174. številka._Ljabljana, v torek 1. avgista 1899._XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Iahaja veak dan avačar, izimsi nedelja in praanike, ter velja po polti prejeman aa avatro-oierake dežele aa vae leto 15 gld., aa pol leta 8 glđ., sa četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brea poliljanja na dom aa vse leto 13 gld., la četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tuj'e dalele toliko vefi, kolikor poštnina anafia. — Na naročbo, brez istodobne vpoSiljatvo naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaks, po S kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj ae) izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniltvu naj ae blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v opravniatvo pa s Kongresnega trga Št. 12. Telefon mL. 3-4. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnika pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vae leto . . gld. 13.— I Četrt leta. . gld. 3 30 Pol leta... || 6-60 | En mesec . „ 110 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. več na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Vae leto. . . gld. 16-— I Četrt leta . . gld. 4-— Pol leta . . . „ 8- I En mesec . . „ 1-40 ■ar Naroča ae lahko z vsakim dnevom, a hkratu ae mora poslati tudi naročnina, drugače ae ne oziramo na dotično naročilo. ■ar Llat ae ustavlja 10. dan po potekli naročnini brea ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Upravniitvo »Slovenskega Naroda'4. Še kmetijska družba. Naši klerikalci žive v domišljiji, da s kričanjem, s teatraličnim divjanjem, s patetičnimi deklamacijami in z vsakovrstnimi puhlicami prevarajo in preslepijo javno mnenje ter razširijo prepričanje, da ae je klerikalni stranki na občnem zboru kmetijske družbe zgodila krivica. Umejemo to bolest klerikalne gospode. Vse je bilo prav tihotapsko pripravljeno za naskok na to družbo, ki je bila doslej uzvišena nad vse strankarske boje v deželi, a v zadnji uri se je ves naklep izjalovil in Se po lastni krivdi klerikalne stranke. Tak poraz boli, in zlasti boli, ker je izjalovljeni poskus, dobiti družbo v roke, veljal lepo svoto gotovega denarja in ker je z odbitjem tega poskusa splavalo po vodi tudi upanje, da se s sredstvi kmetijske družbe, z njenim premoženjem, in z njenimi bogatimi podporami podpre ban-kerotna klerikalna gospodarska organizacija, katera mora, če ne dobi izredne po- LISTEK. Čikoševa čast. Spisal Aleksij pl. Kada. (Konec.) Dekle je prikimalo. Starec jo je položil na svojega mirno stoječega konja ter jezdil potem s sklonjeno glavo po planjavi tako počasi, kakor da spremlja k večnemu počitku duSo ubitega pastirja. Kmalu se je zasvetil pred potoval-cema v nočni temini dvorec Šandorja Ko-konvja; tiho sta se mu približala, pes-čuvaj pa je vkljub temu zalajal, in tudi drugi psi ho lajali, ko je čaky Jakob zaklical na dvorišče: .Šandor, pridi vun!" Postavni Kokeny Šandor je prišel s počasnim korakom in se iznenađen ustavil, kako je skočilo s konja dekle ter mu padlo okrog vratu. Od začudenja ne bi bil mogel govoriti, da ni dejal Čaky Jakob: »Tu, tovariS, je tvoje dekle. Pripeljal sem ti jo semkaj, toda nje čast mi je napravila mnogo dela." u Nje čast?" „Da. — Ako bi ne bil Inoki Pisti ustavil divje krvi, ne moglo bi dekle sedaj •tati pred teboj, ne da bi zarudelo. — Tako moči tako klavrno propasti, kakor je nekdaj propadla klerikalna banka „Slovenija" žalostnega spomina. Od tod vsa jeza, od tod to komedi-jantsko poziranje .Slovenčevo". Klerikalna gospoda je pri tem postala Že smeSna. V soboto je „Slovenec" zopet priobčil dolg članek, poln neslanih fraz, poln tacih tirad, da vsled njih .meurent de vire les chiens de la rue." „V celi deželi vre" — tako deklamira .Slovenec" — „kmet vstaja — vse je po konci po celi deželi — danes Se ne vemo v kateri konkretni obliki si bo ljudska nevolja dala duSka — to pa vemo, da je gibanje intenzivno, da se je hipoma polastila vseh slojev kraetskega prebivalstva v celi deželi, da razburjenost raste od dne do dne." — — — Vidi se, da vročina pasjih dni upliva prav močno na možgane klerikalnih član* karjev. Tako upliva nanje, da imajo že halucinacije, in da se jim pri belem dnevu sanja. Če bi kdo sploh kaj verjel njihovemu besedičenju, bi moral iz „Slovenca" sklepati, da se že kar vstaja pripravlja in da klerikalni kmetje že kose brusijo in vile pripravljajo, da pojdejo sedaj nad liberalce, kakor nekoč nad prebivalce graSčin, samostanov in župniSč. A kako je v istini? Živa duša se ne meni za klerikalno vpitje najmanj pa kmet. .Vre" samo v nekaterih farovžih in samo taki kmetje kakor čevljar Stanonik, ljubljanski gostilničar Kocmur in knjigovez Breskvar so .po konci" in se uče, kako bi dali konkretno obliko .ljudski nevolji", drugače pa se noben Človek ne briga za klerikalno jezo in je v nedeljo po celi vojvodini Kranjski nastal homeričen smeh, ko so ljudje čitali neumne tirade „Slovenceve". Očividno je, da hočejo klerikalci na umeten način napraviti neko razburjenje in „Slovencevi" Članki nimajo druzega namena, kakor podkuriti klerikalne agitatorje po farovžih, naj se lotijo tega dela. čemu — tega klerikalna gospoda menda sama ne ve. Pravilno bi bilo, da dobi .ljud- pa sem zašel toliko globoko v močvirje, da izgubim v njem Se svoje Škornje." Mladenič je zakričal kakor ranjen lev , potem je vprafial s zamolklim glasom: „ Kje je ta lopov?" „Pobil sem ga." .Popolnoma ?" „Napol no storim ničesar." „Tuđi jaz nisem polčlovek, prija telj. Srčna ti hvala za velikansko uslugo, ka tero si mi storil. Krivdo prevzamem jaz in jaz se bodem zagovarjal." TovariSa sta si stisnila desnici, in mej tem, ko jo eden izmed njiju poslušal tožbe svoje ljubico, oddirjal je drugi v temo. Kokeny Šandor jo napregel svoj voz ter je peljal Suranyijevo Zsusko domov. Vračaje se, pa je drvil v Sumo, da bi vsaj videl truplo onega človeka, za katerega Življenje se bode moral pred sodnijo zagovarjati, ako bode nanesla tako usoda. Že je vzhajajoče solnce razsvetljevalo pusto. Ko se je pripeljal Kiikeny Šandor iz gošče, je prijezdil mimo njega baš sodnik puste. Ta vožnja tako rano zjutraj se mu je zdela malo sumljiva, toda dejal ni ničesar. Ko pa so mu opoldne javili, da so naSli Inoka Pisto v Šumi mrtvega, tedaj je potegnil z roko preko čela ter posla! po policijskega komisarja. Stvar je bila tako jasna, da nI bilo možno dvomiti; no, dolgotrajno zaslišanje ska nevolja" klerikalnih mežnarjev konkretno obliko na prihodnjem občnem zboru kmetijske družbe, da si' da tam duška na t» način, da izvoli svoj odbor, kakršnega želi imeti, seveda brez tistih sleparij, s katerimi je delala katoliška gospoda na zadnjem občnem zboru. Toda to gospodi nič prav ne diSi. .Slovenec" pravi v soboto, da liberalna stranka naj le uživa sadove svojega početja. Iz tega sklepamo, da klerikalci nimajo poguma, poskusiti še jedenkrat svojo srečo na občnem zboru, da se občnega zbora boje, ker dobro vedo, da ogromna večina členov kmetijske družbe ni v klerikalnem taboru, in da ne bo nikdar pripustila, da bi postala kmetijska družba dekla klerikalne stranke, agitacijsko sredstvo te klike, in da bi se njena sredstva porabljala v klerikalne strankarske namene, de hoče klerikalna stranka svojo žalostno organizacijo obvarovati bankerota, naj poseže v svoj lastni žep, iz sredstev kmetijske dražbe pa se te obupne naprave ne bodo reševale. Ker ima klerikalna stranka velik naraven aparat, ker ima v vsakem župni šču nekaj svojih agitatorjev, ki lahko vsak dan 24 ur posvetijo ščuvanju in hujskanju, je prav lahko mogoče, da se ji posreči, napraviti kmetijski družbi škodo in od nje odvrniti tiste kmetovalce, kateri nimajo nikake lastne sodbe, kateri nimajo nobenega upo-gleda v blagoslovljeno delovanje kmetijske družbe, in kateri slepo verjamejo vse, kar jim razodenejo najslabši in najmalomarnejši vseh kmetovalcev v deželi, namreč župniki, oziroma kapelani. Družbo lahko oškodujejo in vest jih ne bo pekla, kakor jih ni pekla tedaj, ko so Ščuvali proti družbi sv. Cirila in Metoda, saj se niso nikdar premišljali, oškodovati in razdirati vse, kar ni služilo njihovim strankarskim naklepom ali njihovi lakomnosti. Ali družba bo obstajala samo, dokler ne bo zapletena v strankarske boje, dokler bo delovala v prid kranjskega kmetijstva brez obzirov na strankarske razmere, zakaj le če ostanemo nad strankami, ima v sebi jamstvo za vspešno in plodonosno je bilo tudi nepotrebno, kajti Kokeny Šandor je dejal: .Ako ste me tam videli, gospod sodnik, in menite, da sem jaz storilec, dobro, pa sera. Sodite torej I In odredili so tako, da je moral Šandor v ječo. Bil bi tudi obsojen, da ni prišlo nekega dne k preiskovalnemu sodniku vitko, bledo dekle, katero je dejalo: „Milost, gospod sodnik ! Jaz, Suranyi-jeva Zsuska, prisegam pred Bogom in vsemi svetniki, da Kokeny Šandor ni morilec In oke Piste, marveč Čaky Jakob I"-- Ta dogodek je stvar povsem predru-gačil; sodniki so se pri obravnavi tožbe začudeni spogledali: kateri obeh čikošev je pač pravi? Tega vendar niso mogli verjeti, da bi človek zdrave pameti prevzel na-se umor, katerega ni izvel. Pastirja pa sta takorekoč tekmovala, da bi pridobila za se krivdo umora, in to s toliko trdovratnostjo, da celo vislice niso mogle omajati njiju volje. Toda izkuSeni sodniki so stvar tako preiskovali in obračali, ono bledo lično dekle je toliko časa prosilo in se rotilo, da se je slednjič povsem razjasnilo, da ima čaky Jakob sam dušo umorjenega Inoke Piste na svoji vesti. Šandorju Kukenvju so se odprla vrata ječe; smel je zopet v pusto, kjer tvarja fata morgana čarobne zračne podobe; smel je zopet s svojo ljubico vživati srečo. „Pravica" js zaprla Čakvja Jakoba. TovariSa si delovanje. V to bo narodna stranka zastavila svoje moči in svoj vpliv, in navdaja jo trdno upanje, da ubrani družbo naklepov klerikalnih Terzitov in jo ohrani kakršna je na korist cele dežele. Klerikalnih groženj pa se nihče na svetu ne boji. Kar klerikalci namerjajo v jeseni v državnem zboru, kakor skrivnostno namigava .Slovenec", nam je deveta briga, ker bomo znali vsak njih nastop paralizo-vati in bomo tudi zmagali, ker sta zakon in pravica na naši strani in ker naše stališče v kmetijski družbi odgovarja pravim interesom kmetskega prebivalstva in kmetijstva v naši deželi sploh. „Z našim klavrnim liberalizmom ob tla na celi črti" — tako zaključuje .Slovenec" bombastično svojo sobotno kapuci-nado. Verjamemo, da bi to rad dosegel, verjamemo, da bi bil to za kranjsko kleri-kalstvo dan radosti, ko bi slovenska svobodomiselna stranka ležala na tleh, in ko bi ji črno internacionalstvo stopilo kot zmagovalec na tilnik. Ali v to bi bilo treba celih mož, ne revnih pritlikovcev, kakor so zbrani v klerikalni stranki. Svobodna misel zmaguje danes po V3em svetu, povsod se podirajo stebri klerikalstva, in tudi na Kranj skem prodirajo solnčni žarki črne oblake klerikalizma, tudi pri nas zmaguje svobodna misel, ki naredi konec vsemu klerikalnemu humbugu. _ V IJublJtaitK 1. avgusta. Desničarske strsnke. „Nowa Reforma" piše: Največja napaka politike parlamentarne večine je ta, danimasplohnobenepolitike. Smer določa Thunov kabinet in večina potrjuje le njegovo delovanje. Iz dobe Badenija se je večina malo naučila. Takrat je branila Badenija z nasilnostjo proti nasilnosti. Toda niti Badeni niti Gautsch, niti Thun niso vladali parlamentarno. Večina zato nima najmanjšega vzroka, žrtvovati se za tako vlado. In vendar stoji desnica kakor zid pred njo in drži svoja prsa proti strelom, ki so namenjeni drugim. Če je dospela ta nista mogla stisniti rok, toda ko sta se v slovo ozrla drug na druzega, tedaj se je obrnil Kokeny Šandor, ki je stopal mej pazniki, k Jakobu ter dejal skoro jokaje: .Moja krivda ni, na mojo čast, brate!" Čaky Jakob pa je samo odgovoril: .Prijatelja ostaneva!" In s tem je bilo vse povedano . . . Pred vrati sodnega poslopja — je čakala Suranyijeva Zsuska zarudelih lic s hropečimi prsi. Ko je prišel Šandor, se mu je s krikom blaznice vrgla okrog vratu. Zaljubljenca sta se objela. Dolgo je zrl mladenič na dekle. Morda bi jo bil gledal do sodnega dne, da ni izpregovoril stari mlinar: „No, otroka, ob naslednjem semnju bo poroka." Ko je čul čikoš te besede, je nagnil trmasto glavo nazaj ter dejal rohneče: „Nikdar! Z Bogom, Zsuska!" „Kaj mi moreš očitati, Šandor?" .Dekle, ki ne zna molčati, tudi ne more postati žena čikoševa!" je odvrnil glasno mladenič. Solze Suranyijeve Zsuske so tekle zaman. Kar je dejal kdaj čikoš, to je jednako svetemu pismu; Šandor pa je mislil tudi tako: Ako je radi časti moje ljubioii$*J: gubil prijatelj svojo prostost, tedaj * taknera tudi jaz radi časti čikoša svoje srce ključavnico. vlada do S 14., kaj to briga parlamentarne klube, zakaj naj bi prevzeli klubi za absolutizem vlade moralično in politično odgovornost ? čudno luč meče na politiko veČine dejstvo, da v času, ko razvijajo opozici-onalne stranke največjo delavnost ter si pridobivajo popularnost, ti klubi raolčtS ter ne pojasnijo svojega stališča napram najnovejšim pojavom absolutizma AH nimata Češki in poljski klub ničesar povedati? Slovanske stranke ne stortS ničesar, ne izpol-. nujejo svojega programa, nego tečejo ob vrvici za vlado črez drn in trn Večina mora razpasti radi politične brezkrvnosti Slovanska solidarnost se bo morala umakniti nemškemu liberalizmu, ki že igra vlogo branitelja ustave. Sedanji trenotek je nevaren za slovanske klube in večino. Ako ne začno delati, zapravijo vso svojo politično bodočnost. Regulacija plač državnih slug. Ker se glede regulacije plač državnih slug državni zbor in gospodska zbornica nista mogli zjediniti, bode vlada izvršila provizorično povišanje plač naredbenim potom. Pričakovalo se je, da se zgodi to že s 1 avgustom. „Narodnim Listom" pišejo z Dunaja, da se to ni moglo izvršiti, ker izvrševalna dela še niso končana, ker se je predloga razširila tudi na orožništvo, in ker so se prvotno le na 1,700000 gold. prora-čunjeni stroški zvišali v proračunu na pet miljonov gold. „Narodni Listy" zahtevajo, naj dr Kaizl in grof Tbun skrbita, da se uveljavi regulacija vsaj do 15. avgusta. „Reichswehr" pa poroča, da se uveljavi provizorično povišanje plač šele s 1. sept t. 1. Fiasko mirovne konference. Iz Haga je dospela Reuterjeva brzojavka, ki je v popolnem protislovju z vče rajšnim poročilom o vspehih zaključene mirovne konference Po tem brzojavu se niso Anglija, Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija podpisale niti pod konvencije niti pod izjave. K tem štirim velevlastim so se baje pridružile še Švica, Turčija. Kitajska, Japonska, Srbija in Luksenburška. Da se je Anglija branila podpisati konvencijo, s katero se zabranjujejo nečloveške dum-dumske krogle i. dr, je znano. Ako je brzojavka resnična, se je pridružila Angliji še vsa tro-zveza in druge države in „mirovna" konferenca se je potem završila s škandaloznim fiaskom. Upati je, da brzojavka ni istinita ! Reforme v Sibiriji. Ruska vlada nadaljuje s svojimi reformami v Sibiriji. Sklenila je, da se začne z novim stoletjem tudi nova doba za Sibirijo, ki takrat preneha biti dežela pregnancev in kaznencev. Pod predsedstvom justičnega ministra sestavljena komisija dela zakonski načrt, katerega sankcionira car se pred završetkom t. 1. Doslej ni bilo v Sibiriji ni-kake carine in nikakih carinskih uradov. Vladivostok je bil svobodna luka in vse ae je smelo dovažati v Sibirijo brez nadzorstva. To se s 1. januvarjem 1900 preneha. Sibirija ima že svojo železnico ter nekaj prav lepih cest, poslej pa se bodo gradile še nove, tako da postane nekdanja strašna dežela kmalu obljubljena. Admiral Dewey o velikonemški politiki. „Neurvork Herald" poroča o pogovoru svojega dopisnika v Trstu z admiralom De-■weyem, ki je sedaj s svojo bojno ladijo „01ympiau v Trstu na počitnicah. Dewey je dejal glede postopanja Nemčije na Fili pinih in na Samoi: „Politika Nemčije obstoja v tem, da dela ovire drugim državam ondi, kjer sama ne more ničesar pridobiti". Američani si bodo nabavili močno bojno mornarico, da bodo kos vsaki drugi. Anglija je naravni zaveznik Amerike, in diference, kakoršne so bile glede meje Venezuele in glede ribarstva, ne motijo prijateljstva med obema narodoma. Potem pa je baje dostavil : „Naša (severnoameriška; prva vojna bo z Nemčijo*. Admiral Dewey tega poročila v „New. Heraldu" doslej ni preklical in ovrgel, kar je vsekakor čudno; pač pa sta storila to državni tajnik IIay in mor-narični tajnik Long. Samoa. Za Kubo, Filipini in Kreto je postala sedaj Samoa preporno jabolko raznih držav. Iz Ne\vyorka poročajo, da ima mednarodna komisija na Samoi, kjer naj bi napravila red in mir, jako težko stališče, in da so Samoanci popolnoma nezadovoljni z njenim postopanjem. Položaj je baje zategadelj kritičen, in morda se kmalu začne vojna. Mnogo domačinov je obdržalo svoje orožje. — .Baierische Landeszeitung" pa piše, da je nemški cesar s postopanjem Anglije v zađevi Samoe sila nezadovoljen. Nedavno je na paradnem polju v Berolinu angleškemu vojaškemu atašeju Grieraonu izrekel z nenavadno osornimi izrazi svojo ogorče* nost radi Anglije. Orierson je zapustil nemudoma vežbališče ter sporočil vea dogodek angleškemu poslaniku. Zato vlada med državama napetost. Dopisi Iz Šiške, 31. julija Šolsko leto se je na tukajšnji šoli sklenilo dne 29. t. m. Izmed 400 za šolo godnih otrok, obiskovalo je tukajšnjo trirazrednico 187, blizo dve-tretjini pa je pohajalo ljubljanske mestne in druge privatne šole. Pred sklepom šolskega leta dne 25. julija je priredil tukajšnji krajni šolski svet s sodelovanjem uči-teljstva otrokom šolsko veselico. Kakor "vsako leto in pri vsaki priliki izkazala sta tudi sedaj gosp. I. C. Juvančič in njegova gospa soproga dobrodejno srce do šolske mladine. Preskrbela sta vsem otrokom gorke mesne jedi v obilnosti. Ker ni bilo možno vsled deževja poprejšnjega dneva zbrati se v zelenem logu nad Žibertovo ledenico, podali so se otroci na Vodnikov rojstni dom, kjer je lastnik g. I. Matjan dobrovoljno prepustil svoj vrt in druge prostore. Med veselim prepevanjem domoljubnih pesmic izvajali so otroci razne telovadne igre. Veliko veselje pa je zavladalo, ko je pripeljal Juvančičev konjiček dva velika kotla jedi, poleg tega pa tudi še sod piva in vina. Pač prehitro je potekel čas raz ve se Ij l'vanj a, kajti bližala se je poldanska ura. Po navdušenem odpetji cesarske pesmi razšli so se otroci vsak na svoj dom v lepi zavesti, da jim ta dan ostane še v poznih letih v prijetnem spominu. Da se je pa ta veselica zamogla tako lepo izvršiti, gre najtoplejša zahvala in priznanje zgoraj omenjenem šolskemu predsedniku I. C. Juvančiču in njegovi gospe soprogi, potem gg. bratom Koslerjem, Janezu Knezu, Jakobu Matjanu, A. Pogačniku, Al. Zajcu, A. Krišperju, A. Lukmanu, V. Bolafnju, I. Vodniku, gospe Faukalovi in vsem drugim blagim dobrotnikom in dobro tnieam, ki so s svojimi prispevki omogočili, da se je zamogel ta šolski izlet tako sijajno izvršiti in toliko število šolskih otrok dostojno pogostiti. Bog plati tisočkrat ! Iz Žirov, 30. julija. Pred kratkim časom smo poročali, kako srečni so dr. Brejc in njegovi so drugi, ker imajo pri nas tako močno klerikalno zaslombo. Danes pa hočemo voditeljem naših .katoličanov" poročati, kako veliki vspehi se kažejo — veliki sadovi njihove šole. Ko sta se dne 25. m. m. zvečer okrog 10. ure vračala dva mirno idoča Človeka skozi Žire domov, čutila sta, kaj se pravi treznejšega mišljenja biti kot so pravi učenci ljubljanskih klerikalnih doktorjev. Cela tropa fantov so s polnimi predpasniki kamenja šli za njima, ter jih neusmiljeno s kamenjem bombardirali. Sreča bila je našima preganjancema mila, in odnesla sta zdravo kožo domov. Seveda izborne, politike vešče ženke so pa napadalce morale s smehom pri hrabrem napadu bodriti. Žal, da ne moremo imen surovih — gotovo za to dobro plačanih — napadalcev izvedeti. To bodi prvi dokaz, kako vestno spolnujejo naši klerikalni ukaz „sovražiti vsakoga, ki ne trobi v njihov rog". Še jasneje pa se pokaže pravo katoliško lice naših klerikalcev v sledečem dogodku. Dne 26. m m., na praznik sv. Ane, zbere se cela tropa mož klerikalcev v župnišču, da bi z besedo ali pa s silo prisilila gospoda župnika, naj se nova cerkev gradi na prostoru, katerega so oni sami izbrali, in kateri je dobil od g. inženirja ime .žabja luža" in ne na dragem za to sposobnem prostoru. Gre se tukaj le za korist nekaterih klerikalnih krčraarjev, ki tudi med duhovnim opravilom dobro kupčijo delajo. Škoda, da niso prišli ljubljanski gospodje ala Brejc, Krek etc. poslušat, slišali bi, kako so njih vneti katoličani zabavljali čez vero, preklinjali, da, celo grozili z odpadom od vere. No, seveda tudi pestno moč treba je bilo pokazati. Suvali in vrgli so na tla namreč v v župnišču službujočo osebo, še oelo gg. duhovnika nista bila varna pred težkimi pestmi naših klerikalcev. Ko so ljudje naša dva orožnika klicali na pomoč, sta prišla počasi ter tako preslišala mnogo zabav- ljanja iz ust klerikalnih mol. Da, ras lepo kažejo naši klerikalci, kaj znajo. Orose* vsa kemn, ki ni s njimi. Duhovniki in učitelji bodo morali na njih povelje oditi is Žirov, ključarje bodo pobili, župnišče s dinamitom razsuli in skoro gotovo potem izvolili ljubljanske klerikalne doktorje za častne občane, gospoda Brejca pa bodo imenovali svojim popom (ker pravijo, da bodo .k stari veri" pristopili). In ta doktor jim bo potem dan na dan lahko pridigal ter jih vspodbujal k vsemu dobremu. Nekaj sodobnih vprašanj. ČeSki napisal A. Stil le r; a dovoljenjem pisateljevim prevel Anton Kriatan. II. Producent kupuje surovino od trgovca in prodaja produkt zopet trgovcu, ne pa naravnost konsumentu, ako hoče imeti stalno, čvrsto in a sredstvi zagotovljeno produciranje. Producent je torej v rokah trgovčevih. Kako je tedaj s trgovino, a tem pravim in neizogibnim posredovalcem mej produktom in potrebo? Zdravo stanje trgovine je odvisno od cen blaga, katere so praviloma posledica razmer mej po vprašanjem (poptavka; Die Nachfrage) in ponudbo (nabidka; die Offerte). Velika množina produktov povzroča ponudeb nad mero in pa upadek cene Ker se ponudbe nahajajo v rokah trgovca, ki ve, koliko blaga dotične vrste speča in ki pozna vse prvotne nakupne vire, ni trgovec nik • dar tako zelo primoran kupiti, kakor pa je producent primoran prodati. Na tak na čin padajo cene gotovemu blagu vedno na račun producenta, kateremu vedno trgovec predpisuje cene. Ko je jedenkrat trgovec nakupil za ceno kolikor mogoče nizko, tedaj pa prodaja odjemalcem jednako visoko. Ako trgovec na obeh straneh profitira, pri prodajanju in pri nakupovanju, temu smo vsakdanji svedoki. Trgovec se rad, ako je kupil dražje kot obično, na to sklicuje napram svojim kli-entom, kateri so takim izvajanjem, izmišljenim, prav pristopni. Trgovčev odjemalec se tudi največkrat ne briga za prvotno ceno, pa če bi i to vedel, bil bi ned vomno ravnodušen, samo da bi bil inače z blagom zadovoljen. Nasprotno pa stvar dobi drugačno lice, če se dvigajo nakupne cene; to zadržuje zvišanje cen za konsumente tako zelo, kakor le dopušča trgovska konkurenca. Istodobno se zviša vrednost zaloge, tako da se razni obogateli industrialci za svoj imetek zahvaljujejo podobnim okolnostim. To se dogaja često tudi pri producentih, kateri so po ceni nakupili surovine, kojim je potem cena poskočila. No, producent pa bi istotako pridobil, če bi v onem momentu, ko so cene rasle, blago prodal; pridobil bi pa potom trgovine, ne pa potom izdelovanja. Značaj trgovine nam kaže, da se morajo cene blaga pod različnimi vplivi na razmere povprašanja k ponudbi menjati tako, da lahko rečemo, da je fluktuacija cen jedna najglavnejših pogojev trgovine, in bodi na spodaj bodi na zgoraj, vedno je na prospeh trgovca, a na račun bodisi kon-sumenta, bodisi producenta. Največkrat sicer na račun obeh, le s tem razločkom, da konsument k zmenam cen gotovih produktov ni tako tenkočuten kot producent, katerega eksistenca je na ta način često v nevarnosti. Trgovec se nasloni in zveze s kako gotovo stranjo le tedaj, če vidi v nji nedvomen dobiček in neizgrešljiv izhod; drugače si najraje ohrani svobodo na vse strani. Producent je vedno vezan na smer, v kateri je začel svoje produciranje, katero stoji — kakor vidimo — na tem trdnejšem tlu, čim bolj se dovršuje in speci-alizuje. Trgovina prodajalcev prodira zmagoslavno ; prav neprijetna je trgovskim podjetjem, ki delujejo na omejenih poljih. Za produciranje je potreba specialnih znanostij, za trgovino pa vseh, vsakemu pristopnih. Ako se nahajajo mej trgovskimi znanostmi specialne, so te nastale iz poznavanja ljudskih slabostij, katere se dajo najboljše materialno izkoristiti. Poznati blago, poznati tančine trgovskih procedur, različne trgovske praktike kot nakupovanje gotovega blaga za gotovo ceno, ko nam je znana oddaja in dobiček, katerega imamo že kar naprej — ali pa kot nakupovanje blaga, katero smo že v naprej z dobičkom prodali.. m to vse spada v stroko trgovske rutine. — Najmarkantnsjla razlika mej stanjem producenta In stanjem trgovca leti v tem, da mora producent, premda je prisiljen vedno producirati, na jedni strani surovina kupovati, na drugi atrani pa prodajati gotovo blago; posledica tega je, da je i cena surovine i cena gotovega blaga v rokah trgovca, ki pa ni nikdar prisiljen niti kupiti niti prodati, in ki zamore i ceno surovine i delo producentove da, i producenta samega vedno kontrolovati. Trgovaka konkurenca je aa trgovca bolj nemila kot škodljiva Njen vapeh je sicer znižanje cen v korist konaumenta-Zraven tega pa postaja trgovec čilejši, bo. disi v iskanju drugih nakupnih virov, bodisi v vzgajanju odjemalcev. Na tem kot na onem polju je trgovaka konkurenca aamo na proapeh celi stvari. V Pragi vidimo množino primerov, da velika konkurenca na noben način trgovca ne uničuje. Nasprotno; leta reguluje oene blagu in je vzrok, da mnog trgovec, vzpodbujen k napenjanju svojih sil, napreduje in bogati; brez konkurence bi tak zmožen in podjeten mož samo životaril. Zastarelo je, danes ozirati ae na konkurenco kot na zlo. Ni li v življen u sedaj v obče konkurenca jednega individua z drugim? Ergo: taka stvar ne more biti škodljiva. (Dalja prih) Tovariši Slovenijani! Dne 6. in 7. avgusta t 1. posetijo našo domovino, pred vsem nafto belo Ljubljano, češki in drugi slov. akademiki. Uverjeni, da sprejme slovensko na* predno občinstvo kar najdostojnejše zastopnike naših slovanskih bratov, šteti si moramo zlasti mi .Slovenijani" v svojo akademično čast, da priredimo svojim bratskim tovarišem tako iz severa, kakor iz juga, zares kolegialen sprejem. Tovariši Slovenijani! Spominjajte se preljubeznivega sprejema slovenske akade-mične mladine v zlati Pragi meseca maj-nika 1. 1., pohitimo vsi kot jeden mož v nafto slov. stolico, in povsod, kjer nas obiščejo zastopniki bratskih nam narodov! Pokažimo te dni, ko sprejmemo na naših slovenskih tleh rodne svoje brate, da nismo Slovani le v besedah, temveč i v dejanju. Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju dne 28. julija 1899. Za odbor: Cand. iur. Ivan Zabukovšok, t. č. predsednik. Dnevne vesti V Ljubljani, 1. avgusta. — Vabilo. P. n. ndeležniki letošnje XIV. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki, ki nameravajo dne 2. avgusta v Ljubljani prenočiti, in p. n. Ljub-Ijančanje, naj se ob 8. uri zvečer tega dne prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gosp. Ferlinca (pri .Zvezdi"), Vodnikov trg. Ta večer bo iz prijaznosti sodelovalo naši družbi posebno naklonjeno slavno .Slov. trgovsko pevsko društvo". — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Novi dsvek ns sladkor je stopil z današnjim dnevom v veljavo. Z njim se podraži to važno živilo za celih 6 krajcarjev pri vsakem kilogramu. Povedali smo Že svoje mnenje o tem davku, kakor tudi o njega uvedenju. Država dobi tem potom zopet lepe milijone dohodka, in da jej ne odide noben krajcar, zato so po možnosti skrbele tovarne, ki zadnji čas niso nič sladkorja iz rok dale, tako da finančni organi pri današnji reviziji nimajo dosti zapisovati, ker tudi največji trgovci nimajo nič sladkorja v zalogi. Podraženje sladkorja zadene ravno najrevnejše sloje prav občutno in najhuje, in ni se čuditi, da je posebno v teh slojih zavladala velika nevolja. In ta nevolja je toliko bolj upravičena, ker bi bil sladkor vzlic temu novemu davku lahko Se vedno 3 do 4 kr. cenejši, če bi tovarne ne bile tako požrešne, in če bi vlada količkaj hotela varovati korist konsumentov. Toda tista vlada, ki dela sioer vsakemu indu-strialnemu podjetju vse možne ovire in težave, ima za sladkorne kneze, grofe in barone tako nežne obzire, da se je kar čuditi Podpira jih a eksportnimi premi-jamu v znesku več milijonov povrh pa mimo in ravnodušno gleda, kako ti veliki fabrlkanje potom kartela p odražujejo sladkor. Fabrikant saaluti pri vaaketn vagona sladkorja 600 gld bari: patato gold in ca sa pomiali, da porabi kranjska delala na lato 300 vagonov sladkorja, potem znaša Cisti dobiček, ki ga doba fabrikantje samo is nafta deftele, na lato 150 000 gld Pa to ni vas dobiček. Fabrikant placa davek od samega sladkorja, trgovao pa odtehta avoje blago a papirjem vred, tako da ima fta na tara diferenci pri vsakemu vagonu 18 gld. dobička, kajti pri vaakam vagona sladkorja ja do 300 kg papirja. Vae to odiranja od atrani fabrikantov je mogoče le, kar trpi vlada mej njimi aklenjeni kartel. Ko bi tega kartela ne bilo in bi tovarne mej seboj konkurirale, bi bil aladkor takoj cenejši. Trgovec ima pri sladkorju bore malo dobička, časih celo izgubo. Ako prodaja trgovec aladkor na debelo, ima k večjemu, in to v najbolftam slučaju, pri vagonu BO gld. dobička. Pri tistem pa, ki mora aladkor prodajati na drobno, gre navadno skoro vea dobiček — v prah. Mali trgovec prodaja aladkor sploh le, ker ga mora imeti. Če bi se mu ne bilo ozirati na občinstvo, bi ga gotovo najraje opustil. — Klerikalna duhovitost. Mej slovenskimi feljtonisti zavzema .Slovencev" Janez Naprednik odlično mesto. V tem pisateljskem žanru se ne more nihče ž njim kosati. Njegovi listki so tako fine „causerije", da bi se zanje trgali prvi pariški časniki. Vsaka beseda v njih je pravi aforizem, to so biseri, in večna Skoda je, da osrečujejo ž njimi ljudi, ki so vajeni klerikalnih otrob. Iz nič zna mož napraviti majhen umotvor. Sobotni njegov listek se celo naslanja na — tiskovno pomoto, katero je zasledil v našem listu. Ime slavnega aragonakega inkvizitorja Arbueaa tudi Arbueza, te dike katoliške cerkve, ki je dal na tisoče .kri-vovercev" in .krivoverk" bestialno trpinčiti in sežgati na grmadi, ime tega uzora vsacega pravega katoličana je bilo v našem listu napačno tiskano. Samo jedna črka je bila napačna, in na podlagi te male tiskovne pomote je Janez naprednik spisal cel listek, poln perečega sarkasma, ob katerem so se v nedelje naslajali literarni gourmandi v naših župniščih in sosebno njihove boljše polovice, katerih ljubljenec je postal Slovencev Janez Naprednik. Zavidamo ,Slovencevega" listkarja za njegov klasični humor, za njegovo duhovitost in dovtipnost. Na Slovenskem nima ne jed-nega konkurenta, k večjem bi se mogel ž njim primerjati ljubljenec dunajskih cestnih pon.etačev in .ptilherjev", feljtonist slavnoznane .krvave sekire". — Družbi sv. Cirila In Metoda je sv. Cirila in Metoda dan daroval g. vele-tržeč Ivan Perdan ob skupičku družbinih vžigalic zopet 200 gld.; v vsem dosedaj 1000 gld. Če se prišteva še g. Perdanova družbi vplačana pokroviteljnina 100 gld. — ima družba sv. Cirila in Metoda do danes od njega ogromno svoto 2000 gld. — Podpirajte, Slovenci, tega velikega dobrotnika naše vseslovenske družbe! — Naznanilo. Ljubljanske ženske podružnice in litijske Slovenke uljudno naznanjajo, da ob letošnji veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki in predvečer v Ljubljani ne bodo prodajale vrpcev in drugih stvari. — Radogoj. Gospodje visokošolci, kateri reflektujejo na podporo društva „ Radogoj au, blagovolijo naj svoje s spričevali podprte prošnje poslati tajniku društva, g. nadinženčrju Franu Žužeku v Ljubljani ter istemu pridejati točni naslov. — Tajništvo društva .Radogoj". — Kolesarskega društva „Ilirija" drugi letošnji izlet v Borovnico obnesel se je zopet izborno. O njem se nam piše: Dasi nebo ni kazalo posebno prijaznega lica, vendar se je odpeljalo lepo število drufttvenikov v prijazno Borovnico, kjer so bili srčno pozdravljeni. Dražestne gospice pripele so došlim kolesarjem Šopke, ter tudi njih kolesa bogato okitile s cveticami. Na to napravili so kolesarji sprevod po trgu in se potem zbrali v restavraciji gosp. Majarona. Kmalu razvila se je živahna zabava Mnogo smehu obudil je komični prizor g. Radija. Obilo ploskanje bil ja dokaz, da je zadostil v polni meri zabave-zeljnemn občinstu. Proti 8. uri zapustili so kolesarji Borovnico. — Neigoda. V nedeljo popoldne je napravil odvetnik g. dr. H ud ni k na kolesu izlst v ljubljansko okolico, od katerega se je proti večera vračal domov. Blizu hruševske Cara, prav tam, kjer je na jedni stisni caate strmo brezno, na drugi atrani pa skala, ja zlobna roka čez celo cesto položila večjo vejo, takšno, da bi ae bil tudi lažji vos prekucnil, če bi bil ob njo zadel. Ko ja dr. Hodnik vejo zagledal, ni mogel koleaa več uataviti, umakniti pa ae ni imel kam. Valad tega ja a kolesom zadal ob vajo in padel tako naa rečno, da ima na levi roki in na nogi dve težki poškodbi. S tvar ae ja naznanila orožništvn. Želeti je, da bi oblaatva proti takim po bal inom post opala z največjo strogostjo. Da je bila veja namenoma položena Čez cesto, o tem ni dvoma, zlasti ker ob nedeljah nihče na vozi vej, in je torej izključeno, da bi bila veja slučajno padla s kakega voza in obležala ravno tako, da je bila cesta zaprta. — Mestra hranilnica ljubljanska. Me- julij a 1899. 1. je vložilo v mestno hranilnico ljubljansko 875 strank 329.741 gld. 9 kr., 799 strank pa dvignilo 327.732 gld. 54 kr. — Čitalnica v Spodnji Sliki priredi v nedeljo, dne 6. avgusta 1899 pri Pogačniku .k Združenju" v Spodnji Šiški v korist zgradbe .Vodnikovega doma" s pri-jaznim sodelovanjem slavnega slovenskega del. pevskega društva .Slavec" in slavne vojaške godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27 vrtno veselico. Vspored: 1. Parma: .Rokovnjači", koračnica, svira vojaška godba. 2. Al. Sachs: .Vijoličen vonj", mešani zbor, poje .Čitalnica". 3. Titi: .Ouvertura", svira vojaška godba. 4. Paima: .Slavčeva himna", moški zbor, poje .Slavec". 5. Komzak: .Veseli Dunaj", s vira vojaška godba. 6. H. Sattner: .Vrbica", mešani zbor, poje .Čitalnica". 7. pl. Zaje: .Večer na Savi", svira vojaška godba. 8. A. Forater: .Naša pesem", moški zbor, poje .Slavec*. 9. Parma: .Doma", polka mazurka, svira vojaška godba 10. Fr. Gerbie": .Pozdrav pomladi", mešani zbor (nov), poje .Čitalnica". 11. Millocker: .Ga-sparone", venec, svira vojaška godba. 12. Volarič: .Novinci", moški zbor, poje .Slavec". 13. Gleisner: „Spustite me", polka, svira vojaška godba 14. H. Sattner: „Naša pesem", mešani zbor, poje .čitalnica". 15-Parma: .Gorenjci", valček, svira vojaška godba. 16. pl. Zaje: .Slava delu", moški zbor, poje .Slavec". 17. Millocker: ,Pot-pourri", svira vojaška godba. 18. Christoph : .Tivoli", polka, svira vojaška godba. Keg-ljački dobitki se razdele ob 9. uri zvečer. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 20 kr.; otroci plačajo 10 kr.; Člani društva so vst opnine prosti. PreplaČila se hvaležno vsprejemajo. — Prostovoljno gasilno društvo v Mostah priredi v nedeljo, dne 6. avgusta veselico na korist gasilnemu orodju v prostorih gostilne F. Zakotnika v Mostah pri Ljubljani. K obilni udeležbi vabi naj ulj ud -neje odbor. — Pevsko društvo „Nanos" priredi na Gočah pri Vipavi s prijaznim sodelovanjem ajdovsko Št urskih tamburaše v v nedeljo, dne 6. avgusta na dvorišču gosp. Ferjančiča veselico s plesom, pri katerem svira veteranska godba iz PrvaČine po sledečem vsporedu: 1. .Kviško srca", koračnica, udarjajo tamburaši. 2 Pozdrav gostov. 3. .Naša pesem", poje zbor. 4. .Njega ni", trospev z apremljevanjem tamburaškega zbora. 5. .Budilna", poje zbor. 6. .Venec hrvatskih narodnih pesmi, udarjajo tamburaši. 7. .Sijaj solnčice", z bariton solo, poje zbor. 8. .Za vasjo", sopran-solo s sprem- lj evanjem tamburaškega zbora. 9. .Naš prapor", poje zbor. 10. .Lepa naša domovina", udarjajo tamburaši. 11. „U tebi domovina", poje zbor. 12. .Mož in žena", Šaljiv dvospev. 13. Prosta zabava in ples. Vstopnina za osebo 20 kr., za otroke polovica. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Odbor vabi k obilni udeležbi. — Iz Ptuja se nam piše: Tukajšnje R Občno vojno društvo" dobi novo zastavo, katera je v celoti, kakor tudi v posameznih bogato in krasno zlato vezenih emblemih uprav umetniško delo, dičen znak bratske društvene vzajemnosti. Posvečenje nove zastave vršilo se bode dne 15- avg. t 1. po slovesni sv. maši ;ob 11. uri d. p-v stolni cerkvi. Častna odlika društva, da je Prevzvifienost gosp. knezoškof dr. Mih. Napotnik blagovolil prevzeti pokroviteljstvo Njena kraljeva Svetlost, gospa Terezija voj-vodica Braganftka pa kumo vanje jamči aa dostojni in sijajni slavnostni izid. Vspored slavnosti, kateri m p. t občinstvu pravo- časno naznani je jako obširen in zanimiv Vršil se bo de med drugim od 4 — 6 ure pop. veliki koncert v hotelu .pri Dunajskem mestu" in zvečer plesni venček, kjer bode avirala slavna godba c. in kr. pešpolka št. 7. iz Gradca Društveno vodstvo ni itedilo nobenih troškov, da se slavlje izvrši vseskozi o dlično in se nadeja mnogobrojne vdeležbe in podpore v procvit in prospeh domoljubnih in humanih smotrov, koje goji vojno društvo. Posebno pričakuje poset si. slovenskih društev vsaj po deputacijah in prosi prijave vposlati do 11. avgusta t. 1. društvenemu vodstvu. — Po pomoti je izostalo pri naznanilu o volitvi v okrajni šolski svet v Gor-njemgradu ime jednega člana te korpora cije. To naj bode s tem popravljeno Voljen je v okrajni šolski svet tudi gospod Franc Šarb, trgovec in župan v Gornjemgradu. — Grozna naareča na železnici. Poročali smo že sinoči na kratko o strašni nesreči, ki se je včeraj zjutraj primerila pri postaji Rikarja ves na Koroškem. Z vso hitrostjo vozeči brzovlak Franzensfeste-Maribor se je blizu te postaje pri nekem ovinku nakrat raztrgal. S strašnim hrupom so se vagoni prekucavali in padli do dvajset metrov daleč z železniškega nasipa, kjer so se deloma zarili v zemljo, deloma so vsi polomljeni obležali drug na drugem. Zavladala je nepopisna panika in strašno je bilo služati ihtenje po vozovih ležečih ranjencev, jokanje otrok in žena. Vladala je popolna tema. Nekateri pogum-nejši rnožje so v bližini nabrali suhljadi in napravili tri ognje. Ob tej razsvetljavi so so se lotili rešilnih del. Prvega so spravili iz podrtega voza železniškega uradnika \Vallisa. Ko so ga rešili izmed železja le-sovja, med katerim se je nahajal, so mu padla čreva iz telesa. Mož je kmalu potem umrl. Mej tem je prišel poseben vlak iz Celovca z raznimi zdravniki, prihiteli so tudi gasilci iz bližnjih krajev in se je tako mogla r eši Ina akcija nadaljevati hitreje. Razen VVallisa je umrl še jeden potnik, železniški uslužbenec Keček. Šest posebno težko ranjenih oseb so prepeljali v bolnico v Celovec. Poleg teh pa je še mnogo družin oseb težko ali lahko ranjenih. Pravo število še ni znano. Tovorni promet na progi Velikovec-Grabštanj je za dva dni ustavljen. Popotniki pa morajo prestopati v drug vlak. — Nova pošta. Dne 1. avgusta 1899 odpre se v Sv Križu (okolica tržaška) nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter obenem služboval kot nabiralni ca poštno • branilničnega urada. Zvezo bo de imel s poštnim omrežjem dvakrat na dan po pošti, ki vozi med Nabre-žino (kolodvor) in Prošekom. * Neareča ns Snežniku v Pasajerju. Nemški romanopisec baron Ompteda^ njegova žena in več drugih gospodov je potovalo po tirolskih Alpah ter dospelo 22. t. m. v St. Martin na Snežniku, kjer je eraričen rudokop za cink in svinec. Ko so se pelj ali z Žično Železnico navzgor, je skočil voz 8 tira ter padel skoraj 20 m nazaj. Pri tem si je Ompteda zlomil rebro, njegova žena je vsa obtolčena, in ji je tekla kri iz ust, virtuoz na goslih Herber iz F rankobroda pa si je zlomil hrbtnico in umrl na mestu. Potolčeni in ranjeni pa so bili tudi vsi drugi. * Vojaki pretepli stotniks. V Kremsu so te dni nekega stotnika 48. pešpolka, ko se je sprehajal po temnem parku, napadli neznani vojaki ter ga pretepli. Stotnik se ni mogel braniti. Predno je došla pomoč, so napadalci že izginil i. Častniki so naglo zaprli vrata vojašnicam, a storilcev niso našli. * Stroj zs obiske na pariški razstavi. Kakor poročajo listi, je razun orjaškega teleskopa, i mitiranega parnika, na katerem bode filov ek lahko doživel največje nevihte ter se peljal tudi okoli sveta, v delu tudi stroj, ki b ode delal oblake vsake vrste. Da bode vse tem naravnejše se bo pri viharnih oblakih seveda tudi bliskalo in grmelo. * Upor vojakov v Skadru. Minoli teden so se uprli razni bataljoni turških vojakov Skadru. Vojaki so zahtevali boljšo brano, popolno obleko in redno plačo, češ, da aioer ne morejo braniti časti sultana in vlade ter da pojdejo domov. Častniki so skušali vojake terorizirati s kaznimi in grožnjami, toda vojaki so častnike pretepli in zapodili iz vojašnic. Samo majorju Fuad beju so bili pokorni. Ta major se je potegnil opetovano za vojaštvo ter je predlagal guvernerju, naj ustavi častnikom plače za dva meseca. Guverner pa tega ni hotel storiti. Generalni štab pa se jevender udal in vojakom ustregel začasno z vsem. Vojaki pa so se bali, da bi dal majorja guverner aretirati, zato so ga spremljali povsod močni oddelki. Ko je dobil brzojaven poziv, naj pride v Monastir, ga vojaki niso pustili odpotovati, ker bi bržčas majorja ondi zaprli ter bi ostali vojaki brez zagovornika Vojaki se vedejo sicer dostojno. Književnost — „Ljubljanski Zvon". Vsebina 8. zvezka: Laščan: Uganka. Ivo Šorli: Po-gorsko jezero. Ivan Prijatelj: Materine povesti. Ivan Cankar: Oblatil sem ljubezen tvojo čisto. Roman Zavilinjski in Fr. Ilešič: K biografiji Emila Korvtka. A. Aškerc: Ahasverjeva himna Noči. Vaclav Slavec: Gojko Knafeljc. Ivan Cankar: Zašumelo je zeleno morje. Dr. J. P.: Palackega filozofija povesti in politika. Adam I. Sever: Vzgoja. Oton Zupančič: Jutro in Vprašanje. Listek: Zgodovina slovenskega slovstva — Jezus Kristus pravi Bog. — Male pesni. — .Naš dom". — Druga nemška vadnica. — Bojni klic „bravec" in protiklic „bralec". — Pregled letošnjih srednješolskih programov. — Gramatika i stilistika hrvatskoga ili srpskoga književnog jezika. — Naša slikarica Kobilica. — Slovensko umetniško društvo v Ljubljani — Vzgoja in omika ali izvir sreče — Alfred Jensen. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 1. avgusta. Mestni svet je imel danes sejo, katera je trajala od 11. do 1. ure. Posvetoval se je o zahtevi, naj se skliče izredna seja obč. sveta, da se poslednji izreče proti uve-ljavljenju nagodbe s § 14. Posvetovanja so bila strogo zaupna. Večina ni jedina v tem. kako postopati. Dunaj 1. avgusta. Mestni svet je sklenil, sklicati za četrtek sejo občinskega sveta, v kateri se sprejme resolucija, s katero se izreka obžalovanje radi protiustavnega uveljavljenja nagodbe in se zahteva, naj se skliče državni zbor. Dunaj 1. avgusta. Naučno ministrstvo ni češki šoli društva „Komensky ■ dovolilo pravice javnosti, nego odredilo, da bodo morali nje učenci na neki mestni šoli delati skušnje, da dokažejo, če so si res pridobili po zakonu določeno znanje. Dunaj 1. avgusta. Minister zunanjih del grof Goluchovvski, ki je imel prve dni meseca julija z nemškim kance-larjem knezom Hohenloheom v Parizu sestanek, obišče poslednjega tekom prihodnjih dni v Aussee-u. Ljubno 1. avgusta. 4000 socialnih demokratov je priredilo protestni shod proti § 14 Po shodu so na glavnem trgu uprizorili večjo demonstracijo. Praga 1. avgusta. Na „Fremden-blattovo" prigovarjanje, naj bodo Čehi spravljivi in popustljivi, odgovarjata staročeška lista „Hlas Naroda" in „Politik" jako energično, češ, da je to opominjanje dunajskega oticioza času povsem neprimerno, dokler se Nemci drže binkoštnega programa, in bi bilo veliko bolje, ko bi „Fremdenblatt" izvedel, koliko hočejo Nemci od svojega programa odjenjati. Budimpešta 1. avgusta. Ministrstvo notranjih del je odbilo prošnjo, naj se reaktivira slovaška „Matica" ter je društvo razpustilo in njega veliko premoženje kontiskovalo. Ta ukrep se utemeljuje s tem, da se je „Matica" bavila s politiko, in da je agitovala proti madjarski državi. Novi Sad 1. avgusta. Nazarenci so se obrnili do vlade s prošnjo, naj dovoli, da imajo javne božje službe. Vlada je to odklonila, ker imajo samo od države priznana veroizpovedanja pravice do javne božje službe, pač na Nazarencem naznanila, da lahko po zakonu o zborovanjih prirejajo skupno božjo službo. Beligrad 1. avgusta General Gruić je odpotoval v inozemstvo. Rim 1. avgusta. Ministrski svet se je odločil za razpust parlamenta in za razpis novih volitev. Bruselj 1. avgusta. Po viharni obravnavi odseka za volilno reformo, pri kateri so se klerikalci med seboj obsipali z najkrepkejšimi izrazi, so bili odklonjeni vsi predlogi o volilni reformi. Predlog klerikalne vlade ni dobil ne jednega glasu. Vsled tega vlada popolna konfuzija in se bo moral kralj vzlic od poni klerikalcev odločiti za razpust zbornice. XVI. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . gl 5007.08 Dr M. Murko na Dunaju nabral.....„ 14.— katere so darovali: Abram, dvorni svetnik, ilr. pl KoziC. odvetnik, Tomse c. kr. stotnik, dr Murko, vseuč. docent po 2gld..dr. Ribnik, sodu. tajnik. Amtrejka, c. in kr ritmojster pri gardi, Nitsch, dvorni svetnik, Okretič I., dež sodnije svetnik, dr. Stegu T, sod. pristav, dr. Zavadil, sekc. svetnik po 1 gld. dr. Pipenbacher v Rudolfovem......,, 5.— dr Vidic Fran na Dunaju nabral . . . . „ 36.— katere so darovali: dr. Vidic Fran, Zanier Norb., dr. Kudež VI. po 5 gld.. Neimenovani 3 gld., (kateri se obveže plačevati vsaki mesec po 1 gld. dokler se ne postavi spomenik), FleSnik M, župnik v Št. Pavlu 3 gld., Sadnik Julij, učitelj in Škorjan Fran po 9 gld., Kola-riC I. kaplan. Vidic Jos.. naduCitelj, Cim-perSek Marija, Zank-r Valerija, Zotter L, naduCitelj na Gomilakem, Zvrenkel A.. v Sevnici. Furlani Ljudevit na Dunaju, Mladič, pomorski častnik, KoSnik, su-plent DO 1 gld., Vidic Ana, CernovSek Koza, Bricelj Marija, Miklič Minka, učiteljica pu 50 kr. G< jenke ces. Franca Jožefa I. mestne viSje dekliške šole............„ 10.— Župan Hribar za maj in junii......„ 50.— Zbirka la Metlike..............,, 5.— katere so darovali: gospa PreSern Terezija 1 gld. 50 kr., Globočnik Ana Glo-bočnik Janku. c. kr. notar. GuStin Franjo ml.. VidoviC Anton, župnik iz Ivamarja po 1 gld. _ Skupaj . . . gl. 5127.58 Dr Joaip Stare, blagajnik. Preti zoljotoelu in gnjilobi zob izborno deluje Melnsina ustna in zobna Toda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja 3e vsak dan dvakrat. .(•'ihn.i zaluča (19—31) lekarna IVI. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta 5tev. 1, zraven mesarskega mostu. Meteorologično poročilo. VUlna 1*1 morjem wi a. andn.ii araont tlak "sh •» mm. 3 —i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 85? mm Vetrovi H 2 lil 31. 9. zvečer 7-12-2 19*0 sr. jvzhod jasno 1 | 1. * 7. =jatraj 2. popol. 742 9 7414 16-5 si. ivzhod 24 S ar.vzsvzh. jasno L del. oblač. ~ Srednja včerajfinja temperatura I93n, nor-male: 197°. D-j.aa.a.33ica. "borza. avgusta 1899. 100 kr. dn«S 1 Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 45 Skupni državni dolg v srebru 100 , 25 AvatniBka zlata renta .... 118 , 75 Avstrijska kronska renta 4°/,,. . 100 , 10 Ogeraka zlata renta 4*„. . . . 118 , 75 Ogeraka kronska renta 4° „ . . 98 , 40 Avstro-ogerske bančne delnice . 902 , — Kreditne delnice....... 388 , 50 London vista....... 130 , 55 Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 80 20 mark.......... 11 , 75 20 frankov......... 9 „ 64' Italijanski bankovci..... 44 „ 45 C kr. cekini........ 5 . 66 flOaT Vsa vradnostna papirja praakrbuja BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgo ve ulica 3. Srečk* na mssećne obroka po 2, 3. 5—10 gld. Zahvala. Podpisana izreka tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in snancem aa izkazano arČno sozalje povodom bolezni in smrti preljubega soproga, gospoda Antona Rus-a c. kr. stražmoJBtra v pok. kakor tudi aa mnogobrojno spremstvo srčno zahvalo. Osobito in posebej ae Se zahvaljuje« prečaatiti duhovščini, potem slavnemu bralnemu društvu in pevskemu društvu na Vrhniki ter darovateljem lepih vencev. Na Vrhniki, dnd 1. avgusta 1899. (1395) Marija Rus. Stanovanje s tremi sobami in pritiklinami se odda s 1. novembrom t. I Tudi se oddasta (1390-1) 2 veliki suhi skladišči takoj ali s 1. novembrom t. I. Iščem sposobnega knjigovodjo in praktikanta za svojo lesno trgovino, spojeno s parno žago. Dotičnika morata biti delavna, poltena in trezna, dobra in hitra računarja in korespondenta. Poleg slovenskega in nemSkega jezika želim tudi zmožnosti italijanščine, vendar ni neobhodno potrebno. Ponudbe s prepisi spričeval, dosedanjim poslovanjem in zahtevano mesečno plačo naj se pošiljajo — kam? — pove upravniStvo ^Slovenskega Naroda". (1353—3) Posestvo na prijaznem Zgornem Rožniku v Ljubljani s cvetočim gostilničarskem obrtom je na proda]. Polovica domenjene kupnine bode takoj izplačati: druge pogoje izvedo resni kupovalci pri lastniku (1379—2) Matiji Peršina na Zgornjem Rožniku. Posredovalci se odklanjajo. G. Nova mesnica. s Stem si usojam slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem otvoril v plavčevi hiši za vodo X na sv. Jakoba nabrežju Se jedno novo mesnico i s Alojzij Kunej 4} kjer bodem prodajal meso najboljšo vrste po najnižjih cenah. Za mnogobrojen poset ae priporoča z vsem spoštovanjem (1371—2) ooooooooooooeeeo Kmetijski upravitelj kateri je zmožen samostojno voditi gospodarstvo, z vefletno prskao ter z dobrimi spričevali, aelft sloibo premenitl. Nastop službe po dogovora. Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo „Slov. Naroda". (1370—2) PrlporoOsva (21—174) pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. t LliMjul, 1 Prtjatioilli rtltrt. Cts, kr. avstrijske ||j UUm žitom. Izvod iz voznega reda veljave« od Sme L jaadja &SSS. lata. Odkod la aV)«MJaae jni. kol. Proga oez Trbli. Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabao ; Cez Selzthal v Atiase, Iti, Solnograd; cez Klein-Reifling v steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri S m. zjutraj osobni vlak v Trbit, Pontabel, Beljak, Celovec, Frau-zensteste, Ljabrn«, Dunaj; čei Selzthal v Solnograd, tez Klein-Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v»re, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal ▼ Solnograd, Lend-Gastetu, Zeli ob jezeru, Inomoat, Brcgeno, Cnrih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reining v Steyr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Llpako, Dunaj via Amateten. Ob 7. nri 15 min. zvečer oat>bni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in prazuik ob 5 ari 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Proge t v ovo aaeato la v Kooevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v aVJabljeao j. k. Vreva la Trbli*. Ob 5. uri 46 na. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, lila, Ansaeea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeate. Ob 7. nri 55 min. zjutraj osobni vlak is Lesec-Bleda. — Ob 11. nri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via AmsUten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Sterra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Litnca, Pontabla. — Ob 4. nri 57 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, BeljaZa, Celovca, Franceosfeata, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. »večer osobni vlak z Dunaja, Liptkega, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podearta Krope. — Prem la aToveaja mesta ln Kodov]*. Osobni vlaki: Ob 8. uri il m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod la Idebljaae d. k. v Kamata. Ob 7. uri 'J'd. m. zjutraj, ob 2. uri 6 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v ljubljeno d. k. la *w«ia,» ob 6. uri 66 m. ajutrsj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1906) Štedljiva gospodinja katera hoče davek pri sladkorju prihraniti naj poskusi v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kave ali kitajskega čaja: Doktor pl. Trnk6czy-ja kakao sladni čaj. 1 zavoj V« kilo vsebine 20 kr., 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr. Prodaja in razpošilja a obratno pošto, tudi samo 1 zavoj: Lekarna Triijk6oxy (1340-7) ▼ Ljubljani. železnice Ljuhljana-(Brezoiica)-Vrhnika. Vrhnika. Postoje i zjutraj popoldne zvečer Brezovica...... 7sa Log (postajališče) . 7 *T Drenov-GriČ..... 7 H Vrhnika....... 8 Vrhnika-IOub 2i* 2*7 2 *• 2" U sna. 7 03 7 Sli 7 S 75 7 f?7 Postaje j zjutraj dopoldne zvečer Vrhnika....... Log (postajališče). Brezovica...... Ljubljana...... 540 603 6"* 63* 11« 11« 11 68 12 is 12 »» B 1» Ba» 6 33 B ai 6 2J Paradna uniforma skoraj nit? noSena, posebno pripravna za kakega gospoda profesorja 8. čin. razreda, *se3 c*«»no i>roJwznlce. Slikarja napisov. Stavbin.ska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnožev na drobno in na Tr'uj*jo. /\ XX XX XX •:-«.IUlU.Liii... Sv. Petra cesta it, 6 Ljubljana Sv. Petra cesta St. 8 priporoCa svojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoc-Ijivih havelokov i. t. d. Obleke po meri bo po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah 30 solidno ln najhitreje izgotovljajo. ✓v Vsi za požarne hrambe potrebni predmeti, kakor: distinkcije, emblemi, naramnice, čepice, trobilke, piščalke, cevi, službene obleke i. t. d. dobd se pri znani tvrdki J. S. BENEDIKT v Ljubljani. SSS Ceniki na razpolaganje, sss 30 izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip No I H. Lastnina in tisk „ Narodne Tiakatas". 0A 11