164. itevllkn. V LjiiMjDni, • peten. 20. julija 1908. XXXIX. leto. LOTENSKI Zahaja veak dan zvečer, izimši nedelje tn praznike, ter velja po posti prejeman za avstro ogreke dežele za vm leto »5 K, za pel leta 18 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en meeee 2 K 30 h. Za LJubljano • pošiljanjem na dom za vse leta za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K, za en meeee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 28 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 60 h- — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe *tez litodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-Trste po 12 h, če ae oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — »akepisi is ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je v Knaflovih alieah it 6, in sieer uredništvo v I. nadatr., upravništvo pa v pritličja. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon st. 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezna številke po 10 h. Upravnišrva telefon št. 85. Somišije Danes zvečer vsi na shod v .Mestni dom'! Odbijmo klerikalni napad na naše pravice! narodno vprašanje v Austriji. H. Najboljši dokaz imamo na samem Kranjskem. Razen posameznih, naseljencev in začasno nameščenih uradnikov na Kranjskem nikdar ni bilo pravih Nemcev, ali bilo je takih domačih ljudi, ki so se s posli in z malimi otroki sicer menili slovenski, navadno pa so govorili nemški zato, ker so se v šolah le nemški učili. Ti ljudje se niso ustavljali prizadevanju slovenskih rodoljubov, ampak skupaj ž njimi so se udeležili Vodnikove stoletnice; napisali v nemškem jeziku patriotične sestavke za Vodnikov album; v fil-harmoničnem društvu so navdušeno ploskali slovenskim pesmam; vpisali so se v „Narodno čitalnico" in z velikim interesom so gledali in poslušali gledališke predstave slovenskih diletantov. Na Dunaju so nejevoljno gledali ta mirni razvoj in prišli so tajni rukaziu in „migljaji", da se morajo „Nemci" na Kranjskem organizirati. Pošten Nemec se za tako umazano delo ni našel, pač pa se je našel razžaljeni pesnik „prokletih grabelj" in lotil se je organizacije nemške stranke z uspehom, ki se ga je na stare dni hudo kesal. Najboljši dokaz, kako posiljena je bila nemška organizacija, je utemeljitev „Turnvereina", ki pa nemški stranki ni nikdar bil posebno pri srcu, zakaj prizadejal ji je mnogo sitnosti in nepotrebnih zadreg. Kadar bo smel prihodnji zgodovinar „Južnega Sokola" pogledati v dotične službene spise, nam bo marsikaj razjasnil, kar se zdaj le ugiba in sklepa, zakaj utemeljitev ^Južnega Sokolau je bil vzrok, da seje na visjepo-velje moral roditi „Turnve-rein". Tako je vlada očitno in tajno delala z vso močjo, da bi na Kranjskem, posebno pa v Ljubljani povzdignila Nemce in „nemškutarje". Ali navzlic temu smo na Kranjskem Slovenci dobili večino v deželnem zboru, in bili smo zložni in edini. To pa ni smelo biti, zakaj „concordia parvae res crescunt". Zato se je med Slovenci moral napraviti razpor. Kako se je ta razpor zanetil in razpihal, to nam bo razjasnil tisti, ki nam bo kdaj po tajnih virih razložil, zakaj je celovški prost in predsednik družbe sv. Mohorja Muller odklonil ponujeno mu čast ljubljanskega škofa in zakaj je potem isto čast dobil Missia. Vsa modrost avstrijske vlade se je pokazala v tem, da je zavirala, kolikor je mogla, vsak narodni napredek pri Cehih in Slovencih, a to s pomočjo samega državnega zbora, ki je za to bil dobro prepariran. Kaj se je v takem parlamentu drugega zamudilo ; koliko preimenitnih gmotnih in državnopravnih stvari se ni moglo rešiti, ali vsaj ne rešiti tako, kakor bi bila zahtevala državna korist!! — Pa kaj se je s tako politiko doseglo ? Nemci s svojim „prvenstvom" v parlamentu očitno govore, da žele prej ko mogoče priti pod Hohenzollerne; Madžari bodo skoro sami svoji; Hrvati se oklepajo Madžarov ; čehi zahtevajo po madžar- skem vzoru samostalnost na podlagi češkega državnega prava; Poljaki—; Rusini —; Italijani in „lahoni" bi se najrajše zedinili z Italijo; a mi Slovenci? — Če bi bilo še kaj upanja, da bo „Avstrija" še kdaj res postala „Avstrija", tedaj bi s Palackvm rekli: „Ce ne bi bilo Avstrije, mi bi jo morali utemeljiti." Kako pa naj se uredi naš položaj v „Avstriji", da bomo deležni pravic, ki nam gredo po naravnem in človeškem, pravu, in ki so nam že večkrat zagotovljene tudi z državnimi diplomami, a da se nam ne bodo vrgle le semtertja kake suhe narodne drobtine, kakor kakim brezpravnim beračem? Kdo pa smo mi? Mi Slovenci smo narod, ki po pravičnem in resničnem računu šteje poldrugi milijon duš, torej malo manje nego danski in norveški narod, ki imata vsak svojo samostalno in neodvisno državo in vsak svojega posebnega kralja. Mi tega zase ne zahtevamo in ne potrebujemo. Mi bi bili zadovoljni, ko bi se ves naš narod, ki je naseljen kompaktno, zedinil v avstrijsko deželo, bodisi v skupno Slovenijo ali Ilirijo, ali kakor že bodi. Toda meje sedanjih avstrijskih pokrajin so historično tako utrjene, da bi jih bilo težko premakniti po obstoječih državnopravnih nazorih. Se težje bi bilo Slovence združiti z veliko Hrvatsko, ki se sama še ni zedinila. Ostane nam torej samo še ena pot, ki bi se mogla brez državnopravnih pomislekov uresničiti in ki bi mogla preroditi ne le „Slovemjo", ampak vso „Avstrijo", Če je odločilnim krogom še kaj stalo do nje. Ta pot ni docela nova, ampak poskusili so jo po nekoliko na Mo-ravskem, in kakor se kaže, ne brez uspeha. Mislimo, da je narodni kataster tisti ključ, ki bi mogel rešiti narodno vprašanje v Avstriji brez stroge federalistične ustave. Dokler se ne reši narodno vprašanje, bo jalova vsaka volilna reforma, kakor se vidi že zdaj, ko se delajo priprave zanjo. Narodno vprašanje mora izginiti iz državnih vprašanj, potem se bode šele „Avstrija" mogla konsolidirati in preporoditi, da bode zadovoljna in srečna doma, a močna proti eventualnim zunanjim sovražnikom. Će vlada ne bo več, ne očitno ne pritajeno ščuvala naroda proti narodu ; če bo vlada vsem narodom enako pravična, in če bo za vse enako skrbela, in Če ne bo nobenemu priznavala kake prednosti, tedaj ne bo več prepira in sovraštva med narodi, ampak mir bo med njimi, kakor je bil, ko Avstrija še ni hotela spraviti vsega pod en klobuk. Skupno in složno bodo delali za skupne gmotne in državne potrebe; a kako se bodo med seboj razumeli, to bo njihova skrb. Kako pa si mislimo rešenje narodnega vprašanja na podlagi narodnega katastra? — Prav enostavno. Najprej bi poverenstva zaupnih narodnih in vladnih mož morala vestno in pravično sestaviti popis čisto slovenskih krajev, potem pa v mešanih krajih ustanoviti, kdo je Slovenec po rodu in po jeziku brez ozira na to, da bi se kdo iz postranskih nagibov hotel prištevati kaki drugi narodnosti. Centralna vlada na Dunaju bi se morala tako preustrojiti, da bi po lastni inicijativi branila obstanek in razvoj vsakega naroda prav tako, kakor ga brani vlada danska ali norveška, ki gotovo ne bi priznavala narodnih odpadnikov ob nemški ali švedski meji. Vlada sama bi morala z lastno inicijativo zdramiti zaspance ter jim brez prošnje ustanoviti vse kulturne zavode od vseučilišča do zadnje strokovne šole; z lastno inicijativo bi morala zbujati in podpirati literaturo in umetnost, in kar še drugega treba za vsestranski narodni razvoj. Saj se narodno vprašanje giblje na prvem in glavnem mestu okoli duševne kulture. Zatorej bi se vse, kar se te tiče, moralo izločiti iz skupnih zadev ter podrediti posebnemu ministrstvu za dotični narod. Narodni kataster pa bi moral obsegati tudi natančen popis vsega imetja, pripadajočega vsakemu narodu ter vseh davkov, ki jih kak narod plačuje. Potem bi se percen-tualno izračunalo, koliko vsak narod more potrošiti za svoje posebne kulturne svrhe, a koliko prispevati za skupne državne potrebe. Nič ne de, če bodo manjši narodi mogli manje trositi za svoje kulturne namene, nego večji; vsekakor bodo na boljem, nego so zdaj. Potem vlada ne bo smela več taksirati narodov ter jim samo-lastno pripisovati večjo ali manjšo vrednost. Svet bo že sam sodil, kdo več velja a kdo manj, kakor sodi posameznega človeka brez ozira na njegovo narodnost. Saj ga ni večjega nesmisla, kakor Če se vlada predrzne trditi, da imajo Kočevarji zato, ker so nemške krvi, večjo vrednost nego Slovenci in drugi Slovani.. Tudi je največja zloba, kar se govori o nemškem kapitalu, ki si gaje kak Nemec ali nemškutar izsesal iz slovenskih žuljev. Tudi ne more biti nemški kapital tisti denar, ki so si ga slovenski žulji krvavo zaslužili in shranili v Kranjsko hranilnico, ki so jo nekdaj utemeljili pošteni kranjski rodoljubi, a ki je po čudnih potih prišla v roke samih nemškutarjev in doseljenih Nemcev, ki menda nimajo dovolj imetka, niti kranjske domovinske pravice, pač pa trosijo slovenski kapital na veliko za nemške in nem-škutarske namene Takošne in druge neštete krivice se gode slovenskemu narodu, ki šteje poldrugi milijon duš. Če nekoliko nemškutarskih staršev z lepim slovenskim imenom v Ljubljani neče svojih otrok pošiljati v slovenske šole, mora ljubljanski magistrat kar čez noč utemeljiti nemško Šolo ; če pa v Trstu na stotine slovenskih otrok leta in leta nima svoje Šole, avstrijska vlada ne najde dotičnoga paragrafa, a Če ga najde, nima moči in poguma, a bržkone niti volje, da bi tržaški magistrat prisilila na iz- LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) VI. Naslednjega jutra še na vse zgodaj, ko je veČina kamniškega prebivalstva še mirno spala, so štirje možje ponesli iz Davidove hiše mrliča. Za krsto so stopali David in Krvo-srd ter Še nekateri drugi možje iz Davidove hiše. Sprevod se je tiho pomikal po trgu do cerkve. Krvosrd je potrkal z mečem na vrata župni-šča in pozival cerkovnika, naj odpre cerkev in naj obvesti župnika ali njegovega namestnika, da je umrl plemeniti križar vitez Krištof Zlato-poljec. „Župnik se je prav zdaj vrnil iz Mengša," je povedal cerkovnik. „Ravno zdaj je. nekaj mož pri njem, ki mu pripovedujejo, kaj se je zgodilo za časa njegove odsotnosti v Kamniku." Cerkovnik je bil, kakor vsi cerkovniki, velik nasprotnik svojega župnika in je stal na strani pokor-nikov. Da bi David vedel, kdo je pri župniku in zakaj se gre, je cerkovnik z nedolžnim obrazom dostavil: „Možje imajo vsi bele čepice." Župnik, ki je z okna videl sprevod, je beločepičarje hitro odslovil. „Zanesite se name, možje," jim je rekel. nBog je z nami. Še danes se odloči, bom-li jaz gospodar kamniškega mesta ali krivoverski vitez Pyrso in njegov vojskovodja grof Bernard Sternberg. Na vsak način — gorje krivoverce ai! če ostanejo kri-voverci v mestu, bo Nikolaj Kolov-ški Kamnik s silo zavzel in poklal krivoverce; če gredo naši sovražniki iz mesta, odprem jaz sam Kolov-škemu mestna vrata in krivoverci bodo ravnotako z življenjem plačali svoj odpad in svojo nepokornost." V tem trenutku je prišel cerkovnik klicat župnika, naj gre blagoslovit truplo viteza Krištofa Zlato-p olj ca. ,,Krištof Zlatopoljec," je ponavljal župnik. „To ime sem čul šele te dni, tega človeka sem videl še predvčerajšnjim živega, čvrstega in zdravega." „Prišel je včeraj v Kamnik in se nastanil pri tistem grdem krivo-vercu Davidu, ki je največ kriv vseh razporov v mestu,** je opomnil cerkovnik s pravo cerkovniško hinav-ščino. Župnik je cerkovnika še natančno izprašal o vsem, kar je vedel in prišel naposled res do prepričanja, da je umrli Zlatopoljec oni isti vitez, ki je v Mengšu vzbudil tako velik strah med vsemi člani Kolovške ro-dovine in med njenimi gosti. Prva misel, ki je zdaj obšla župnika, je bila ta, kako bi izkoristil nenadno smrt Krištofa Zlatopoljca v svoj prid. Zdelo se mu je, da bi si lahko privoščil imenitno prepoved, kako kaznuje bog odpadnike in krivoverce, češ, KamniČane bi morda s tako prepovedjo vendar z*at>il na svojo stran in tako olajšal Kolov-škemu njegovo nalogo. Ko se je ba-vil še s to mislijo in pustil cerkovnika čakati pri vratih, je prihitel ministrant in ves zbegan sporočil, da so mrliča že ponesli v cerkev in da je prišlo več plemenitašev, ki zahtevajo, naj župnik hitro pride, češ, da morda že čez uro ne bo mogel več opravljati svojega poklica. Župnik je bil najprej presenečen, potem pa je spoznal, da mu zna ta stvar dati priliko, da povzroči med kamniškimi mestjani prepir, da jih razdvoji in da povzroči tiste nemire, ki jih je želel in potreboval, da bi postal gospodar mesta. V naglici je naroČil cerkovniku, naj pripravi, kar treba za pogreb, po niinistrantu pa je poslal svojemu najzvestejšemu pristašu v mestu listek, na kateri je zapisal: „Zberi svoje prijatelje in pridite Čim prej v cerkev. Ne vem, kaj se zgodi, a čas je, da se uresničijo besede, ki so zapisane pri vhodu na spomeniku v našo cerkev: Kdor rabi meč v temi, je nevarnejši od tistega, kdor rabi meč samo po dnevi, a kdor rabi meč samo po dnevi, je vec vreden, kakor tisti, ki se boji udariti." Po ministrantovem odhodu se je župnik preoblekel in dal poklicati svoja duhovska pomočnika. Povedal jima je, da so mestjani prinesli v cerkev truplo krivoverskega plemeni-taša in s tem oskrunili hram božji. Pozval je svoja pomočnika, naj sledita njegovemu zgledu v vsakem slučaju, naj se zgodi karkoli in je na to ž njima odšel v cerkev. Župnik Lavrencij je bil še mlad mož. Postal je duhovnik samo zato, ker je bil najmlajši sin bogate nemške plemiške rodovine. Župnikoval je v Kamniku več let, ne da bi bil sploh kdaj prišel v mesto; šele ko so se začeli pripravljati pokorniki, mu je ukazal oglejski patrijarh, naj gre na svoje mesto in naj pomaga iztrebiti krivoverce. Lavrencij se je posvetil tej nalogi s toliko večjo vnemo, ker mu je bilo obljubljeno, da dobi za nagrado prvo izpraznjeno škofijo. Ko je prišel Lavrencij s svojima pomočnikoma v cerkev, je bilo zbranih tamkaj že *vse polno ljudi. Tik pred altarjem je stala krsta z mrličem, okrog krste pa so bili razvrščeni oboroženi možje, med njimi tudi vitez Pyrso in grof Bernard Sternberg. Lavrencij je stopil na stopnice pred altar in se ozrl po zbrani množici. Z dopadajenjem se je ustavil njegov pogled za trenotek pri skupini mladih, cvetočih žensk, a samo za trenotek, potem pa je rekel s po-vzdignjenim glasom: „Kdo je predrznež, ki je kršil privilegij svete cerkve in je dal prinesti brez mojega dovoljenja v cerkev truplo človeka, ki je na sumu kot krivoverec?" „To sem storil jaz," se je oglasil grof Bernard Sternberg. „Če vam povem, kaj me je napotilo, da sem to storil, se ne bodete čudili mojemu koraku in odločili bodete potem po pameti in po pravici." (Dalje prih.) polno vanje obstoječe postave. V Mandžuriji imajo vse železniške postaje jasno napisana imena v ruskem in kitajskem jeziku, in sicer pravilno ruski horizontalno, a kitajski vertikalno. V kulturni Avstriji pa se vlada kar ustraši in hitro briše slovensko ime, če se kak koroški pisač vzdigne zoper slovenski napis, dasi Slovenci dlje žive na tej zemlji nego Nemci. Pa kdo bi izčrpil vse avstrijske slabosti in krivice. Zatorej naj se „Avstrija" ohrabri in postane res „Avstrija" z vzornim in pravičnim državnim pravom, in ljudje ne bodo več hrepeneli po starem češkem in drugem zastarelem državnem pravu, ki bi se itak moralo popraviti za novi Čas in nove potrebe. Vsa komedija s splošnim volilnim redom je jalova, dokler se pravično in končno ne reši narodno vprašanje v Avstriji, ki ga bo predložena volilna osnova le še bolj zmedla in zaostrila. Vsa podoba je, da v nji tiči zopet stari avstrijski greh, ki ima Nemcem za vso prihodnost ohraniti prvenstvo ter jim zagotoviti tako zvano „sedanjo posest". Torej zopet nova krivica, ki mora razburiti naj-mirnejšega moža, če ima v sebi še kaj narodnega ponosa in srca. Kaj pa je prav za prav ta „sedanja posest" ? — Nič drugega, nego da se ima Nemcem prepustiti in potrditi vse, kar so si s stoletno očitno in pritajeno germanizacijo ter z neznano krivičnim in lopovskim Smerlingovim volilnim redom pridobili na škodo Slovanom. Ne vdajmo se! Zdaj ob-struirajte vi, ki ste poklicani, da branite naše pravo. Mi ne maramo drobtinic, ki se nam včasih vržejo z obilno obložene mize priviligiranega naroda, ampak mi terjamo pravice, ki jih ima vsak narod pod solncem, če ni vklenjen v težke verige sužnosti. Po besedah cesarja samega pa mi Slovenci nismo uklenjeni sužniki, marveč so nam obljubljene enake pravice in državne svoboščine, kakor jih imajo drugi narodi. Torej rešite najprej narodno vprašanje! Dajte nam narodni kataster, ki bi se v večjih ali manjših presledkih obnovil, kakor nekdaj pri starih Rimljanih cenzura. Potem bomo za narodne naše kulturne potrebe sami skrbeli, vse drugo pa se bo v skupnem avstrijskem parlamentu zložno in stvarno obravnavalo in sklepalo. Vsak poslanec bo preudarjal samo stvar in bo razsojal po svojem prepričanju brez pristranskega pomisleka in strahu za svoje narodno stališče. Tedaj bomo prijatelji z vsemi narodi in tudi z Nemci; renegati pa itak niso narod. Volilna reforma. Dunaj, 19. julija. Ministrski predsednik baron Beck je konferiral danes zvečer z raznimi poslanci o skupnem kompromisu, ki ga namerava predložiti vlada. Med drugimi je sprejel poslance Lecherja, Chiarija in Kramara ter predsedstvo poljskega kluba. Splošno se zatrjuje, da se kompromis ne bo mogel izvesti, ne da bi se obenem zgodile spremembe v ministrstvu. MladoČeški poslanci so sklenili, da za nobeno ceno ne popustijo od svojih postulatov. Današnja seja odseka za volilno reformo se je prekinila zategadelj, ker bi pri glasovanju dobil brezdvomno Pergeltov predlog večino, s tem pa bi bila tudi izbruhnila ministrska kriza, kar pa je treba ravno v sedanjem trenotku na vsak način zabraniti. — Nemški poslanci so imeli pri ministru P rade j u zaupno posvetovanje. Minister je naznanil, da ima vlada nov načrt, ki ga baje tudi Čehi sprejmo. Po tem načrtu bi dobili Nemci na češkem pet, cehi pa tri nove mandate. Število vseh mandatov se pomnoži za 23, ki se razdelijo sledeče: 8 za Češko, 3 za Moravsko (1 nemški, 2 Češka), 4 za Galicijo (3 poljski, 1 malo-ruski), 3 za Tirolsko (2 nemška, 1 italijanski), 2 za Štajersko (1 za Gradec in 7. slovenski mandat), 2 za Kranjsko (Kočevski in 1 mandat za Ljubljano (?) kot konpenzacija za 19. italijanski mandat) in 1 za Dunaj. Ogrsko-hrvatski drž. zbor. Budimpešta, 19. julija. Zbornica je razpravljala o proračunu mi- nistrstva notranjih zadev. Poslanec Vajda je predlagal, naj se ustanovi posebno zdravstveno ministrstvo ter se naj vse zdravstvene naprave podržavijo. Minister grof An-drassv je izjavil, da je to nemogoče, pač pa vlada namerava zvišati dotacije za okrajne in občinske zdravnike. — Sodna komisija poslanske zbornice je razveljavila mandat Srba Polita. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 19. julija. Ofici-jalni časopisi razglašajo, da so vesti 0 odstopu generala Trepova popolnoma izmišljene. — V Peterpavlovski trdnjavi so se spuntali vojaki. Vojaška oblast je vse količkaj izobražene vojake poslale v oddaljene garnizije. Civilnim osebam je vstop v trdnjavo strogo zabranjen, a tudi vojaki ne smejo iti v mesto. Hamburg, 19. julija. Iz Hel-singtorsa se poroča, da je finski senat z ozirom na splošno bedo v deželi sklenil, da ne pošlje nikakih davkov več v Petrograd ter da se takoj ustanovi oborožena finska narodna garda zaradi neprestanih puntov. Varšava, 19. julija. Revolucionarji so razdjali osem trgovin. Na ulicah je bilo zadnje dni ustreljenih osem policajev in dva policijska ovaduha. — V guberniji Voroneš se čimdalje bolj širijo kmečki punti. Nad tisoč upornih kmetov hodi od graščine do graščine, požigajo poslopja ter pobijajo grašČake. Poklicano je vojaštvo, ki je tudi že na dveh krajih streljalo ter ubilo nad sto kmetov. Samo na zborovanju v Tambovu so dragonci ubili SO kmetov. Petrograd, TJ. julij a. Širijo se vesti, da se pripravljajo strašne stvari. V ministrstvu in v višjih vojaških krogih so hudo vznemirjeni. Bati se je, da hipoma izbruhne revolucija v carski palači (?). Japonci v Koreji. London, 19. julija. Japonski naseljenci in orožniki se vedejo v Koreji tako oholo, da kuje domače prebivalstvo tajne zarote, kako se iz-nebiti nasilnežev. Cesarja nadzoruje japonska policija, ravno tako njegovo rodbino, ki mora živeti ločena od njega. Slavnostna otvoritev bohinjske železnice. Slavnost na Jesenicah. Jesenice so oblekle včeraj praznično obleko, a to praznično krilo je bilo" izključno slovensko, če tudi je tovarna na svojih poslopjih demonstrativno prezrla deželno slovensko zastavo in razobesila stanovsko modro — žolto. Poleg kolodvora tik ob železniški progi stoji novo zgrajena hiša narodne obitelji Ferjanove. Hiša je bila vsa okrašena z zelenjem, raz okenj so pa vihrale mnogobrojne izredno velike trobojnice, kar je zbujalo splošno pozornost. Sredi perona je bil prirejen z rdečim baržunom drapiran, s cvetkami ozaljšan baldahin za nadvojvodo. Na levem koncu perona sta bila postavljena dva šotora. V šotoru, kjer se je bleščal križ, je bil postavljen oltar, v drugem je bil pa prirejen z rdečim baržunom pogrnjen klečalnik. Ob 9. uri 16 m se je pripeljal na Jesenice ljubljanski vlak. S tem vlakom došlim gostom se je priredil opulenten zajtrk. Iz Ljubljane so prispeli med drugimi dež. glavar Oton pl. Deteta, dež. odborniki dr. Ivan Tavčar, Fr. Po v še in grof Barbo, župan Ivan Hribar, drž. poslanci dr. A. Ferjančič, Iv. Plantan, Pfeifer in Pogačnik, predsednik odvetniške zbornice in dež. posl. dr. D. Maj ar on, dež. poslanci C. Pire, K o š a k in M. A r k o, baron S c h \v e g 1, dvor. svet. L u b e c, predsednik dež. sodišča Levičnik, predsednik trgovske zbornice Jo s. Lenarčič, podpredsednik trg. zbor. Fr. Koliman, predsednik društva za promet tujcev pl. Trnkoczv, poveljnik 3. armad, kora vitez Succovatv, general C h a v a n n e, žand. poveljnik R i e d- 1 i n g e r in mnogi drugi dostojanstveniki. Z Bleda se je z vozom pripeljal načelnik gen. štaba grof Beck. Ob 11 uri 45 m. je dospel na Jesenice otvori tel ni vlak. S tem vlakom so se pripeljali: žel. minister dr. p 1. Derschatta, dež. poslanci i-1 e n y, dr. Žitnik, Š u k 1 j e, Baumgartner, Verzegnassi, dr. S y 1 v e s t e r, Dobernig. Pole s i n i, razni uradniki želez, mini- strstva in drugi dostojanstveniki. Med tem se je napolnil peron. Pred peronom so bili razvrščeni: tovarniška godba, unif. rudarji, tov. ognjegasci, „ Jeseniški Sokol", učenci slov. šol s slov. trobojnicami, gojenci šulve-reinske šole, ognjegasci z Jesenic in Koroške Bele s slov. trakovi, delavsko društvo z zastavo in strokovno društvo delavcev i. t. d. Med pokanjem topičev in zvoki cesarske pesmi se je pripeljal točno ob 12. uri 25 minut nadvojvoda Franc Ferdinand s svojim spremstvom v dvornem vlaku na Jesenice. Gromoviti „živio"-klici so zadoneli v pozdrav cesarjevemu zastopniku. Takoj nato so se mu javili železniški minister dr. pl. Derschatta, korni poveljnik vitez Succovatv, deželni predsednik Schwarz in okrajni glavar radovljiški pl. Detel a. Nato je pozdravil deželni glavar pl. Detel a tako-le : C. in kr. Visokost! Slovesna otvoritev bohinjske železnice, katera odpira kranjski deželi nova prometna pota in bo gotovo zdatno pospeševala nje narodno-go-spodarski razvitek, je dobila za nas izvanredno važnost, ker se c. kr. Visokost te slavnosti kot zastopnik Njega Veličanstva presvitlega cesarja, blagovolite udeležiti. Prvikrat ima deželni odbor srečno priliko klanjati se Vaši c. in kr. Visokosti na kranjski zemlji ter udanostno pozdravljati presvitlega prestolonaslednika v imenu deželnega zastopa vojvodinje kranjske ter v imenu vseh kranjskih deželanov. Nato je uadaljeval nemško ter zaključil zopet slovensko : Slava Njega Veličanstvu presvit-lemu cesarju Francu Jožefu in Njega c. in kr. Visokosti presvitlemu nadvojvodu Fran Ferdinandu. Slava! Navduženi „ živio "-klici so sledili glavarjevim besedam. Ko so se ti polegli, je odgovoril nadvojvoda približno tako-le : „Zahvaljujem se Vam, g. deželni glavar, za prijazne besede, s katerimi ste me pozdravili. Vesel sem, da morem bivati v lepi kranjski deželi in bodite zagotovljeni, da čuvstva lojalitete, ki žive v kranjskem prebivalstvu in ki ste jih ravnokar omenili, niso razveselila samo mene, marveč bodo razveselila tudi srce premilostljivega cesarja. Nj. veličanstvu hočem poročati o tem posebno toplo." Nato je končal svoj govor v slovenskem jeziku : „Naj bo nova železnica z božjo pomočjo kranjski deželi in njenemu prebivalstvu v prospeh!" Železniški minister dr. pl. Derschatta je pozdravil nato nadvojvodo in se mu zahvalil, da je počastil s svojo navzočnostjo otvoritev te proge nove železnice, od katere pričakujemo mnogo koristi za gospodarski razvoj Avstrije. Končal je s prošnjo, naj se pelje nadvojvoda prvi po novi progi. Nadvojvoda se mu je zahvalil in pripomnil, da se je z veseljem ude-žil tega slavlja, s katerim se počasti tako mojstrsko delo naše tehnike. Sklenil je zopet z željo, naj bo nova železnica blagoslov za gmotni blagor prebivalstva. Nato je predstavil deželni predsednik okoliške župane, železniški minister pa funkcijonarje železniškega ministrstva, člane gradbenega vodstva in podjetnike, nakar se je podal nadvojvoda k dvornemu šotoru, kjer mu je podal goriški nadškof Se dej aspergile. Po pozdravu nadškofa in ljubljanskega knezoškofa je blagoslovil nadškof obe okrašeni lokomotivi, kakor tudi prvi vlak in železniški tira. Nadvojvoda je med cerkvenim opravilom klečal na klečalniku. Po kratkem govoru nadškofa Se-deja je stopal nadvojvoda ob vrstah društev in slavnostnih udeležencev in je mnoge med temi ogovoril. Drja. Tavčarja je vprašal, ako že dolgo Časa deluje v deželnem zboru in kako dolgo je že državni poslanec. Ko je dr. Tavčar odgovoril, da je v dež. zboru že dolgo vrsto let, v drž. zboru pa še le v zadnjem zasedanju ter dostavil, da mu je treba opravljati tudi posle dež. odbornika, je nadvojvoda pripomnil: „Potem imate pač dosti dela, ki vas stane mnogo truda in žrtev." Na to je izrazil svoje veselje, da se mu je ponudila prilika priti na Kranjsko, ki slovi po svojih naravnih krasotah. Pred 22, leti je že bil na Kranjskem, je rekel, a še vedno so mu v živem spominu prekrasni kraji, ki jih je videl takrat. Izredno ga pa veseli, da bo mogel enkrat občudovati raj kranjske dežele. Napram deželnemu odborniku Povšetu je takisto slavil lepoto KranjsKe. Povše je na to pripomnil, da se slovensko ljudstvo veseli pozdraviti prestolonaslednika v svoji sredini, na kar je nadvojvoda odgovoril : „Poznam to ljudstvo in znan mi je njegov patriotizem in zvestoba." Drja. FerjanČiČa je vprašal, ako prihaja iz Ljubljane ? Ko mu je odgovoril, da sicer stanuje v Ljubljani, a da je sedaj na Bledu, je nadvojvoda pripomnil: „Da, Bled, dozdeva se mi, da je to najlepša točka na vsem potovanju." Zupana Hribarja je vprašal, ako se je Ljubljana že opomogla od potresa. Ko je na to pritrdil in dostavil, da se mesto lepo razvija, je nadvojvoda izrazil svoje veselje, da se stolno mesto Kranjske tako lepo razvija. Na to je govoril še z drjem. Maj aronom, Lenarčičem. Kol 1-mannom, Trnkoczv jem in drugimi. Korakajoč ob fronti v svoj voz, je med drugimi ogovoril starosta ^Jeseniškega Sokola", enega izmed učiteljev in eno izmed učiteljic. Mimo šolske mladine se je podal k dvornemu vlaku, v kateri se je vsedel tudi del slavnostnih udeležencev. Šolski otroci so zapeli cesarsko pesem in med navdušenimi „živio"-klici in pokanjem topičev se je začel pomikati dvorni vlak s postaje. Pol ure pozneje je zapustil Jesenice otvoritveni vlak Bohinjske železnice z ostalimi udeleženci* Vožnja po progi. Vlak je hitel proti jugu in str-mečemu očesu so se nudili vedno novi in novi prizori, polni bajne krasote. Prizori so se menjali, nikjer pa ni bilo v njih pogrešati naše narodne slovenske trobojnice. Povsod ob progi, kamorkoli je pogledalo oko, vsepovsod te je pozdravljal belo-modro-rdeČi naš prapor, da se je zdelo, da je to samo ena aleja, sestavljena iz naših narodnih trobojnic, gori od Jesenic pa doli do žalisinje Adrije. Mnogo nemške gospode, ki misli graditi nemški most do Adrije, se je vozilo tu, bog ve, ako niso jeli dvomiti v uresničljivosti svojih pangerman-skih teženj?! In minister Derschatta? Ali bo še tudi v bodoče skušal ta zavedni narod briskirati s svojimi krivičnimi odredbami ?! Prva krasna točka ob progi je most v Vintgarju. Preko silnega prepada je spet most, globoko doli pa šumi in se jezno peni reka, v silni kaskadi hiteča proti Savi. Nismo se Še astavili prvemu očarajočemu učinku, že nam objame oči in duh nov prizor. Pred nam lezi bajno krasno Bleško jezero z opevano cerkvico na otoku, v ozadju pa s starodavnim sivim gradom. Velekrasna panorama, človek se je ne more nagledati! Kako diven je ta okvir za nenavadno okusno okrašeno železniško poslopje, pred katerim je zbrana silna množica ljudi! Fantje in dekleta v narodnih nošah s trobojnicami na prsih, učenci in učenke z narodnimi zastavicami v rokah in okrog venec krasnih narodnih gospa in gospic, v ozadju otok bleski, kinč nebeški in vrhovi gora, nad vsem pa ažurno modro poletno nebo, kaj Čuda potem ako je vzkliknil neki nemški poslanec: „Bei Gott, das ist herrlich schOn !" Na Bledu je vlak postal. Nadvojvoda je tu govoril med drugimi z županom Peternelom. Pred odhodom mu je neka šola-rica izročila krasen šopek. In zopet je vlak hitel dalje proti Bohinju. Lepoto te proge opisovati, bi pač značilo nositi vodo v Savo, saj se ta lepota ne da opisati nego samo čutiti. Vlak se je ustavil v Bohinjski Bistrici. Kolodvor je bil dekoriran s slov. trobojnicami in kamorkoli si se ozrl, povsodi samo belo-modro-rdeČa barva. Tri dekleta v slikoviti narodni noši so držala velik venec z narodnimi trakovi, na katerih je blestel napis „Pozdrav iz Boh. Bistrice" ter ga položile na stroj dvornega vlaka. Mimo postaj Podbrdo, Huda južna, Grahovo, kjer je bil povsod zbran silen narod s slovenskimi zastavami, je vlak hitel proti Podbelcu. Tu ob griču je bil postavljen velik slavolok z daleč vidljivimi črkami „Živio slovenski narod". Nad napisom je bila pritrjena velika Vodnikova podoba. Kolodvor pri Sv. Luciji-Tolminu je bil izredno okusno dekoriran; dasi je baje vlada na Goriškem prepovedala slov zastave, vendar plapola tudi ob poslopju slovenska trikolora. Da nosi ljudstvo polno slov. zastav in je skoro vsaka hiša okrašena z njimi, nam pač ni treba še posebe naglašati. Na tem kolodvoru je nadvojvodo sprejel tržaški namestnik princ Hohenlohe in goriški okr. glavar dvorni svetnik grof A t tem s. Prestolonaslednik je med drugimi nagovoril tudi bivšega kranjskega dež. predsednika barona W i n k 1 e r j a in drž. posl. Oskarja GabršČka. Ga-brščka je vprašal, kdaj je prišel z Dunaja, in mu zatrjeval, da ga izredno veseli, da se vse vrši tako lepo. Medpotoma od Tolmina do Kanala so bile povsod same slov. zastave, na griču pri Avčah jih je bilo skupaj nad 50. Tako je bilo do Gorice. V Gorici so je pa nakrat opazila sprememba. Nobene slovenske trikolore nikjer, a vse dekorirano z deželnimi in, čujte, z — Llovdovimi zastavami. Kolodvor brez napisa, kaj čuda potem, ako so tudi Slovenci ostali nemi, da je bilo pri sprejemu tako vse tiho kakor skoro pri pogrebu. Na goriškem kolodvoru je nadvojvodo pozdravil dež. glavar dr. pl. Pajer, seveda samo v laškem jeziku. Na Goriškem je *A prebivalcev Slovencev, pa je dež. glavar govoril samo laško, na Kranjskem je pa 2"/0 Nemcev, a dež. glavar je imel 2/3 govora nemški. Kakšen kontrast. Na prvem koraku zunaj Gorice je bilo zopet vse polno slovenskih zastav vsepovsod doli do neposredne bližine tržaškega kolodvora, toda s to izjemo, da od Štanjela do Trsta ni na kolodvoru nikjer slovenske zastave, da imajo otroci na postajah od Štanjela do Opčine samo Črno-žolte in rdečo-bele zastave, in da na postajah od Opčine do Trsta ni prišel nobeden k sprejemu. Slovensko zastavo v Štanjelu in Dutovljah je odstranil slovenski okr. glavar Anton Rebek. Mož je hotel biti „piipstlicher als derPapst". O njegovem postopanju bomo še govorili! Na postajah Opčina-Trst pa ni bilo sprejema, ker so Slovenci demonstrativno izostali radi napisov. Ko se je dvorni vlak pokazal na griču nad Trstom, so baterije v luki ustrelile 101. Ob l/jS. uri zvečer se je nadvojvoda pripeljal v Trst brez vsakega hrupa. Pozdravil ga je hladno župan dr. S a n d r i n e 11 i. V mestu nobenega navdušenja, nobene zastave, tiho, kakor navaden človek se je prestolonaslednik prepeljal v namestniško palačo. Kdo ve, kakšna čustva so ga obhajala vzpričo tolikih kontrastov? Posebno prijetna gotovo niso bila ta čustva, ako je vedel, da ga doli straži 50 detektivov, ki so nalašč radi njegove varnosti doŠli v Trst! Dnevne vesti. V Ljubljani, 20 julija. — Shod v Mestnem domu. Danes zvečer se vrši v „Mestnem domu" shod narodno-napredne stranke. Klerikalci se pripravljajo, da bi nam shod razbili, zato so raztrosili po skrajni periferiji mesta in po okolici listke, s katerimi vabijo svoje pristaše, da pridejo že ob polu 8. uri v „Mestni dom" ter kriče : „Proč s privilegiji tudi meščanskih .strank!" Pa tudi socijalni demokratje so razvili najobsežnejšo agitacijo med svojimi so drugi za udeležbo na tem shodu. Dolžnost narodno - naprednega meščanstva je, da se v čim največjem številu udeleži tega shoda, da manifestira za svojo pravico, katere ga hočejo klerikalci s pomočjo vlade oropati. N ar o d n o - n ap r e dn o meščanstvo pa naj tudi pokaže svoje naj krepkej še ogorčenje nad gnjusnim izdajstvom naših koroških in štajerskih bratov! Zatorej danes zvečer vsi na shod! — Rediteljem priporočamo, naj strogo pazijo, da se ne vtihotapi kak Stefe, Gostinčar in drugi taki v zboroval-nico, ker si pač prihranijo delo, če jih noter ne spuste! — Pytija iz Ovijačeve hiše je tako spregovorila v „Slovencu" kakor smo včeraj napovedali. Dosedaj je bil „lepi klub" glasom „Slovenca" vedno najodločilnejša parlamentarna stranka, Češ, da ima za seboj vse SI**-vane. Sedaj pa se je vrgel dr Su-steršiČ na beraško palico ter se sklicuje, kako slaba je njegova stranka v primeri z drugimi strankami. Tolažiti hoče slovensko javnost s preteklostjo, ko so Slovenci še zmagovali na Koroškem in Štajerskem. To pa se je zgodilo le zato, ker so volili pod narodnim praporom, odkar pa so po svojih krivih prorokih prisegli na zastavo breznarodnega klerikalizma, je zmagovanja konec in pogiu gotov. In še s celjskim mestnim mandatom hoče renomirati, ko je vendar njegovim zaveznikom najbolje znano, da je proglasil Celje za „Fremdes Ge-biet" ter janicarsko izdal tako štajerske kakor koroške Slovence. To je pristna lažnjiva grška Pytija. Nočemo se več b a viti z njegovimi nadaljnimi zavijanji; o socialni enakosti pa naj le molči, ker ga ni gršega despo-tizma kakor v katoliški cerkveni upravi. Za nas stoji le eno. Kogar je enkrat sodišče zalotilo na laži, temu pošten Človek ne veruje več, pa naj se še tako zvijačno pere. S — Slavnostna otvoritev Bo-ijsfae Železnice. Včeraj se je složno odprla proga nove železnice fe$emce-Trst. Cesarja je zastopal reStolonaslednik Franc Ferdi-,and, progo je blagoslovil goriški jadškof Se dej ob številni asistenci, [olikega pomena je ta železnica na rtjspodarskem in strategičneni polju, Uo pisali že na drugem mestu. Včeraj Pa se J6 ^u<^ izkazalo, da teče l0va železnica po izključno slovenskih tleh. Povsod si videl samo slo- le in cesarske zastave, samo .2ivio"-klici so doneli prestolonasled-:u in slavnostnim udeležencem nasproti. To je priznal celo nadvojvoda sani. ko je končal svoj govor slovensko z željo, naj bo nova železnica v jrospeh deželi Kranjski in njenemu prebivalstvu. — Odstranitev nemško-laških iapisov na goriškem kolodvoru. Jbčinski svet goriški je imel pred--čerajšnjini sejo, v kateri je občinski svetnik Pinausig (PinavčiČ) opom-il glede odstranitve nemško-laških bapisov na novi goriški postaji, d a e vlada pred tremi leti s takratnim županom Venuttijem [n njim sklenila pismen dogo-or, da bodo ti napisi nemški n italijanski. Vladni zastopnik >f A11 e m s j e izjavil nato, da to se napisi odstranili le za-jasno. ObČ. svet je sklenil resolucijo, katero protestira proti vladnim od-?dbam. Iz besedi Attemsa se da ^azvideti, da je vlada dala odstraniti lapise le za nekaj dni, da mine slav-otvoritve in da se po njenem jjpanju pomire slovenski duhovi; k o a bo otvoritev končana, besijo ravno iste napise z o-et na prejšnje mesto. Vlada je )ač naivna in„postopa nepremišljeno, 5e misli, da bodo Slovenci odnehali >d svojih zahtev glede napisov. Da K) odstranili te napise, zgodilo se e v sled strahu pred odločim slovenskm nastopom in jrevzetna nemška gospoda, ki nas »agatelizira, kjer nas more, naj si za->omni, da j i znajo goriški S1 o-enci napraviti še večji ran, kot so ga ji te dni in to jmbolj, ker se vidi, da se hoče vlada LOrČevati iz slovenskih zahtev, so opravičene in katerih ne damo odbiti na noben a čin. Sramota bi bila, če bi ne porabili vseh sredstev, da si izvoju-emo pravico, katere nam ne more tihče odrekati, najmanj pa kaka c. avstrijska vlada! — Promocija. V soboto bode ro m oviran na graškem vseučilišču za oktorja prava g. Rudolf Schmidt, ivskultant v Mariboru. — ŠeŠarkOV večer. Ljubljanski Sokol je snoČi v areni „Narodnega orna- priredil na Čast dosedanjemu kletnemu društvenemu upravitelju g. ranu Sešarku časten večer. Tega ečera so se udeležili Člani ljubljan-kega Sokola večinoma v kroju in z a^tavo, udeležilo se ga je pa tudi bilno drugega občinstva, kar doka-uje, da je gosp. Sešark v Ljubljani sera priljubljena oseba, ki si je te-pm številnih let pridobil povsod iskre-& simpatij. Ko je slavijenec vstopil gospo soprogo in g. sinom dr. Še-arkoni v areno, prirejalo mu je ob-nistvo prisrčne ovacije. Ob 9. uri ga nagovoril brat dr. Murnik kot arosta ljubljanskega Sokola takole: ^agi nam prijatelj Šešark: Naj Vas govarjam tako: Ne morem, da se ne vdal srčnemu nagonu in Vas ime-val prijatelja, prijatelja svojega, rijatelja našega društva, prijatelja, lislim, bratje Sokoli, nas vseh! Kot uga ste pred 26 leti prišli v naše ništvo. Toda ves ta dolgi čas ste mu užili tako, da nismo videli v Vas ruštvenega sluge, temveč pravega kolskega sodelavca. V zavesti, da ožite izredno pomenljivi narodni "edbi, ste vneto zastavljali vse svoje °či, da ji koristite, kolikor je le >loh bilo mogoče na Vašem mestu. elali ste več, kakor je bila Vaša služba dolžnost, — zaveden, navdušen arodnjak ste pokazali, kako more lovenec tudi na takozvanem nizkem estu znamenito služiti svojemu na->(iu. Sokolska društva, bratje Sokoli, I demokratična društva v najstrož-111 pomenu, načelo demokratičnosti j je izvesti do skrajnih konsekveno. II kakor so že človeške stvari, tudi *kolu najglobljega demokratičnega epričanja m vselej Čisto lahko tedaj Rjaviti to načelo, ko stoji nasproti |*Ožbencu kot službeni gospodar. Potrjeno pa bodi, da nam je proti ^jateljn Sešarku to vedno bilo po- vsem lahko. Na njem se je uresničil ideal sokolskega demokratstva! Poštenjak od nog do glave, prikupnega vedenja, skrben, natančen, vnet za društvo, kakor bi bila društvena korist ali škoda njegova korist ali škoda, neumorno, da, požrtvovalno delaven — proti Vam, dragi nam Šešark, se ni mogla pojaviti v nas niti ne kal kakšne nedemokratične misli. Niste bili več samo sluga društva, bili ste sluga naroda, kakor smo mi Sokoli sluge njegovi! To stvarja najmočnejšo nit v vezi enakosti in bratstva med nami Sokoli, to predvsem pa nas enači tudi z Vami, to zlasti je ustanovilo prijateljsko, bratsko razmerje z Vami. — Lep čas ste bili pri našem društvu, ogromno vsoto članarine ste odšteli v tem času bratu blagajniku, za neštete javne telovadbe, jourfikse, maškarade, veselice in zabave ste temeljito opravili svoje delo. Na koliko sej, na koliko občnih zborov ste nas sklicali, na koliko izletov zbrali brate Sokole! No, in sedaj smo mi enkrat pozvali Vas, ki ste tolikokrat vabili nas! Povabili smo Vas, da Vam slovesno izrečemo zahvalo za ves Vaš dolgoletni trud. Tudi Vi imate svoje zasluge za razvoj slovenskega Sokolstva. Marsikatero veselo uro ste preživeli z ljubljanskim Sokolom, pa tudi marsikateri žalostni trenutek; žalostili ste se se ž njim in veselili ste se ž njim, radostili se njegovih uspehov, kakor smo se jih radostili mi sami. Pač mnogo lepih nalog mi je že bilo izvršiti v ljubljanskem Sokolu, a verujte mi, dragi oeŠark, da mi je ena najlepših današnja, ko Vam imam v imenu društva dati čast, ki Vam gre. Sprejmite torej dokaz odkritosrčnega priznanja in iskrene zahvale, ki Vam jo izreka ljubljanski Sokol, ko odlagate poslovanje pri njem po tolikoletnem zvestem in vestnem, neumornem in požrtvovalnem društvu in narodu koristnem delovanju. (Izroči mu častno diplomo v krasnem okvirju). V zasluženi pokoj stopate: želim Vam prisrčno, da bi ga dolgo, dolgo vrsto let uživali krepki in zdravi, veseli in srečni v krogu dragih Vam svojcev, ob strani vrle Vam gospe soproge. Izrekam pa tudi nado, da ne pozabite nas, svojih Sokolov, izrekam nado, da boste pogosto v naši sredi obnavljali vez našega prijateljstva. V to inu, bratje Sokoli, Vas poživljam, da za-kličemo svojemu staremu prijatelju Sešarku krepko naš sokolski „Na zdar!" Mogočni „Nazdar!" je zaoril po areni iz vseh grl, godba je zaigrala tuš, slavijenca pa so vzdignili Sokoli kvišku, nato pa mu je občinstvo vsevprek čestitalo. — V imenu ljubljanske čitalnice je pozdravil g. Sešarka njen predsednik g. dr. Karel vitez B1 e i-weis in se mu zahvalil za vestno njegovo delovanje in trud kot kustosu in slugi Čitalnice. Gosp. Šešark je bil biser vzornega sluge. A ne le on, tudi njegova gospa soproga (navdušeni živio-klici) je bila vedno delavna za našo narodno stvar in gospod in gospa SeŠark imata obilno zaslug za naše slovensko gledališče. Naj bi slavij enec še dolgo živel za narod! Krepki klici so zopet zadoneli, godba je pa zaigrala sokolsko koračnico. Nato je nastopil „Slavec" in zapel s priznano izbornostjo „Savsko", da je moral še eno pesem dodati. G. Fran Drenik se je nato spominjal Časov, ko je g. Sešark stopil v društvo in poudarjal njegovo požrtvovalnost. Današnji Še-šarkov večer se je razvil v Šešarkovo slavnost. Ves ginjen se je slavij enec nato vzdignil in dejal: Častita gospoda! Za danes mi prirejeni večer in za vso pri tej priliki izkazano mi naklonjenost se zahvaljujem najiskreneje iz dna svojega srca, bodite preverjeni, da mi leta mojega službovanja ostanejo v najlepšem spominu. Se enkrat: Srčna hvala, Bog Vas živi! Na zdar! Vse občinstvo je znova burno nazdravljalo slavijencu. Muzejski sluga g. Ko bal se je potem zahvalil ljubljanskemu Sokolu, da časti svojega uslužbenca, kar je jako lepo od njega in kar se drugod marsikje ne stori. Prav je, da je Sokol že zdaj počastil g. Šešarka in ne morda šele ob kaki 50 ali lOOletnici. — Veselje in življenje med občinstvom se je med tem popolnoma razvilo. V to je pripomoglo mnogo lepo petje „Slavca", ki je zopet in zopet pel izbrane pesmi, pripomoglo izborno sviranje „Društvene godbe" in pripomogla tudi izborna pijača g. B o g o v i ć a. Največ so pa seveda pripomogle simpatije, ki jih goji naše občinstvo do g. Šešarka. Kaj čuda torej, da je vsakdo ostal na večeru do zadnjega trenutka in užival najneprisiljenejšo zabavo! G. Šešarku pa tudi mi kličemo iz srca: Ostani zdrav in čil še mnoga leta narodu v korist in blagor! — Člani trgovskega bolniškega in podpornega društva imajo v soboto dne 21. t. m., točno ob 9. uri zvečer v prostorih slov. trg. društva „Merkur" sestanek, na katerem se bode razpravljalo o točkah dnevnega reda za občni zbor trgovskega bolniškega društva, ki se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v magistratni dvorani. Ker je dnevni red zelo važen, prosimo vse Člane tega društva, da se sestanka v prav obilem številu udeleže. — Obrtno pomožno društvo V LJubljani praznuje letos petdesetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki sklenil je včerajšnji izredni občni zbor, naj se med revne ljubljanske obrtnike razdeli znesek 400 K, dvema obubožanima članovoma se odpiše dolg pr. 845 K, za društvene uradnike pa se osnuje penzijski zaklad. Ustanovitelj društva je bil pokojni Ivan Horak, ki je bil tudi njega načelnik od leta 1856. do 1892. Od leta 1892. do 1900. je društvu nače-loval g. Srečko Nolli, od 1900 do 1902 gosp. Oroslav Dolenec, od 1902 do današnjega dne pa g. Ludo v i k Widmayer. Društveno premoženje znaša 126.305 K 63 h. — Novo društvo za LJubljano in okolico. V Ljubljani se bo ustanovilo društvo strojnikov za Ljubljano in okolico. Centrala je na Dunaju : Zveza avstrijskih strojnikov in ima svoje podružnice in Člane po celi Avstriji. (Oester. Masehinistenbund). K temu društvu imajo samo taki Člani pristop, ki so izučeni ključavničarji ali mehaniki in kovinski stru-garji, in ki se morajo izkazati z iz-pričevalom, da so napravili oba izpita kot strojnik in kurjač, oni pa, ki niso izučeni, se pa morajo izkazati, da so obiskovali državno obrtno šolo ali šolo strojništva pri c. kr. mornarici ali tehnologični obrtni muzej, kakor enako primerne zavode. Društvo deli svojim Članom naslednje pravice: 1. Vsak član se pri vpisanju zavaruje za vsoto 120 K, ki se splača njegovim dedičem, ako je umrli le 1 mesec Član društva. 2. Brezplačno preskrbljevanje službe. 3. Podpora se podeli članu, ako je slučajno brez službe, v znesku 40 K ali več. 4. Brezplačno zastopstvo pri sodišču, ako nastane prepir v službenih zadevah. 5. Brezplačni strokovni list. 6. Brezplačno uporabo zvezne knjižnice in več drugih koristnih naprav. Vstopnina znaša 2 K, meseČnina 1 K. Društvena pravila so se predložila c kr. dež. vladi v potrdilo. — Na ces. kr. Franc Jožefovi gimnaziji v Kranju je poučevalo v preteklem šolskem letu poleg ravnatelja 12 rednih in 4 nadomestni učitelji. Kot neobvezni predmet se je poučevalo petje, lepopis, tesnopis in telovadba, in sicer zadnja v največjem številu (181). Vseh učencev je bilo ob koncu šolskega leta 336 rednih in 3 eksternisti. Po materinem jeziku so bili razen 6 Nemcev in 1 Čeha vsi Slovenci. Prvi red z odliko je dobilo 44, I. red 213, II. red 23, III. red 12 učencev; ponavljahu izpit se je dovolil 46 učencem. Šolnine se je plačalo 5250 K. Ustanove je uživalo 36 Štipendistov v znesku 6737 K 35 vin. „Jahresbericht" ima sicer v uvodu sestavek g. dr. Fr. Perneta: P. Tom Burke (1830.—1S83.) v slovenskem jeziku, drugače pa je sestavljen popolnoma nemško; mislimo, da bi se popolnoma slovenski zavod lahko povsod posluževal slovenščine. — Telovadno društvo „Sokol" V Postojni naznanja, da se udeleži v nedeljo, dne 22. t. m. slav-nosti bratskega društva „Ilirski Sokol" v Ilirski Bistrici korporativno z zastavo, na kar opozarjamo zlasti zunanje Člane našega društva. Odhod iz Postojne je s poštnim vlakom ob 7 21. uri zjutraj. Bratje Sokoli in prijatelji Sokola nasvidenje v nedeljo v Ilirski Bistrici! „Na zdar!" — Ilirski .Sokol1 v II. Bistrici priredi v nedeljo dne 22. julija 1906, v prostorih hotela „Ilirije" veliko ljudsko veselico z javno telovadbo, s sodelovanjem bratskih hrvatskih in slov. sokolskih in pevskih društev, pri kateri svira godba c. in kr. pešpolka grofa Jelačiča št. 79 z Reke. Na vsporedu je poleg drugega prosta zabava, ples, petje, šaljivi ribolov, plezanje na mlaj, tekmovalno kegljanje, umetalni ogenj, rakete itd. Začetek zabave s koncertom ob 3. pop. Vstopnina za osebo 1 K. Telovadci prosti. Potrebna pojasnila daje odbor. — Mrtvega so našli 15. t. m. v cestnem jarku med Zagorjem in Kotredežem 63 letnega piskroveza Martina Fana iz Kolarovice na Ogrskem. Fano je najbrž po nesreči padel v jarek in utonil v vodi, ker je bil prejšnji večer pijan. — Iz Rajhenburga se nam piše: Ves besen od svoje divje jeze se hoče maščevati sedaj župnik Cerjak nad ubogim organistom, za katerega seje zavzel dopisnikar v eni zadnjih številk „Naroda", češ, da je on kriv, da je bilo to natisnjeno in da je obre-koval njega. Opravičiti se hoče župnik v „Slovencu" in obenem priskrbeti, da organist ne dobi druge službe ! To je ona krščanska ljubezen do bližnjega! Da bode ono opravičevanje skoro gotovo skoziinskozi lažnjivo, se razume samo ob bebi ! Toda naj pazi! Ako bode tiral predaleč, bodemo obelodanili stvari, katere mu ne bodo baš ljube! Organist ni popolnoma nič kriv, da je bilo to v „Naroduu! In, ako mu bode hotel Škodovati, tedaj tudi njemu ne bodemo prizanašali — dosedaj smo molčali! Resno mu svetujemo, naj pusti v miru vrlega, samo za svojo stroko živečega organist a ter mu naj ne škoduje! Pa kaj, ti sveto-hlinci se boje resnice in le tema je zanje; vsakega sovražijo, ki jim pove resnico ! — AU Jih poznajo! Iz Celja. Naši veteranarji priredijo začetkom avgusta t. 1. slavnost v spomin svoje 251etnice. Kakor poizvemo iz nemških listov, se pa tej slavnosti nočejo odzvati društva iz nemškega dela Štajerske, Češ: „Zu den Windischen gehen wir nicht!" Ali vas poznajo! In prav imajo! Kaj pa ste celjski veteranerji druzega, nego — vsaj v pretežni večini — Slovenci? In vaš načelnik? Dobroznani Drganc, rodom Hrvat! Pojte se solit z vašim nemštvom! Pristni štajerski Nemci že vedo, kaj delajo! Čeravno trdite, da ste „in volkischer Richhtung der verliisslichste Verein in der diessei-tigen Reichshiilfte", vam Nemci vendar ne gredo na vabo. Wie heist „volkisch" ? Kadar je treba stafažo delati pri kaki ultranemški komediji napram Slovencem ; taČas ste seveda vselej na mestu; — a zakaj ? Zato, da „post festum" pijete — zastonj! Če bi tega ne bilo, bi Drgančeva garda že davno bila v franžah. Saj se poznamo! — Na celjski gimnaziji so maturo dostali nastopni slovenski abi-turijenti: Franjo D r e v , Adalbert Hočevar (z odliko), Matija J e r i n, Mihael J e v š e k, Vladimir K n a f 1 iČ, Mihael P i n t a r, Matej S u h a č, Ja-&ob Uratnik, J osip Vidmar, Dragotin Vrečko in Ivan Žagar. Eden kandidat je bil iz nemščine re-probiran na dva meseca. — Predsedoval je skušnjam prejšnji večletni ravnatelj celjske gimnazije in sedaji c. kr. deželni šolski nadzornik za učiteljišča in ljudske šole na Štajerskem, g. Peter Končnik. — Obstoj Marijinih hčera med slovenskimi učiteljicami na Spodnjem Štajerskem oficialno potrjen. V 26. štev. „Slovenskega Gospodarja" z dne 28. junija t. 1. je objavila Tončka Stupica, prednica šolskih sester, oziroma slovenskih učiteljic, združenih v Marijini družbi s sedežem v Mariboru, daljši nekrolog prezgodaj umrli sestri Marjeti Majerič, učiteljici v Št. Lovrencu v Slov. gor. Ta dopis je dokaz, da je bilo svoje-časno poročilo „Slov. Naroda" o ti zadevi resnično, čuje se, da bode sedanja prednica T. St. pri prihodnjem občnem zboru zaradi bolehnosti odstopila, na njeno mesto pa pride zaslužna „pobožna Neža", ki že dlje Časa praktično izvršuje krepostno živ-lj en j e Marij inih h č era ! — PoŽigalec. Petru Živku v Župetnicih in Jurju Fekonji v v Brezovjaku na btajerskem je neki v vzgoji zanemarjeni fant iz hudobije zažgal hiši. Živku so živino in otroka komaj rešili iz plamenov. — Gasilno društvo na Rečici v Savinski dolini obhaja 12. avg. t. 1. 251etnico svojega obstanka z blagoslovljenjern zastave in voza za moštvo. K slavnosti je prijavljenih že več društev ter se ostala društva prosijo, naj se pravočasno oglasijo. — Smrt vsled opeklin, liletna Marija Muraus v Št. Uju v Slov. goricah je pretekli teden zakurila v kotel za svinje. Pri tem se ji je vsled neprevidnosti užgala obleka in je dekle dobilo take opekline, da je umrlo za njimi. — Pod konje je padel 44ietni Anton Repa, veleposestnik na Spod. Porčiču na Štajerskem, ko se je vračal iz Cmureka iz mlina domov. Voz je šel Čezenj in ga tako poškodoval, da je Čez tri dni umrl v strašnih mukah. — Zrelostne preskušnfe na c. kr. ženskem izobraževališču v Gorici. — Prestale so izpite: 1. Z odliko za ljudske šole s slov. in nemškim učnim jezikom: Gabrijelčič Milica, Škrj anc Josipina in Tur-š i č Hermina; 2. z odliko za nemške in z zrelostjo za slov. ljudske šole: A b r a m Ema, V i z j a k Ana; 3. z odliko za slov. in zrelostjo za nemške ljudske šole: Pipan Tereza, Š k e t Marija, V a n d j a 1 Lavoslava; 4. Zirele z nemškim in slov. učnim jezikom so: Bellinger Gizela, C i-g o j Terezija, G u 1 i n Ljudmila, H e-r e n Marta, K o c m u t Marija, Mer-v i Č Doroteja, M u r g e 1 Erna, R o-1 i h Štefanija, S e d e j Ana, Š a n t el Danica, Vittori Gabrijela, V o n-čina Josipina. 5. Zrele s slov. učnim jezikom : B r i š n i k Ana, K r e g a r Marija, M a r i n i č Josipa, M i k u 1 u ž Gabrijela, P e r i n Ana, Pogorel Štefanija, Poljšak Srečka, Prešeren Helena, R e s s Avgusta, S t e r-n i š e Ema, V o v k Emilija. — Rodoljubni dijaki. Abituri-jenti splitske gimnazije in realke so nabrali za družbo sv. Cirila in Metoda nad 1000 kron. Naj bodo našim slovenskim v zgled! — Samomor. V Grand hotelu v Zagrebu se je ustrelil trgovski potnik B. Frankovič iz Broda ob Savi. Vzrok samomora ni znan. — Drzen čin. Snoči ob 9. uri zvečer je neki mlad tesar splezal po etrelovodni žici na vrh zvonika sv. jakobske cerkve ter izobesil na čast jubileju prelata Rozmana 4 metre dolgo trobojnico na vrh križa. — Zlato žensko uro je Izgubila v torek zjutraj na postaji v T)o-brepoljah gdč. Julija Zalokar, učiteljica, sedaj v Škocijanu pri Turjaku. Uro je imela v ročni, sivkasti torbici, poleg tega pa še srednjo vsoto denarja ter fotografijo umrlega prosta Kulavica. Pošteni najditelj se prosi, naj pošlje navedene predmete na gori omenjeni naslov ali pa odda pri bližnjem župnem uradu. Primerna nagrada je zagotovljena. Ker pa ni izključeno, da se je izvršila tatvina, ker je bila na kolodvoru radi sejma velika množica ljudi, prosijo se trgovci z zlatnino, naj blagovole paziti, če jim slučajno prinese kdo uro v nakup. — Nesreča. Danes dopoldne je šltt vdova Neža Eberjeva iz Nove vasi pri Viču po progi električne železnice po Karlovski cesti. Pred mestno ubožnico je prišel nasproti električni voz in ker se ni Eberjeva pravočasno umaknila, jo je voz, vkljub temu, da je voznik Spegel takoj ustavil, podrl na tla in se je pri tem na glavi in čez pas tako poškodovala, da so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Tatvina. Včeraj popoldne so bili v Kolezijski ženski garderobi ukradeni gdč. Eli Herzmanskvjevi in Frančiški KanČevi trije zlati prstani, srebrna verižica in s srebrom okovan česelj, v skupni vrednosti 50 K. Policija je osumljenki preiskala in razen česlja in enega prstana pri njima dobila še vse ukradene reči. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 12 Slovencev in Hrvatov, nazaj pa je prišlo 8 Slovencev in 2 Macedonca. — Izgubljene in najdene reči. Valentin Mihler je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel 15 K denarja. — Trgovski sotrudnik g. Karel Derganc je izgubil 7 kron vrednega „francoza". — Vdova Marija Stran-carjeva je izgubila rdeč žepni robec, v katerem je imela zavitih 28 K. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi danes zvečer v meščanskem hotelu „Lloyd" (Sv. Petra cesta) društveni koncert z a člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Corrigendum. Včeraj se je bila raznesla vest, da je g. kantiner Šmuc umrl in smo tudi mi prinesli to vest. Sedaj se nam pa poroča, da ni res, da bi bil g. Šmuc umrl, ampak samo leži bolan v dež. bolnici. Obžalujemo, da se nam je primerila ta neprilika in le želimo, da bi splošno spoštovani in znani g. Šmuc kmalu okreval. Telefonska m ufrtjtra poročila. Dunaj, 20. julija. Poslanska zbornica se pošlje z današnjim dnevom na poletne počitnice. V današnji seji so se skoraj brez debate sprejeli sledeči zakonski načrti: o kvoti, o penzijskem zavarovanju privatnih uradnikov o krošnjarstvu in razne vladne predloge o pomoči vsiedujm prizadetim krajem. Takozvani pooblastil-ni zakon je vlada zopet umaknila. Posl. S c h o n e r e r je 2 uri utemeljeval svoj nujni predlog, naj se izbriše famozni § 14. Njegov predlog je bil odklonjen. Novi posl. Fr. V o u š e k je storil slovesno obljubo. Posl. B a r t o 1 i je odložil svoj mandat v volilnem odseku. Nadomestna volitev se izvrši še danes. Dunaj 20. julija. Odsek za volilno reformo ni imel danes seje, temuč jo ima šele jutri ob 9 zjutraj. Med Cehi in Nemci se je glede mandatov na Češkem in Moravskem doseglo sporazumljenje v toliko, da je vsaj razprava mo goča. Ministrski predsednik je ka tegorično izjavil, da odsek ne gre prej na počitnice, dokler ne sprejme § 6. volilne reforme (razdelitev volilnih okrajev in mandatov za vse avstrijske kronovine) Dunaj 20. julija. Nemški Člani volilnega odseka so imeli danes skupno konferenco, na kateri je prišlo do precej ostrega konflikta med Nemci iz alpskih dežel in Nemci iz Češke. Planinski Nemci so klicali Češkim Nemcem, naj nikar ne napenjajo preveč strune s svojimi nenasitnimi zahtevami. Praga 20 julija Socialno de mokratične in krščansko socialne organizacije so sklenili, da nasta vijo pri bcdočih volitvah v 30 okrajih svoje kandidate, in sicer stavijo kandidate krščanski soci jalisti, a podpirali jih bodo scc demokratje. Budimpešta 20. julija. Ministrstvo je odredilo, da se vojakom, ki so morali služiti Čez postavno dobo ter imajo obitelj, da denarna odškodnina; vojaki pa, ki nimajo družine, oproste se dveh ali vseli treh orožnih vaj. Belgr>d 20 juhja. Vest o podčastniških zarotah v nekaterih srbskih garaizijah je popolnoma izmišljena. Petrograd 20. julija Morilec generala Kozlova je neki Litvanec, ki je že priznal, da pripada bojni organizacij! ter da so razun Tre pova obsojeni na smrt knez P u-tjakin s 13 člani vojnega sodišča. Po žrebu so določeni člani organizacije, ki naj izvrše posamezne smrtne obsodbe. Moskva 20. julija. Poveljujoči general v Moskvi llorselmann je imenovan za generalnega gu-bernatorja moskovske gubernije. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 19. julija 1906. Naloibeni papir)!. 4 majska renta. . . . 4K'ii0 srebrna renta . . . 4#/# avstr. kronska renta. . 48/« . zlata , . . 4«/o ogrska kronska renta . 4*/0 „ zlata „ . 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4*/,° B posojilo mesta Spljet 4V,° o n » Zadar 41/j°/o bos.-herc. železniška posojilo 1902 . . -4* 0 Češka dež. banka k. o. . * o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10°, pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . , z. pis. ogr. hip. ban. <# obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 0 obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-Poreč 4° 3< 41 ,c 4° * /o /t /o 4It t; It to 41/ o/ It /• 41 o l\ 10 4» a prior, dolenjskih žel. L prior. juž. žel. kup. 1 , avstr. p os. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 18601', . . . , od 1. 1864 . . . . , tizske...... _ zem. kred. I. emisije II. " ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100'— 9 turške...... Basilika srečke . . . Kreditne 9 . . . Inomoške m . . . Krakovske , . . . Ljubljanske , • . • Avstr. rdeč. križa , . • . Ogr. „ » » . • . Rudolfove » . » . Salcburške , • • . Dunajske kom. „ • • . Delnice. Južne železnice . . . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ » . - Živnostenske „ . ■ Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin • . 20 franki . . . 20 marke . . . Sovereigne. . . Marke . . . . Laški bankovci . Rublji . . . . Dolarji , , . . Denar B'ago 99*55 99 75 99-50 : 99 70 90-70 9990 11790 ! 11810 95 20 9540 113-50 113 70 99-15 100-15 100-50 101-50 99 70 10070 100 40 i 10140 99 50 10030 100-85 101-85 10010 101-10 105 30 106-30 10020 106 70 100 — 10020 100 — 100 35 100-- 101 — j 10050 101-50 99 90 99.=»0 100 — 320 35 32235 100 25 101 25 220 — 228 — i 279 50 281 50 155 50 157 50 285 — 292 — 285 — 292'- 258 - 266 — 97— 103-— 164 16 165 15 22 30 24 30 ! 463- 474 — 79- 8 ••- 85 — 92 — 66— 61 60 49 10 6110 29'95 3195 58- 63 - 73- 80 — 614 — 524 — 158 25 169 25 67075 671 75 1687 — 1697 — ' 664 7b 665 75 803 55 8'>4 55 242- 243 — 683 — 688- - 67235 573 35 2730- 2736'- 568 60 669 60 ' 270-— 273 — 580 - 585 - 125 — 129- 11 34 11-38 19-12 1914 2346 23 64 23-96 2404 117-32 117 62 96-65 9575 85050 261 50 484 6-— Žitne cene v Budimpešti. Dne 20. julya 1906, Termin« Pšenica za oktober . . za Rž „ oktober . . „ avgust. . w maj za 1. 1907 m oktober . . ■ Efekti v. Neizpremenjeno. Neteorolositno poročilo. VUlna nad morjem 00-3. Srednji sraćni tlak 736.0 Koruza Oves 50 kg K 60 . . 60 . . 50 . „ 7 61 638 6 36 537 653 Juli Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm i o" ■ o, > ■ E H B Vetrovi Nebo 19. 9. sv. 737 4 193 al. jvzhpd del. oblač. 20. 7. «J. 7368 166 hl. i VZlMjii jasno ■ 2. pop. 7344 30 2 sr. jjzahod jasno Srednia včerajšnja temperatura: 21 9°, nor-male: 19 8°. — Padavina v mm 0 0. Učenca poštenih staršev sprejme takoj v trgovino s Špecerijskim, železninskim in mešanim blagom ter z delikatesami Štefan Lapajne v Idriji. 2591-3 V hotelu „Lloyd" se sprejme 2627 Prodajalko izuČeao v trgovini z mešanim blagom, preprosto ter z dobrimi izpričevali, sprejme takoj Anton Faiur, trgovec na Premu. 2013 1 IIII za voj. oskrb. akcesista srednje postave se ceno proda. Naslov pove upravni štvo rSlov. Naroda". 2550 3 UlISlB «H Zidarji in delavci i • se sprejmejo takoj : Pred škofijo št. 3,1. nad. Izgubil so je pasme „fox terrieru, ki sliši na ime „Fidow. Pes ima Zrno liso na hrbtu in na glavi. — Pošteni najditelj ga blagovoli oddati proti dobri nagradi g. Josipu Tollazziju v Dolenjem Logatcu. 2639-1 Meščanski hotel ,.LL0YD". OO-O-O 2623- 1 s prej me takoj FR. P. ZAJEC urar v Ljubljani. Še popolnoma dobro ohranjeno, 27 klg. težko motorno kolo (2-lakt) proda ceno D. Rovsek, fotograf v Ljubljani. 2626 1 t 11 na trta a 1 v dvorani (Ravnateljstvo A. Kamposcb). Vsak dan od 8. zvečer naprej v c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27 Vstopnina 20 kr. = T)nnAY11 V sredo, dne 25. julija velika ril/lil I Al*ska slavnost. — Specialni 1 Ulj UI . koncert popolne godbe c. in kr. pehotnega polka štev. 27 pod osebnim vodstvom kapelnika gda. Teodorja Cristopha. Več plakati. 2641 Danes, v petek, 20. t m. KONCEM ljubljanske Društuene sodbe Začetek ob v28. zvečer. Vstopnina 20 kr. Claati prohte. Obilega obiska prosi s spoštovanjem 2640 Dragotin Tauses restavrater 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5*50 K. Vsled ugodnega ogromnega nakapa se odda za to nizko ceno: par moškib in par ženskib čevljev, črnih ali riavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskib modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Y*l -A pnrf namo .V.»0 14. Za naročitev zadostuje dolgost 2635 Razpošiljanje po povzetju Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. LEKARNARJA piccoujmjubl™^, je izvrsfen &£:^7 NARAVEN IZDčLEK I 1 steklenica z vsebino 1 kg stane 1 K 50 h. 1 steklenica z vsebino 1ji kg stane — „ 90 h. (Poštni zaboj 3 kg netto stane 5 K 60 b, franko zaboj in poštnina.) 37B1 35 Razpošilja se tudi v sodih po 10, 20 in 40 kg. Vnanja naročila po povzetju. Ce*. kr. ervetrljsate (fy državne železnice. C hr. ravnatelj drž. v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Jmifa 1906. leta. Odhod Is LfiibMan« jul. kol. Preeja m Trhli. Ob 12. ud 52 m ponoči osebi* vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inemost, Monakove, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, cez Kletn-Reifling v Slevr, v Line, na Dunaj via Amstctt«n. - Ob o. urt 05 m zjutraj esetoai vlak v Trbiž od 3. juniia do 9. septembra ob nedcljak in praznikih. — Ob 7. ari K) n zjutraj esebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljuba«, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, Budejcvke, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 46 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Seiztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri poldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prage (direktni voz I. bi M. razr), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Moro mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo - Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo meste, Kočevje. Prihod w Ljubljano juž. kol. Proga Is Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. raz.), Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago /direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastem, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel, — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Seiztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta In Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Oanoo iz Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznixik _ Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o! 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedelian i« praznikih. — Srednjeevropski Ča3 je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Stanovanje (eoa soba s kubinjn), opravljeno, Da ra/.glednem in senčnatem vrtu, odda gostilna „pri Kroni" v Kranju. 2*>97 - 2 lOOO 1 veder vina, prirodnega, domačega iz let 1903. 1904 in 1905 prodajam po 40 do 50 vinarjev liter, stavljeno na kolodvor Veliko Trgovište počenSi od 3 hektolitrov naprej. Vzorci franko. Josip Kollenci graščak v Bidružici pošta Desinic, Hrvaško Zagorje. Plačilni natakar zmožen slovenskega in nemškega jezika, fina kuharica za boljšo restavracijo, in blagajničarica dobe takoj službo v Ljubljani. Nastop s 1. avgustom t. 1. Pismene ponudbe pod ,,Pivarna'1, poste restante, Ljubljana. 2633 i Restavracija „Narod, dom" ^ w m^flnmBalJm^mf- Jh fii Vsak dan sveže 2054 19 plzensko in termalno pivo združenih pivovareu Ža'ec in Laski trg. Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja. = Lep senčnat lipov vrt. .. Za mnogoštevilni obisk se priporoča Hotel „ILIRIJA" Danes zvečer ob osmih muzikalnoga in p vskega društva „Vesela Sumadija" \t Smedereva v narodni noši pod vodstvom Nikole Petroviča. Društvo je prepotovalo vso HrvaUko, Slavonijo, Dalnaacijo, Bosno, Hercegovino Bolgarsko, Črno goro in Macedonijo. Učenca iz poštene rodbine sprejme takoi trgovino z mešanim blagom Josip Šepetavee v Idrij Trgovski sotrudi starejša moč, samostojen in pošten pr dajalec, ki bi bil zmožen neko več trgovino v večjem trgu na Štajerske deloma samostojno voditi, se išče pfj" dobrimi pogoji. Ponudbe naj se pošiljajo na Da* Ivan Zupančič v Ljubljani, &> ževniške ulice št. 6. Knjigovodja in korespondeo zmožen bilanciranja, obeh deželnih, biti tndi kakega tnjejja jezika, sprejme takoj. Ponudbe % zahtevo plače nM * pošiljajo v poštni predal št. 73« Ljubljana. VINO rdeče, rumeno inbelo iz lastnega vinograda v Sromlja prodaja od 18 do 21 kr. liter IVAN ZEHNER v Brezica «»1» i* ^ 3 - 2240- Pristni dobri se dobi pri 3^ L SEBEHIKU V Spod. M 2618"2 IVstop prost. Za mnogobroiniBpo8et prosi Nikola Petrovič. otel „Južni kolodvor, i (preje Eorber). Jutri, o soboto, dne 21 julij op JU ob vsakem vremenu. Zagotavljam fino kuhinjo kakor tn najboljša vina. -Id Začetek ob osmih, Vstopnina 40 rii JIK m JU h* J Najnovejša i^najdrja. Coitlill ^a z nirz'°- vroeo vodo ali sodavico izvrsten sladoled za vratne bolezni; arom ••'•••MM tieen pridatek k močnatim jedilom. Aa^Sam z vročo vodo da čaj, runo, grog, ako se pridene rum ali konjak; zavretemu vil l|V9lil je najboljši pridatek. MMffSff da v mleku ali smetani cesarski čaj, z rumom jajčni punc; vaniljen sladoled, ledei "•••••a kavo; izvrsten pridatek k močnatim jedilom. 2437- Vanin je redllnl praftek za otroke, od zdravnikov najboljše priporočan. liemin M^mm 2 1^ aH ISO aa%itkov »o 2B v za 2 * ^9 ^ 99 99 ■ 99 «. 9 ^ 99 99 J" 99 • 99 99 BfcO 99 99 O 99 99 2 liazpošilja se v zavitkih po 1 K za trgovce pripravno; brez zavitkov za gostilne, kavarne it Najmanj l/4 kg ene vrste. — Navodila za vporabo priložim brezplačno. Fino pecivo se dobiva 75 kosov po 2 vin. za 1 K, in 38 kosov po 4 vin. za 1 K Iznajditelj E. BRANDT, LS^i£StSjRCpecH , IVAN & NIKOLAJ ZIC trgroT7"Irxa z vinom. n.a ^relilcc Ladji: „Domitila" & ,.Štefanija" 1 j vi v Is*tjri prodaja vin« s liter po 40 in 42 h Dalmatinec, bel Cviček (Opollo) . liter po 36 in 38 . - 34 - # 48 „ oO , 36 „ 38 B 3g 32 Teran (iz obranih jagod) n n 40 „ ^ Vino z Visa, rdeče p » a J>el° • • Istrijanec, rdeč bel ... Dalmatinec, rdeč ... „ „ 32 n 34 a Muškat (bel, sladek) . . n „ 56 franko kolodvor Pu'j v izposojenih posodah, ki se ne uraČunyo, pa jih je treba čimprej vrD franko kolodvor Pulj. Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodni svojih vin popolnoma jamčiva Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" ff Podružnica v CELOVCU. 14u poj« tm prodaj« vse vrste rent, sastavnih pisem, prrjoritet, komunalnih obligacij, areCk, delnic, valut, novcev in devia. Promeaa ladaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000—• iMMibjff n Mnlteplilt ta|f prtMjM mi vraafttii papiri izžrebane vrednostne papirje Id ZatvatrvuJ« »r«61c» proti vnovCaje aapalo kupone. k-cLrzxxi Iks-o-IoI. Vinkviluje in de^vinkuluja vojaška ±enitnlriske knvciia. lompt ln tukatao menlr. 'W 92F Bonn« aaro«lla. Podružnic« v SPLJETU. Denarii« vloga a p rajam* v tekočem radrma ali na vloftne knjiSioe proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje ođ dne vvoge do dne vsdiga. 3- B8 Promet a čeki in nakaznioaml. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pustoši emiek. ■ Lastnina in tisk B K ar o dne tiskarn 0 4