Proletarci vseh dežel, združite se J PRAVICA GUSILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SEOVENIJE Leto XI. — gtev. 125/1 | Ljubljana, sobota, 27. maja 1950 Mesečna naročnina din Poštnina plačana v gotovini. IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: * Jugoslovansko ljudstvo je čestitalo ljubljenemu voditelju tovarišu Titu Nota jugoslovanskega poslaništva ministrstvu za zunanje zadeve CSR Posvetovanje inženirjev in tehnikov Fizkultura — Dopisi — Objave Izhaja vsak dan razen ob petkih Cena din 2,- Jugoslovansko ljudstvo je čestitalo ljubljenemu voditelju tovarišu Titu Beograd, 26. maja. — Včeraj so bile .^grajske ceste, po katerih je korakala 'tova štafeta, polne prebivalstva. De-ptisoči so prihiteli, da bi po nosilcih »tet čestitali k 58. rojstnemu dnevu in •K0Š'h pozdrave svojemu ljubljenemu vo-Mju in učitelju maršalu Titu. Tribuna na Trgu republike, kjer so !°pc* štafete sprejeli predstavniki Fiz-... urae zveze Jugoslavije, ljudske obla-Mestnega komiteja Partije, množič-??' špoTtmh in drugih organizacij, je a slovesno okrašena. Partijske, držav-* 'n fizkulturne zastave, ki so plapolale vetru iznad poprsja maršala Tita, 60 'jkrivale parolo »Pozdrav Titul«. Pred ibuno so bili razvrščeni fizkulturniki, J so sprejemali štafete in jih prenašali Hal|e, ,Malo po 17. uri 60 zvoki trobent in ,aiaške godbe napovedali prihod štafet, 1 so prihajale od Doma Jugoslovanske ^de in Knez Mihajlove ulice. Na stavbno tribuno je najprej stopil nosilec afete graničarjev, nato Novega Beo-Koroške, Črne gore, Slovenije, Sr-e!e' pionirjev, Hrvatske, Makedonije, P°sne in Hercegovine, Trsta, kmečke de-j ^ zadruge »Edvard Kardelj«, Beogra-1 'D Jugoslovanske armade, p je navdjišeno zlogovanje »Tito ■ srtija«, »Mi smo Titovi — Tito je naš« _®kolik0 potihnilo, je začel slavnostni vJbflg prebivalcev Beograda Dragomir t. Mic, podpredsednik Izvršnega odbora ludske fronte Beograda. Pozdravljajoč st ■ v *menu beograjskega prebival-Va' je med drugim dejal: v *Ko slavimo 58. rojstni dan tovariša iai obljubljamo, da se bomo še bolj vilrajno borili za izpolnitev našega pr-vega petletnega plana, velike zamisli to-i^ša Tita, da bomo neomajno kot doslej ,°dili po poti, ki nam jo kaže in po ka-l®ri nas vodi. Ko slavimo 58. rojstni dan fivariša Tita, mu pošiljamo Beograjčani Ppdi z vsemi delovnimi ljudmi naše s/ave tople pozdrave ter izraze ljubezni, ^tovanja in brezmejne vdanosti ter Ij^ušno izražamo željo, da bi še dolgo in nas dolgo vodil iz zmage v zrna-l"lV nove uspehe in uresničitev lepšega !rečnejšega jutrišnjega dne.« . ."Voki trobent so znova napovedali štafet 6 Trga republike. V istem kot so prišli, so se ob navdušenj} pozdravljanju prebivalstva napotili jr!dci Jtafet po ulici Maršala Tita k j6'etnu dvoru na Dedinju. Spremljalo jih Ploskanje in ovacije prebivalstva cestnih hodnikov. Srce slehernega j',6bivalca je bilo z njimi, vsakdo je že-jjl^ročitl prisrčen pozdrav svojemu mar- NOSILCI ŠTAFET PRI TOVARIŠU TITU 18. uri 60 nosilci štafet izročili H a?u Titu v Belem dvoru pozdrave n®dov naše države in Jugoslovanske za njegov 58. rojstni dan. 5,1 f®d Belim dvorom, ki je bil za dajali dan slovesno okrašen z državnimi k ^tijskimi zastavami ter zelenjem, se pobralo mnogo gostov. Tu 60 bili člani ^leL'ia Centralnega komiteja KPJ: L *Sa-nder Rankovič, Milovan Djilas, Gošnjak, Blagoje Neškovič, Boris JC r}£ in Franc Leskošek, predsednik iv^Jdija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ribar s člani Prezidija, člani Cen- tralnega komiteja KPJ in ministri zvezne vlade, sekretar Politbiroja CK KP Srbije Petar Stambolič s člani Politbiroja in CK KP Srbije, predsednik Prezidija Ljudske Skupščine Srbije, dr. Siniša Stankovič 6 člani Prezidija, člani vlade LR Srbije, načelnik generalnega štaba JA, generalni polkovnik Koča Popovič z generali Jugoslovanske armade, predstavniki Zveze sindikatov Jugoslavije spredsednikom Centralnega odbora Djurom Salajem na čelu, predstavniki Ljudske fronte, AFŽ, fizkulturnih organizacij, ljudske oblasti ter kulturni in javni delavci naše države. Ob zvokih vojaške godbe so pritekli pred Beli dvor nosilci štafet, se razvrstili, nato pa 60 osebno izročali štafetne palice tovarišu Titu. Prvi je stopil do tovariša Tita kapetan Franjo Pinič in mu izročil pozdrave Jugoslovanske armade. Pozdrave ljudstva Makedonije je izročila _tovarišu Titu mladinka Ijiljana Nikova, mladinska voditeljica in udarnica na množičnih delovnih akcijah. Slobodan Stevanovič, imetnik reda dela II. stopnje, je izročil pozdrave graditeljev največjega gradbišča prve petletke Novega Beograda, čestitke prebivalstva Srbije pa je izročil tovarišu Titu osemkratni udarnik in racionalizator mladinec Dragoslav Radojkovič. Članica mestnega komiteja Ljudske mladine Zagreba Vera Radič je čestitala k rojstnemu dnevu tovarišu Titu v imenu prebivalstva Hrvatske, a pozdrave mladine svobodoljubnega Trsta je izročil tovarišu Titu delavec A. Petronio. Pozdrave pionirjev naše države je izročil Miodrag Sta-nišič, pozdrav ljudstva Koroške Pepca Schwarz in ljudstva Črne gore sekretar Fizkulturne zveze Črne gore Drago Dju- V imenu ljudstva Bosne in Hercegovine je čestital tovarišu Titu k rojstnemu dnevu član CK Ljudske mladine Bosne in Hercegovine Milodrag Mihajlovič, v imenu mesta Beograda mladinka Lju-binka Krešič, v imenu ljudstva Slovenije znani smučarski reprezentant Janez Polda, a v imenu graničarjev kapetan Milovan Mišovič, ZAHVALA MARŠALA TITA Tovariši in tovarišice mladinci) Predvsem se najtopleje zahvaljujem vam, po vas pa vsem udeležencem te štafete. Ta trenutek še bolj občutim, da sem dolžan neizmerno zahvalo narodom naše države, ki so po vas poslali ne samo čestitke in dobre želje, temveč hkrati tudi zatrdilo, da so trdno odločeni hoditi po poti, po kateri jih je popeljala naša Partija, za katero se je naša Partija borila, za katero smo se borili v minuli osvobodilni vojni in za katero se danes bori naše ljudstvo. To je velikanska nagrada in priznanje tudi za mene in za vse nas, ki smo na odgovornem položaju po želji naših narodov. Videli ste, ko ste potovali iz vseh krajev naše države, našo prelepo in blestečo domovino, videli ste velikansko nepregledno gradbišče, videli ste ljudi, njihovo smelost, njihovo zaupanje v boljši jutrišnji dan. Mislim, da se tokrat, kot je bilo tudi v prejšnjih letih, še enkrat potrjuje s to štafeto neporušljiva enotnost naših narodov, ki je, glejte, sedaj tuldj, utelešena v vas mladih ljudeh. Mi ljubimo našo državo, ljubimo jo zato, ker je bila stoletja zatirana, ker je bila njena zgodovina skozi stoletja težka, krvava in polna solza. Ponosni smo na našo zgodovino, ponosni smo na naše uspehe v zgodovini, ponosni smo na naše žrtve, ki so jih dali naši predniki in naši narodi v zgodovini. Ponosni smo na to, da niso naši narodi nikdar kogar koli neodvisnosti ogrožali, ker niso naši narodi nikdar vdirali čez svoje meje, da bi osvajali tuja ozemlja in podjarmljali tuje narode. Ponosni smo na to, da smo bili vedno prisiljeni braniti^ svojo neodvisnost in svobodo ter braniti svoje meje. Tudi danes s tega mesta lahko preko vas povem vsem i v naši državi i izven nje, kako so naši narodi skozi stoletja čuvali svojo neodvisnost, ne da bi jim bilo žal žrtev, niti največjih muk in težav. Niso se dali podjarmiti. Tako bodo tudi odsej naprej trdno stali na svojih mejah, mirno gradeč svojo srečnejšo prihodnost. Na tem mestu se zahvaljujem po tovariših, ki so nosili štafeto od naših meja, našim graničarjem, ki izpolnjujejo velikansko in častno vlogo, ker branijo pridobitve velike osvobodilne borbe, branijo svobodo, neodvisnost in mirni razvoj naše države. Vsi smo ponosni, da smo se morali v vseh teh hudih časih, v teh povojnih letih boriti z največjimi težavami in da smo te največje težave premagali sami brez kogar koli pomoči Zaupajmo, tovariši, v svoje lastne sile, v sile, ki morajo izvirati in izvirajo edinole iz enotnosti naših narodov, iz vere v novo socialistično Jugoslavijo . Naj živi ta nova socialistična Jugoslavija! Obljubljamo, da bomo znali braniti povsod in na slehernem mestu pridobitve, za katere so padli stotisoči naših najboljših sinov. Maršal Tito je prejel veliko število čestitk iz vse države Ob svojem 58. rojstnem dnevu je prejel maršal Tito veliko število pozdravnih pisem in brzojavk od visokih predstavnikov ljudskih oblasti, delovnih kolektivov, množičnih organizacij, kulturnih in drugih ustanov in posameznikov. V vseh pismih sta poudarjena 6reča in ponos naših delovnih ljudi, da 6e lahko pod njegovim vodstvom bore za zgraditev socializma, za našo srečnejšo bodočnost. V pismu CK KP Črne gore je rečeno med drugim: »S še večjo komunistično samopožrtvovalno6tjo in prizadevanjem, z vero v brezmejne ustvarjalne sile in revolucionarno energijo naših narodov, se bomo vztrajno borili za popolno zgraditev socializma v Jugoslaviji, za gospodarski dvig in kulturni razcvet naše republike, pri čemer bomo sledili zgledu .največjega graditelja socializma, junaka socialističnega dela, tovariša Tita.« Pismo podobne vsebine je poslal tovarišu Titu tudi predsednik vlade LR črne gore tovariš Blažo Jovanovič. Na čast rojstnega dne tovariša Tita se je udeležilo raznih delovnih akcij okrog 15.000 frontov.cev Sarajeva, ki 60 opravili okrog 320.000 prostovoljnih delovnih ur. Delovni kolektivi Sarajeva so na predvečer rojstnega dne tovariša Tita organizirali slavnostna zborovanja, od koder so poslali tovarišu Titu pozdravna pisma in brzojavke. Delavci železniške delavnice so napisali v svojem pismu, ^legacila Kmečke delovne zadruge »atidor Peldlu" pri maršala Tilu četrtek dopoldne je sprejel maršal eBaci.i° ^ članov kmečke delovne ruge »Saiidor Petofy< iz vasi Zmajev-86 ! okraju Beli Manastir, v kateri je lHj“o?Podarstev pripadnikov madžarske 5ek 'ine- Predsednik zadruge Josip Tom-deu 16 .pozdravili maršala Tita v imenu d4 ^aciie in vseh članov in ga obvestil, e je njihova zadruga, čeprav je bila lioijS^ljena šele lani, razvita v eno naj-delovnih zadrug v državi. «{u ,rsal Tito se je celo uro pogovarjal delegacije o raznih vprašanjih za-a na splošno in posebej o za-ttjjp >Sandor Petofy«. Na koncu je spo-«6 j. Pozdrave vsem članom te zadruge, zakvalil za voščila ob rojstnem za poslano darilo ter rekel med WY ' zadrugi želim kar največ uspe-napredka, v korist vas samih in %Vj. naše skupne države, nove Jugo-,y> veste, pa tudi sami ste to tu >ij0 ari*i< da smo zgradili novo Jugosla-koju, a temelju popolne nacionalne ena-Itiji avn°sti. Vsakdo se lahko zdaj prešel’ na to ui bilo nobeno deniagoško V k marvcč globoka življenjska potre-Jjtj v®v*10če država obstajati, pa živi y H k- narodnosti, tedaj ne sme dovoliti, hleJ.ena narodnost v njej uživala pri-Sj na škodo drugih. Zato se bomo N»ln ^oče redno držali tega načela iaiti u- e,,akopravnosti vseh narodnosti, •»ti n' enakopravnosti, tudi socia-ne more biti. Tudi vi, ki pripadate madžarski manjšini pri nas, bodite prepričani, da boste uživali v naši državi, kakor vse druge narodnosti, vse pravice, ki temelje na tem načelu. Jaz pa vam polagam na srce, da živite z domačim prebivalstvom v najlepši slogi. Kar zadeva zadružništvo, hočemo ustvariti nov tip kmečkega gospodarskega življenja na temelju zadružništva, na prostovoljnem temelju in tega svojega stališča ne bomo spremenili. Že večkrat sem rekel, da nihče nima pravice prisiliti koga, da bi se vključil v zadrugo. Kmet se je skozi pokolenja navadil živeti individualno življenje in zato _Rleaa nekam nezaupljivo to novo obliko življenja, dokler ne bo spoznal, kaj je in kaj bo prinesla. Zato naj zadruge najprej ustanavljajo najzavednejši ljudje, potem pa naj se drugi ob dejanjih in v praksi prepričajo, kaj je in kaj pomeni zadruga, naj vidijo in tako rekoč potipljejo, ali je to zanje koristno ali ne. In ko bodo spoznali, kolikšen je vaš delovni dan, ko bodo videli, da v zadrugo vključeni ljudje niso ostali brez svojega premoženja, marveč da so ga samo vložili v zadrugo, tako da jim ni propadlo, marveč da je tu, samo da se obdeluje skupno in daje tako več koristi tudi tistemu, ki ga je vložil, tedaj bodo prepričani. Zadružništvo je treba propagirati, treba je vzbujati zavest ljudi, treba jim je dokazovati, toda ne samo z besedami, temveč tudi z dejstvi in dejanji.« da bodo v celoti izpolnili letošnjo plansko nalogo, čeprav je za 17% večja od lanske, delovni kolektiv delavnice za progovne naprave pa se je zavezal, da bo izpolnil svojo petletno plansko nalogo do 12. junija. V pismu glavne zadružne zveze je rečeno med drugim: »Milijon zadružnikov Jugoslavije, včlanjenih v 7030 kmečkih delovnih zadrugah in 9058 kmetijskih zadrugah splošnega tipa, Ti čestita k 58. rojstnemu dnevu z vročo željo, da bi mogli pod Tvojim vodstvom čim bolj uspešno izbojevati veliko bitko za socialistično preobrazbo naše vasi.« Zveza novinarjev Jugoslavije je poslala maršalu Titu pismo, v katerem pravi med drugim: »Praznik Tvojega rajstnega dne nas navdihuje, da nadaljujemo z vsemi 6ilami, 6kupno z delovnimi ljudmi naše države, zmagovito graditev socialistične Jugoslavije.« Uslužbenci veleposlaništva in vojaškega odposlanstva FLRJ v Pragi so poslali tovarišu Titu pismo, v katerem pravijo med drugim: »Obljubljamo Ti, tovariš Tito, da bomo tudi mi kljub vsem težavam vestno izvrševali vse postavljene naloge, da se bomo neustrašno borili za interese naše države in čuvali veliki ugled naše socialistične domovine, ki se pod Tvojim vodstvom nezadržno krepi in dviga v očeh vseh naprednih ljudi in delovnih demokratičnih množic. Želimo Ti, da bi še dolgo živel na srečo naših narodov, na ponos naše socialistične domovine.« V počastitev rojstnega dne maršala Tita so ustanovili bivši partizani in aktivisti Kopra v jugoslovanski coni STO delovno brigado 286 članov, ki je tri dni sodelovala pri melioracijskih delih v dolini Sečjole. Bridada ie opravila delo v vrednosti 75.000 din. V pozdravnem pismu tovarišu Titu so člani brigade sporočili, da so na čast njegovega rojstnega dne opravili 7660 prostovoljnih delovnih ur. Čestitke so poslale tovarišu Titu vse va6i in podjetja jugoslovanske cone STO. IZ BESEDILA PISMA KOROŠKE Koroško ljudstvo piše v 6vojem pismu maršalu Titu med drugim: »Koroški Slovenci gledamo sedaj, kot smo gledali tudi prej, ponosno na junaške napore jugoslovanskih narodov, ki pod Vašim vodstvom z bTezprimerniffl delovnim poletom zanikujejo vse obrekovalce, katerim svoboda, neodvisnost in enakopravnost malih narodov z velikimi ne gredo v račun, Koroški Slovenci, ki smo postali žrte,v zakulisnega kupčevanja med štirimi velesilami, šhao bili in smo ob Vaši strani, kajti zavedamo se, da je vaša borba in borba vseh jugoslovanskih narodov najdragocenejši prispevek za mir in napredek na svetu,« Maršalu Titu so poslali pozdravne brzojavke in pisma tudi predsednik vlade i ljudske republike Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, predsednik vlade LR Srbije Peter Stambolič, Zveza skladateljev Jugoslavije, Centralni odbor RK Jugoslavije in mnogi drugi. * V sredo je sprejel maršal Tito skupino delegatov vojnoindustrijskih in trgovinskih podjetij iz raznih krajev naše države, nato predstavnike osnovne partijske organizacije pri Centralnem komiteju KPJ, najboljše pionirje in pionirje otroke padlih borcev v NOV iz petega rajona Beograda ter predstavnike delovnega kolektiva glasila KPJ »Borbe«, ki so mu čestitali k 58. rojstnemu dnevu in mu izročili razna darila. SPREJEM V PREZIDIJU LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ OB ROJSTNEM DNEVU MARŠALA TITA Beograd, 26. maja. —Sinoči je priredli Prezidij Ljudske skupščine FLRJ v prostorih Prezidija slovesen sprejem ob 58. rojstnem dnevu maršala Jugoslavije Josipa Broza - Tita. Na sprejemu so bili navzoči predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, člani Politbiroja CK KPJ Edvard Kardelj, Aleksandar Rankovič, Milovan Djilas, Ivan Gošnjak, Boris Kidrič, Blagoje Neškovič in Franc Leskošek, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar s podpredsednik; in sekretarjem Milom Peruniči-čem, člani CK KPJ, ministri zvezne vlade, člani Politbiroja CK KP Srbije s sekretarjem Petrom Stamboličem, predsednik Prezidija Ljudske skupščine in višji oficirji Jugoslovanske armade z načelnikom generalnega štaba JA generalnim polkovnikom Kočo Popovičem in predsednik Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj. Na sprejemu 6o bili navzoči tudi ugledni delovni ljudje, udarniki, novatorji, ra-cionalizatorji, imetniki reda dela, številni predstavniki množičnih organizacij, kulturni in javni delavci FLRJ. Prihod maršala Tita v slavnostno dvorano Prezidija so navzoči pozdravili z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem. Člani Narodnega gledališča — Drame in Opere — so izvedli kratek umetniški program. Prezidij Ljudske skupščine FLR Jugoslavije ratificiral več trgovinskih sporazumov Beograd, 26. maja. (Tanjug.) Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je na svoji seji z dne 24, maja 1950 ratificiral: 1. Trgovinski in plačilni sporazum med FLR Jugoslavijo in Republiko Paragvaj, sklenjen 17. januarja 1950 v Asuncionu. 2. Trgovinski sporazum med FLR Jugoslavijo in Vzhodno republiko Urugvaj, sklenjen 4. januarja 1950 v Montevideu. 3. Trgovinsko konvencijo med *FLR Jugoslavijo in Združenimi državami Mežika, sklenjeno 17. marca 1950 v Mexiku, Na čast rojstnemu dnevu maršala Tita je začela obratovati prva hidrocenfrala v črni gori Kolašin, 26. maja. Na Mušoviča Ri-jeki pri Kolašinu je včeraj začela delati velika hidrocentrala, prva te vrste v LR Čmi gori. Hidrocentrala ima moč 1800 kilovatov in bo preskrbovala z električno energijo velik kombinat za predelovanje lesa, ki ga grade v Nojkovcu, in gozdno podjetje »Vukman Kruščič«. Po daljnovodu, dolgem 30 km, bo pošiljala električno energijo na Bijelo polje, ki bo dobivalo razsvetljavo in energijo za pogon velike tovarne sadnih izdelkov. IZJAVA MARŠALA TITA o mednarodnem nadzorstvu za atomsko energijo Beograd, 26. maja (Tanjug). Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je poslal po telefonu Združenju dopisnikov pri Organizaciji Združenih narodov tole izjavo o problemu mednarodnega nadzorstva nad atom. energijo: »Že dve in pol leti se v okviru Združenih narodov pa tudi v svetovnem tisku in radiu razpravlja o nadzorstvu nad atomsko energijo in prepovedi atumskega orožja, vendar pa dosedaj brez uspeha. Zakaj? Mislim, da na to ni težko odgovoriti. Gre za to, da niso začeli reševati tega vprašanja o pravem času. Obstajajo še mnoga nerešena pereča vprašanja v zvezi s sklenitvijo mirovnih pogodb in namesto, da bi zavezniki v vojni z mnogo volje, potrpežljivosti in medsebojnega razumevanja skušali reševati ta vprašanja, pri tem pa imeli nenehno pred očmi, da po vojni izmučeno človeštvo hrepeni za mirom, dovoljujejo, da svet ponovno trepeta pred novo vojno. * Namesto da bi odločno postavili vprašanje miru, popolnega pomirjenja in konsolidacije, da bi mogli narodi brez strahu posvetiti svoje sile zdravljenju ran, ki jih je zadala vojna in ustvarjalnemu delu, namesto tega je nastala ponovna oboroževalna tekma in izgubljajo dragocen čas v razpravah o prepovedi atomskega orožja. Kdor je iskreno za mir, bo šel iskreno mimo vseh teh malenkosti in se bo z vso silo zavzemal za mir. Najprej je treba v miru rešiti tista vprašanja, ki ustvarjajo v svetu napetost. Odstraniti je treba vzroke, ki bi lahko privedli do vojne, in jaz sem prepričan, da bo potem lahko rešiti tudi vprašanje nadzorstva nad atomsko energijo. — Naglo je treba odstraniti tiste elemente v odnosih med državami, ki stalno vodijo do vedno večje medsebojne napetosti. Med te elemente prištevam v prvi vrsti neenakopravne odnose velikih sil do malih narodov, vmešavanje v notranje zadeve malih držav, težnje k političnemu in gospodarskemu podre-jevanju slabejših in manj razvitih držav, preprečevanje svobodnega razvoja narodov, ki v preteklosti iz kakršnih koli vzrokov niso imeli svoje lastne države. Sodim, da v tem z napetostjo nabitem času ne smemo postavljati vprašanja miru ali vojne, marveč samo miru. Prepričan sem, da je atomsko orožje najstrašnejše izmed vseh sredstev vojne oborožitve in uničevanja, ki so jih dosedaj iznašli. Toda minula vojna je pokazala, da je mogoče tudi brez atomskega orožja uničiti milijone ljudi in razdejati svet. Potemtakem ne gre samo za vprašanje prepovedi atomskega orožja, marveč tudi za vprašanje oborožitve nasploh. Ne številne deklaracije in propagandna gesla, marveč dejanja lahko pokažejo, kdo je za mir in kdo ni, in samo dejanja lahko privedejo do miru. Samo z vztrajnim prizadevanjem vseh držav, predvsem pa članic Združenih narodov, in po Organizaciji združenih narodov je mogoče premagati vse težave in utrditi mednarodno sodelovanje ter pripraviti teren za reševanje vprašanj o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko energijo, prepovedi atomskega orožja in oboroževanja nasploh. Na koncu želim porabiti to priložnost, da pošljem ameriškemu narodu tople pozdrave in najboljše želje.« To izjavo so nocoj prenašale ameriške radijske postaje. Zahvala Združenja dopisnikov pri OZN maršalu Titu Beograd, 26. maja. (Tanjug.) V imenu novinarjev pri Organizaciji Združenih narodov 6e je Walter Ohean zahvalil maršalu Titu s tole brzojavko za izjavo o problemu mednarodnega nadzorstva nad atomsko energijo: »V imenu Združenja dopisnikov pri Organizaciji Združenih narodov bi se rad zahvalil Vaši ekscelenci za zelo vzpodbuden in zanimiv telefonski intervju, ki so ga prenašali po radiu severnoameriškega kontinenta v četrtek ob 10.30 • (22.30) newyoTŠkega časa. Prosim Vas, da sprejmete izraze naše hvaležnosti za ta prispevek k naši akciji in za boljšo obveščenost narodov na svetu.« NOTA jugoslovanskega poslaništva ministrstva za zunanje zadeve (Sft Praga, 26. maja. (Tanjug.) Ob zločinu nad jugoslovanskim državljanom Josipom Plesejem, preganjanjih in zločinih nad jugoslovanskimi državljani v ČSR, je veleposlaništvo FLRJ v Pragi poslalo ministrstvu za zunanje zadeve CSK noto naslednje vsebine: »Konec januarja t. 1. je vdrlo v Pod-mokli okrog 80 policajev, ki so začeli zapirati jugoslovanske državljane, stanujoče v tem kraju. Pri tej priložnosti je bilo aretiranih 20 jugoslovanskih državljanov iz Podmoklega in okolice, med njimi tudi 60 letni starček Josip Pleše. Veleposlaništvu FLRJ v Pragi je znano, da so tudi to skupino aretiranih jugoslovanskih državljanov v policijskih zaporih na najbolj surov način mučili. Nečloveško so mučili posebno Josipa Pleša. Konec februarja t. I. okrog 22. ure se je strmoglavil na pločnik mestne ulice s 4. nadstropja policijskega poslopja v Ustych nad Labo, in sicer iz sobe, kjer zaslišujejo zapornike. Pleše je imel izbite zobe. Policija je takoj blokirala dohod do prostora, kjer je ležal mrtvi Pleše, da mimoidoči ne bi zapazili tega strašnega prizora in zvedeli za zločin. Vse zaprte Jugoslovane so takoj premestili v druge zapore, smrt Pleša pa so držali v največji tajnosti. Šele 31. aprila je policija poslala pismeni poziv Pleševi ženi na stanovanje v Podmoklem, naj pride na oddelek policije za tujce v D6-činu, da bo zvedela za smrt svojega moža, čeprav je bila še vedno v zaporu. Sosedi so vabilo vrnili in se zgražali nad tako ciničnim ravnanjem policije. Toda ni bil samo Josip Pleše žrtev policijskega terorja, ki ga izvajajo nad zaprtimi jugoslovanskimi državljani. Iz te skupine aretiranih jugoslovanskih državljanov, ki so morali prestajati mučenja, je znorel Marko Pejkovič,_ rojen leta 1913 v Scževici v Dalmaciji; Mnogi med njimi, tako n. pr. Pleševa žena Leni, Vuko Filip in drugi so zaradi trpinčenja zboleli. Besen teror, ki ga izvajajo nad jugoslovanskimi državljani v češkoslovaških zaporih in ki postaja v zadnjem času vedno hujši in brezobzirnejši, dokazuje, da se češkoslovaški policijski organi ne ozirajo na zakonske predpise niti na mednarodne obveznosti, ne spoštujejo pa tudi kakršnikoli moralnih in človeških načel, posebno če gre za jugoslovanske državljane, s katerimi sc vedno bolj polnijo češkoslovaški zapori. Takega nasilnega ravnanja z jugoslovanskimi državljani v zaporih ni mogoče opravičiti z ničimer, pa četudi bi bili kaj krivi. Toda prav uporaba takih metod potrjuje, da ne gre za kakšno krivdo, temveč za razuzdan gnev in maščevanje nad nezaščitenimi osebami samo zato, ker so jugoslovanski državljani. To je samo ena izmed oblik organizirane sovražne gonje in pritiska, ki postaja proti jugoslovanskim državljanom vedno močnejši. Veleposlaništvo FLRJ v Pragi najodločneje protestira proti takim terorističnim metodam nad jugoslovanskimi državljani, katerim je podlegel Josip Pleše, zaradi katerih je znorel Marko Pejkovič, mnogi pa so zboleli. Veleposlaništvo FLRJ v Pragi najodločneje zahteva: 1. Da se obvesti veleposlaništvo FLRJ v Pragi, zakaj so bili aretirani Josip Pleše in drugi jugoslovanski državljani iz Podmoklega in okolice; 2. da se dostavi veleposlaništvu FLRJ v Pragi mrliški list in izvid zdravniške komisije o vzrokih smrti Josipa Pleša; 3. da se pošlje veleposlaništvu FLRJ v Pragi zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju in vzrokih obolenja Marka Pejkoviča, Leni Pleše, Filipa Vuka in drugih zaprtih jugoslovanskih državljanov; da se pokličejo na odgovornost in kaznujejo policijski organi, ki so krivi za smrt Josipa Pleše, za trpinčenje in poškodbe zdravja drugih aretiranih jugoslovanskih državljanov iz Podmoklega m okolice.« Glasilo socialistične stranke Indije o Jugoslaviji Bombay, 26. maja. (Tanjug.) Hamaleš | gradom in Zagrebom so zgradili popol- Benerdzi, prvi azijski novinar, ki je obi- 1 noma s prostovoljnim delom. Samo v le-. , t ’ ' j___; ___I__• «:i: onnnm skal Jugoslavijo po drugi svetovni vojni, je napisal v glasilu socialistične stranke Indije »Janatru« svoje vtise iz Jugoslavije v obširnem članku z naslovom »Jugoslavija je med dvema ognjema na slavni poti k socializmu«. — Pisec članka poudarja, da ga v Jugoslavijo ni toliko pritegnil njegov novinarski poklic kot pa želja, da se na kraju samem prepriča o položaju v deželi in prouči vzroke spora med KP Jugoslavije in VKP(b). Benerdzi poskuša v svojem daljšem članku, Id ima 12 poglavij, analizirati te vzroke ter ugotavlja vso lažnivost propagande in-formbirojevskega in kapitalističnega tiska o prehodu Jugoslavije v imperialistični tabor. Z veliko toplino opisuje borbo in napore jugoslovanskih narodov za zgraditev socializma in ohranitev neodvisnosti. Velik del svojega članka je Benerdzi posvetil posebnim pogojem nastanka nove Jugoslavije in nepravilnemu stališču voditeljev ZSSR do Jugoslavije že med narodnoosvobodilno borbo. Ko je omenil resolucijo Informbiroja, je Benerdzi napisal: »Resolucija Kominforma je bila priznanje neuspehov Kremlja. Bila je slab primer, ki že ima svoje posledice. Nihče pri zdravi pameti ne verjame, da ie Jugoslavija prestopila v angloameriški tabor.« Benerdzi poudarja, da je priznanje demokratične vietnamske republike po Jugoslaviji eden izmed dokazov, da je prehod Jugoslavije v angloameriški tabor navadna izmišljotina in da to priznanje pomeni izraz solidarnosti jugoslovanskih narodov z borbo kolonialnih narodov. »Na obiskovalca Jugoslavije napravi velikanski vtis obnovitveno delo,« piše Benerdzi v zvezi z uspehi socialistične graditve, »ki je že spremenilo videz te dežele. Novi Beograd ob Savi in Donavi bo veličastno mesto, ko bo dograjeno. 370 km avtomobilske ceste med Beo- JOSE DEL BARIO: tu 1948 so zgradili hiše za 200.000 ljudi. To je velikanski uspeh za državo, v kateri ni bilo dovolj strokovne delovne sile. Petletni plan navkljub težavam dobro napreduje. Socialistično gospodarstvo je še enkrat dokazalo svojo premoč.« BREZPLODNA SEJA ZAVEZNIŠKEGA SVETA ZA AVSTRIJO Dunaj, 26. maja. — Na seji Zavezniškega kontrolnega sveta za Avstrijo, ki je bila včeraj pod predsedstvom ameriškega visokega komisarja Keyesa, so se navzlic obsežnemu dnevnemu redu sporazumeli samo o eni točki. Predstavniki štirih zasedbenih sil so odobrili avstrijski direkciji PTT, da sme upostaviti brzojavne vode med Grazom, Salzburgom in Linzom z Dunajem. Predstavniki Sovjetske zveze, ZDA in Francije so predložili na seji resolucijo, v kateri se od avstrijske vlade zahteva, naj predloži poročilo o socialnem zavarovanju delavcev in o delavski zakonodaji, ki je britanski predstavnik ni hotel sprejeti. Sovjetski predstavnik je na tej seji zavrnil predlog zapadnih predstavnikov, da bi avstrijsko vlado pooblastili, da bi s 15. junijem izdajala potne liste za državljane pod okupacijskimi 6ilami. V zvezi s predlogom, da se novi brazilski poslanik v Avstriji predstavi Zavezniškemu kontrolnemu svetu, ni bilo doseženo soglasje, ker je sovjetski predstavnik ta predlog odklonil. Pri tem je ameriški visoki komisar Keyes naglasil, da, če gre za diplomatske odnose med Avstrijo in drugimi državami, ne bi smelo priti do izraza, ali ima Sovjetska zveza diplomatske odnose s tistimi državami, ker po 7. čl. kontrolne pogodbe o Avstriji niso diplomatski predstavniki akreditirani pri Zavezniškem kontrolnem svetu, ampak pri avstrijski vladi. Keyes je pripomnil, da je bil sovjetski predstavnik navzoč, ko je bil Zavezniškemu kontrolnemu svetu predstavljen papežev nuncij v Avstriji, čeprav Sovjetska zveza nima diplomatskih odnosov z Vatikanom. Predlog za ustanovitev evropskega tekstilnega trusta Pariz, 26. maja., (Tanjug,) Po Schuma-novem predlogu o ustanovitvi evropskega trusta za premog in jeklo 60 lastniki velepodjetij francoske tekstilne industrije prevzeli na prejšnji predlog belgijskih in nizozemskih industrijcev pobudo za ustanovitev evropskega tekstilnega trusta. Kot prvi ukrep predlagajo francoski in-dustrijci postopno znižanje carin do njihove popolne odprave, kaT bi privedlo do nastanka edinstvenega evropskega tržišča za tekstilije. Ker so industrije! Belgije, Nizozemske in Vidike Britanije ocenili, da je francoski predlog »preveč obziren«, so predlagali obvezno znižanje carin za 33% vsako leto, da bi po preteku tretjega leta carinske zapore docela Izginile. Mirovni načrt generalnega sekretarja ZN Trygve Lie predvideva periodične sestanke Varnostnega sveta Washington, 26. maja. (Tanjug). Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo načrt generalnega sekretarja OZN Trygve Lieja, ki vsebuje predloge za okrepitev organizacije Združenih narodov in ohranit e v miru. TrygveLie je predložil ta načrt zunanjemu ministrstvu pred svojim odhodom v Evropo. Ta predlog je poslal Trygve Lie tudi vladam Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije. Načrt določa sklicevanje periodičnih posebnih zasedanj Varnostnega sveta. To so sestanki šefov držav in z-unanjih ministrov Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije in ZDA. Načrt dalje določa se- Prireditev Američanov jugoslovanskega rodu na žast novemu konzulu v San Franciscu New York, 26. maja. (Tanjug). Američani jugoslovanskega rodu iz raznih krajev doline Santa Clara (Clara Valle) so priredili v počastitev novega jugoslovanskega generalnega konzula v San Franciscu Ivančeviča slavnostno prireditev, ki jo je organiziralo Ameriško-slo-vansko podporno društvo iz St. Joseja, ki je bilo ustanovljeno že pred 56 leti. Na prošnjo navzočih je imel generalni konzul Ivančevič govor, ki 60 ga pogosto prekinjali s ploskanjem in vzklikanjem jugoslovanskim narodom in njegovemu vodstvu. (Nadaljevanje) Odprto pismo Politbiroju Centralnega Komiteja Komunistične partije Špani je ZA ENAKOPRAVNO SODELOVANJE DELAVSKIH IN DEMOKRATIČNIH GIBANJ Nam je potrebna partija, ki bo zahtevala in dosegla sodelovanje delavskih in demokratičnih gibanj vsega sveta za svobodo španskih narodov, Partija, ki bo omogočila pravo mednarodno sodelovanje, kajti samo rešitev tega problema je poroštvo za vsakršno sodelovanje in solidarnost med protifašističnimi državami in narodi, kar pomeni: da se doseže dejansko demokratična in napredna vladavina v naši domovini brez slehernega tujega vmešavanja, ne da bi se sama vmešavala v življenje drugih narodov. Če menite, da je to, kar sem rekel, .titoizem*, vedite, da mi je to vseeno. Tako gledam jaz na špansko vprašanje, prepričan pa sem, da se te ideje lahko uresničijo, in sicer kaj kmalu, če bi poprijeli za delo. To bi kmalu privedlo do likvidacije fašizma v Španiji in do upostavitve demokratične ljudske republike. Prepričan sem. da bi moglo biti takšno zavestno stališče vseh španskih komunistov, vaše stališče pa ni takšno. Ne glede na to, ali je to .titoizem* ali ne, menim, da je .titoizem' res velika nevarnost za vas. Res je, da povzročata »tali- šče Tita in jugoslovanskih komunistov pravo revolucijo v vesti večine komunistov, tistih osamljeniM in tistih, ki vam še slede. NA STRANI JUGOSLOVANSKIH KOMUNISTOV Razlagi — doktrinerski, ideološki in politični — ki jo postavljajo jugoslovanski komunisti proti gonji ruskih falsifi-katorjev — je treba pripisati, da so komunisti naše dežele obogateli z novim znanjem tega že zdavnaj pričakovanega dodatka. Dejstvo je, da je .titoizem* dodatek k marksizmu. .Titoistl* so marksisti in njihovo gibanje se prilagaja ritmu dogodkov. Ti dogodki pa so novi in zato jih je treba pojasniti. Jugoslovani so našli to pojasnilo v luči marksizma. Posledice se bodo neogibno pokazale tudi izven Jugoslavije. Nevarnost za falsifl-katorje je tem večja, če upoštevamo, da so bili v vsaki deželi močni .titoisti*, še preden je Kominform sklenil nameriti topove na socialistično Jugoslavijo. Nobenega dvoma ni, da sem bil eden takšnih ,titoistov‘, ker sem takoj, ko je bila objavljena resolucija Kominforma, avtomatično stopil na stran jugoslovanskih komunistov in proti šefom KP ZSSR, stanike Komisije za atomsko energijo, Komisije za oborožitev. Dalje predvideva nove napore, da bi se dosegel sporazum o upostavitvi in uporabi varnostnih sil pod pokroviteljstvom OZN, odločnejšo delav,-nost specializiranih agencij OZN, razvoj človečanskih pravic in temeljnih svoboščin, izkoriščanje OZN za nadaljnji razvoj narodov v odvisnih področjih in uporabo Ustanovne listine OZN, da se pospeši razvoj mednarodnega prava. Trygve Lie prispel v New York New York, 26. maja. (Tanjug.) AFP poroča, da je generalni sekretar OZN TKo prihajamo s težkega dela domov,< je dejal delavec Kukavec, »nas ob či-tanju časopisov prevzame srd in ogorčenje. Vsak dan bolj vidimo, kako se bojijo naših uspehov in njihova dejanja nas spominjajo na čase fašizma. Mi hočemo živeti v miru in v miru graditi socializem. Da pa bomo lahko delali še na- prej v miru, pozivamo proletariat vs g sveta, da obsodi krivce teh zlocin°v> nimajo ničesar skupnega z borbo za ® kopravne in demokratične odnose » narodi.« Telegrafistka Ida Birsa j® iala: »Zmerjajo nas s titovci, mi 6 pa ponosni, da nas vodi tako Prelj ^jj in neustrašen borec kakor je od- Tito.« Vedno nove turbine in žerjavi govarjajo njihovim klevetam,« je Pr‘P° nil večkratni udarnik tovariš Mihelič. Nalo je govoril šef prometnega odde ka tovariš Barlič. »Vse njihove' kleve ’ je dejal, >nas spominjajo na znan preg govor »primite tatu«. Dejanja rojevcev so podobna dejanjem ‘a“’ ; med okupacijo. Nam očitajo, da s®° . šisti, samo da bi skrili svoja dejanja. , goslovanski narodi se niso uklonili "** hujšemu terorju okupatorjev in *e ® bodo uplašili tudi informbirojevskih vet in nasilja.« Sekretar mladine Litostroja ®nia*oo ki je bil učenec v gospodarstvu v csft je dejal: »Skupaj z 800 mladinci se*. .e šel v Češkoslovaško republiko, da hi naučili stroke in tako povečali * ... delavcev naše težke industrije. Ob res luciji Informbiroja so začeli na nas i*. jati najhujši pritisk. Mi smo odgovor, s štrajkom Hoteli so nas podkupit', ® smo odgovorili, da se Jugoslovanov da podkupiti. Hoteli so celo, da se vpi mo v njihovo Partijo. Mi se nismo no* vpisati, ker smo videli v naši kakšna mora biti Komunistična Pa™ kot voditeljica delovnega ljudstva.« Nato so govorili še številni drugi & lavci in nameščenci iz posameznih ° delkov. Vsi so izrazili svojo °8°. nad zločini Informbiroja in svojo priP18 Ijenost, da še povečajo delovne naPyj Ob velikem odobravanju so nato pc®/j pozdravno brzojavko tovarišu Karo®.J in odprto pismo delavcem tovarne *e‘ industrije »Češko moravska Kolben v, nek« v Pragi. V tem pismu pišejo dela Litostroja svojim tovarišem v ČSR & drugim: »Vaši bratje — delavci Jugoslavije "jj Vas pozivamo, da dvignete svoj glas Pr. zverinstvu češkoslovaške policije. Pr®.L, čani smo, da tudi vi ne morete nur* gledati umor Dimitrija Dimitrovica * drugih Jugoslovanov in strašno trpine®"* naših ljudi. Dajemo vam svojo dela'’5,) besedo, če bi prišlo do tega, da bi ® '< voditelji mučili poštene in nedolžne U® katere koli države, bi tudi proti 'e^, protestirali in tega ne bi dovolili. N® 5. zabite, tovariši, da je naša skupna o^ nost boriti se za enakopravne med narodi, za kulturo in napredek ; AR veštva in proti barbarskim postop*1' pa naj pridejo s katere koli strani.* Zveza sindikatov Jugoslavije zahteva, da vlada čSR poišče in kaznuje krivce gnusnih zločinov nad državljani FLRJ Vsi delovni ljudje naše države so sprejeli z globoko žalostjo in upravičeno ogorčenostjo poročilo o umoru tovariša Dimitrija Dimitrijeviča, predsednika Ljudske fronte Jugoslavije v Češkoslovaški, ki so ga izvršili policijski organi češkoslovaške vlade. Po vsej naši državi delovni ljudje naših tovarn, ustanov in drugih delovnih mest ostro ter odločno protestirajo zoper ta najnovejši zločin organov češkoslovaške vlade, ki so zaslepljeni s protijugoslovansko obrekovalno kampanjo Informbiroja. Umor tovariša Dimitrija Dimitrijeviča, umor drugega jugoslovanskega domoljuba Branka Plešeta, pa tudi številni drugi napadi na naše državljane v Češkoslovaški in drugih vzhodnoevropskih državah so rezultat in nujna posledica sovražne politike, ki jo vodijo vlada Češkoslovaške ln vlade drugih držav pod sovjetskim gospostvom proti socialistični Jugoslaviji in njenim narodom. Nezaslišani napad na naše ljudi v vzhodnoevropskih državah, ki so pod diktatom Sovjetske zveze, so kršitev suverenosti in ponosa naše države. Predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije se pridružuje v imenu delavskega razreda Jugoslavije cem, ki jo nadaljujete kljub tragični grški izkušnji, politike, ki se bo končala za Španijo prav tako žalostno, kakor 6e je končala žalostno za Grčijo. To je bila preprosta politika tako imenovane .narodne združitve’, politika, ki jo je Politbiro KP Rusije vsilil prvi in drugi deželi hkrati in iz istih vzrokov. Spomnimo se določenih dejstev, da nam bo očitna analogija grškega in španskega primera in njuna povezanost s tistim, kar se imenuje zdaj .titoizem'. Kaj se je zgodilo leta 1942.? šef angleške konservativne stranke se je sestal v avgustu v Moskvi s Stalinom. Člani Politbiroja KP Španije, ki so se mudili Moskvi, so 22. septembra po radiiu protestu in zahtevi Izvršnega odbor* Ljudske fronte Jugoslavije, da mora v da Češkoslovaške republike uvesti P' iskavo o teh gnusnih zločinih, priffle kaznovati krivce in onemogočiti, se še v prihodnje ponavljala taka zločinstva češkoslovaške P0*1- (postajo, ki je v Moskvi, še vedno pre: drzno imenujejo Radio svobodne Španije — postaja Pireneji), objavili manifest, ki popolnoma spreminja politiko španskih komunistov. To so storili, da bi stoodstotno prilagodili to politiko kompromisu šefov obeh vlad, cilj tega kompromisa pa je bil: razdeliti Evropo na področja vpliva. To je pomenilo, prisiliti KP Španije, da bi se odrekla svojemu centralnemu cilju, namreč upostavitvi republike, in prisiliti to partijo, da bi uveljavila proti-republikansko politiko in tako napeljavah vodo na anglosaška mlin.« ŠE EN MOSKOVSKI POZIV ZA SPORAZUMEVANJE Z REAKCIJO IN FRANKISTI LETA 1943 Kaj pa pravijo o tem manifestu? Pravijo: »Španci so presenetili ves »vet s triletno krvavo bratomorno borbo.. .* nad nezavarovanimi državljani naše . movine. Zahtevamo, da češkoslovaška ,j da preneha z zločinskim ravnanje® P (j jugoslovanskim državljanom, da oP preganjanje naših državljanov in on?0®,, či znosno razmerje med našima <3rza,0y ma. To zahtevajo skupne koristi FLRJ in Češkoslovaške, katerih trad' je nalnega prijateljstva ne bo nikdar 1,1 mogel skaliti. , w Predsedstvo CO ZSJ izraža svoje čudovanje in daje vsestransko pr*2”3^ dostojnemu ravnanju jugoslovanskih j(, plomatskih predstavnikov ter drugih ^ žavljanov naše socialistične države, " ftl, zaradi svoje borbe za neodvisnost i” J( verenost naše socialistične domovin®1^ zmago enakopravnih odnosov med v« narodi žrtev besnih napadov in Vri ^ skega Tavnanja policijskih organov vZn noevropskih držav. ci Predsedstvo CO ^ ' gi' Manifest nadaljuje, da bi odvrnil govomost od španske reakcije: jjj, . ki jo je Tazvnel Franco na ^ tlerjevo in Mussolinijevo zahtevo' /]]• eni strani smo bili mi, branilci tCP M' kanske zakonitosti in neodvisnosti ^ nije, na drugi strani pa so bili tisti. hoteli drugačne politične oblike šp*5 države in političnega življenja .. •* p. Manifest dodaja idiotski izraz, ‘ terim skuša prikriti politično povpr®.. j« ljudi, ki so ga sestavili in ga vs>_ o katerih je znano, da niso Španci' »...podpirala pa jih je pri te® 0 ško-italijanska intervencija,« ^ Vse se je spremenilo v novi Mef,J KP Španije. Res je, da je ves sV,e6(»' čudoval španske protlfaš1 to se pravi nas, ki smo se borili publiko. Mi smo bili zgled vsem'1 P tifašističnemu svetu. Toda Politbiro KP Španije je in rekel, da so vsi Spanci PaVsV^ vzbujali občudovanje slehernega i>9 s svojo vztrajno bratomorno je trajala malone tri leta. To pa P0]jtet* ves svet je občudoval »visoke kvaJ španskega vojaka«. j> Tako »ta se spremenili obl* vsebina naše ljudake in revoilt»* JjrfJ ne vojne. Ne gre več za protifa^ narod, ki se dvigne z orožjem proti fašizmu in ki polaga me" 0vef* temelje demokratične republike ^ jj*' tipa, kakor so storili jugoslovan® rodi ^SVETOVANJE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Ne odnehajte, dokler ne boste prepričani, da ste in kmetijstvu vse, kar potrebujeta« je rekel član Politbiroja CK KPJ Franc Leskošek inženirjem in tehnikom itr t ^ se 'e za^el° v Novem Sadu ail posvetovanje inženirjev in teh-o mehanizaciji in elektrifikaciji ■"oijstva. Razen 650 delegatov sta se letovanja udeležila tudi minister za ««> industrijo FLRJ Franc Leskošek in „„,;se,dnik Sveta za kmetijstvo in gozdar-Mijalko Todorovič. Na po-^janju je govoril minister Franc Le-0Sek, ki je med drugim rekel: ‘Prepričan sem, da bo to posvetovali ”at ,'ta,SI'em so zbrani najboljši stro-lat mnogo pripomoglo k napredku ?e£a kmetijstva in menim, da bo to J[cPse voščilo za rojstni dan, ki ga 1,1(0 pošljejo inženirji strojne, elektro- fotnične m \Titu. Kupna agronomske fakultete mar- j^oslaviji moč naše vasi se je v stari It slabšala od krize do krize. . |H>večarye proizvodnjze v kmetijstvu . nihče skrbel. Razlike v stopnji razvo-L.So bile velikanske, tako da so neka-je! deli naše države sicer imeli traktor-JJn kmetijske stroje, medtem ko je bilo J!* vejike površine obdelovati s pri-^uvnimi sredstvi, kakor je lesen piu£. »J.,no je, da nova Jugoslavija na svoji J v. socializem ni mogla trpeti lakšne-jj Primitivizma in tolikšne neskladnosti P kmetijstvom in industrijo.« in, ,°‘teni ko je navedel, koliko novih pujskih strojev je izdelala naša indu-iula, od osvoboditve, je minister Le-nadaljeval: ttvicu no l’e- da na maibn>b parcelah muh kmetov, kjer se traktor prav za traH' ne more 8>bati, ne moremo M . !ehnično naprednega, to se pravi |, naniziranega in elektrificiranega kmetstva. Vi ste priče drzne in revolucio-(,rlrne borbe premoženjskih in socialnih n°sov na naši .......................... M Zdai ‘Sin vasi. Vi veste, da ima-že na tisoče kmečkih delovnih d _ veste pa tudi, da mora- naša lie industrija ustvariti gmotne teme- l,aa?. obstanek in nenenho napredovanje h e>ijstva. Ob koncu svojega referata na fekJi mu ^K ^PJ ie i°var‘® Kardelj jJ**; 1. Da je že sam petletni plan v ttevm mehanizacije predvidel prenizke 2. Da dosedanja preskrba na-kmetijstva z mehanizacijo ne ustre-Os.n>ti samemu petletnemu planu. — »itv r ie> da srao v naši Praksi podce-jLali tempo socialistične preobrazbe na-i(m kmetijstva, da ga še zdaj podcenju-j'.10' Zato nas čaka velika naloga, da jpenio oster, zares revolucionaren, Ja,j pa tudi sistematičen boj proti Jaukom najbolj primitivne minulosti. I0*v®deno v jezik inženirjev in tehnikov i Pomeni, da moramo pregledati, kaj so Jmnično napredni tujini doslej storili, H.6® pa prijeti za delo in se lotiti no-li,(L Socialističnemu kmetijstvu in sociali vasi potrebnih konstrukcij, jj H|-epričan sem, da so tovariši, ki bo-H,B* tem posvetovanju poročali; vložili truda v proučevanje te problema-i m da bo obrodilo to posvetovanje p0.re sadove, kakor so uporaba in po-l0jael^a konstrukcija strojev, nove meta! *er mehanizacija in elektrifikacija kmetijstva. a*i kmetovalci in kmetijstvo imajo pr(,.0snovni nalogi: 1. preskrbeti naše Čustvo po mestih in industrijskih pre:!Sclh ter našo vojsko z živili in_ 2. kzbeti našo industrijo s potrebnimi surovinami. To sta dve veliki nalogi, ki ju je treba izpolnjevati. Kdo naj ti dve nalogi izpolnjuje v bližnji prihodnosti? Izpolnjujejo naj jo vsi naši kmetje, zlasti pa naš socialistični sektor, delovne zadruge, v katerih ne bodo proizvajali na stari način. Ko v vsaki_ zadrugi, različni po kraju, v katerem je, in po proizvodnji, sestavljajo plan, tedaj zahteva ta plan določen delovni proces. V ta delovni proces je treba vključiti vsaj _ pol-predelavo poljedelskih in živinorejskih proizvodov, tako da ne bomo vozili v industrijska središča po prostornini velikih proizvodov, marveč polizdelke, kar bo zahtevalo tudi manj prevoznih sredstev. Vprašanje mehanizacije in_ elektrifikacije kmetijstva j* treba torej ješevatp s potrebno znanstveno in tehnično solidnostjo, ne pa kot stvar posameznikov, nekaterih institutov, tovarn, direkcij ali mnistrstev. Gre za zelo važno in hkrati zamotano problematiko, ki jo morajo hkrati obravnavati agronomi, strojni inženirji. elektrotehniki, arhitekti in urbanisti. Tu ne gre samo za potrebo sodelovanja med raznimi ustanovami m strokovnjaki raznih strok. Stvar je mnogo globlja in važnejša. Mehanizacija in elektrifikacija kmetijstva ne more biti na posebni mehanični višini, zlasti ne na ekonomski višini, če rešujemo posamezna vprašanja brez tesne medsebojne povezanosti. Ne mislim, da bomo rešil! probleme že jutri, trdim pa, da bi jih morali začeti reševati že včeraj, in prepričan sem, da bomo imeli pri reševanju težave. Naj še tako drži, da znanstvenemu in tehničnemu proučevanju vprašanja mehanizacij« in elektrifikacije še zdaleč nismo posvečali tiste pozornosti, ki bi jo zaslužilo, vendar ne moremo reči, da prav nihče nikjer ni mislil na proučevanje teh problemov. Nesreča je samo v tenj, da so ustanove, podjetja in posamezniki delali vsak zase, brez medsebojne povezave, brez potrebnega sporazumevanja in torej z nezadostnimi u-spehi. To moramo odstraniti. Druga 'težava je v teni. da se je doslej zelo majhen del naše tehnične inteligence ukvarjal s temi problemi. Mnogi tehniki in inženirji še vedno odklanjajo ali vsaj omalovažujejo tehnični problem, ki je v zvezi s kmetijstvom. Inženir iz precizne strojne industrije, ki je ponosen na močne, uspešno osvojene stroje in se krčevito bori s tisočinkami milimetra, kaj lahko pride v skušnjavo, da iviška motri preproste in okorne kmetijske stroje. Pravijo, da v tej industriji preciznost ni potrebna. Samo po sebi se razume, da je takšno naziranje tem bolj škodljivo in tem bolj nazadnjaško, ker ga utemeljujejo z nekakšnimi dozdevnimi razlikami med prvo in drugo strojno proizvodnjo.« Potem je minister Leskošek poudaril, da bomo s strokovnim delom, z neposrednimi nalogami in praktičnimi uspehi najbolje odgovorili tistim, ki nas že dve leti tako srdito obrekujejo. Zmerjali in obrekovali nas bodo še bolj, ko bodo zvedeli za uspeh našgga napredovanja, ker bodo spoznali, da se njihova blokada ni obnesla. Minister Leskosek je končal svoj govor z besedami: »Delajte dobro in borite se vztrajno, dokler ne boste prišli do natančnih, teh- nično pripravljenih sklepov. Ne odnehajte, dokler ne boste prepričani, da ste dali industriji in kmetijstvu v roke vse potrebščine in vse podatke, ki jih lahko dajejo samo inženirji in drugi tehnični strokovnjaki, kajti to je edina pot, po kateri lahko hodi zdaj zavedna in zares ljudska tehnična inteligenca nove Titove Jugoslavije in ki drži k obrambi neodvisnosti. Za gospodarsko okrepitev naše domovine se resnično bore vsi njeni narodi na čelu s Komunistično partijo ter njenim Centralnim komitejem in tovarišem Titom.« Po govoru tovariša Franca Leskoška so z velikim navdušenjem sprejeli brzojavko, ki so jo udeleženci posvetovanja poslali tovarišu Titu kot voščilo za njegov rojstni dan. Sledilo je strokovno poročilo podpredsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LR Srbije Branislava Vukosavlje-viča o mehanizaciji našega kmetijstva. Poročevalec je govoril najprej o mehanizaciji kmetijstva v stari Jugoslaviji, ki je bila tudi v tem pogledu zelo zaostala, saj je bila med zadnjimi državami v Evropi. Ker ni imela lastne industrije kmetijskih strojev, jih je morala uvažati. Samo leta 1939 je uvozila za 36,894.000 din kmetijskih strojev in orodja. Tovariši Franc Leskošek, Djuro Salaj in Alija Sirotanovič izvoljeni za častne člane Društva inženirjev in tehnikov Jugoslavije Beograd, 26. maja. — Na slavnostni seji Zveze društva inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki je bila v počastitev rojstnega dne maršala Tita, je glavni tajnik arhitekt Bratislav Tomovič obvestil navzoče, da je zvezna uprava sklenila, da za stalno pomoč, ki jo izkazujejo organizaciji inženirjev in tehnikov, ter za zasluge, ki jih imajo za razvoj naše tehnične vede in prakse, izvoli za častne člane tovariša Franca Leskoška, ministra za težko industrijo FLRJ in predsednika organizacije »Ljudska tehnika«, tovariša Djura Salaja, predsednika Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, in tovariša Alijo Sirotanoviča, mdarja rudnika Breze, pobudnika borbe za visoko delovno storilnost. Navzoči so ta predlog soglasno potrdili in burno pozdravili. Od 31. maja do 7. junija bo popis, kako smo opravili setev Pomladanska setev je pri kraju. Po vsej državi so se delovni ljudje na vasi vztrajno borili za izvedbo te velike in za vse naše gospodarstvo zelo važne naloge. Ogromna večina delovnih kmetov je s pravočasno in vestno setvijo ponovno dala svoj delež h graditvi socializma v naši državi. Delovni ljudje na vasi razumejo borbo za izvršitev petletnega plana na vseh področjih našega gospodarstva: pravilni ukrepi našega partijskega in državnega vodstva tako glede proizvodnje kakor urejevanja obveznosti kmetov nasproti državi, zlasti z novim načinom odkupa, so jih prepričali, da je naša glavna naloga čim više dvigniti proizvodnjo, za kar je seveda v kmetijstvu eden najvažnejših pogojev — pravočasno in vsestransko pravilno izvedena setev. Popis izvršene setve od 31. maja do 7. junija bo točno pokazal, s kakšnim uspehom smo izvršili načrt jesenske in pomladanske setve, opozoril pa nas bo tudi na napake in pomanjkljivosti, ki smo jih zagrešili in jih v bodoče ne bomo smeli več ponavljati. Podatki popisa izvršene setve na privatnem sektorju bodo zelo dobro služili za nadaljnje ukrepe v kmetijstvu, zlasti za pravilno odmero obveznosti posameznih gospodarstev do države. Odkriti moramo še zadnje površine, ki iz kakršnih koli razlogov niso bile zajete v dosedanji evidenci, ali pa so morda ostale celo neobdelane. Kmetje! Zadružniki! Kmetijski! delavci! Kakor ste bili v izvajanju setvenega načrta pripravljeni premagati vse napore, s čimer ste pokazali neomajno predanost svoji socialistični domovini, tako storite tudi med popisom svojo dolžnost in podprite delo ljudskih odborov, ki bodo z vašim sodelovanjem najlaže in najtočneje izvedli setveni popis. Ljudski odbori! Od vas je odvisno, da bo na vašem področju točno izveden in pravočasno zaključen popis. Navodila, ki ste jih dobili, izvedite z največjo doslednostjo. Za dobro izvedbo popisa izvršene setve so potrebne temeljite organizacijske priprave ob sodelovanju članov izvršilnih ljudskih odborov in vodilnih predstavnikov množičnih organizacij. Uspeti moramo, da bodo vsi delovni ljudje na vasi z vso resnostjo sodelovali pri zbiranju in dajanju resničnih podatkov, ker bo to v korist njim samim, ljudskim odborom pa bo v veliki meri olajšalo izvrševanje bodočih gospodarskih nalog. Setveni aktivi naj pri popisu ponovno dokažejo, da so kos svoji nalogi! Množične organizacije! Številno in uspešno izvršene gospodarske akcije, za izvedbo katerih so se borili desettisoči naših ljudi, dokazujejo, kakšna sila je v naših množičnih organizacijah, ki jih usmerja naša Partija. Tudi tokrat, ko gre za ugotovitev izvedbe ene najvažnejših kmetijskih akcij, to je setve, je naloga vseh frontnih organizacij na vasi, da čim bolj razgibajo in zainteresirajo za sodelovanje pri popisu kar največ ljudi. Popis bo ponovno izpričal, da naši delovni kmetje vlagajo ves svoj trud v izvrševanje kmetijskega proizvodnega načrta, hkrati pa bo pomenil tudi udarec po tistih maloštevilnih šnekulantih in izkoriščevalcih, ki bi radi morda z zaviranjem proizvodnega plana in utajevanjem setvenih površin škodovali skupnosti. Ne sme se zgoditi, da bi bil med našimi kmeti kdo, ki mu ne bi razložili velikega pomena, ki ga ima za nas dvig kmetijske proizvodnje. Tako bodo naši delovni ljudje na vasi kot en sam borbeni kolektiv čutili in tudi temeljito razumeli, da je borba za večjo proizvodnjo v času splošnih naporov za zgraditev socializma v naši državi ena naših osnovnih nalog. Od čim uspešnejšega popisa, kako je bila izvršena pomladanska setev, je v veliki meri odvisno nadaljnje izvajanje proizvodnega načrta v kmetijstvu. Zato vložimo vse sile za njegovo pravočasno in točno izvedbo! Republiški setveni aktiv. Nedeljski pregled krompirišč mora odkriti sleherno okužbo Jutrišnji dan pomeni v nadaljnji borbi proti koloradskemu hrošču važno prelomnico. Množični pregled, ki bo ta dan po vsej Sloveniji, mora zajeti sleherno še tako majhno njivo, posejano s krompirjem, Odkriti moramo vse okužbe, ki jih dosedaj s kvalitetno slabimi pregledi nismo uspeli. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da koloradskega hrošča lahko uničimo, če pravočasno odkrijemo vsa njegova nahajališča. Zato je tudi naša glavna naloga odkriti jutri sleherno nahajališče koloradarja ter vse odkrite o- MINISTRSTVO ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO OBJAVLJA: Resnica o otroški cpidcmiti v Slovenili Iz mnogih predelov sveta javljajo, da je gripa zavzela pri odraslih in otrocih večji obseg, tako zlasti v Franciji, Italiji, Avstriji in Angliji. Bolezen napada pri nas zlasti otroke, med njimi pretežno dojenčke. Vsi otroci pa niso enako ogroženi, Pri večjih in močnejših poteka gripa kot lahka bolezen, pri manjših in slabotnejših, zlasti pa rahitičnih, pa je lahko resna. Tudi pri nas je ugotovljenih nekaj primerov te bolezni, Ni pa nikake posebne »nove bolezni«, nikake »otroške kuge« Posvetila se ie vzgoji najmlajših na svojem terenu ij j Jurišiča Milka Smislova ima sedaj $ Vse njeno življenje je polno skrbi Radino, vedno je imela odprte roke Utirile dijake, katerim je nudila vso ^tij«0 P°moč. S ponosom se spominja saj so danes graditelji socializma. Wa I. terenu II. rajona se je Milka Hla 1,a najmlajšim. Ko sem jo vpra-jt jg^akaj se je ogrela za cicibančke, mi tij5 Ce'a pripovedovati: »Leta in okupa-w,50 mi vzeli zdravje, zato se nisem »inf o uvrstiti med žene, ki s prostovolj-V^ om pomagajo graditi našo domo-W.N«tŠe veliko delo in uspehi so me hj |Lj.uiali, da sem začela iskati,»kako ftjJr.jaz prispevala čim večji delež k "'šop socializma. Od začetka nisem 'hcijj ,uPala na uspeh, toda ob prvi *>a Lpioniriev °b »Tednu prostovoljne-kii-,Ja< se ;e izkazalo, da sem pravilno , g* Za delo.« h Seh a l'e tovarišica Milka zbrala oko-2 e le pionirje iz svoje soseščine, to-ekonomiji< obiskana, kar jam je dalo še več volje do dela. Letos so dobili svoj vrt, ki meri 400 kv. metrov, ali »ekonomijo«, kakor ji pravijo cicibančki. Na njej so zasadili vse vrste zelenjavo in naredili cvetlične gredice. Vse delo na ekonomiji opravljajo sami, tako se naj lepše seznanjajo z rastjo in pridelavo zelenjave. Zelenjavo in cvetje bodo cicibani prodajali na trgu, denar shranjevali v poštni' hranilnici, v jeseni pa si bodo kupili razne igračke in knjige za svojo sobo, ki si jo bodo do zime uredili. Z »ekonomijo« imajo veliko veselje. Če tu in tam kakšen dan ne delajo na vrtu, pa se posvetujejo s svojo tovarišico Milko, kdaj bodo to ali ono stvar zasadili, okopali, in ona jim mora o vseh teh važnih stvareh svetovati. Na zadnjem delovnem sestanku so govorili, kako bodo razdelili delo na »ekonomiji« med počitnicami, ko bo pač večina pionirjev odšla v počitniške domove. Sklenili so, da bodo ta čas cicibani bolj pridno delali. Malčki, ki-jih vodi tovarišica Milka, imajo vsak mesec izlete v bližnje zadruge. Obiskali so že Lackovo zadrugo, ob rojstnem dnevu maršala Tita zadrugo Zrnkovci, ogledali si bodo med drugim gozdno drevesnico v Radvanju in obiskali Dečji dom v Slivnici. Komandant Rado je v aprilu praznoval svoj 14. rojstni dan, kar pomeni, da je iz pionirja zrastel v mladinca. Za ta dan so mu malčki pripravili še posebno svečanost. Skupno so mu prišli čestitat, prinesli so mu cvetja, kot nagrado za delo v pionirski organizaciji pa je prejel knjigo in album. Rado tega ni pričakoval, zato mu bo ta dan ostal vedno v spominu. S tem pa, da je Rado postal mladinec, se mi ločil od svojih cicibanov in pionirjev. Obljubil jim je, da bo še naprej delal med njimi in jih vodil. Tovarišica Milka vzorno vzgaja cicibane in pionirje na svojem terenu. Polna je potrpežljivosti, njen trud pa ji vračajo z ljubeznijo. Z njimi je vedno nasmejana, veseli se vsakega njihovega u-speha in ponosna je nanje. Tako pomaga tovarišica Milka yzga-l jati novi rodi — B. P, ali »neznane bolezni«, za katero naši zdravniki ne bi vedeli in ne bi bilo proti njej učinkovitih sredstev. Pojavila se je v Celju, pa tudi v Mariboru in Ljubljani je bilo ugotovljenih nekaj primerov. Bolezen prične eden do dva dni po okužbi. Otroci dobijo vročino, nahod, dražeč kašelj, ki včasih sliči oslovskemu kašlju. V težjih primerih otroci težko dihajo in izgubijo svojo zdravo barvo. Včasih imajo zelo napet trebuh, med blatom najdemo krvave nitke, ali pa bruhajo in v izbruhanem najdemo sledove rjavkastordečkaste spremenjene krvi iz želodca. Potrebno je, da ob takem primeru nudimo otroku zdravniško pomoč. To lahko napravimo s posetom zdravnika na dom ali pa s sprejemom otrok na otroške oddelke bolnišnic in klinike. Tudi v zelo težkih primerih je pravočasno zdravljenje večinoma uspešno Vendar pa ne obremenjujmo zdravnikov in jih ne kličimo za vsako malenkost,' t. j. n. pr/ nahod ali kašelj brez povečane vročine. Da se prepreči širjenje gripe med otroci, je potrebno: 1. Preprečevati je treba druženje naših najmanjših otrok (po posvetovalnicah, igriščih, dvoriščih itd,). Otroci naj bodo raje v domačem krogu, ni pa potrebno, da so doma, temveč naj bodo čim več na prostem, v kolikor pa dopušča starostna doba, tudi na 6oncu (otroci, stari nad 3 mesece), seveda ne v družbi drugih otrok. Zato je naša zdravstvena oblast tudi odložila cepljenje proti kozam za ves čas, dokler ne prenehajo primeri omenjene bolezni. 2. Vsak otrok, ki je obolel za gripo, naj ostane doma, če je lažji primer, in naj se pokliče zdravnik na dom. 3. Otroke je treba čuvati prehlada, ki utira pot infekciji. Pomladansko vreme, ki vlada pri nas, še ni ustaljeno in vročina, v kateri smo, je varljiva. Otroci s pretoplega zraka na prostem pridejo v mrzlo stanovanje in se pri tem prehladijo, kar je nevarno za njihovo zdravje. 4. Zlasti dojenčke je treba pravilno negovati in skrbeti, da ne obole na prebavilih, ker tudi prebavne bolezni utirajo pot infekciji. ZaTadi posečanja otrok na domovih naj se starši obolelih otrok obračajo na pristojne rajonske zdravnike, kakor tudi na Otroško kliniko v Ljubljani, ki je organizirala posetno službo v dopoldanskih in nočnih urah (tel. 29-75, Ulica Stare pravde). Ker se v zadnjih dneh širijo po Ljubljani vznemirjajoče in najbolj neverjetne vesti o tej bolezni, je treba poudariti, da je v Ljubljani ugotovljenih le nekaj primerov, ki ne presegajo števila primerov gripe v prejšnjih letih. Vse zgoraj navedene zaščitne ukrepe je odredilo ministrstvo za ljudsko zdravstvo le zato, da prepreči morebitni nastanek epidemije. Ljubljana, dne 26. maja 1950. v kužbe temeljito zaprašiti s kemičnimi sredstvi. V naši republiki imamo sedaj tri večje sektorje, ki so močno okuženi po koloradskem hrošču, to je Krško polje, Ptujsko polje ter področje OLO Gorica. Prva dva sektorja lahko v letošnjem letu popolnoma likvidiramo, če bomo seveda temeljito izvajali dvodnevne preglede o-kuženih parcel ter kvalitetne množične preglede. Na okuženem področju OLO Gorica moramo.odkriti vse okužbe, jih uničiti ter redno pregledovati krompiri-šča, ker je stalno nevarnost preletovanja koloradskega hrošča iz okužene Italije. Z ozirom na ta dejstva mora biti 28. maja vseljudski pohod proti koloradskemu hrošču. Ministrstvo za kmetijstvo LRS. Člani sindikalnih organizacij v Savinjski dolini pomagajo pri delu v hmeljiščih Sajenje hmelja se te dni zaključuje. Zadruge in ekonomije so svoje obveznosti v glavnem že izpolnile. Je pa še nekaj predelov, kjer hmeljevke še niso postavljene in bo treba pohiteti, kajti hmelj že raste in potrebuje opore. Zato so kmetovalcem in zadrugam priskočili na pomoč tudi člani sindikalnih organizacij v vseh krajih Savinjske doline, pa tudi skupine JA 60 se pridružile njihovemu delu. Tako so člani sindikalnih organizacij na Polzeli, in to predvsem člani krajevnih in invalidskih podjetij ter Tovarne nogavic, postavili nad 150.000 hmeljevk. Povprečno je dnevno delalo po 30 članov sindikalnih organizacij. Dobro so 6e izkazali tudi člani sindikalnih organizacij v Žalcu. Člani sindikalne organizacije tovarne Juteks so pomagali KDZ »Hmeljar« pri o-dkupu hmelja in postavljanju hmeljevk. V tej zadrugi so odkopali 7200 sadik, v arjevaški zadrugi pa 3000 sadik. V KDZ Vrbje pa so postavili 4200 hmeljevk ter posadili 51 arov krompirja. Delavci in nameščenci okrajnega kovinskega podjetja v Žalcu so v žalski zadrugi postavili 10.000 hmeljevk, v vr-benski pa 4280 hmeljevk ter pri tem opravili 424 prostovoljnih delovnih ur. Člani sindikalne podružnice opekarne na Ložnici pa so KDZ Vrbje in Velika Pirešica postavili 8000 hmeljevk ter pri tem opravili 160 prostovoljnih delovnih ur. V zadrugi »Hmeljar« pa so v 6 urah odkopali 200 hmeljskih sadik. Na ta način so člani sindikalnih podružnic veliko pripomogli, da je bil hmelj pravočasno obdelan ter so bile postavljene hmeljevke. S tem so pomagali rešiti veliko in važno gospodarsko nalogo Savinjske doline. Ivica. Prva medfakultetna konferenca zastopnikov agronomskih in gozdarskih fakultet Na agronomski fakulteti v Zemunu se je včeraj začela prva medfakultetna konferenca zastopnikov vseh agronomskih in gozdarskih fakultet v naši državi. Konferenci prisostvujejo tudi predsednik Sveta za kmetijstvo Mijalke Todorovič, zastopniki Sveta za znanost in kulturo in zastopniki republiških ministrstev za kmetijstvo. Referat »0 liku agronoma našega socialističnega gospodarstva« je imel ing. Milutin Ivanovič, ki je poudaril, da je treba na tej konferenci vzkladlti učni program fakultet z razvojem našega kmetijstva in njegovimi potrebami. Zatem je imel referat o učnem načrtu agronomskih fakultet dr. Zivojin Tesič, referat o študentski praksi pa dr. Nikola Ružinič. f liablianshi železničarji so nalboitšl v državi Ljubljana, 26. maja. V tromesečnem tekmovanju vseh glavnih postaj v državi si je priboril prvo mesto delovni kolektiv glavnega kolodvora. Kolektiv je dosegel 69.5% točk. Za ta svoj uspeh so delavci in nameščenci prejeli pohvalo ministrstva železnic FLRJ. Na delovni konferenci so uslužbenci postaje sklenili, da bodo pri tekmovanju v drugem tromesečju dosegli 90% točk. Delovni kolektiv ljubljanske postaje ima doslej 240 udarnikov, to se pravi eno tretjino vseh uslužbencev. Ti uspehi dokazujejo visoko zavest naših železničarjev, hkrati pa tudi vestnost, s katero opravljajo svoje delo. — J. K. Uspeh strojevodje Korena in kurjača Zeroviča Maribor, 2S. maja. Strojevodja Koren in kurja* Zerovič sta ▼ sredo lz Pragerskega do Celja pripeljala 1645 ton težak vlak. To je doslej največji uspeh pri večji obremenitvi lokomotiv v mariborski kurilnici. Nekateri ljudje pa nočejo razumeti pomena večjega obremenjevanji. Tilko je vozovni odpravnik postaje Poljčane v sredo ob 13..70 url postavil signal opreznosti, češ da je vlak št. 556 predčasno prepeljal postajo, čeprav dobro ve, da lahko zaradi vzpona polno obremenjeni vlaki postajo prevozijo tudi z zamudo. Navzlic temu sta strojevodja In kurjač častno izpolnila svojo nalogo. Od Celja n. rej sta peljala vlak s 2064 ton težkim to.orom, katerega sta 16 minut predčasno pripeljala v postajo Zalog. Tako sta postavila z lokomotivo serije 0.6019 slovenski rekord v čim večjem obremenjevanju lokomotiv. — K. J. ZBRALI SO 14 TON ŽELEZA Celje, 26. maja. V akciji za zbiranje starega železa so v Celju in okolici zbrali 145 ton starega železa. Posebno sta so Izkazali sindikalna podružnica tovarne tehtnic in MLO. Šolska mladina Je skoraj vsa sodelovala. Najboljša je bila I. gimnazija, saj so dijaki zbrali okrog 4 tone starega železa. Tudi v celjski okolici je akcija dobro napredovala. Največ starega železa so zbrali v Radečah in Vrhovem. Pripadniki JA so ves teden pomagali pri zbiranju In nakladanju materiala. Ker še povsod leži dosti starega železa, je potrebno, da še naprej skrbimo za to, da bo prišlo v martinarne. — J. U. Uspelo tekmovanje po šahovskem načinu Celje, 26. maja. Nov način tekmovanja po šahovskem načinu je pokazal velike uspehe v Tovarni perila v Celju. Prednost novega tekmovanja je v tem, da vse brigade po vrsti tekmujejo druga z drugo In pri tem osvajajo točke kakor pri šahu. Dnevno lahko tekmujejo vse brigade. Višek je bil dosežen zadnjega dne tekmovanja. ko sta dve brigadi presegli storilnost za 11*/». dve pa za 10*/«. Za dosego tekmovalne točke je bilo treba doseči predvsem dobro kvaliteto. Tekmovale so vse brigade, zastavico pa je prejela brigada »Ivanka«. Razstavi lokalnega gospodarstva Gor. Radgona. 26. maja. Od 4. do 11. jnnija bo v domu kulture v Gornji Radgoni okrajna razstava lokalnega gospodarstva, ki bo prikazala razvoj komunalne dejavnosti v okraju od 1. 1945. Doslej Je prijavljenih za razstavo nad 100 firedmetov raznovrstnih izdelkov. Razstav jall bodo tudi filatelisti. Vinarska zadruga v Gornji Radgoni In vinogradniška državna gospodarstva bodo razstavljala svoja vina. —rj. Ptuj. 26. maja. V nedeljo je bila v dvorani okrajnega gradbenega podjetja svečana podelitev di- plom razstavljalcem in prirediteljem okrajno gospodarske razstavo, ki je bila avgusta lanskega leta. Podpredsednik IO OLO tov. Ciril Kolarič jc razstavljalcem čestital In jim podelil diplome, katere je prejelo 18 delovnih kolektivov In posameznikov, priznanja za kvaletetne proizvode pa so bila podeljena 80 delovnim kolektivom Iz zadružnega, državnega In privatnega sektorja Letos bo druga okrajna gospodarska razstava. — M. K. Skupščina mariborskih fotoamaterjev „ Maribor, 26. maja. Mariborski foto In klnoamaterskt klub Je je eden izmed najboljših v državi. Clanl kluba so l uspehom sodelovali na velikih republiških ln zveznih razstavah. Klub ima svoje poslovne prostore in precej dobro urejen laboratorij, ki pa ne odgovarja več sedanjim potrebam, ker je število članov zelo naraslo. l:pravnl odbor kluba Je sklical v torek Izredno skupščino, na kateri so klub razfor-mlrall In ustanovili nov fotoamaterskl klub Maribor II. Tako bosta sedaj v Mariboru dva kluba, ki bosta še nadalje najtesneje povezana. Fotoamaterskl klub je plan za prvo četrtletje letošnjega leta Izpolnil s 161*/». Mariborski fotoamaterji bodo razstavljali na razstavi v Ljubljani poleg fotografij tudi fotopotrebščlne kot pincete za prijemanje slik, dva modela povečevalnih aparatov lastnih konstrukcij, krogljlčne zglobe za stative, modele laboratorijskih stativov in druge predmete. Sodelovali bodo tudi na razstavi mariborske oblasti in na zvezni razstavi v Ljubljani. Predvidevajo pa tudi udeležbo na dveh Internacionalnih razstavah v Celovcu ln Innsbrucku. — mp. TEČAJ ZA MOJSTRSKE IZPITE Gor. Radgona, 2«. maja. Poverjeništvo za lokalno gospodarstvo OLO Radgona je organiziralo prijavljeni tečaj za mojstrsko Izpite. Tečaj obiskuje 41 obrtnikov vseh strok obrtništva, ki so zaposleni pri državnem, zadružnem ln zasebnem sektorju. Tečaj bo nedvomno mnogo pripomogel k rasti obrtniškega kadra. Krajevni ljudski odbori bodo sedaj lahko odprli nova krajevna obrtniška podjetja, kar sedaj zaradi pomanjkanja strokovnega kadra marsikje ni bilo mogoče. — Iv. ti je je vzrok Dol. Lendava, 26. maja. Letos meseca marca je Kmetijski magazin Ljubljana — skladišče Maribor dostavil OZKZ Lendava več kmetijskih strojev, od katerih naj bi KDZ Menica prejela sejal-nlk ln kosllni stroj, ker sta JI radi pomanjkanja delovne sile najbolj potrebna. Komisija je pri prevzemu ugotovila, da Ima se-jalnik zlomljeno kolo, kosllnemu stroju pa glava kose In da sta torej oba neuporabna. Skladišče OZKZ Je takoj 22. inarca vrnilo zlomljene dele strojev direktno Kmetijskemu magazinu v Ljubljani s prošnjo, naj Jih zamenja ali popravi ter čimprej vrne. Posebno nujno Je bilo popraviti sejalnlk, da lil do setve bil že uporaben. OZKZ pa še do danes teh delov ni prejela In tako so morali zadružniki posejati brez stroja. Skoraj bodo začeli kositi. Kosllni stroj pa leži neuporaben, ker popravljeni del še ni vrnjen. Kositi pa bo treba na 49 hektarih. Vsega tega velikega dela zadruga ne bo zmogla z 18 ljudmi, ker Je vzporedno s košnjo treba opravljati še druga dela na 42 hektarjih. Omenjena stroja sta zadrugi potrebna In bi že morala biti popravljena. Kje je vzrok, da zlomljeni deli še do danes niso popravljeni in vrnjeni OZKZ In po čigavi krivdi so bili sploh zlomljeni? — V. D. * Nova Gorica. — Za razvedrilo starim in onemoglim v okrajnem domu onemoglih Gorica (Renče) je SKUD Vojko Premrl 18. maja nastopil z enodejanko in pevskim zborom. Prireditvi je sledila prosta zabava. — Divača. — Dne 15. maja so v kurilnici razglasili 12 udarnikov, med njimi so Pavel šabec. Franc Fonda, Albin Požrl In Anton Marič že drugič. Z medaljo dela sta bila odlikovana strnjevodla Alojz Šušteršič In kurjač Stefan Zgur — S. SI. Jutri mednarodna nogometna tekma Danska : Jugoslavija Jutri popoldne bo v Beogradu na stadionu Partizana odigrana prva mednarodna nogometna tekma med ekipama Danske in Jugoslavije. Izvršni odbor Nogometne zvezo Jugoslavije je odredil za to tekmo naslednjo reprezentanco: Mrkušlč, Horvat I.. Stankovič, Čajkovski I„ Jovanovič. Djajlč, Ognja-nov. Mitič, Hočevar. Bobek, Vukas. Reprezentanca je po našem mnenju dobro sestavljena, kljub temu. da jo izbira ter kvaliteta igralcev skoraj enaka. Presenetila je tudi postavitev bivšega igralca nogometnega moštva Garnizije Ljubljana Hočevarja, na mesto srednjega napadalca. I Vardar : Partizan 1:1 Skoplje. 24. maja. Prijateljska nogometna tekma med skopeJjskim »Vardarjem« in moštvom CDJA »Partizan« se je končala neodločeno 1:1 (1:0). Tekmi je prisostvovalo 12.000 ljudi. Sodil je Ivanovski iz Skoplja. Nedeljski spored na Stadionu Ob 13.30: Ženska rokometna tekma Dinamo, Zagreb — Enotnost, Ljubljana. Ob 14.15: Nogometna tekma VTP Ljubljana — Papirnica Vevče. Ob 15.45: Mednarodna rokometna tekma Eelen Iz Gradca — Enotnost, Ljubljana. Ob 17: Nogometna tekma III. zvezne lige Rabotnlčkl, Skoplje — Železničar, Ljubljana. Na Rakovniku: Korotan — Krim ob 17. Zvezna namiznoteniška liga Gostovanje Mladosti v Ljubljani V soboto se bosta v prvenstvenem dvoboju pomerila zagrebška »Mladost« in ljubljanska »Enotnost«. Upamo, da se bodo igralci »Enotnosti« uspešno zaperstavljali igralcem »Mladosti«, ki bodo nastopili v svoji najmočnejši postavi z državnim prvakom Dolinarjem Žarkom na čelu. Pričetek tekmovanja ob 20. url v soboto v »Grili roomu« (hotel Slon). Prijatelji bele žogice vabljeni! Mednarodna rokometna tekma Ellin : Enotnost V nedeljo popoldne bo na stadionu ob Tyr-ševi oesti prva mednarodna tekma v rokometu, med najboljšim slovenskim moštvom Enotnostjo iz Ljubljane in sindikalnim pr- Zvezna košarkaška liga JEDINSTVO (Zagr.) : ENOTNOST v nedeljo ob 17,30 na igrišču v šiški VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dne 26. maja ob 7. uri: Področje visokega zračnega pritiska nad Azori naglo raste in odriva morski polarni zrak iz Sred- nje Evrope in s tem bo ostalo pretežno lepo vreme tudi pri nas. Danes vlada v Sloveniji sončno z delno oblačnostjo in najnižjo temperaturo plus 8 stopinj C v Slovenjgradcu. Vremenska napoved za soboto 27. maja: Pretežno sončno vreme. Ponoči temperatura 10 stopinj C, čez dan se bo dvignila na 26 stopinj C Vremenska napoved za nedeljo 28. maja: Se nadalje lepo vreme. Temperatura brez bistvene sprememb«. vakom graške oblasti Ellinom. Gostje igraje hiter, moderen in temperamenten rokomet Tudi Enotnost se jo v zadnjem času vidno popravila, tako da upamo, da bo tekma izredno zanimiva. V moštvu Enotnosti bosta nastopila kot gosta tudi Zagrebčana Cerič (vratar) in Marold (napadalec). Pričetek glavne tekme bo ob 15.45. V predtekmi, ki s« bo pričela ob 13.30, pa bosta nastopali ženski vrsti zagrebškega Dinama in domače Enotnosti. Zmagi Branoviža in Palade v Parizu Pariz, 26. maja. V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Parizu je Brano-vič premagal Moorpsya (Irska) s 5:7 6:3, 8:6, 4:6, 6:0. a Palada Farendra (Italija) s 6:2, 3:6, 6:1, 6:3. Atletsko prvenstvo ljubljanske univerze bo dane« na letnem telovadišču v Tivoliju. Pričetek ob 16. uri. Moški tekmujejo v panogah: 100 m. 400 m, 1500 m. višina, daljina, krogla, disk, kopje. 4X100 m. Zensko: 100 m, 500 m, višina, daljina, krogla, 4X100 m. Tekmujejo samo redni slušatelji univerze in visokih šol. Tudi smučarji bodo polagali račun V nedeljo 28. maja t. 1. ob 9.30 bo v sindikalni dvorani — ministrstva za komunalne zadeve Ljubljana. Cankarjeva 18-1 (bivša poštna hranilnica) skupščina Smučarske zveze Slovenije. Dnevni red skupščino jo ta-le: 1. Otvoritev. 2. Volitve: a) zapisnikarjev, b) overo-vateljov. c) kandidne. komisije, d) komisije za reševanje predlogov, pritožb itd. 3. Poročila: a) sekretarja, !>) načelnika tehničnega odseka. 4. Diskusija ,o delu. 5. Poročila blagajnika in nadzornega odbora. 6. Referat o mladinski in prodvojaški vzgoji. 7. Volitve .novega odbora. 8. Rešitev predlogov, pritožb itd. 9. Sklepi in plan dela za bodoče leto. 10. Določitev delegatov za skupščino SS.T. Gradbinci so tekmovali v teku Nedavno ustanovljeno fizkulturno društvo gradbeno industrijskega podjetja SD »Gradis« je priredilo interno tekmovanje v teku čez drn in strn, katerega so se udeležili posebno mlajši delavci. Tekmovanja se je vsega skupaj udeležilo 8G2 tekmovalcev kar priča, da je društvo zajelo večino delavcev in nameščencev tegn podjetjn. Nato pa je društvo prvake ter drugo in tretje plasirano tekmovalce vseh aktivov povabilo v Ljubljano na društveno prvenstvo. V tem tekmovanju so so posamezni tekmovalci izkazali kot pravi talenti. Tako je mladinka Štern Iva z gradbišča HC Moste v lepem, slogu in v izredno lahkotnem teku zmagala z velikim naskokom. Mlinarjeva, ki je bila na državnem prvenstvu v Beogradu 10.. pa je šele v poslednjih metrih prehitela začetnico Golivškovo z gradbišča Šoštanj. Pri članih na 2000 m jo zmagal Lisica, Ljubljana 6:21,8, 2. Mlinarič HC Moste. Pri mladincih je zmagal Malaršič. * Rio de Janelro. — Čeprav So ni sestavljen uradni program tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v Braziliji, vendar je že skoraj gotovo, da se bosta 24. junija ob slovesni otvoritvi nogometnega prvenstva na novem stadionu v Rio de Ja-neiro sestali Brazilija in Jugoslavija. Druga srečanja bodo 25. in 29. in 2. julija. Program tekmovanja bodo objavili ta teden. -Šolstvo- Izpili učiteljskih tečajnikov v juniju. Diplomski izpiti učiteljskih tečajnikov se bodo vršili 12 junija 1950 ob 8. uri na Ekonomskem tehnikumu v Ljubljani. Predhodni izpiti pa se bodo vršili 15. junija 1950 ob 6. uri na poljanski gimnaziji v Ljubljani. Kandidati naj pošljejo kolkovane prijave na personalni oddelek Slinistrstva prosvete. Opisovanje v prvi razred osnovnih iol. V prvi razred osnovnih šol se morajo obvezno vpisati vsi otroci, ki bodo do Sl. decembra 1950 dopolnili sedem lot. Le izjemoma se lahko vpišejo na prošnjo staršev in na podlagi zdravniškega potrdila tolesno krepki in duševno razviti otroci, ki bodo dopolnili sedem let do konca fobruarja 1951. Prošnje rešuje upravitelj šole samo v primerih, čo je v razredu manj k-ot 30 ttčencev, pa je še prostor na razpolago. Zaradi vpisa takšnih učencev se na šoli ne smejo odpirati novi oddelki. — V prvi razred osnovnih šol naj upraviteljstva vpisujejo do 29. junija, da bodo številčne podatke o vpisu v prvi razred lahko vnesli v statistični list ob zaključku šolskega leta. * 3021 '/.obotehničva srednja šola v Ljubljani, Lipičeva ul. 1, obvešča vse dijake, ki so želijo vpisati v to šolo, da bo vpisovanje v dneh 26., 27. in 28. junija 1950 od 9. do 12. uro. V dneh 29. in 30. junija 1950 bodo sprejemni izpiti, pri katerih se bo preizkušala sposobnost za zobotehnični poklic, in to od 7. ure zjutraj dalje. Pogoji za sprejem so: dovršena nižja gimnazija ali sedemletna šola. Ob vpisu je treba predložiti sledeče dokumente: 1. prošnjo, kolkovano z 10 din; 2. lastnoročno pisan življenjepis, kolek 5.— din: 3. rojstni list; 4. spričevalo o nižjem tečajnem izpitu; 5. potrdilo o nekaznovanju; 6. potrdilo o državljanstvu; 7. potrdilo o vpisu v volilni imenik za one, ki so dopolnili že 18. leto; 8. prošnjo za štipendijo, potrjeno od KLO, in potrdilo o premoženjskem stanju staršev; Vse priloge morajo biti kolkovane g 5 din. Vsa nadaljnja navodila bodo kandidati prejeli ob vpisu ▼ šolo. 636 GLEDALIŠČE—— DRAMA - LJUBLJANA Sobota. 27. ob 20: Ostrovski: »Goreče »re*«. Zaključena predstava za Litostroj. Nedelja. 28. ob 20: Ostrovski: »Goreč« srce«. Izven. OPERA Sobota. 27. ob 20: Massenet: »Don Kihot«. Zaključena predstava za sindikate. Nedelja, 28. ob 20: Bizet: »Carmen«. Gostu* jeta Simeon Car, baritonist sarajevske Opero in Ksenija Vidalijeva. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Sobota. 27. ob 18: Levstik-šorn: »Martin Krpan«. (Zaključena predstava za DID »Titov dom«). Nedelja, 28. ob 10: Levstik-šom: »Martin. Krpan«. Predprodaja vstopnic pol ure pred predstavo pri bla.ga.ini MLGf na Sv. Jakoba trgu. KRAJ. GLEDALIŠČE ST. VID-LJUBLJANA KUD Milan Majcen Sobota. 27. maja ob 20: J. Kranjc: »Direktor Čampa«. S'stič. Zaključno tekmovanje. Cisti dobiček v korist Rdečega križa terena Št. Vid. MKUD »STANE ZAGARc Kranj, I. gimnazija uprizori v Prešernovem gledališču Marša-kovo igro: >Mucin dom«. Predstave: Sobota, 27. maja ob 20. — Nedelja, 28. ob 18. SKUD »TINE ROŽANC« dramska sekcija Sobota, 27. maja. ob 20: Gogolj: »Revizor«. Gostovanje v Šoštanju ffizkutturnl dom). Nedelja, 28. maj,^ ob 14: Gogolj: »Revizor«. Gostovanje v Velenju (rudarski dom). MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 27. maja ob 19.30: Schiller: »Kovar- stvo in ljubezen« Repriza. Nedelja, 28. maja ob 19.30: Schllleri »Kova rstvo in ljubezen«. Režija prof. Tomažič Jože. Uspešno delo alpinističnega odseka PD Trbovlje Na občnem zboru Planinskega društva Trbovlje so izvolili tudi novo vodstvo alpinističnega odsoka. Nov odbor jo uredil evidenco nad poslovanjem ter vsak teden sklicuje strokovne in politične sestanke. Februarja je alpinistični odsek priredil Planinski sejem, katerega čisti dobiček jo uporabil za vzdrževanje alpinističnih tečajev v Zimski sezoni. Prvi tečaj je imel marca v gorah Prisojnika, Mojstrovke iu Ponc. Tečaja se je udelcr/jilo 10 članov la H rnslnikji in 8 iz Trbovelj. Točaj je prav dobro uspel. Republiškega zimskega tečaja na Korošici se je poleg pripravnikov lz vso Slovenije udeležilo tudi tečajnikov is Trbovelj. V počastitev 1. maja so se tildi trboveljski alpinisti udeležili vzpona na vrh Triglava, kjer so zakurili kres. Tega vzpona so go od vseh pozvanih odsekov Slovonije udeležili le trboveljski, zagorski in brastniški odseki. Po 12 urni borbi s snegom in plazovi so se prebili do Aljažovega doma in odtod preko Praga na Kredarico. Alpinisti so se udeležili tudi proslave 1. maja v Trbovljah ter Titove štafete. S svojim delom kažejo alpinisti iz Trbovelj, Zagorja ter Hrastnika brezmejno predanost do tovariša Tita in Partije ter pripravljenost, da ob vsakem času ln proti vsakomur branijo svoje ljubljene gore. — š. S. Kolesarske dirke v čast rojstnega dne maršala Tita je organiziral KSS Zaleo v nedeljo 21. t. m. Dirk se je. udeležilo 7 članov sindikalnih podružnic. Vozili so v razdalji 12 km. Prvo mesto je dosegel Godler Jane*, član sind. podružnice lesnega podjetja v Petrovčah. Tekmovalci so prejeli zaslužene nagrade. Kamnik. — Sinoči je uspelo nogometašem Kamnika v nočni tekmi premagati kombinirano moštvo Odreda z rezultatom 5:4 (2:2). Zagreb. — Na prvenstvu LR Hrvatske v kolesarstvu je zmagal med člani Milan Zrinjski pred Solmanom, Osrečkim in Strai-nom, med mladinci pa Jakša Bižaca pred Stankom, Bogovičem in Bajlom. S A H MOŠTVENO PRVENSTVO LJUBLJANSKE OBLASTI Oblastni šahovski odbor ljubljanske oblasti je razpisal moštveno prvenstvo, ki se začne jutri 28. maja. Tekmovanje je razdeljeno na predfinale in finale. Prijavilo e« je 15 društev in sekcij, izmed katerih bo igralo finale 8 najboljših moštev. Predfinale igrajo jutri. 28. maja, naslednji pari: 1. SSD Celje — Krim II v Celju, 2. SS1) Rudar — Triglav I v Trbovljah. 3. SKUl) »France Rozman-Stane« II — Železničar v Modvodah, 4^ SKUD »France Rozm-au-Stanci I — LUSK I v Medvodah, 5. Triglav II — SKUD »France Rozman -Slane« 111 v Ljubljani, 6. Krim III — LUSK III v Ljubljani. 7. Papirničar — LUSK II v Vevčah; DOZ iz Ljubljane je prost. Finale se bo igralo v Ljubljani dvakrat tedensko in sicer vsako moštvo z vsakim. Zmagovalno moštvo tega finala tekmuje naprej s prvakoma primorske in mariborske oblasti za prvenstvo Slovenije. Prvak Slovenije pa nadaljuje tekmovanje v državnem polfinalu, kjer igrajo republiški moštveni prvaki. Mariborski »Polet« ima, zaradi lanskih uspehov', direkten vstop v državni polfinale, ljubljanski »Krim' pa ima pavico igranja v I. državni ligi. • S. k. »Krim« ln S. d. »Triglav«! Imena igralcev, ki potujejo v Celje in Trbovlje. to nabito na deski v šahovskem domu! NAŠE NAROČNIKE, ki z naročnino niso na tekočem, pozivamo, da naročnino takoj poravnajo, drugače jim bomo list ustavili. Uprava »Ljndske pravice« DNEVNI VESTI------------------ Do nailaljncga so ukinjene vse posvetovalnice za otroke ln doječe matere. Potrdila za dodatno karte doječim materam bodo izdajala rajonska poverjeništva za ljudsko zdravstvo vsak potok od 9—10. S 1. junijem 19M sq izloči naselje 2apuže Iz okoliša pošte Lesce tor vključi V dostavni tokoliš pošte Begunje pri Lescah. Flzkutturna zveza Slovenije — gradbeni odsek »e je preselil iz dosedanjih poslovnih prostorov v Narodni dom, vhod s Prešernove oeste (Bleivreisova). 3036 Poslužujte se Putnlkovega vlaka Beograd —Reka—Beograd! 3053 Pomorsko-brodarsko društvo »Cveto Močnik« . Ljubljana, bo imelo dno 29. maja 1950 Izredno letno skupščino, ki se bo vršila ob 19.30 v dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti. Na skupščini bomo razpravljali 0 pripravah za I. kongres Ljudske tehnike Slovenijo, izvolili delegate za mestno konferenco ter izvršili pregled našega dosedanjega ded«. Vabimo vse člane in prijatelje društva k polnoštevilni udeležbi. 3051 Društva slovenskih književnikov vabi člane in kandidate na VI. rodni letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega odbora, 2. volitve, 3. razno. Občni zbor bo 9. junija ob 20. uri v društvenih prostorih v Wolfor\>i ulioi l-III. — Odl»r. 3022 Avtomoto društvo rajona III. poziva vse svoje člane na izredno skupščino, ki bo 29. maja ob 20. uri v prostorih društva Poljanska Cesta 52. Udeležba obvezna. — Uprava. Dežurno zdravniško službo v Celju ima od sobote 27. maja opoldne do ponedeljka 29. maja do 8. ure zjutraj dr. Fišer Jože, Kr-Hšnikova ulica 2. Razstava slovenskih upodabljajočih umetnikov odprta v Moderni galeriji vsalk dan od 9,—19. ure- , 2748 OMEJITEV PROMETA Na osnovi ugotovitve komisije, ki je pre- fledala stanje železniškega nadvoza pri denski vasi, to je relacija Grosuplje, Kačna, Zaenska vas, Dobrepolje, se omeji ves težak tovorni promet. Da se izogne eventualni nesreči, je dopusten omejeni promet za tovor do maksimalno 1 tone. Ta omejitev prometa velja do nadaljnjega. 3048 Uprava za ceste — Grosuplje. Podružnica Društva upokojencev na Jese-■ leah bo imela svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR v nedeljo 28. maja 1930 ob t. url v veliki avoranl Titovega doma na Jesenicah. Na dnevnem redu so porodila podružničnih funkcionarjev, sklepanje o poročilih in predlogih ter volitve upravnega odbora, finančnega nadzorstva, delegatov, razsodnikov-predsednikov za razsodišče pri podružnici ter raznoterosti. \ Občni zl>or je sklepčen, če je navzočih najmanj polovica Članov podružnice. Po preteku pol ure pa sklepa občni zbor polnove- 1 javno ob.( vsakem številu navzočih Članov. Udeležba je za člane obvezna, zato pridite vsi! — Upravni odbor. CIRKUS V TIVOLIJU V soboto 27. maja ob 20. uri zvečer se bo vršila gala-predstava z novim programom in novimi artisti. Mladini do 16. leta tudi v spremstvu staršev obisk cirkusa do nadaljnjega strogo prepovedan. — Uprava, -KONCERTI- II. Javna produkcija harmonikarske šole MKUD »Kajuh« bo v ponedeljek 29. maja ob 20 v Mladinski dvorani, Frančiškanska ulica. Predprodaja vstopnic v sekretariatu društva Stari trg 8. Mladinski pevski zbor SKUD »Miha Pintar« iz Ruš, 208 mladih pevk in pevcev pod vodstvom prof. Ritoca bo koncertiral v veliki filharmonični dvorani v ponedeljek 29. maja ob 20. uri. Zbor je na glasu kot eden naših najbolj&ih mladinskih zborov,, zato obisk priporočamo. Vstopnico v Knjigarni muzikalij. Pianist Kendal Taylor koncertira pri nas Se v torek 30. maja ob 20.30 v Unionu. S spreindjova-njein Simfoničnega orkestra bo igral Lisztov in Čajkovskega koncert. Za uvod igra orkester Smetanovo simfonično pesnitev Vltava. Dirigent Jakov Cipci, koncert jo za abonma. Vstopnice od danes popoldne daljo v Knjigami muzikalij. Koncertne abonente opozarjamo, da imajo za »voj abonma koncert v torek 30. maja v Unionu. Pianist IffeudaLl Taylor. orkester Slov. filharmonijo. V Novem mestu bo ▼ nedolgo 28. maja ob 16. uri koncert pevskega zbora Glasbene matice ljubljanske. Danes so prireditve koncertne poslovalnice v Zagorju. Planici. Tolminu, Cateških topdi-cah in Mariboru, jutri v nedeljo v Bovcu, Kranjski gori in Novem mestu. 3028 -KliO- MABIBOR PARTIZAN: Ameriški film *To- per potuje«, črnog. me«. 6. UDARNIK: Angleški barvni filin »Sara-banda za umrle ljubimce« tednik. Pionir 8. POBREŽJE: Češki film »Pardubiške gospe«, črnog. mes. 2. CELJE METROPOL: Sovjetski film »Zlati ključek«, črnog. mes. 7. DOM: Ameriški film »Vojna divjih mačk«, fizkultura 7. KAMNIK: Ameriški film »Njen obraz«. Obzornik 41. JESENICE MESTNI: Avstrijski film »BeU sen«, makedonski me«. 12. KRANJ STORŽIČ: Francoski film »Po ljubezni«. fizkultura in šport 1. SVOBODA: Češki film »Gosli in sanje«, bosanski mes. 21. RADOVLJICA: Sovj. film »Jan Rajnis«, fizkul. iu šport 14. VRHNIKA: Angleški film »Brata«, lutkovni film Pionir in dvojka. DOMŽALE: Italijanski film »Tatovi koles«, kratki film Mladi kadri pomorstva. ŠOŠTANJ: Jugoslov. film »Zgodba o tvornim« tednik. SEŽANA: Avstrijski film »Dunajske melodije*. kratki film Ptuj. KOČEVJE: Ameriški film »Jane Eyre«, nauk in tehnika 3. ROG. SLATINA: Nemški film »Corona«, hrvaški pregled 1. —VESTI IZ MARIBORA— SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Sobota. 27. maja ob 20: Gogolj: »Revizor«. Izven. Nedelja, 28. maja ob 20: Goldoni: »Ližnik«. Izven. V Mariboru bo drevi ob 20 koncert ene Ervih naših pianistk, snane umetnice Meilite orkovič. Umetnica sodeluje tudi pri simfoničnem koncertu v ponedeljek 29. t. m. v Mariboru. Dežurstvo lekarn: V soboto 27. maja III. mestna lekarna. Trg Rdeče armade 3. Zdravniško dežurno službo v Mariboru opravlja od sobote 27. maja od 12. ure opoldne do ponedeljka 29. maja do 8. ure zjutraj dr. Vizjak Franc, Kneza Koclja št. 2. Za obiske na dom je treba javiti pri Reševalni postaji. Koroška cesta 12 tel. St. 22-24. -PRESKRBA- DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča potrošnike, da « nabavijo meso v soboto in nedeljo *>• '•. na živilske nakaznice R—la, jap. »T,, R—lb. R—2a. R—1, Rž-l, R-Ž2, RS—2; D—1. D—2, D-3. SO-1, SO-*. za mesec maj t. 1. ... tj, Meso sl lahko nabavijo tudi dajaloi noseče ženo, dojilje, udarniki in bounB. V soboto 27. t. m. dele meso neprekuu od G—18 vse prodajalne mesa „ .a V nedeljo 28. t. m. dele meso od čajne rajonske poslovalnice in poslovat na trgu. ^ Višina ohroka in številke odrezkov o*" objavljene na vidnem mestu v P°sl° 03 ' DELITEV ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MESEO JUNIJ 1950 Narodna banka FLRJ Ljubljana t>o jj® živilske nakaznice za mesec junij uradom iu ustanovam MLO Ljubljana ? , nega in republiškega značaja ,v j 27. maja od 8 do 11.30. Za območje RLO III, RLO V bodo delile nakaznice stojne rajonske filiale Narodne baM«’,. območje RLO II in RLO IV pa fili*1*?«. rodne banke 601. Ljubljana, Tyrševa c» DELITEV ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MESEC JUNIJ 1950 na področju OLO Ljubljana-okolico Narodna banka FLRJ. podružnica..^,. Ljubljana, Miklošičeva c. 10, do delila * ske nakaznice za mesec junij 1950 in ustanovam zveznega in republiškega f čaja na območju OLO Ljubljana-okoli ponedeljek. 29. maja 1950. PREDAVANIM—‘ CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA Vse obiskovalce poljudno-znanstvenin , 5. davanj na CLU, kakor tudi taste, ki » vi. terih koli razlogov niso imeli .PrK‘ t„liet-deti med nami, vabimo na nocojšnji ^ ni večer, ki bo ob 20. url v Mali nični dvorani na Kongresnem trgu. f” čili bomo letošnjo sezono predavanj-podlagi napak, doseženih uspehov, vase tike, predlogov in nasvetov pa.se b"7,visi tiili bolj sistematično organizacije prea v prihodnji sezoni. -RADIO- Poročila ob 6.15, 7.00, 12.30. 15.00, l^- tr in 23.30 - 6.00 Budnioa — 6.05 Jutranja lovadba — 6.30 Veseli zvoki — 7.10 8.W _ tranji koncert — 12.00 Opoldanski komcei (j 12.40 Pisan glasbeni spored — vmes op ^ .j' —13.15 Mladinska oddaja: Tovariš "ojii« Lahek spored izvaja Mali ansambel Ljubljana p. v. Alberta Jermola ■" r,rj Spomladanska razstava 1950 — B°' saksofonist Srečko Dražil, pri ■* jan Adamič — 15.10 Glasbena medi* 15.15—15.30 Fizkulturni pregled T..^ \'ali04 pionirski zbor iz Jevnice p. v. Mihe * ^ — 18.10 Oddaja 7.a pionirje: Izlet na lr — 18.30 Igra Zabavni orkester Radia (Prenos iz Zagreba) — 19.15 Novosti diskoteke — 20.00 Tedenski zunanje-P01 ijO pregled — 20.15 Glasbena medigra Slovenska narodna glasba (Prenos v (j- — 20.50 Jovajn St. Popovič: Pokondire® u, kva — 21.30 Igra Zabavni orkester ** Ljubljana p. v. Mihe Gunzka. ' Cvetežar — 22.15 Za ples in razvedm 23.35 Zaključek oddaje. -OGLASI- VRTNE SADIKE: zelje, paradižnik, Pf Irnl Ar n r> rrirrf L- o f i ! n taIaTIO *-*v ni prodaja v večjih !n manjših n”*';;-., ,, svoji ekonomiji Stetenberg, počitni**} Ji Ministrstva težke industrije FLBJ . w pri Poljčanah Telefon — Makole 1 ,i KONTNIKE F. K. 13/2 (bele) zamenja®?*)* F. K. 13/1 (DZ obr. 6, 7 rdeče). Induft^U servis, detail, Ljubljana. TyrSeva jjP 34-71. ^ DRŽAVNIM USTANOVAM prodam kuhalnik za kavo, porcelanasti unU’ školjko za pissoir, bidot, točilno mize in stole. Gojak, Jesenice, Gosi^ (S' ska 48. ni- DVOSOBNO STANOVANJE, udobno, T f žini Ljubljane zamenjam za en Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Lj- P1 pod št. 3025. j#}* ZAMENJAM komfortno enosobno e*®1!« fF s kopalnico v Mariboru. Maistrova tličje. levo (bivši Huterjev blok), vrednim eno ali dvosobnim stanovaBJ^i)' Ljubljani. Ponudbe na podružnic^ jet. pravice« v Mariboru pod »Stanov« ^ ČRNO LISTNICO z 1200 din in osebni®1,,^ kumentl sem izgubil 21. t. m. v ne listnico 7. dokumenti na naslov- . Jr Ivan, Selo 13, p. Moravče. Denar ** jOl drži za nagrado. pol)0 TOVARIŠA, ki je 24. t. m. izstopil ?., # iz vlaka, ki prihaja iz Maribora. °®-rll# ter odnesel aktovko z umazani« v prosim, da jo vrne na naslov: 3»>' Bezenškova 22, Ljubijana-Moste., ^.1 IZGUBIL sem pred ca. 4 tedni diopt =. Najditelju povem pred Iz™..,'it8 kakšna. Naslov v ogl. odd. »Lj. ^ . GL” IZGUBIL som na poti na Črni vrh lico 4 manjše ključe na obročku. jfejjj lja prosim, da jih izroči urarju * JO« Miklošičeva 14. -o**' NALIVNO PERO tintonkuli-logos bila 19. t. m. na pošti. Ker sem rf jel C dentka, prosim tovariša, ki je leg, naj ga vrne na naslov: KranJ 5^ rina. Drabosnjakova 10, Ljubljana' . «. TEMNOMODRO OBLEKO sem !*#} --• -t. m. od partijsko šole na Kod®1.}" Bijovika. Najditelja prosim, da J" partijsko šolo, Kodeljevo. ^loj5 KNJIŽICO ZA KOLO na ime Pr0*®^ 0% St. S/1-14071 sem izgubil 25. t. " d? i nika do Kranja. Najditelja P1*? I&| nroti nfltrrnrH vm« -%r R-nl^tOVO * 3% proti nagradi vrne v ljana. »ans'' IZGUBILA sem temno moder w pulover s svetlo-modrimi zvezni n prednjih delih. 24. maja od cerkve tra do Čevljarske zadruge na Zai° Prosim poštenega najditelja,.na proti nagradi v ogl. odd. 'Ljudske P RJAVO AKTOVKO, je nekdo pofflgto 24. t. m. pri podjetju »Ura«, ” ,rotJ ul. 6. Prosim — J---------------1 ^rn® frradi ali jiva in j_ ________________ kliniko. Zaloška 2, ali »Uri«. VRHNJO MAJO sem izgubila 2-dne na cesti pri Sežani. Tovarl^^jj, rosim ga. da ml jo vrne v 11 vsai knjigo, ki je jo last klinike. Dostaviti F vornega avtomobila, ki jo je n» sim. aa jo proti nagradi vrne “ . Colja Marija. Šmarje 26 pri S«**®*, osmrtnica ^ Po kratki, mučni bolezni nas jj. naš skrbni mož in oče JOŽE BO* net$,tr jtreb dragega pokojnika J> bU t. m. na pokopališče v St. Vidu Ijano. — Žalujoča žena, hčerka *J> ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z t’ spremljali našega MARJANA poseVLjt1 na zadnji poti — iskrena hvala- Mitični' zahvaljujemo terenu Moste-Selo, organizaciji, prof. zboru moSčans^sKa p' zije. sošolkam in sošolcem za f lovore in vsem darovalcem ujoča mama Ema in sorodstvo. Ufgd , Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Nafll?’ upra*?j štva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva i" i 52-61 do 52-65 — Telefon naročninsketfa oddelka '50-30 — Telefoo 06 oddelka 36-89 — Stev. ček. računa 604-90601-0