. 2598 Učenci za bakrokotiarijo sprejmejo takoj. — sc Povpraša se v trgovini. Sv. Petra cesta 33. 2627 Dva izvrstna že'ezostrugarja dobita lahko stalno služ* bo pri — »Smeva. tvor* niče strojev v Bjelovaru. 2546 Krojaškega pomočnika za fino delo sprejmem takoj. — Premelč, Ljub* ljana. Sv. Petra cesta. 2643 Tehnik za centralne kurjave, spe* cializiran v tej stroki, s prakso, se sprejme takoj k večjemu podjetju. — Ponudbe pod »Kurjava« Aloma Companv, 2633 na: Ljubljana. Papiga se proda. Reflektanti naj pošljejo svoj naslov na upravo »SI. Nar.c pod » St. 3472 2616«. Proda se močno okovan dvokolesni voz. pripraven za mokarje itd. — Hrenova ulica 17, II nadstr. 2597 Več moških oblek (dobro ohranjenih) se proda. Ogledajo se lahko od 10. do 12. ure dopol* dne. — Turjaški trg 5, II. nadstr., desno. 2638 Sostanovalca vzamem v sobo. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 2631 Večja prazna soba na prometnem kraju — v parterju sli L nadstr. — se išče za pisarno. — Ponudbe pod »Prvi maj 2639« na upravo »Slov. Naroda«. I tokai I Velika slika, otročji voziček, vaza za cvetlice in stari ilustri* rani nemški listi napro« daj pri »Rototip«, Subi* če v a ulica 3 (dvorišče'). 2628 l^^tasovani^J Kot sostanovalka se sprejme gospodična. — Cojzova cesta 9/IL Prazno ali meblo-vano stanovanje išče zakonski par. Na* jemnina postranska stvar. — Pom'dbe pod »Mirna stranka/2586« ni upravo »Slov. Naroda«. Brivnica v večjem mestu na deželi brez konkurence se takoj proda ali odda v najem za 15.000 Din. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 2640 Vila »Straža« na Bledu obstoječa iz 14 opremljenih sob. s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi pogoji — n a» prodaj, event se za» menja za posestvo ali stavbni prostor v Ljub* liani In%-entar je kompleten za event. usrano* vitev pensiona — Lega krasna, v središču Bleda: vsi prostori takoj nt razpolago — Dopisi na. E Navinšek. Ljubljana I 1 I Nepremičnin I Realitetna posredovalnica Josip Saje LJUBLJANA. Sv Jakoba nabrežje štev 29 — SE PRIPOROMA V NA* KITP IN PRODAJO NE* PREMIČNIN. 2126 Pritlična hiša v Spodnji Šiški z veliko svetlo delavnico, priprav* no za vsako obrt in s stanovanjem, obstoječim iz sobe in kuhinje — se radi selitve takoj odda. — Naslov pove upnva »Slov. Naroda«. 2594 Ia Traoistovski sir razpošilja po pošti in že* lezniei po solidnih cenah — Mljckarna Karlo Sar* nickv, Dežanovac, Slavo, ni j a. 2609 Pletenine vseh vrst in predtiskarija ročnih del. naimodernejr št vzorci Cene nizke — L Turk. Pred Škofijo 1. T nadstropje (v prej« šniem poslopju Kreditne banke) 938 ta malih oglasov vsaka bsisda para. — NaJ«wstt|e p« Din 9 - K. Widmayer Pri S o I n c u« za vodo pripoiočs: Raz* novrstno perilo, svilnate in dru^e robce, šerpe, manufakturno b'arjo. ob* lekce. predpasnike, vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice doma* četja izdelka: nadalje ven* čke in šopke za neveste in birmanke. odeie fkov« tre), neče fabtahe)! — Na debelo primeren no« pust. 2309 J?adi oreseHtve! Trcovina Mnriia Rocjrff. Lmbli«ina. Lmdarjevs iiffc <~.\ št. 4 vljudno nazn^n^a, da radi preselitve proda* fa rxy znatno znifanih ce* rt ah zimsko b1<***o rtod lastno ceno. — V za1 ,r!i imam bla£»o fvtof), ca '3, sifon, koterino. erfir, oksford. cvilh za odcie (kovtre), modroce, b^lo in riavo za rj"bc. moško in žensko perilo, kravato in drobnarijo. — ^«7r>be* den naj ne zamudi! Samo do 30. aprila! ?"Vi Dvokolesa- otroški vozički se sprej mejo v popolno popravo za emajliranje in ponik tanje. — Istotam je ve* lika zaloga pneumarike za dvokolesa in otroške vozičke — poceni. "Tribuna« F. B L.. Ljub* liana. Karlovska cesta 4. — Tovarna dvokoles fn otroških vozičkov 1571 | imajo SLAVENSKA BANKA D. D. ZAGREB —podružnica; LJUBLJANA Delniška glavnica Din 50,000.000-— in rez. preko Din 12,500.000-— PODRUŽNICE: Dubrovnik Gornja Radgona Kranj Maribor Murska Sobota Novi Sad Osijek Sarajevo Som bor Sušak Šibenik VrSac VVien Beograd Bjelovar Brod n. S Celje EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice. AGENCIJI: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AF1LIJACUI: Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Obnovite naročnino Hateeiie|e — CEMENT -- Prima Portland trboveljski in dalmatinski dobavlja v roifubnfh množ'nah. — V zalogi tudi A P H O. — Naročila sprejema: H. PetrK, Gosposvetsks cesta 16/1. Telefon 343 1741 ! Za vellhonoi! Ravnokar doSIi damski in dekliški slamniki po nainižiih cenah. Prevzemam tndi vsa popravila. 2044 Mlaka Horvat, modistka Ljubljana, Stari trg 21 Zmožni, popolnoma samostojni elektromonterji •o tečejo mm takoj. Ponude slati pod broj .Za 1904* na Pu-bllettas d. d.. Gunduličeva nI. 11. 2632 2607 Prvovrstno bana sito mo&o st.O i Sla 575 za 1O0 kg nudf Goban, dr. z o. z., LJubljana, Sv. Petra cesta 85 Ivtnalto iRlKf(i ■ Beograda potreban je jedan bnllgovetac protokolisjta t jedan ran*rJmr za laser raa rlr maainu. Oba radnika moraju biti savršeni stručnjaci 2605 Oferte slat na Centralni biro oglasa Beograd, Knez Milutina ulica 23. ea 6evljev Tr±i6 Slovenija Peter Kozina & Co. Najnovejši izdelek ORIGINAL Goodyear Weltshoe za gospode. Za dame lahke galanterijske čevlje najboljših kvalitet v najmodernejših oblikah. Izdeluje sedaj tudi higijenične čevlje za otroke. Prodaja aa malo ia veliko ■ LJUBLJANA, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica (Seljak). Podružnica i Zagreb, Račkoga ul. 3 Ustmena Ucltadla za prodajo večje količine starega železa se bode vršila dae 19. L m. ob 11-Ik dopoldne v artf-lorllskl radionici Dravsko divizijske oblasti (za Bežigradom). Pogoji in železo, ki je naprodaj se more ogledati vsaki dan med uradnimi urami v upravi radionice. '644 2524 Ali že veš, pri Šinkovcu so že spet znižane cene. Kmal' bojo blago zastonj daial. — Zato le hitro tja, dokler je Se kaj blaga! Modne trgovine A. Šinkovic nasl. K. Soss, Ljubljana. Mestni trg fttev 19. Velikonočna prodala po znižanih conah1. Ceni. trgovci, ki hočete prodati svoje blago, inserirajte v Slov. Narodu I — Slovenski Narod Ima v Ljubljani največ bralcev in torej največ kupcev. Inštalacije : V telefonske centrale, Mini tele/oni,