DRA2GOŠE - Partiza nska rasica v selški dolini je pripravljena 2a jutrišnje in nedeljsko slavje. V Dražgošah bodo namreč jutri in v nedeljo že tradicionalne dvaindvajsete prireditve Po stezah partizanske -Jelovice. Te prireditve, ki vključujejo tekmovanja in pohode, so ob občinskem prazniku Škofje Loke in ob osemintrideseti obletnici Dražgoške bitke. Slavje bodo že jutri začeli smučarski tekači, ki se bodo potegovali za najboljšega v spominskem jugoslovanskem pokalu. V nedeljo pa bodo nastopili smučarski tekači, sankači in pripadniki ZR VS ter ZSMS, ki se bodo pomerili v patrolnem teku. S startom in ciljem pred spomenikom v Dražgošah bodo devetič tekmovali tudi pripadniki TO S RS, JLA in milice. Poleg teh prireditev pa bo v nedeljo še osem rekreativnih pohodov. Ob 14. uri bo pred spomenikom v Dražgošah osrednja prireditev, (dh) ^eto XXXIII. Številka 2 Ustanovitelji: občinske konference SZDL I esenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ES Trtic — Izdaja Časopisno podjetje 'las Kranj - Glavni urednik Igor Slavec A Odgovorni urednik Andrej Žalar Kranj, petek, U. 1. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1060 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Manjša rast, drugačna delitev Počasna rast izvoza in velik uvoz, neustrezna sestava proizvodnje, prevelik obseg naložb, nizka akumulacija TOZD, preveliko zaposlovanje na neproduktivnih mestih ter velika odvisnost od uvoza nafte, reprodukcijskega materiala in surovin zahtevajo ostre stabilizacijske ukrepe. Vendar bomo gospodarsko stabilizacijo lahko dosegli le, če bo vsaka temeljna organizacija, samoupravna interesna skupnost ali družbenopolitična skupnost izdelala konkreten program stabilizacijskih ukrepov in jih tudi uresničevala. Osnova zanje je resolucija o politiki uresničevanja razvoja SFRJ, ki so jo sprejeli na zadnji seji skupščine SFRJ. Resolucija predvideva, da bo letos družbeni proizvod porastel za 5 odstotkov, vendar le, če bo storilnost večja in gospodarjenje boljše in, če bomo boljše izkoriščali proizvodne zmogljivosti. Zaposlovali naj bi manj kot pretekla leta. Naložbe v gospodarstvu pa se bodo lahko povečale le za 6 odsotkov, vendar pa bo še ta rast odvisna od razpoložljivega denarja. Pretekla leta smo precej denarja za nova vlaganja dobili v tujini, letos pa kot kaže na to ni raču-računati. Ker bo denarja manj, morajo v vseh republikah do konca prvega tromesečja ugotoviti, kakšne so predračunske vrednosti naložb in oceniti, zakaj prihaja do prekoračitev. To pa zato, ker je treba denar porabiti le za naložbe, ki so posebnega pomena in za dokončanje začetih. Izvoz naj bi se povečal za 6 odstotkov. Samo s tako velikim izvozom bo mogoče doseči načrtovano rast proizvodnje. Uvoz pa bo usklajen s plačilno bilančnimi možnostmi. Če planiranega izvoza ne bomo dosegli, se bo zmanjšal tudi uvoz. Manjša rast družbenega proizvoda in manjša rast proizvodnje pa zahtevata drugačno delitev dohodka. Sredstva za skupno porabo se bodo smela v gospodarstvu povečati za 14 odstotkov, v drugih organizacijah pa bodo smeli v ta namen porabiti le za 10 odstotkov več kot lani. Pri tem je izvzet le denar namenjen za stanovanjsko gradnjo. Rast osebnih dohodkov in druge porabe bo v republikah urejena s posebnimi družbenimi dogovori, ki morajo biti sprejeti do konca tega meseca. V Sloveniji naj bi sredstva za osebne dohodke v celotnem združenem delu naraščala za četrtino počasneje od dohodki in počasneje od čistega dohodka. To pomeni, da bi ob načrtov ini 22-odsotni rasti dohodka lahko združeno delo povečalo sredstva za osebne dohodke za približno 16 odstotkov. Za toliko pa jih največ lahko povečajo družbene dejavnosti. Do konca marca pa morajo samoupravne akte o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov sprejeti tudi v vseh temeljnih in drugih organizacijah. Dokler teh dogovorov in sporazumov ni, se tudi osebni dohodki ne bodo smeli povečati in bodo morali ostati na enaki ravni kot so bili lani novembra. L. Bogataj ■Janku Potjanec i: Vincarjer je prejel mah, plaketo skupščine občine Skofja Loka. — Fato; F. Perdan Ob prazniku občine Škofja Loka Bolj odgovorno do prihodnosti Na slovesnosti v počastitev občinskega praznika je Viktor Žakelj ocenil razmere v občini — Podelili so priznanja občine Škofja Loka in »inovator leta« — Odlikovanje predsednika Tita je prejel Drago Vraničar-Fedja V sredo popoldne je bila v dvorani kina Sora v Skorji Loki slovesnost v počastitev praznika občine Skofja Loka, ki ga praznujejo v spo min na znamenito dražgoško bitko, ko se je v začetku januarja Cankarjev bataljon spopadel z do takrat nepremagljivim sovažnikom. Slavnostni govornik. predsednik občinske skupščine Viktor Zakelj je fTovor potuje neorganizirano ^Komisija za integralni transport Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko namerava ^v}etos posvetiti največ pozornosti organiziranju in povezovanju transportne, pretvorne, skladiščne ;vjW špediterske dejavnosti, kjer Gorenjska za-wi ostaja za drugimi deli republike Kranj - Pretok blaga in uva-SUnje integralnih oblik transporta ^terjata odločnejše ukrepanje in Organiziranje vseh, ki sodelujejo pri i Pretoku blaga. Predolgo smo slabosti e ugotavljali in zato z doseženim ne noremo biti zadovoljni. Zadovoljujemo se z delnimi rešitvami v želez-(iSkem, cestnem, pomorskem in račnem prometu, ugotavlja v letoš-jern delovnem programu komisija I integralni transport pri Medob-nski Gospodarski zbornici Gorenj-io Blago gre svojo pot, kar po-peSuje neracionalnost na tem po-ročju in prispeva, da je celotno •odročje transporta vedno dražje. Več vzrokov je za takšno stanje, llavni so razdrobljenost pri pretoku »laga, slaba povezava med organi-:ac ijami in izvajalci transportnih toritev, neuresničena delitev dela ned prevozniki in neenotna ponud->a, preslaba obveščenost med pre- vozniki in proizvajalci, slaba kadrovska zasedba in neracionalna izraba prevoznih sredstev. Marsikje v Sloveniji so se učinkoviteje kot na Gorenjskem lotili urejevanja te problematike. Ljubljana ima 250.(XX) kvadratnih metrov velik prostor za distrubicijo blaga, hrambo in pretovarjanje, Maribor 20.000 kvadratnih metrov velik prostor, Celje. Maribor in Novo mesto pa imajo nekoliko manjše distribucijske prostore. Za potrebe transporta se organizirajo tudi drugje in v blagov-nodistribucijske centre vključujejo prostore za pretovarjanje, manipulacijo in distribucijo, natovorne in raztovorne rampe, najrazličnejše rampe in terminale za razne oblike blaga, ter špeditersko in carinsko službo. Le tako je mogoče obvladati blagovne tokove in hkrari zmanjšati stroške. Skrb za tovor ni le naloga organizacij, ki se ukvarjajo s transportom takšne ali drugačne narave, temveč tudi gospodarskih in trgovskih organizacij združenega dela. Le tako je lahko transportna veriga celovita Gorenjska mora na tem področju veliko narediti, čeprav se obrača na bolje z gradnjo sodobnega terminala v Naklem. Vseeno bi kazalo na Gorenjskem po sodbi komisije medobčinske zbornice doseči dogovor o enotni organizaciji transporta, ki ne začne v tovarni, konča pa pri končnem uporabniku oziroma potrošniku. Gorenjski blagovni terminal bi moral imeti precejšnje zmogljivosti glede na gospodarsko in potrošniško moč pokrajine. V enotno organizacijo transporta kaže vključiti tudi režijske prevoze in prevoze zasebnega sektorja, glavno breme pa morajo nositi Alpetour, temeljna interesna skupnost za železniški in luški promet, jeseniška železniško-transportna organizacija, letališče, Merkur in Interevropa ter seveda osrednje Železniškotransportno podjetje iz Ljubljane. Ob tem velja še posebej opozoriti, da bi kazalo organizacije, ki bi se vključile v takšno gradnjo, oprostiti nekaterih dajatev in še bolj upoštevati letališče, ki je izredno blizu prometnih zvez in glavnih proizvajalcev in potrošnikov blaga. ocenil razmere v občini in pri tem še posebej opozoril na nujnost gospodarske stabilizacije, ki se jo je treba lotiti konkretno v vseh temeljnih in drugih organizacijah. Spregovoril je ludi o zaposlovanju in kadrovski politiki, saj je škofjeloška občina lani prekoračila dogovor o številu novih delavcev, hkrati pa se zaposluje več administrativnih delavcev kot delavcev s tehniško izobrazbo, kar je povsem v nasprotju z načrti posodobitve proizvodnje Bolj bo treba varčevati Z energijo, kjer so lahko lep zgled Železniki s skupno toplarno in se bolj prizadevati, da se tudi v orgrevanje v večji meri vključujejo najnovejši dosežki znanosti. Skrb za hrano pa pomeni skrb za kmeta, kjer je škofjeloška občina nekoliko pred drugimi, vendar pa se bodo morale v prizadevanja za boljši položaj pred vsem kribovskega kmeta v večji meri vključiti tudi samoupravne inte-resne skupnosti. Na slovesnosti so podelili Dragu Vraničar ju-Fed ji odlikovanje predsednika Tita — red dela z rdečo zastavo Male plakete občinske skupščine so podelili Instalacijam Skofja Loka. gasilskemu društvu Poljane. Stanetu Bajtu iz Rov ta, •Janku Poljancu iz Viličarjev in Francetu Demšarju iz Ljubljane Priznanje občinske skupščine pa sta dobila Polde Prevodnik iz Brod6v in Lojze Bogataj iz škofje Loke. Na seji so podelili tudi priznanja »inovator leta«. Prvo nagrado je prejel Bojan Bandeli i/ Iskre, drugo Anton Kužnik iz -Jelo\ u e in tretjo strokovna skupina Zavoda za hla-dilstvo in klimatizacijo LTH Posebni priznanji za spodbujanje inovacijske dejavnosti pa sta prejeli LTH in Jelovica Kulturni program so pripravili pevski zbor Ivan Cankar od S\ Duha. škofjeloški pihalni orkester in ■lože Logar' L. H Seja centralnega komiteja LJUBLJANA - Včeraj ae je v Ljubljani na 6. seji sestal Centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Osrednja točka dnevnega reda je bila določitev nalog Zveze komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Uvodno poročilo je imel Milan Kučan, razen tega pa je bil včeraj tudi sprejet sklep o organiziranosti občinskih konferenc ZK. Lojze Briški pa je pripravil uvodno poročilo o aktivnosti Zveze komunistov pri utrjevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Šesta seja centralnega komiteja daje nova napotila za idejno in organizacijsko uveljavitev Zveze komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, za delovanje komunistov in njihovih organizacij v teleksih delegatskega sistema, v družbenopolitičnih organizacijah in v vseh drugih oblikah združevanja delovnih ljudi in občanov, šesta seia bo prav tako Pomemben spodbujevalec uve-.avijanja kolektivnega dela in odločanja ne le v Zvezi komunistov, temveč na vseh ravneh in v vseh oblikah uveljavljanja samoupravne socialistične demokracije. Obdobje pred šesto sejo je bilo za slovenske komuniste izredno pomembno. Oktobrska peta seja centralnega komiteja je dala v javno razpravo osnutke sklepov, o katerih je razpravljala večina osnovnih organizacij. Razprava pa ni imela le takšnega cilja. Hkrati z osnutki sklepov so komunisti ocenili tudi svojo organiziranost in delovanje in prav to daje obdobju pred včerajšnjo šesto sejo še posebno vrednost. Šesta seja nas bo vse skupaj še bolj obvezala, da gradimo politični sistem samoupravne demokracije in da predvsem končamo s preveč ustaljeno in škodljivo prakso, da je delo po sestanku končano, čeprav bi se moralo v resnici šele začeti! ., -Jk A/ A S LOV Sindikati o ekonomski politiki Stabilizacija je trenutno temeljni razredni interes delavcev in sindikata kot nji hove politične organizacije. Kot je gospodarska nestabilnost glavna ovira za uveljavitev delavca kot gospodarja in, ker takšne razmere lahko pripel jejo do težke gospodarske krize, je uresni čevanje resolucije osnovna delovna naloga sindikatov. S to mislijo je predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner utemeljil usmeritev te organizacije pri uresničevanju družbenoekonomske politike v letošnjem letu. Pri tem je poudaril, da stabilizacijskih ciljev ne kaže uresničevati le z odpovedovanjem in omejevanjem porabe ter zategovanjem jmsu, temveč predvsem z boljšim delom. Tisk naj bo kritičen Sekcija zvezne konference SZDL Jugoslavije za obveščanje in propagando je ocenila, da se mora SZDL več ukvarjati s konkretnimi problemi delovnih ljudi in manj s sestankovanjem in sprejemanjem sklepov, ki končajo v predalih. Posebno so opozorili na pomembno vlogo tiska, radia in televizije, ki morajo biti kritični do vsega kar je zaostalo in neodgovorno. Pri tem morajo imeti trdno podporo socialistične zveze. Grafika manj uvoza Zaposleni v grafični, časopisni in založniški dejavnosti bodo morali letos posvetiti večjo pozornost razvoju družbenoekonomskih odnosov, samoupravnemu dohodkovnemu povezovanju ter krepitvi vloge delavcev v združenem delu. To so poudarili na seji zveznega odbora sindikata grafičnih dejavnosti. Poudarili so tudi, da bo nujno potrebno zmanjšati uvoz opreme in reprodukcijskega materiala, ki v grafični dejavnosti predstavlja visoko postavko. Sindikati proti privatni praksi V široki javni razpravi, ki poteka o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v SR Hrvatski, vzbuja še največ pozornosti vprašanje ali naj bi z zakonom omogočili zasebno zdravniško prakso ali ne. Sindikat Hrvatske se je odločno zavzel, da je treba iz zakonskega besedila črtati določila, ki se nanašajo na to vprašanje in tako preprečiti zdravnikom, da bi imeli zasebne zdravstvene ordinacije. Zdravstvena dejavnost je posebnega družbenega pomena in za takšne dejavnosti v ustavi ni predvideno delo z zasebnimi sredstvi. Več izvoza v SZ Člani sekcije za razvoj gospodarskega sodelovanja s ISovjetsko zvezo gospodarske zbornice Jugoslavije so ocenili, da večja menjava s SZ ni posledica večjega obsega menjave temveč višjih cen nekaterih proizvodov, predvsem energetskih in drugih surovin. Ko so govorili o našem primanjkljaju v trgovini s to državo, so poudarili, da se je treba prizadevati za zmanjšanje negativnega salda z dodatnim izvozom v to državo. Možnosti so zlasti v strojegradnji in izvozu kmetijskih pridelkov. Svet v tem tednu V sredo zicčer. ».januarja, so se v hotelu Evropa v Kranju srečali nekdanji obveščevalci P. O. C. »Grintavce«, obveščevalnih točk »Pttljana«. »Storžič« in člani obveščevalnosabo ta ž ne skupine iz Naklega. Pntslavili mi 15 letnico ene največjih diverzantskih akcij med vojno na Gorenjskem, miniranje hotela Evropa, ki st> ga 10. januarja 1945 izvedli diverzant je Strupi, Kopač in heldin. Danes so gorenjski obveščevalci razkropljeni po celi Sloveniji; prišli ho U Maribora. Celja, Tržiča. Rohinja. Ljubljane in Kranja. Srečanja se je udeležil tudi komandant Kokrškega odreda -Janko Prezelj Stane. Dogovorili so se, da se bodo odslej vsako leto prav na ta dan zbrali in pogovorili o tistih težkih a lepih dneh. - Foto: D. Dolenc Poslovnik in program Kranj — Na torkovi seji so člani izvršnega sveta kranjske občinske skupščine obravnavali predlog poslovnika izvršnega sveta. Poslovnik je organizacijsko normativni akt, ki ga mora izvršni svet pri svojem delu spoštovati. Izvršni svet se je odločil, da bo nekatere člene še dopolnil in o sprejemu razpravljal na prihodnji seji. Zanimiva razprava se je razvila ob predlogu programa dela izvršnega sveta kranjske občinske skupščine v prihodnjem letu. Z nastajanjem predloga programa, ki obsega 127 nalog, ne kaže biti zadovoljen. Pre-redke so bile pobude izven izvršnega sveta, skupščine in upravnih organov. To velja še posebej za interesne skupnosti s področja gospodarstva. Čeprav so bile te skupnosti nekaj- krat pozvane, njihovega prispevka k oblikovanju programa ni bilo. Člani izvršnega sveta so na torkovi seji ob obravnavanju predloga programa namenili še posebno pozornost delitvi in usklajevanju dela pri pripravljanju gradiv med upravnimi organi skupščine in interesnimi skupnostmi ter drugimi službami. V načrtovanih komitejih skupščinske uprave bo to sicer sistemsko rešeno, dokler pa komitejev ne bo, pa kaže to področje urediti in uskladiti. Po sodbi izvršnega sveta bo morala prihodnje leto veljati še posebna pozornost gradnji družbenih objektov, preskrbi, cenam in področjem, med katere sodijo tudi obrt in malo gospodarstvo. Predlog programa utegne torej doživeti še precejšnje spremembe, -jk POZIV Domicilni odbor Gorenjskega vojnega področja pri ZZB NOV občine Skofja Loka naproša vse preživele borke in borce Gorenjskega vojnega področja, komand mest in partizanskih straž, da pošljejo temu odboru svoje sedanje naslove z rojstnimi podatki ter kratkim opisom enote in časa. od kdaj do kdaj so bili v tej enoti. Ta poziv velja tudi svojcem in znancem padlih ali že umrlih bork in borcev teh enot. PODATKE POŠLJITE NA NASLOV: Združenje borcev NOV, Skofja Loka Za domicilni odbor Gorenjskega vojnega področja 64220 Skofja Loka Naprosene podatke potrebujem«, zaradi uvedbe točne evidence član-npkdJniin E t' ' S,Uu,,a tud'*Za PisanJe biografije in razdelitev le-te i! Ji" Toio b0rtem & posebno nam J«* evidenca potrebna, nri JLf a 80 Prazn<>v«"J*- 35. obletnice borbe na Poreznu in pripravljamo posebna priznanja vsem borkam in borcem. Domicilni odbor Gorenjskega vojnega področja Potrebne bodo korenite spremembe Tržič - Posvet s predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij ZSMS ter družbenih organizacij in društev, ki ga je pred novim letom Eripravilo predsedstvo občinske onference ZSMS Tržič, je pokazal, kako korenite spremembe bodo potrebne na posameznih področjih delovania mladinske organizacije. Se posebej gre tu omeniti področne konference, to je konferenco mladih delavcev in konferenco mladih iz krajevnih skupnosti, ki lani nista drf-segli predvidenih ciljev. Podobna slika se kaže tudi pri delu družbenih organizacij in društev, ki kot kolektivni član ZSMS niso opravila vseh nalog. Precejšnjo krivdo gre pripisati na novo ustanovljenemu koordinacijskemu odboru za to področje, saj so posamezne akcije potekale nepovezano in manj množično kot bi pričakovali. Res je, da so večje akcije, na primer pohodi, sprejem štafete in povorka z baklami, v celoti uspele, premalo razumevanja pa je še vedno za mladinske delovne akcije, zlasti za lokalne. Znano je tudi, da mladi ne dobivajo dovolj moralne pomoči. Tu bi se morale vključiti ostale družbenopolitične organizacije. Zadovoljivo ni niti delo mladih komunistov, ki ne sodelujejo v akcijah kot bi bilo treba. O tem bi veljalo spregovoriti v osnovnih organizacijah zveze komunistov, j Kepic Bantale — Seljakovo naselje? Krajevna organizacija ZB NOV Stražišče je na svoji zadnji seji predlagala svetu krajevne skupnosti, da bi se del Stražišča, Bantale. kjer je zraslo novo naselje jelovških montažnih hiš, poimenovala po padlem revolucionarju in organizatorju OF ter predvojnem sekretarju KPS Stražišče, Lucijami Seljaku, (dd) Krizni lok svetovnega vzhoda Tudi tako pomembni dogodki, kot so zmaga Indire Gandhi na indijskih volitvah po porazu pred dvema letoma, srečanje Sadata in Begina v Asuanu, zbliževanje med Kitajsko in Egiptom, premirje v Južni Rodeziji oziroma Zimbabveju in zaostreni odnosi med Libijo in Palestinsko osvobodilno organizacijo ostajajo v senci Irana in predvsem Afganistana — Svetovni vzhod se nagiba k hladni vojni Svetovni vzhod, začenši na Bližnjem vzhodu pri Kgiptu. j*™*^ Libanonu in ostalih državah, pa tja do Kampučije in Tajske je bil le malokrat tako blizu hladne vojne kot je sedaj. Takšne ocene je slišati v različnih državah sveta in takšnega mnenja je razen redkih izjem tudi Organizacija združenih narodov. Tudi tako pomembni dogodki, kot so zmaga Indire Gandhi na indijskih volitvah (Indira je bila prepričljivo poražena pred dvema letoma, sedaj pa se prav tako zmagoslavno vrača), ponovno srečanje Sadata in Begina ter vzpodbudno premirje v Zimbabveju. ostajajo v senci pozornosti svetovne javnosti. Čeprav se kampučijska tragedija, ki je predvsem plod vmešavanja od zunaj, ni nu zmanjšala, pa so vseeno oči sveta uprte v dve državi azijskega Srednjega vzhoda: v Iran in Afganistan. Poznamo dogajanja v Iranu. Tam je bil generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt VValdheim. Očitno ni zadovoljen s svojim poslanstvom, da bi izpustili talce, čeprav je rok. sprejet v Združenih narodih, že potekel. Za las je ušel atentatu in v svojem poročilu po vrnitvi je ocenil, da so v Iianu trije centri moči: prvi je revolucionarni svet, drugi revolucionarni islamski študentje z dobro organizacijo in administracijo, in tretji voditelj Homeini. na katerega se vsi sklicujejo, čeprav pogosto dela vsak po svoje. Položaj v Iranu ni enostaven. Glave dvigujejo nasprotniki Homeinija in menda so se pojavili napisi, ki terjajo njegovo smrt. Slišati je glasove, da se Iran spreminja v boj dveh ajatolov: Homeinija in Madarija. Slednji je menda v hišnem priporu, vendar njegov vpliv na ljudstvo ni zbledel, prav tako pa so talci v ameriškem veleposlaništvu še vedno v nemilosti Nekaj pa je povsem jasno: svet je obsodil takšno početje kot je igrač-kanje s talci in njihovimi življenji. Ob Iranu je izbruhnila še afganistanska kriza, začinjena z vmešavanjem tujih vojaških sil, čeprav od aprila 1978 dalje v tej neuvrščeni državi sploh ni bilo mirno. Tega meseca je Faraki nasilno zrušil režim Dauda. Tudi Taraki ni bil dolgo voditelj Afganistana. Prišel je Amin in pri osvajanju oblasti ni bil prav nič usmiljen. Amin je vladal 100 dni Bil je skrajnež in še brutalen povrhu, ko je skušal zadušiti upor islamskih plemen. Prišel je Karmel, 50-letni diplomat in med drugim afganistanski veleposlanik na Češkoslovaškem. Amina je dal ustreliti in oblast je bila v njegovih rokah. Tudi danes jo še ima. vendar ob izdatni pomoči oboroženih sil severne sosede Sovjetske zveze, ki je še nekaj dni pred ustoličenjem Karmela posredovala s silo v Afganistanu, kjer je po zadnjih vesteh že nad 80(KK) sovjetskih vojakov, prihajajo pa menda še nove sile. V Afganistanu teče kri in vedno glasnejši so uporniki, ki terjajo umik tujih sil in pravico, da si narod sam izbere svojo pot. Zadnji trije afganistanski voditelji Taraki, Amin in Karmel so bili naklonjeni Sovjetski zvezi. Čeprav je bil vsem skupni islam, so se spore-kali s sosednjim Iranom, ki je menda podpiral islamske upornike. Sovjetska zveza je bila prizanesljiva do islamske revolucije v Afganistanu, ker je skušala s tem zmanjšati vpliv osovraženih Združenih držav Amerike in na tak način doseči območje Indijskega ocena. Vzhodna velesila pa se je odloČila za vojaško posredovanje. Menda jo je afganistanski režim poklical, ker mu je grozila nevarnost od zunaj, predvsem od ZDA in Kitajske, ki naj bi v Pakistanu urili nasprotnike. Takoj, ko bo nevarnost kontrarevolucije v Afganistanu minila, naj bi državo zapustile tudi Sovjetske čete. Ostro so odgovorile Združene države Amerike in poiskale sobesednike v zahodnoevropskih državah, v Egiptu, ki se je pred leti odvrnil od SZ in se povezal z ZDA, in na Kitajskem. Ameriški predsednik Carter je ustavil dobave pšenice SZ. grozil z bojkotom olimpijskih iger, obljubil večjo vojaško pomoč državam tega območja in celo Iranu, če leta izpusti talce, ter prekinil izvoz najsodobnejše ameriške tehnologije, predvsem za črpanje nafte. Sovjetski zvezi Carter je to storil kljub oporekanju političnih nasprotnikov republikancev, farmarjev in industrije, ki ima od trgovanja s Sovjetsko zvezo koristi. Odgovor Vzhoda pa je bil, da ZDA grozijo s hladno vojno, da je bila SZ poklicana v Afganistan in bo odšla, ko bo mir, in da se tudi OZN nima pravice vmešavati v zadeve neke države. Vendar članice Organizacije združenih narodov na predlog skupine neuvrščenih obsojajo vojaško posredovanje v drugi, neuvrščeni državi in terjajo umik tujih sil. Ker je SZ v varnostnem svetu glasovala na osnovi pravice veta proti obsodbi agresije, le-ta ni bila sprejeta. V generalni skupščini, kjer pa pravice veta ni. bo slika drugačna. Vedno več je sil, za katere je reševanje notranjih problemov s silo drugih nesprejemljivo. Dokler pa tega ne bo. tudi v Afganistanu in povsod, kjer imajo prste drugi, predvsem veliki, ne bo miru! J. Košnjek Svet delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje dražbo za prodajo osebnih vozil, ki bo dne 16. 1. 1980 ob 14. uri v garažah Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1. FIAT 132, LETNIK 1975, izklicna cena 68.000 din ZASTAVA 750, LETNIK 1974, izklicna cena 22.000 din, ZASTAVA 750, LETNIK 1973, izklicna cena 17.000 din, 4. KOM. PLATIŠČA ZA AUDI 100 S, izklicna cona 800 din. Omenjena vozila so v voznem stanju. > Ogled vozil je eno uro pred pričetkom dražbe. Interesenti morajo položiti 10-odstotno kavcijo od izklicne cene vozila pred pričetkom licitacije. Pri licitaciji nastopa družbeni in zasebni sektor enakopravno. Stroške prepisa v zvezi s prodanim vozilom plača prodajalec, prometni davek pa plača kupec. 15 LET DELOVANJA JESENIŠKEGA RADIA Vse bogatejši spored Lokalno radijsko postajo Jesenice, ki se je prvič oglasila 1965. leta, je že osem let moč poslušati vsak dan — Njeni delavci so lani pripravili skupno 820 ur sporeda, za letos pa načrtujejo obogatitev predvsem govornih oddaj — Njihova prizadevanja je v pogovoru predstavil urednik lokalne radijske postaje Triglav, Dušan Dragojevič. »Kdaj in kako je prišlo do ustanovitve jeseniškega radia?« »Delovni ljudje in obrani jeseni Ake občine so se po 1960. letu zave deli, da njihove potrebe po obveščanju niso v zadostni meri izpolnjene. Iz ugotovitev neke analize o infor miranosti prebivalstva je bilo namreč razvidno, da osrednji in drugi slovenski časniki pa radio ne prinašajo dovolj informacij z našega področja. Tako je prišlo do ideje za ustanovitev lokalne radijske postaje na Jesenicah. ... Pri takratnem občinskem odboru Socialistične zveze na Jesenicah so 1964. leta imenovali iniciativni odbor za ustanovitev postaje, ki ga je vodil Franci Gracer. Odbor le imel s pripravami precej dela. Ob pomoči jeseniške Železarne mu je uspelo do konca leta urediti majhen studio m postaviti srednjevalovni oddajnik z anteno.« »Kakšno je bilo delovanje postaje na začetku in kako je potekal njen nadaljnji razvoj?« »Lokalna radijska postaja Jesenice se je prvič oglasila 5. januarja 1965. leta z melodijo Oj. Triglav, moj dom, ki je še danes njen avizo. Imela je pol ure sporeda štirikrat na teden. Poleg stalnih informacij smo v spo red uvrstili redno tedensko oddajo o dogodkih iz narodnoosovobidilne borbe pod naslovom Mi pa nismo se uklonili, ki jo še danes pripravljamo. Radio je na začetku imel dva delavca, direktorja in novinarja. Prvi tonski tehnik je bil Aleš Soklič. ki je sodeloval tudi pri ureditvi studia, prva napovedovalka pa Jelena Jera-ša. Po razširitvi delovanja postaje 1972. leta, ko je radio začel oddajati vsak dan. je bilo treba najprej zaposliti drugega novinarja, leto pozneje pa še tretjega. V spored smo vključevali vse več informacij tudi iz radovljiške občine. Za našo radijsko postajo je bilo 1976. leto prelomno. Takrat se je preimenovala v lokalno radijsko postajo Triglav, soustanoviteljica pa ie postala poleg jeseniške občinske konference Socialistične zveze tudi radovljiška. Korak naprej so prav tako pomenila prizadevanja za .sistemskim urejanjem financiranja postaje. Za radio, ki je dotlej spored prenašal prek srednjih valov, pa je bil nadvse pomemben prehod na prenos prek ultra kratkega valovnega omrežja. S tem je bil omogočen sprejem sporeda na širšem območju Gorenjske in izboljšala se je slišnost.« »Prosim, opiši današnjo organiziranost in programsko usmeritev radia Triglav!« »Postaja ima pet delavcev: tri novinarje, računovodjo in tajnico. Ker nimamo tonskega tehnika, mo- Samoprispevek želijo podaljšati Podnart — Decembra lani je bila v Podnartu skupna seja skupščine in sveta krajevne skupnosti, na kateri so delegati sprejeli program dela krajevne skupnosti Podnart za letošnje leto. Potrdili so tudi smernice razvoja za prihodnje srednjeročno obdobje, ki so jih objavili v krajevnem Informatorju že novembra lani. Ker se bo sedanji samoprispevek iztekel junija letos in dotlej ne bo moč uresničiti vseh načrtovanih nalog, so krajani ugotovili' potrebo po podaljšanju samoprispevka. Zato so na seji obravnavali predlog družbenopolitičnih organizacij in sveta krajevne skupnosti za razpis referenduma, na katerem bi se odločali o petletnem podaljšanju samoprispevka. Sklep o razpisu referenduma so sprejeli, saj se zavedajo, da bodo lahko le ob podaljšanju samopri- spevka izpolnili načrtovana dela do 1985. leta. Na seji so tudi imenovali sedemčlansko komisijo, ki bo izdelala osnutek finančnega načrta za razpis referenduma in ga objavila v Informatorju. Zatem bo krajevna konferenca Socialistične zveze sklicala po vaseh zbore delovnih ljudi in občanov, na katerih se bodo krajani odločali o načrtu del, ki jih bodo financirali s pomočjo zbranih sredstev v novem samoprispevku. Na seji so delegati razpravljali tudi o osnutku družbenega dogovora o urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih obeležij NOV, grobišč in grobov borcev v radovljiški občini. Ob tem so krajevnemu odboru Zveze zruženj borcev NOV Podnart priporočili, naj posreduje skupščini predloge borcev k osnutku tega družbenega dogovora. Ciril Rozman GOZDNO GOSPODARSTVO BLED DSS Ljubljanska 19 Po sklepu delavskega sveta objavljamo prosta dela in naloge LUKNJANJE KARTIC PRI AOP Kandidati morajo imeti poklic poslovnega administratorja in tečaj za pripravo podatkov ali namesto tečaja vsaj eno leto in pol delovnih izkušenj pri pripravi podatkov. Poskusno delo traja 20 dni. Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev Prijave pošljite najpozneje v 8 dneh od dneva objave tega oglasa na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, Ljubljanska 19. Kandidati bodo pismeno obveščeni o sklepu o izbiri najkasneje v 30 dneh po pretečenem roku za prijavo. Kokra Trgovska in proizvodna DO SDS skupne službe Kranj objavljajo prosta dela in naloge: 1 REFERENTA ZA DUR 2. REFERENTA ZA SALDAKONTE Posebni pogoji za izbor na ta dela in naloge: Pod L: — srednja ekonomska šola in šest mesecev delovnih izkušenj na izobrazbo ali — srednja komercialna šola in dve leti delovnih izkušenj na izobrazbo Pod 2.: — srednja ekonomska šola in šest mesecev delovnih izkušenj na zahtevano izobrazbo ali — dokončana gimnazija in dve leti delovnih izkušenj na izobrazbo. Delovno razmerje bo za določen čas, nadomestovanje delavk med porodniškim dopustom. Nastop dela takoj. Pismene prijave naslovite na tajništvo DO, Poštna 1, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 20 dneh po izbiri. ramo novinarji skrbeti tudi za snemanje, presnemavanje in glasbeno opremljanje oddaj. Poleg tega vsak ureja po nekaj oddaj za tedenski sDored. Spored sestavljajo redne in občasne oddaje. Vsak dan namenjamo precej pozornosti lokalnim poročilom. Pripravljamo tudi polurne oddaje o delovanju družbenopolitičnih, kulturnih, športnih in drugih organizacij Cetrtk ovo odajo Naš obzornik namenjamo obveščanju o delu delovnih organizacij pa krajevnih, interesnih in drugih skupnosti. Druge stalne oddaje so kontaktna oddaja s poslušalci, pregled športnih in kulturnih prireditev na Gorenjskem pod naslovom Kam danes in jutri. Nedeljska kronika o pomembnejših dogodkih minulega tedna in Mi pa nismo se uklonili. Lani smo ob koncu sporeda začeli objavljati tudi druga lokalna poro čila o dogodkih naslednjega dne. Pogosto spregovorimo o komentarjih in pogovorih o raznih drugih aktualnih temah. Del sporeda pa prav tako sestavljajo vsakdanja obvestila, reklamne oddaje in čestitke poslušalcev. Lani smo imeli skupno 820 ur sporeda, od tega več kot polovico govornega. Za letos načrtujemo, da bomo pripravili še okrog 2(X)ur informativno političnega sporeda veČjtot doslej.« »Kaj pa težave in uspehi pri delu?« »Čeprav se je v zadnjih petih letih marsikaj spremenilo na bolje, še vedno niso zagotovljeni vsi pogoji za normalno delo postaje. Dokončno bo treba urediti financiranje, saj smo do sedaj večidel stroškov pokrivali s propagandno dejavnostjo. Prav tako bo treba izpopolniti kadrovsko zasedbo za novinarska opravila, da bi lahko izpolnili povečane obveze. Od rešitve vprašanja financiranja pa je odvisno tudi izboljšanje tehnične opremljenosti postaje. Vedno smo si prizadevali, da bi dobro delali. Mislim, da smo se v zadnjih letih uspešno vključevali v obveščanje o vseh pomembnejših družbenopolitičnih dogajanjih, raz-i nih akcijah in manifestacijah pa drugih aktualnostih. Med uspehe postaj lahko štejemo oddajo o jeseniških inovat drobnica v gorah, od oktobra d' prvega snega v nižinski paši, v dolini proti Ljubelju pa se razen tega odpirajo tudi možnosti za spomladansko pašo, kar bi rejo teh živali še boli pocenilo. Jezersko-solčavska pasma, ki prevladuje v drugih krajih Gorenjske, j« kvalitetna tako zaradi mesa kot volne. Vendar pa je zaenkrat ovac 4? tako malo, da so jih Tržičani lani največ, okrog 200, prodali za pleme, povečini kar znotraj občine. Približno toliko so jih namenili tudi z« zakol. Zanimanja za volno zaenkrat še ni pokazal nihče, je pa za rejce zelo zanimiva usmeritev radovljiške Almire, ki proizvodnjo v naslednjem srednjeročnem obdobju načrtuje na podlagi domače surovine. S tem se odpirajo možnosti dodatnih regresov za pospeševanje ovčereje. TržišV planine bi lahko preživele okro/ tisoč ovac; tako bi se število približalo tistemu izpred nekaj desetletij po drugi strani pa bi ta dejavno«1 kmetijstva postala tudi donosnejši H. Jelovčan Voda še grozi Kranj — Kranjski izvršni svet je obravnaval odstranjevanje posledic zadnjih poplav in visokih voda v kranjski občini. Poročala je območna vodna skupnost za Gorenjsko in ocenila, da so bile njene lanske zadolžitve skoraj v celoti uresničene. Največja pozornost je veljala dolini Kokre, kjer je voda lani povzročila največ škode. Odstranjevanja posledic, kar naj bi hkrati preprečilo tudi nove nevšečnosti, so se skupno lotevali Republiška skupnost za ceste. Vodnogospodarsko podjetje Kranj in Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane. Najbolj kritično je bilo v Kokri ob sotočju Kokre in hodournega potoka Lob-nica. Promet na cesti proti Jezerskemu poteka normalno. Naj-kritičnejša mesta so bila sanirana. Letos bo treba popraviti še razmajani most do kmetije Povšnar v Kokri. Republiška skupnost za ceste )e prav tako na najbolj izpostavljenih mestih zgradila oporne in odbojne zidove, vodna skupnost pa je obrežja zavarovala tudi s skalami. Izvršni svet je menil, da morajo vodarji tudi v prihodnje poročati o svojem delu in problemih, s katerimi se srečujejo. Letos pa je treba predvsem zavarovati kritična mesta, da v primerih visokih voda ne bo ponovno velike škode. Med prednostmi pa ostaja seveda most do Povšnarja ob sotočju Kokre in Lobnice. -jk NA DELOVNEM MESTU Janko Gartner monter kamnosek Pravkar z vso skrbnostjo polaga marmorne plošče ob vhodu v novo halo, ki je doslej največja pridobitev hotaveljskega Marmorja. Za doma se mora še posebej potruditi. Koliko zahtevnih naročnikov bo stopalo prav skozi ta vhod in prav na domači hiši se mora videti, da znajo svoje delo opravljati mojstrsko. Janko Gartner, Klemenov s Srednjega Brda nad Hotavljami, je pri Marmorju že od vsega začetka. 25 let bo letos, odkar so začeli z odkrivalnimi deli »Pod rudo«, kot so rekli domačini temu koncu, kjer so že od nekdaj slutili dragocen kamen. In potem je bil pri tistih, ki so lomili stene, žagali kamen, ga ročno obdelovali v delavnici in potem polagali. Zdaj je že 15 let pri montaži. Tlak. stopnice, kamini, hišne obloge, notranje in zunanje, iz grobih, gladkih kamnov ... Kje vse ni delal?! Družbeni center v Bohinju so obdelali v rekordnem času, njihov marmor krasi novo Kazino na Bledu, hotel Eva na Rabu, Ljubljansko banko v Slovenj Gradcu, velenjsko Namo, ljubljanski Lek, nič koliko zdravstvenih domov, upravnih zgradb, trgovin, poslovnih centrov. Pravkar že delajo za kulturni center Ivana Cankarja v Ljubljani. 12 monterjev ima Marmor trenutno, kar je vsekakor premalo. V sezoni bi jih potrebovali najmanj še enkrat toliko. Vodja montažne skupine je Janko. Ne morejo in ne smejo gledati na ure. Tudi po 16 ur na dan delajo, če je treba. Zahtevno in težko delo je njihovo. Da se marmorna plošča lepo »uleže« je treba še vedno kaj pobrusiti, po-rezati, spolirati.. . Veliko po-trplenja in natančnosti je treba. Ne gre, da bi ta lepi kamen kar nametal, pa zabetoniral... Bogato ponudbo imajo. Vse dalmatinske in istrske marmorje obdelujejo poleg svojega sivega, rožnatega in. rdečega ter jezerskega lehnjaka. Poklicna bolezen polagalcev marmorja so najpogosteje okvare hrbtenice in revma v kolenih, kajti večina njihovega dela je na tleh, čepe ali na kolenih. In vedno delajo na odprtem, na prepihu, v nezakurjenih prostorih. Včasih pa je bila pogosta pri njih tudi silikoza, obolenje pljuč, kajti zelo pogosto so polagali venecijanski tlak in ga brusili z brusilkami kar na suho. Zdaj največ polagajo že spolirane plošče samega marmorja ali breton plošče, pa tudi več zaščitnih sredstev imajo. Z osebnim dohodkom so zadovoljni. No, višji bi lahko bil in tudi trdno upajo da bo. Ko bodo opremili novo proizvodno halo z modernimi stroji, povečali proizvodnjo. Bili so pa časi, ko bi človek res lahko obupal. Veliko jih je takrat odšlo v škofjeloške tovarne. Le najbolj trdni so ostali. In zdaj imajo nekaj pokazati: prostorno proizvodno halo, nove pisarne, čudovito jedilnico, novo kuhinjo, garderobe ... In če Janko premisli vse to, se mu zdi, da se je vseeno izplačalo vztrajati. Ostal bo, če bo le zdravje držalo. Saj, če človek dela z veseljem, mu nobeno delo ni pretežko. D. Dolenc Jezersko-solčavska pasma ovac je zanimiva tako kot volne Hiradi kvalitetnega SOZD ALPETOUR DO ELEKTRONSKI RAČUNALNIŠKI CENTER Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 2 OPERATERJEV PRI PRIPRAVLJALNEM STROJU I ALI II Zahtevani pogoji: 2-let na administrativna šola ali osemletka, opravljen IBM test. Za operaterja II se zahteva 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Za kandidate, ki nimajo opravljen IBM test, bomo organizirali testiranje. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Delo je v dveh izmenah. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Škofji Loki, Titov trg 4 h, 15 dni po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Skupščina občine Tržič Svet delovne skupnosti upravnih organov Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA GOSPODARSKO UPRAVNE ZADEVE ADMINISTRATORJA V SEKRETARIATU OBČINSKE SKUPŠČINE VODJE PISARNE IN EKONOMATA V ODDELKU ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN FINANCE Pogoji: Pod L: višja šola pravne, upravne ali ekonomske smeri, — dve leti delovnih izkušenj Pod 2. in 3.: — srednja upravno-administrativna šola — eno leto delovnih izkušenj Kandidati naj vlože pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh od dneva objave komisiji za delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Tržič. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od objave. Oktet Jelovica praznuje svojo desetletnico Nepozabni trenutki, kijih da le pesem Blizu pet sto nastopov so imeli v desetih letih. Kar računajte. Enega, celo dva na teden. Za nekatere, zlasti v tujini, so porabili tri. pet. deset dni. Pnštejte se dve vaji na teden Oejali boste, saj ti fantje ne poznajo prostega časa Kes ga ne. Dajejo ga petju, ki jih druži. Veliko je samo-odpovedovan ja. njihove družine ga poznajo. Skovali so prijateljstvo, neko spoštovanje, brez katerega ne bi šlo. Skupaj s Tozonom jih je devet. Sleherni ima kup obveznosti, v službi in doma. Nekateri imajo zelo odgovorno delo. povezano s službenimi potovanji. Ce ne poznajo prepirov, napetosti, pa so imeli često težave, da so uskladili službene obveznosti. Pa vendar imajo nekaj več. Polni so nepozabnih trenutkov, ki jih lahko daje le pesem. Lep je aplavz v dvorani. Toda pesem ima največjo moč, ko se spontano rodi. Vsrka te vase. podira meje med narodi. Tedaj občutno, da je vredno peti. Pred leti so z družinami skupaj letovali na Ugljanu. Domačini so jih vzeli za svoje. Vsak večer so skupaj prepevali. Dalmatinski melos jim je blizu, nekako ujeli so ga. Padina slovenska skupina so, ki se ji je uspelo celo dvakrat uvrstiti v finale Omi-Akega festivala, ki je vsakoletna izborna predstava dalmatinskih klan. Zelo radi imajo koroško pesem. Koroškemu človeku pesem veliko pomeni, trdno se je oklepa, da ne pozabi svojega porekla. Tesne stike imajo s Selami. znani župan Herman Velik je bil njihov Velik prijatelj Ničk oliko spontanih nastopov so imeli na Koroškem. Oktobrski izlet /. Jelovškirni borci se je spremenil v veliko manifestacijo slovenstva. Pesem v gostilni se je razvila v prave koncerte, enako navdušeno so ji prisluhnili Nemci. Nizozemci. Švedi, ki so dopustovali tam. Spotoma so obiskali Kernjaka. Osebno se še niso srečali z njim Tako rekoč tujci, toda ko so zapeli njegove .oesmi. so se v hipu poznali in Kernjakovc solze so povedale vse. Ogrodje okteta se v desetih letih ni spremenilo Le še trije pevci so bili, torej skupaj enajst. Morda zgovoren dokaz, da je zasedba in umetniško vodstvo dobro. Tozona jim je lani »vzel« Slovenski oktet. Res, ne bo imel več toliko časa zanje, toda lahko jim bo prenesel nove izkušnje. Ime okteta je ostalo. Se vedno se počutijo člane kolektiva, čeprav vsi ne delajo več v Jelovici. Zanje ima veliko posluha, brez -Jelovice okteta ne bi bilo. Vselej popestrijo njihove proslave in prireditve. Prerasli so tovarniški, občinski in gorenjski okvir, ime Jelovice so ponesli daleč. Se moj droben utrinek. Ko smo pred leti letovali v Dalmaciji, so nas domačini prisrčno sprejeli, ko smo dejali, da prihajamo iz Škofje Loke: oktet Jelovica vendar poznamo. Današnji sestav okteta Jelovica (od leve proti (tesni): Avgust -famnik. Zdravko Ogris. Leon Marolt. Marijan Kovač. Frane 'tenko, dril Pleško. Simon Križa/ in Anion Hlaznik. Umetniški vodja okteta je Toma.' ToZort. Kulturni koledar Kranj — Danes ob 18. uri bodo v galerijskih prostorih Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo Sodobna jugoslovanska grafika L ki jo je posredovala Jugoslovanska galerija reprodukcij umetniških del v Beogradu. Ob 18.30 se bo v galeriji Mestne hiše v Kranju predstavil z izborom barvne fotografije Miroslav Zdovc. Jesenice - Amatersko gledališče Tone Cufar bo danes gostovalo v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, kjer bo ob 18,30 uprizorilo komedijo Zakonski vrtiljak Leslia Stevensa. V soboto. 12. januarja, ob 19. uri bo s predstavo gostovalo v Gorjah. V nedeljo, bi. januarja, bo komedijo ponovilo doma ob 16 uri za izven. Celovec — V soboto, 12. januarja, se bo ob 20. uri v Delavski zbornici v Celovcu začel že 29. Slovenski ples, ki ga pripravlja Slovenska prosvetna zveza in vselej združi Slovence iz Pod june. Koža in 2$je. Gorenja vas — V avli osnovne sole Ivana lavcarja je odprta razstava likovnih del članov skupine pri zvezi kulturnih organizacij Skofja Loka. Sobotna otvoritev je bila združena s koncertom Goretijevaškega okteta. Kranj — V Prešernovem gledališču bo Branko Miklavc svojega »Verigarja« uprizoril še danes ob 19.30 za red petek in jutri, 12. januarja, prav tako ob 19.30 za red sobota. Lutkovno gledališče je pripravilo premieru lutkovne igre »Potepuh«, ki bo danes ob IN. uri v koncertni dvorani Delavskega doma. Cveto Sever je predstavo pripravil po motivu pravljice Potepuh in nočna lutka, ki jo je napisala Svetlana Makarovič. Poleg nje so mu pomagali številni prijatelji lutkovnega gledališča. Ljubljana — V prostorih Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani je odprta razstava Slovenska ljudska umetnost, izčrpen prikaz najbolj množične umetnosti, ki je tvorila sestavni del življenja našega kmeta Prek 500 značilnih predmetov priča o času in prostoru ter oblikovni zavesti in ustvarjalni moči kmečkega prebivalstva Zelo zanimiva razstava bo odprta do konca maja. Nova Gorica - Jutri se bo /ačelo Goriško srečanje mladih odrov, ki bo že deveto leto združilo male m eksperimentalne predstave slovenskega, jugoslovanskega in v zadnjih letih tudi evropskega gledališkega prostora. 17. januarja se bo v nizu predstav s Kozakovo Afero predstavilo tudi Prešernovo gledališče iz Kranja. Šenčur - Člani kulturnoumetniškega društva \/ Predoselj so z letošnjo uprizoritvijo komedije Ivana Nest rova »Lumpatij Vagabund" ali »Zanikrna trojica« na domačem odru doživeli izjemno prisrčen sprejem. Jutri. 12. januarja, bodo ob 19. uri nastopili na odru serumskega kulturnega doma. prihodnjo soboto pa v zadružnem domu na Kokrici. Radovljica - Danes ob 17. uri bodo v ;raAČinski dvorani na Linhartovem trgu odprli razstavo Gradivo za revitalizacijski načrt starega mestnega jedra Radovljice. Odprta bo do 25. januarja Skofja Loka - v knjižnici Ivana Tavčarja je adprta razstava risb Petra Jovanoviča. JUBILEJNI KONCERT •Jutri. 12 januarja, ob 19 uri bo v osnovni šob Petra Kavčiča v Podlubniku jubilejni koncert, ki ga je oktet Jelovica pripravil oh svoji 10-letnici. K nastopu je po vabil svoje prve in najbližje pevske prijatelje Koncert bo tako začel oktet Jelovica, nakar . se bodo predstavili: Briški oktet iz Goriških brd, oktet Javor i/. Pivke. Sent jernejski oktet i/. Šentjerneja, oktet Bratov Pirnat iz Domžal in Goriški oktet iz Sem |>etra. Potem, ko bo oktet -Jelovica še enkrat zapel, bodo vsi okteti skupaj zapeli tri pesmi. MARKA &MKA liffiKA' V desetih letih so naštudirali raznih skladb za tri koncerte. Program sestavljajo pretežno slovenske • narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih slovenskih narodov — od Volge do Jadrana. Med slovenskimi prednjačijo koroške, med drugimi dalmatinske, makedonske in ruske. Spoznali so skladbe renesanse in kasnejših dob Najbližji od avtorjev jim je Jakob Gallus-Petelin. Med nastopi se najraje spominjajo srečanj s Slovenci v zamejstvu, nastopov med zdomci, festivala komunističnih partij v Barceloni, festivalov v Dalmaciji in prepevanja ob srečanju s tovarišem Titom v Dražgošah pred tremi leti. Sodelujejo na srečanjih slovenskih oktetov, oktetov lesne industrije, občinski reviji pevskih zborov, pojejo v Šentjerneju, slišimo jih na, radiu, posnela jih je televizija, obogatili so številna slavja, jubileje, praznike. Pri ljubljanski radijski hiši so kmalu posneli malo ploščo, ki je bila prvenec v tovrstni produkciji. Uspelo jim je izdati samostojno LP ploščo z naslovom Zimski .večer, na kateri so posnete njihove najbolj pogosto izvajane pesmi. Skratka, poznamo njihovo pesem. ' M. Volčjak TIHO FAH6T D! Celovec - Lanskega decembra so koroški otroci dobili svojo prvo dvoje-• žitno slikanico. Nosi naslov Tinček ujame sonce - Tino fangt die Son.ie em Tekste zanjo je napisala Marica Kuhuk. ilustrirala pa /o je mlada koroška akademska slikarka /orka Lo,skandlWeiss Tekst, so povsem domači koroški, m so bih pri slovenskem mladežu onkraj meje : navdušenjem sprejeti. Obe umetnici, tako Kulnikova kot Weissova, pa že razmišljata o novih drobnih knjižicah za otroke. Led je prebit. Toliko let smo bih to težko bitko -a slovenski jezik v koroških šolah, na najmlajše smo pa pri tem resnično pozabili. Saj je vendarle pri najmlajših treba najprej Vzgajati ljubezen do materinega jezika! Knjižico sta založili Slovenska prosvetna m'^,",/ f''/(r7 ™l,,žb(' Mladinska knjiga, ki je knjižico tudi natisnila Pri Mladinski knjigi pa teko razgovori, da bi povečali izdaje teh dvojezičnih slikanic, saj bi prav prišle tudi našim otrokom, ki se v šoli uče nemščine -rotit: D Dolenc Loški muzej bo delavno proslavil 40-letnico jih podeljuje Skupnost muzejev Slovenije za večje dosežke na področju muzealstva. Tokrat bosta nagradi prejeli Loški muzej in Muzejsko društvo Skofja Loka. V kulturnem programu slavnostne seje bo nastopil Komorni pevski zbor Loka. Danes v muzeju posluje posebna pošta s priložnostnim žigom, škofjeloško filatelistično društvo pa je pripravilo posebne ovojnice. Danes ob 9. uri se je začel prvi zbor delavcev gorenjskih muzejev, ki so ga vzpodbudile skupne naloge v prihodnjih petih letih, predvsem široko zastavljena politična akcija za organizacijo muzeja revolucije na Gorenjskem. Ob 12. uri bo Loški muzej odprl dve novi zbirki: galerijo Subicev, v kateri so razstavljena dela članov podobarske in slikarske rodbine Subicev, in zbirko Poslikana meščanska keramika 16.—18. stoletja, v kateri je razstavljeno gradivo, ki je bilo odkopano v Skofji Loki leta 1972 pri odkrivanju Komuna ter pri izkopu Poljanskih vrat. Ob 16. uri bo slavnostna seja razširjenega zbora delavcev Loškega muzeja in izvršnega odbora Muzejskega društva Skofja Loka, na kateri bodo poleg priznanj muzejskega društva za dolgoletno delo podelili letošnje Valvazorjeve nagrade, ki Branko Miklavc prvi začel z monodramami V Prešernovem gledališču v Kranju teče četrta abonmajska predstava letošnje sezone. Z uprizoritvijo svojega besedila »Verigar« gostuje Branko Miklavc. Občinstvu ga ni treba posebej predstavljati, saj je že večkrat stal na kranjskih odrskih deskah. Kljub temu smo se odločili za kratek razgovor. »Branko, začetek vaše igralske kariere?« »Na odru smo vadili prizor s Ka-divcem iz Cankarjeve komedije »Za narodov blagor«. Na hodniku sem skrit preizkušal, kako bi sam odigral prizor. Režiser Stupica je prišel mimo in odločil: Kadivca boš igral ti! Naj ti tisti tam izroči tekst! Z odhodom obeh velikih režiserjev se je končal najlepši oziroma edini lepi čas mojega življenja v Drami. Pozneje sem bil povabljen v Jugoslovansko dramsko gledališče v Beograd. Mogoče sem bil bedak, ker nisem šel, ali pa ne?« »Verjetno ste bili med prvimi Slovenci, ki so začeli uprizarjati danes zelo popularne monodrame?« »Gotovo sem bil prvi Slovenec, ki je napisal in igral monoigro, verjetno pa sploh prvi Jugoslovan - tako so vsaj pisali jugoslovanski časopisi. Verjetno pa sem tudi prvi pri nas izvajal pantomime. Prvo že leta 1948. Uprizoril sem Pomarančnika — zvezdnika, Pomarančnikov jubilej, Pomarančnikovo smrt, Uro pri Ivanu Levarju in sedaj Verigarja« »Pomarančnik — to ste v nekem smislu vi, kdo je še Pomarančnik?« »Pomarančnikov predhodnik je Curlo. »Curliada« je filmska pantomima, napisana leta 1948. To je tragična zgodba o poglavarju, ki uniči svojo državo in sebe. V značaju Curla je precej mene in Mussoli-nija. Čudna kombinacija, kaj ne? Pa še koga iz zgodovine in sedanjosti« »Kaj vam pomeni monodrama oziroma monoigra?« »V zadnjem času kritiki in! teatro-logi dvomijo v smiselnost gledališča monodrame - trdijo, da je gledališče možno samo z dvema osebama na odru Dialog pa je možen, če je na odru tudi ena sama oseba, s svojo lastno naravo in mislijo, s konfliktom v sebi. Je eno samo pravilo: igra mora prizadeti gledajočega, se ga dotakniti, ga vznemiriti .-.« »V kakšnih pogojih pripravljate vaše predstave?« »Za prvo pantomimo, ki sem jo izvajal, sem po ulicah sam s cizo pripeljal rekvizite v gledališče, tudi velikega lesenega konja .. Bistveno drugače ni niti danes.« Ob koncu naj napišemo še nekaj besed o »Verigarju«, ki ga bo kranjskem občinstvu predstavil Branko Miklavc. To je igra o znanem športniku Stanetu Dergancu, svetovnem prvaku v telovadbi, človeku s prve jugoslovanske znamke imenovane Verigar, Apolonu 1918, avstroogr-skem vojaku in borcu za Slovenijo in Jugoslavijo, odlikovanim z Maj-strovo plaketo, Titovo srebrno zvezdo,... , slavljenem in preganjanem, igra o človeku, ki pri 86 letih še vedno skače salto v morje in izziva na borbo. V nekem smislu torej dokumentarna gledališka pripoved, ki občinstvo razveseljuje ter ga na trenutke tudi pretrese. Kranjskemu gledalcu se torej obeta zanimiv in iskriv gledališki večer. M. L. Perkove grafike v tovarniški jedilnici ANDREJ PERKO razstavlja v jedilnici loških tovarn hladilnikov devet grafik, ob katerih je treba zapisati nekaj misli. Najprej to, da se je jedilnica že pojavljala kot likovno razstavišče, ki pa je zaradi nerazumljivih vzrokov prenehalo delovati, da pa prav s to razstavo morda nakazuje upanje za nadaljevanje že uspostavljene a prekinjene tradicije razstavljanja likovnih del. Devet grafik Andreja Perka nam razgrinja nekako tudi štiriletno obdobje likovnega snovanja od najstarejše grafike »Pročelja« iz leta 1976 do dveh najnovejših krajin iz letošnjega leta. Zanimiv pa je grafikov odmik od motivov, ki so bili obdelani bolj v detajlu, do sedanjih, ki obravnavajo krajino v širšem pomenu. Nekaj krajinskih motivov je naredil tudi preje v stilizirani maniri in v rdeči tonski obravnavi. Zato sta toliko mikavnejši novi krajini v zeleni tonski obravnavi in v zanimivem odmiku od prvotne stilizacije. Perko prehaja torej od stilizacije krajine v obravnavanje drugačne likovne problematike, ko lahko govorimo o novih prijemih v smislu prevrednotenja v naravi danega motiva. To ni več stilizacija, ki izvira iz tako ali drugače rezanega linoleja ampak je podrejena volji ustvarjalca, ki hoče iz motiva iztisniti nekaj več, kot zgolj lepo podobico. Tako lahko,ob tej Perkovi razstavi linorezov ugotovimo pravilno zastavljeno pot, ki jo nakazujejo prav dve krajini v zelenem. ANDREJ PAVLOVEC BLED Hotelsko turistično podjetje Bled n. sol. o. TOZD HOTEL JELOVICA BLED b. o. objavlja prosta dela in naloge I VODJE HOTELSKO-RECEPCIJSKE SLUŽBE Pogoj: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali gostinsko turistične smeri, — 5 let prakse- pri vodenju hotelsko-roreprij-ske službe. — pogovorno /.nanje treh tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski ali francoski> 2. VODJE KUHARSKE SLUŽBE Pogoj: - visoka K V* kuhar. — ') let prakse kot vodja izmeno v TOZD ali kuhinje v hotelu - H kategorije. m Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Hotel Jelovica, Bled, C. svobode 15 dni po objavi. JEZERSKO V PRIHODNJIH PETIH LETIH Dinar naj se tudi vrača Zadnja seja izvršnega sveta kranjske občinske skupščine skupaj s predstavniki krajevne skupnosti opozorila na že leta stare težave obmejne krajevne skupnosti in nakazala smeri razvoja skupnosti — Sredstva, ki jih ustvarjajo Jezerjani drugje ali so plod naravnega bogastva tega kraja, naj se tudi vračajo — Modernejša cesta velika pridobitev — Konkretne zadolžitve in sklepi glede urbanizma Jezersko — Prihodnji srednjeročni plan krajevne skupnosti Jezersko je bila osrednja točka pogovora članov kranjskega izvršnega sveta v tej obmejni krajevni skupnosti, ki ima številne značilnosti manj razvite skupnosti. Njena problematika je tako pereča, da se je izvrsni svet sestal »na kraju samem«, kar naj bi bila v prihodnje ob takšnih primerih stalna praksa. Jezerjani so na skupnem sestanku nanizali probleme, od katerih jih je večina starejšega datuma. Le o cesti tokrat ni bilo govora, sa je le-ta od lani dalje modernejša in to je nedvomno največja pridobitev Jezerskega v zadnjih letih. Vendar pa ostajajo drugi, nič manjši problemi. Krajani omenjajo urbanizem, kjer je veliko odvisno od njih samih, odhajanje ljudi (kraj je zadnjih deset let manjši za 100 liudi) in opuščanje kmetij, od katerih jih je »čistih« še 17, poprečna starost gospodarjev pa presega 65 let. Kmetijstvo ne dosega razcveta, še manj pa kmečki turizem, čeprav ima 20 domačij možnosti za oddajanje sob, seveda ob precejšnjih vlaganjih. Naravne danosti in sedanje turistične zmogljivosti je treba bolj izkoristiti, veliko več drugje in s pomočjo Jezerjanov in jezerskega naravnega bogastva ustvarjenega denarja pa se mora vračati v kraj. 150 ljudi se Ravne v novi podobi Tržič — Pred dnevi se je na Rav nah sestal odbor za pripravo srednjeročnega načrta krajevne skupnosti. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki sveta krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter občinske samoupravne stanovanjske in komunalne skupnosti. Beseda je tekla o smernicah za naslednje plansko obdobje, ki so jih na Ravnah izdelali na podlagi stvarnega stanja in možnosti. Posebno pozornost so namenili novemu zazidalnemu načrtu, ki naj bi ga začeli uresničevati že v prihodnjem letu. Na predvideni lokaciji za usmerjeno blokovno gradnjo bo potrebno odstraniti nekatere stare objekte, da bodo lahko zgradili štiri stanovanjske bloke, v katerih bo po prvi varianti 72, po drugi pa 76 stanovanj. od Dva bloka načrtujejo severno ^ Mošenika, dva pa v okolici trgovine. Razen tega bodo z odstranitvijo provizorijev in drvarnic lahko pridobili sto parkirnih prostorov, glede na potrebe pa bi se dalo zgraditi tudi 30 do 40 garaž. O načinu gradnje še razmišljajo. Najprej bo seveda treba zemljišče komunalno urediti, v, primeru postopne gradnje pa se bodo morali odločiti, kje načrtovati skupno toplarno. Razprave o novem zazidalnem načrtu bodo razen vv krajevni skupnosti potrebne tudi v združenem delu, predvsem v tistih organizacijah, ki bi bile pripravljene odkupiti stanovanja oziroma tistih, katerih delavci so imetniki stanovanjskih pravic v sedanjih starih in dotrajanih stanovanjih. J. Kepic dnevno vozi v Kranj in druge kraje, jezerski gozdovi pa so še vedno »zeleno zlato« v pravem pomenu besede. Le 10 odstotkov Jezerjanov še živi od gozda. 30 ljudi od gostinstva in turizma in le 8 odstotkov od kmetijstva. Zdravstveni turizem še ni izkoriščen, seveda pa tudi nihče od 680 prebivalcev ne sme biti nezainteresiran za razvoj svojega kraja. Izredna družbena škoda bi bila, če bi se Jezersko kot obmejni kraj še naprej praznil! Pripravljenost pomagati Oddelek za planiranje in analize kranjske skupščine je soočil razvojne smernice krajevne skupnosti in smernice temeljnih organizacij ter interesnih skupnosti. Z nekaterimi od njih so se Jezerjani že pogovarjali. Central Kranj, temeljna organizacija Gostinstvo, načrtuje v prihodnjem srednjeročnem obdobju na Jezerskem gradnjo hotela, vendar je načrt odvisen od ustvarjenega dohodka, združevanja sredstev in posojil. Živila na Jezerskem ne predvidevajo gradenj in adaptacij, več pa je o Jezerskem govora v planskih dokumentih Kmeti iskoživilskega kombinata, Gorenjske kmetijske zadruge, kmetijskozemljiške skupnosti ter Živinorejskoveterinarskega zavoda. Dosedanje razprave so pokazale, da bi kazalo na Jezerskem razvijati kmetije, usposobljene za rejo plemenskih telic in pitancev ter proizvodnjo mleka, vendar v glavnem za potrebe kraja. Rejcem je treba zagotoviti telice in jim nuditi strokovno pomoč, kar je razen KŽK naloga pospeševalne službe, zadruge, zavoda in hranilnokreditne službe. Uresničljiva je tudi zamisel o gradnji skupnega hleva za vzrejo plemenskih telic. Kmetijskozemlji-ška skupnost bo pospeševala pašništvo in ovčjerejo, hkrati pa si prizadevala za regresiranje umetnih gno- i'il in vzpodbujala urejevanje pašni-ov in skrb za neobdelano zemljo. Velikega pomena za Jezersko je dejavnost Gozdnega gospodarstva Kranj in njegovih temeljnih organizacij. Ne gre le za izkoriščanje gozdnega bogastva in za gradnjo ter vzdrževanje gozdnih cest, ampak Jezerjani največ pričakujejo od sovlaganja v razvoj kraja, kmetijstva in turizma. Ze sedaj kaže razmišljati o usodi vlečnice. Leta 1983 preteče dovoljenje za obratovanje. O nadaljnji, usodi vlečnice bo treba več dogovarjanja in sodelovanja, saj hi bila škoda, da bi se kolesa vlečnice prenehala vrteti. Bolečega jezerskega problema se namerava lotiti kulturna skupnost: razpadajočega Korotana. Ob tem pa bi kaza'o razreševati vprašanja lastništva in pravice uporabe. Tudi telesnokulturna skupnost namerava v prihodnjih petih letih dograjevati športne in rekreacijske naprave, uporabne za domače športnike kakor tudi za turiste. Območna vodna skupnost bo nadaljevala z urejanjem Jezernice in sanirala erozijsko žarišče pod Anclovo kočno, kar Že ogroža Planšarsko jezero in tudi strugo Jezernice. Veliko pa je pri razvoju Jezerskega odvisno od združevanja sredstev v občini za krajevne skupnosti. Treba se bo dogovoriti za višino in načine zbiranja sredstev ter se odločiti, komu dati več in po kakšnem ključu. Skupnosti, kakršna je Jezerska, bi morala imeti prednost. Pobuda za mirno rešitev Zazidalni načrt Jezerskega je bil dolgo problem kraja. V začetku leta 1977 je bil urbanistični dokument sprejet, prav tako pa je bila v krajevni skupnosti ustanovljena enota stanovanjske zadruge. Ker je pretežni del gradbenega zemljišča, to velja še posebej za južni del, v družbeni lasti, naj bi zasebna zemljišča pridobili s pogodbami ' ne z odlokom o razlastitvi. VeruJ* se je pri tem zataknilo. Krajevi" skupnost in stanovanjska zadruf sta skušala leta 1978 skleniti p godbo o prodaji zemljišča z lastn koma, vendar ie sporen potek ce«* znotraj zazidalnega kompleksa. Of mera in parcelacija zato nista I* mogoči. Sest graditeljev se je žel* vključiti, vendar so zaradi zaplete od gradnje odstopili. Na zadnji * izvršnega sveta na Jezerskem * sklenili, da je treba do 15. februarj1 zadevo urediti na miren način. Ce t« ne bo mogoče, bo nujen odM skupščine. Brez sodelovanji ne bo šlo Načrti so torej za Jezersko o& tavni. vendar brez sodelovanja vse ne bo veliko sadov. Prav tako akcijo ne kaže odlašati. Posamei' člani izvršnega sveta so bili * dolženi, da skupaj s krajani zacn sodelovanje s Centralom, Gozdni! gospodarstvom, Kmetijskoživilskt kombinatom, interesnimi skupno* mi, kmetijskimi organizacijami 1 drugimi zainteresiranimi, ki lahko nasveti in še bolj s sred*'1 pomagajo k razvoju obmejne ki* jevne skupnosti v kranjski obe* Po splošnem razpoloženju sod1 volje za delo in sodelovanje : manjka. J. Košnjek Javna razsvetljava na Loki Loka pri Tržiču - Krajani novega dela naselja Loka, ki sodi v krajevno skupnost Bistrica, so s prostovoljnim delom in samoprispevkom lani pridobili dve pomembni komunalni napravi. Ob začetku leta so dokončali kanalizacijo, ob dnevu republike pa so prvič zagorele tudi žarnice javne razsvetljave v naselju. Vrednost nove pridobitve znaša skoraj 100.000 dinarjev. Večji del so krajani dobili iz namenskih sredstev krajevne skupnosti Bistrica, razen tega pa so zbrali tudi blizu 20.000 dinarjev s samoprispevkom. Precej je odtehtalo tudi prostovoljno delo pri izkopu in zasutju jarkov za kebel ter pri postavljanju drogov za razsvetljavo, pleskanju in podobno. Obenem z javno razsvetljavo so se Ločani s pomočjo sredstev krajevne skupnosti Bistrica ter udarniškim delom odkrižali še enega perečega komunalnega vprašanja; namesto strohnelega in življenjsko nevarne! mostu prek potoka Blajšnica ' postavili sodoben betonski mosttf. delali zanj tudi železno ograjo tet razsvetljavo omogočili varno pot« avtobusne postaje na Loki. Tako je Ločanom od ključnih k| munalnih vprašanj ostala le cesta. Makadam ne vzdrži več gos* ga prometa, udarniške akcije k* janov pa tudi niso kos vsem luknji na cestišču. A nastajanje komuft ne cone na Loki ter počasno ure nje dostopa do nje zavirata n* nost, da bi makadam kaj kmalu p krili s plastjo asfalta. Ne glede n** pomanjkljivost ter na dolgoletl čakanje Ločanov na telefonski t ključek pa sta enotna akcija h janov ter racionalno in varčno ti šenje sredstev za komunalne '* vesticije v tržiških krajevnih skuf nostih pripomogla k temu, da Loka postala komunalno bolj u* jena. M\ PA NISMO SE UKLONILI Drago \'raničar Fvdja Ne da se skriti, da je tu doli ob Sori doma strasten lovec. Za vse rogove in zobe divjih prašičev, ki jih je že potolkel Drago V raničar. prav gotovo ni bilo prostora. Le najlepše primerke je razobesil po veži in dnevni sobi, ki je postala prava lovska soba. Celo bel vezen prtiček na mizi z jeleni in zelenimi vejicami priča o tem. Tu je tudi njegova najlepša in največja trofeja, medvedova koža; medveda je pihnil tam nekje v Prokletijah. Za puškarja se je izučil pred vojno. Od puškarja do lovca pa ni niti cel korak .. . Bil je eden tistih mladih fantov, ki ga je druga svetovna vojna zatekla pri vojakih. 1. marca 1941 so ga vpoklicali v redno jugoslovansko vojsko v Bosanski Petrovac, k aviomehanikom. Kmalu za Beogradom pa so Nemci zhombardirali tudi njihov aerodrom. Ko so jih potem oficirji postrojili in zbrane vojake vprašali, kdo hi se šel borit proti Nemcem, so le štirje Slovenci stopili naprej. Drago je bil med njimi... Razpuščeni so bili in umikali so se proti Zagrebu. Pri Hrvatski Duhici so jih zajeli Nemci, strpali v kasarno kraljice Marije v Zagrebu in Drago je videl, kako kamion za kamionom, polni vojakov, vozijo v taborišča Drago in Razinger z Jesenic sta neke noči pobegnila .. . Doma v Škof j i Loki se je moral javiti oblastem. Ker je bil puškar in je že pred vojno montiral mitraljeze na Rupnikovj obrambni liv. v škofjeloških hribih, so mu zaupali ii ališče vojnega plena. Tam. kjer je d-' "vica, so imeli Nemci bazo /.a zbiranje starega orožja, ki so ga zaplenili v okupiranih deželah, na Cehoslovaškem, Poljskem, pa tudi v Jugoslaviji. Na vagone orožja je bilo. Draga so postavili za vodjo delavnice in tu je popravljal in kompletiral orožje, da so ga potem Nemci pošiljali naprej na fronto. Še predno je zvedel za OF, je imel doma pod zajčnikom že šest pušk in precej streliva. Bral je knjigo Zeleni kader, o Slovencih, ki se niso hoteli več boriti skupaj z Avstrijci v prvi svetovni vojni . . . To bo ravno nekaj takega, si je mislil. Prve dni maja 1941 sta prišla k njemu brat Ivo in Sveto Kobal. Oba sta bila že Skojevca. Takoj je bil pripravljen sodelovati. Naročila sta mu, naj sabotira, naj uniči čim več orožja, kolikor se pa le da, naj ga znosi ven. Prve puške je odnesel v vrečah z oblanci, strelivo je pa skrival pod smeti, ki jih je metal na smetišče čez progo. Zvečer je prihajal ponj. Ko je prvič šel na sestanek, sredi maja 1941 je bilo, so se dogovorili, kako bo spravljal orožje iz delavnice. Puške je spuščal čez ograjo, ko je šla straža naprej. Za ograjo so počakali skriti aktivisti, ki so jih takoj odnesli. Tako je tisto poletje oddal 35 pušk. 10 pištol. 6 mitraljezov in okrog 60.000 kosov streliva. Za prehodno skrivališče so uporabili šesto znamenje križevega pota, ki vodi iz Puštala v Hribe. Na zadnji strani kapelice so odkopali opeko in dali v odprtino orožje. Od tu ga je Kavčičev Peter nosil naprej v bunker v Gabrovo. Septembra je prišel v njegovo delavnico Vinko Majcen. Tipala sta drug drugega, koliko si lahko zaupata. Potem sta le ugotovila, da sta enih misli. Od odbora OF mesta Škofja Loka je Drago dobil nalogo, da v delo vključi Majcna, ViŽintina in Jožeta Zupanca. Zbirali so orožje, denar in vse po vezah oddajali naprej. Drago je slutil, da ho enkrat le postal preveč sumljiv. Ves čas je imel v kotu pri mizi pripravljeno zhrojevko in tri polne šaržerje streliva. Za vsak slučaj. »Hande hoch!« je nekega dne zavpil pri oknu gestapovce Fajfer in meril vanj s pištolo. Ni mogel več seči po zhrojevko. Pa se je zasmejal oni. Le pištolo je prinesel popravit Vendar je Drago vedel, da ga imajo na sumu. Čez nekaj dni je imel doma preiskavo. Vse so pregledali. Celo sol in poper so stresli iz kozarcev. Pa je imel tedaj dve puški v omari. Niso ju našli. Vendar, moral se je umakniti. 8. decembra 1941 je skupaj z Ivanom Mačkom, kurjačem v Šeširju in Francom Daga-rmotn iz Puštala šel v partizane Pri Polževem Francetu na Osolniku je bila kurirska veza. Zaradi dogodkov, ki so takrat pretresali Škofjo Loko in obe dolini - med drugim je bil tudi napad na škofjeloške zapore - je v Cankarjev bataljon prišel šele 18. decembra. Dagarin se je med tem premislil in šel domov. Komandant Gregorčič ga je postavil za orožarja Cankarjevega bataljona. Orožar je bil tudi v Dražgošah. Žagar in Gregorčič sta mu vroče naročala, naj najbolj pazi na strojnice. Pa je bilo hudo. Partizanski mitraljezi so bili namazani z navadnim oljem, ki se kmalu strdi in v hudem mrazu tudi zmrzne. Glicerina pa ni bilo. Hodil je po položajih in pregledoval orožje, ponoči popravljal. Mitraljeze je pred bitko segreval nad plamenčkom v svoji delavnici in mitraljezei so z njimi spet hiteli na položaje . . . Po Dražgošah se je Cankarjev bataljon razformiral in Fedja je bil dodeljen Loški četi. spomladi 1942 pa prestavljen v Poljanski bataljon. Od tu pa je šel za terenca: od Križne gore do Medvod je bil njegov delokrog. Organiziral je odbore OF in gospodarske komisije. Kasneje je pa dobil nalogo Gorenjskega odreda, naj na tem območju organizira puškarsko delavnico. Zbral je zanesljive ljudi in jeseni 1942 so na Gostečah naredili bunker. Dva metra zemlje je bilo zgoraj, iz bunkerja pa so speljali 50 metrov dolg rov. da bi lahko ušli, če hi jih Nemci presenetili. Zgodilo se je, da so Nemci prišli do samega bunkerja, hodili so po njem, pa ga niso odkrili. Tu so popravljali orožje, vmes pa je Fedja imel tudi terenske naloge. »Februarja 1943 sem moral na vezo v Mod-vode. Tam, kjer sp ob betonski cesti proti Ljubljani stali leseni stolpi za geometre, smo imeli zbirališče. Ko sem se vračal, je bila že noč in moral sem nesti pošto v Zminec v Gubčev bataljon. Prišel sem za vodo, od Lipce. Sneg je bil in mraz. Najmanj 15 stopinj je moralo biti mraza. Stopim na suški most in ko sem na sredi, zavpije pred menoj: »Halt!« Hočem nazaj, ko tu spet: »Halt!« V trenutku, ko vidim, da nikamor ne morem, se zavihtim na ograjo, odrinem in skočim v vodo. Streljala sta za mano kot nora. Pa me ni zadelo. Kakšnih 150 metrov niže sem zlezel iz vode in v hosti pri Šmončku dobil za preobleči. Zdaj sem šel za krajem in čez Bodovlje v Zminec. Kurir me je še čakal . . .« »Še huje pa je bilo 1944., ko smo mobilizirali v Retečah. Z Vinkom Hafnerjem-Slavkom sva bila skupaj. Nisva pa vedela, da istočasno tudi odred tu mobilizira. Na postaji sva vprašala Kebra, če je koga videl. Pa je rekel, da je ta večer kar miren. Toda Nemci so *.e ležali za progo. Nič hudega sluteč sva šla do tiste hiše in vstopila. Isti trenutek se je vsul za nai refal. Bila sva v kleščah: zunaj Nemci, oknih pa povsod kovane mreže. Mala dekl ki se je motala pred nama. se je spomnila, je na frčadi še eno okno prosto. Ko je uga ena od raket, sem skočil skozi to okno Za mano je skočil Vinko. Potem sva pognala. Nisva pa videla ograje. Zaletela se vanjo. Vrglo naju je nazaj. Potem ^ skočila čez. stekla do Tilha. se ulegla za k; gramoza in streljala na Nemce. V tistem1 zaslišiva Blaža, ko je zavpil: Bataljon juri* Nemci so bežali proti Medvodam, mi pa lizirali za njimi . . .« Ali pa takrat, ko so ga Nemci že držali vrat in ga je rešila samo izredna prisebn1 pa tudi njegova levica. Levičar je namreč ko so ga zgrabili za desnico, je on uda levico, v kateri je že imel svojega Steierja Težak teren je bil. Večina ravnica in polje ... V puškarski delavnici v bunkerju jih je* sedem. Tu so bili varni. Vse do zime 1944.' sta dva od njih pobegnila k belim. To je1 neki Špenko iz Domžal, bivši Jugoslovan* žandar in Avgust Založnik, strugar v pred niči, doma blizu Medvod. Zdaj se je t* resnično bati izdaje in orožursko delavnico morali nemudoma prestaviti. Šli so v Mart vrh, kjer so dobili prostor pri kn* Demšarju. Vendar bunker v Gostečah vse* ni bil izdan. »Pred zadnjo ofenzivo smo se umaknil! Demšarja v bližnji bunker. Ko se je ofeol začela, smo se poskusili spustiti v bitko sku| z Loškinj odredom, pa smo bili odre! Potuhnili smo se v dolinici pod vaj Naenkrat zagledamo Nemce in Demšarja! jih vodi. Prav proti nam so šli. Slišal nemško komando za počitek. In potem ugledal vojaka, ki je šel proti nam s pajj Videl me je. Iz oči v oči sva se gledala. Oj je hlače in naredil svoje . . . Pes ga je vlekel proti nam, toda vojak ga je »Ruhe. Rolf!« Potem je potegnil psa za si kot bi ne bilo nič in šli so naprej . . . Pozneje nam je Demšar pripovedoval. dJ bil prepričan, da tu doli ni nobenega na* Prav zato jih je sem pripeljal Pa smo le in srečo!« Pa so bili tudi lepi trenutki zanj. Kot I februarja 1945. v Javorjah. ko mu komandant Blaž.Ostrovrhar pred celim od dom pripel na prsi medaljo za hrabrost Medalji za hrabrost, medalji dela III in i* bratstva in edinstva ter spomenici 1941 se pridružilo te dni še visoko odlikovanje pn sednika republike Tita. D D I Železniki praznujejo Dovolj dela za naslednjo petletko \* prihodnjem sredn/er*ičnem obdobju ftr< imetni zamašek v gitrnjem delu Zele: Največji uspeh je prav gotovo izgradnja skupne toplarne v Al plesu, ki .'greva vse družbene1 objekte v Železnikih in je narejena tako, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju ali v naslednjih desetih letih lahko s toplo vodo iz Alplesa ogrevali vse mesto. Toplarna je tudi izreden tehnološki dosežek, saj v njej namesto klasičnega kuriva kurijo mešanico lesnih odpadkov in mazuta- in tako pomembno prispevajo k zmanjšani porabi energetskih goriv, hkrati pa mesto rešujejo pred odpadki. S skupno toplarno bodo odpravili tudi zasebna kurišča in tako izboljšali zrak. hodit zgradili obvoznico in tako rešili mkor. - Fnto: F Perdan Lani so uresničili program izgradnje in obnove cest v krajevni skup-nosti in sicer sta bili zgrajeni in asfaltirani cesti proti Martinj vrhu in Podlonku Za letos jim je ostala še ureditev ceste skozi Otoke in od Studena do Oešnjice. Uredili so cesto v Dašnjico — to je v novo stanovanjsko naselje v Železnikih. Obnovljena je bila javna razsvetljava v Studenem in razširjeno pokopališče v Zalem logu Poleg tega so opravili še vrsto drugih manjših del. Kljub zagnanosti in velikim uspehom ostaja še precej problemov. Kot glavnega omenjajo izredno slabe prostore za pošto in slabo telefonsko Hkrati z občino Skofja Loka praznuje 9. januarja tudi krajevna skupnost Železniki in sicer v spomin na dražgoško bitko in množični odhod Zeleznikarjev v partizane leta 1943. Tudi letošnji praznik so dočakali z velikimi delovnimi zmagami, za katere združujejo denar in delo krajani in delovne organi za cije. Zaradi neprimernih prostorov pošta le težko zadovoljuje potrebe krajanov — fnto: F. Perdan omrežje. Vsaj vsaka vas v krajevni skupnosti naj bi dobila telefon. Tako so zapisali že v program .za sedanje srednjeročno obdobje, vendar vse kaže. da bodo morali .izgradnjo prenesti v naslednjo petletko. Izgradnja pa je nujnost, saj je omrežje zelo slabo. Problem so tudi veze proti Škofji Loki, saj imajo celo delovni kolektivi težave pri dogovarjanju s pomočjo telefona. Sedaj telefona nimajo celotna naselja Kres, Dašnjica, spodnji del Oešnjice, da o hribovskih vaseh niti ne govorimo. Pošta v Železnikih pa dela le v enem prostoru, ki je popolnoma neprimeren. Nič manjši problem ni vodovod. Čeprav so ob izgradnji sedanjega vodovoda načrtovali, da bo lahko kril potrebe najmanj do leta 1985, se že dogaja, da so pipe po več ur suhe. Zato že načrtujejo zajetje potoka Plenšaka pod Ratitovcem. Ker pa tako velika investicija zahteva nekaj priprav, bodo že letos zajezili studenec Kamnico nad Železniki in tako takoj odpravili problem pomanjkanja vode. Tretje važno vprašanje je stanovanjska gradnja in to predvsem zasebna. Ta bi morala sedaj pospešeno teči prek stanovanjske zadruge Sora in sicer naj bi že spomladi začeli graditi hiše v Dašnjici. Zazidalni načrt je sprejet, treba je rešiti zem-ljiško-pravne zadeve. Vendar pa je s pozidavo Dašnjice rešen le problem gradnje v Železnikih, po drugih Roke, ki božajo smreko in macesen Vinko Golmajer iz Podljubelja rad govori. Pripoveduje o vsem mogočem, najraje pa o gorski smreki in macesnu, iz katerih zna oblikovati pohištvo, značilno za gorenjske kmečke hiše in kamre od 18. do 20. stoletja. Seznanila sva se že nekaj pred koncem starega leta v Tržiču, tako, mimogrede. Za daljši pogovor ni bilo časa Cas pa je potreben, če hočeš nekoga malo bolje spoznati, zvedeti o njem to in ono. In o Vinku Golmajer ju sem želela slišati čim več. saj so mi ga prijatelji prikazali kot izjemno zanimivega moža. Kramljala sva za udobno kmečko mizo v prostorni hiši, v kateri je kraljevala velika lončena peč in Kredenca, s kakršnimi so se nekitč postavljale naše prababice »njegovo« pohištvo. Sedela sva, ob kruhu, orehih, žganju in kislih kumaricah. »Da se vas ne bo preveč prijejo,« je hudomušno pojasnil, ko sem se začudila, od kdaj sodijo kumarice k žganju. »Tega sem se navadil od Rusov,« je še dodal Pa nisem imela preveč časa segati po kozarcu, kajti gostitelj je govoril kot bi se utrgal plaz. »To sem podedoval po očetu,« se je že naprej opravičeval. Vinko Golmajer, daljnji Prešernov sorodnik — s tem se rad malce pobaha — je bil rojen na Kriškem polju kot najstarejši od sedmih otrok. Oče je imel dobro vpeljano mizarsko delavnico (»čeprav za ,kšeft* ni bil kaj prida, je bil premehak«), dosti dela pa je bilo tudi na polju »Kazalo je že, da bom moral ostati na kmetiji. Ampak to mi ni Slo v račun. Hotel sem se izučiti poklica. Jeseni 1937. leta sem se vpisal v obrtno solo in se pri očetu izučil za mizarja.« Bilo je že po vojni, ko si je Vinko Golmajer za svojo sobico omislil Eohištvo v stilu gorenjskega krneč -ega baroka. Drugi so ga videli, všeč jim je bilo in naročila so počasi začela prihajati. »Vrhunec oziroma izpolnitev mojih mladostnih sanj pa je bila koča na Kriški gori, ki smo jo zgradili 1953. leta in jo opremili po moji zamisli. Kako ponosen sem bil!« Vinko Golmajer je bil namreč pobudnik za ustanovitev planinskega društva v Križah »Zdoma sem šel pet let kasneje. Delavnico sem imel v tetini kleti v Pristavi. Klet še poštenih vrat ni imela, noter in ven sem hodil kar skozi okno. Tako mi je šinila v glavo zamisel o sestavljivem pohištvu. Izdelal sem sodobno spalnico, ki je istega leta dobila na Gorenjskem sejmu zlato kolajno.« V Podljubelj se je z družino preselil šele pred petnajstimi leti, ko mu je skupščina občine Tržič odstopila opuščeni hlev za delavnico. Tudi tu pogoji za delo niso bili najboljši. »Razmere, manjkalo pa seveda ni niti navdušenja, so me takore-koč prisilile, da sem se vrnil k ročnemu delu.« Tako je Vinku Golmajerju ob tesni naslonitvi na etnografsko izročilo, posebno na literaturo prof. Alberta Siča in Jožeta Karlovška, uspelo izdelati pohištvo, ki je blizu sodobnemu človeku, je uporabno, obenem pa ga vrača k narodni tradiciji. Postelja na primer ima vse zunanje elemente pohištva, značilnega za Gorenjsko v 18. do 20. stoletju, prirejena pa je za jogi vzmetnico. Ali »bogkov kot«, ki je postal bife. Staro se torej domiselno prepleta s sodobnim. Pred sedmimi leti je izšel novi obrtni zakon, ki je uzakonil umetnostno obrt. Vinko Golmajer je na Gospodarsko zbornico naslovil prošnjo in ta je na podlagi strokovne ocene izdala mnenje, v katerem med drugim piše tudi tole: »Uporablja sodobne materiale in tehniko, vendar z izrednim posluhom za izvirnost uporabnosti ter osnovno neoporečno ornamentiko. Pri tem se za detajle v kovinski stroki oslanja na domače umetne kovače, pri slikanju ornamentov pa na domače slikarje. Predvsem je zaželen njegov kritičen pristop, ki ostro loči kič od originala in njegov pozitivni odnos do utripa slovenske narodne kulture in tradicije . .« vaseh krajevne skupnosti in Selške doline pa so razmere še zmerom enake. Niso narejeni, že /.a lani jdanirani zazidalni načrti za Draž-goše in I )olen jo vas. Po referendumskem programu, ki mora biti uresničen do leta 1982, morajo letos in prihodnje leto zgraditi športni park in sicer vsa odprta igrišča in pripraviti komunalno planira vrsto investicij. Med pomembnejše sodi gradnja hotela, ki ga bodo zgradili med plavalnim bazenom in blagovnico. Hotel z restavracijo je nujno potreben, saj je gostinstvo v Selški dolini skoraj na tleh. bližina Dražgoš in Soriške planine pa zahtevata solidnejšo ponudbo Druga akcija je izgradnja telefonske mreže in vodovoda. Obnoviti bo potrebno električno omrežje v zgornjem delu Železnikov in toplotno omrežje vsaj do Dašnjice Kanalizacija pa naj bi dobila skupni vod od Tehtnice do čistilne naprave. V Železnikih tudi menijo, da bo potrebno V prihodnjih letin več na rediti za poživitev kulture v mestu, predvsem pa po vaseh. Seveda je to povezano /. ureditvijo kulturnih domov oziroma starih šol. V Železnikih naj bi povečali muzej. V načrtu za prihodnjih pet let je tudi izgradnja obvoznice v gornjem delu Železnikov in na Studenem. Največji dosežek predstavlja lani zgrajena toplarna. ki ogreva vse družbene objekte v Železnikih. — Foto: F Perdan opremljeno zemljišče za športno halo in nov otroški vrtec. Z gradnjo slednjega ne kaže več odlašati, saj se pred vrtcem »že delajo vrste«. Vzporedno teče akcija ureditev Racov-nika z otroškim igriščem, ureditev okolice plavža in še nekaj drugih manjših del in pa ureditev ceste pod Drčo in izgradnja mostu pri bazenu. Tudi za naslednje srednjeročno obdobje krajevna skupnost Železniki Kako bodo za tako obširen program zbrali denar? Računajo na pomoč samoupravnih interesnih skupnosti, največ sredstev pa bodo najbrž spet združile delovne organizacije Selške doline. Pri uresničevanju programa bodo morali bolj sodelovati vaški odbori, ki sedaj največkrat preveč čakajo in se zanašajo na delo sveta krajevne skupnosti L Bogataj Takole pa naj bi izgledata soba za kmečki turizem Kot je skromen sam in njegova delavnica, pa niso skromni njegovi izdelki za kmečko hišo in kamro: stoli, mize. kotne klopi, skrinje, zibelke, postelje, skledniki, omare. Opaženi so na vseh razstavah, ki se jih v zadnjem času spet udeležuje in je zanje prejel več laskavih priznanj; v Celju pred dvemi leti zlato in bro da vas bo vesel. »Donosna pa ta obrt r Nasprotno. Ne le, da sam nosf i vse stroške razstav, olajšav -i niti pri davkih, ki naj bi sicer ta umetnostno obrt praviloma veljali. Namesto, da bi v občini to dejavnost spodbujali, saj je del narodnega izročila, bi lahko rekel, da vztrajam največ samo zato, ker rad oblikujem gorsko smreko in macesen, ker je vsak nov izdelek drugačen od prejšnjega, original, in to zadovoljstvo mi pomeni več kot kup denarja.« Tak je Vinko Golmajer. Prisrčen, iskren, včasih tudi užaljeno hud. Će mi ga morda ni uspelo ravno naj bolje predstaviti, vam svetujem, da ga sami obiščete. Prepričana sem, da vas bo vesel. H. Jelovčan DUHllW t/ (18. nadaljevanje) TONE POGAČNI Med gosto /. belino pomazano trepetajočo modrino nekdanji sultanov TOP-KAPI SARAJ kot grivast lev prežvekuje vsenci ZLATEGA KOGA. rdečkasto-heli trolejbusi drvijo pod zelenjem ob BOSPORU, po uma-zano-srebrni menažki Marmanskega morja vrtajo propelerji rjavečih tovornih ladij, ne meneč se za Sinjo mošejo kot zadnjo stopničko na poti v večnost ni paradiž Alahov! Ves film. dolg tri tisoč let. smo imeli na prednji spačkovi šipi Pronicljivo nam jo je proiciral sam Miran Ogrin. Se nikdar videni prijatelj. Večni popotnik. v Vso zgodovino Balkana od rimskih legij do Kosova, od Bvrona do pokola na otoku Hiosu, od Justin Jana do Ataturka smo doživeli v enem samem trenutku To je bil dolg film. Ves mikrnkozmns našega sveta je šel mimo nas. Kajti Carigrad je most. je velik ptič. ki je (že zdavnaj) razpel svoja krila. Pravijo: če prideš iz Pariza v Instanbul, misliš, da si že v Aziji. Ce se vračaš iz Teherana, vzklikneš presenečeno — saj to je že Evropa! Slišali smo Platonov Dialog, epsko prozo Dubrovčanina Ivana Gunduliča, prisego Bolgarov na Sipki. Ciceron je govoril pred rimskim senatom, Demosten je grmel proti Aleksandru, menihi so molili na sveti gori ATOS. Slišali smo tudi Albance, predstavnike najstarejšega evropskega plemena. Vsi jeziki sveta so se pomešali v tem mestu, in še mešajo, kot nekoč na babilonskem stolpu. Pogled na Bospor z visečim mostom, ki povezuje celini z Evropo in Azijo. dv Kolesa spačka ubogljivo meljejo enega od šestih pasov avtoceste, ki ji ne vidiš konca. H upanje, ropot, cviljenje zavor, vrivanje, obračanje kar na vozišču, prehitevanje po desni," sunkovito sekanje vsaj treh pasov - pa za čuda: nobene nesreče Samo avtomobili so vsi nekam čudno razpraskani. TURSKI VOZNIŠKI CIRKUS Brane se komajda smehlja, potoki znoja se mu vlivajo po čelu, srajca pod pazduho je vsaj toliko namočena kot moja po prvi vožnji z avtomobilom. Nekaj mrmra, da bi nekje ustavil, v miru pokadil cigareto, če že limonade ni več. Pa nikakor ne moremo na zunanji pas. Dolgo zbegano vozimo. Vhoda v mesto INSTANBUL nobenega! Vsaj zdi se nam tako. Čeprav je že najmanj petkrat pisalo po turško: (TKIS - TOPKAPI. »A ustavim?« se našobi Brane. Trpi, oči se mu bliskajo, sam premetavam po prepotenih hlačnicah ostanke predvojnega Istanbula, kjer sploh ni nobene stvari še vrisane. Sončku pa se čelo mrači S|>et dvomi, da jih bom kot vodič pri|ieljal pred Modro mošejo sultana Ahmeda V »enter »A ustavim'.' Pa bomo šh vprašat?! Kdo Imi /«• znal angleško!« »Ne še!« noro vztrajam »Včasih grem kar sredi dopoldneva na Menino planino« »In?« »Na špricer!• »In?« »Ali res ne vidiš, da se mi slina že kar sprijemlje"' Kot da bi travo požigal!« »Daj, daj. Stari izkušeni ljudje pravijo, če zjutraj in dopoldne sonce tako pripeka, da ne /dr7.\< pod njim. bo zvečer DEZ in te bo namočilo kljub razpetemu dežniku . . .« »A to velja za Gorenjsko, kjer se še kopljete pod dežno prho?« me zbada. »Pa saj si ti tudi Gorenjec.« ».I a. Ampak na meji. Nisem tako stiskaški. da bi na bencinski črpalki nali! samo pol plastične kante vode — in bil po dveh urah v tem kotlu pečen in — BREZ'« »Vozi in glej, da nas kdo ne sfrca z asfalta.« Trav ni več. niti ožganih, sam beton, in tu pa tam štrli V zrak kakšna zelena veja. Gola. mokra koža se lepi na skajaste sedeže. Utrujen na smrt — pa kljub vsemu še prelistavam Zgodovino tega eksotičnega mesta ob BOSPORJU. V spominu mi brli samo drobna utripajoča gimnazijska lučka, ki jo je prižgalo živo pripovedovanje kratkovidne profesorice zgodovine. SONJE, ki se je sramovala nositi očala, o starem B1ZANCU. o njegovih cerkvah, velikvijah. razkošju ... Skoraj tisoč let preden se je Konstantin odločil, da ob Bosporju zgradi svojo novo krščansko prestolnico, je grški kolonizator BIZAS odplul iz domače MEGA-RE čez Egejsko morje na severovzhod. Obšel je naselbino TROJO, od tam je zavil v Dardanele in zaplul skoz Marmarsko morje, dokler se ni dno ladje pogrez-nilo v vode BOSPORJA, ozkega prekopa, ki se vije kakih 27 kilometrov med dvojno vrsto z grmičjem pokritih skalnatih gričev, dokler se končno ne zlije v Crno morje. Preden je B1ZAS odplul naprej, je vprašal prero čišče v DELFIH, kje naj postavi svoje novo mesto. In dobil, kot je bila Pitijina navada, dvoumen odgovor: NASPROTI SLEPIM Sele ko je BIZAS priplul v Bospor, je doumel, kaj so s tem v preročišču mislili: na azijski obali, nasproti trikotnega polotoka /. gričem na vrhu. kjer se je končevala evropska celina, so že prejšnji grški kolonisti ustanovili mesto Halkedon. In so morali biti zares slepi, da niso opazili očitne strateške prednosti ozemlja, ki se razprostira kak kilometer proč na evropskem delu. In prav tu je BIZAS ustanovil svoje mesto, lipe novalo se je po njem — BIZANC, dokler ga ni Konstantin Veliki izbral za svojo prestolnico, mu dal najprej ime. NOVI RIM. pozneje pa: KONSTANTI-NOPEL - Konstantinovo mesto. Konstantinopel je stal ob najkrajši morski poti iz Rusije v Sredozemlje. Po njej so ladje iz južnoruskih pristanišč in z Donave skozi Crno morje in Bospor prevažale žito, kožuhe, kaviar, sol. med. zlato, vosek in sužnje Z juga. iz bogatih vrtov Anatolije in žitnic Egipta pa je prihajala hrana za preživljanje čedalje številnejšega mestnega prebivalstva. Skozenj je prihajala v Evropo iz Indije, Cejlona in Kitajske: slonova kost, jantar, porcelan, dragi kamni, svila, damast, agave, balzam, cimet, sladkor in več drugih dišav in zdravil. Zgodovina včasih tudi utruja. Vendar — vsi ti kupi najrazličnejših podatkov so potrebni, da bi lažje razumeli "zlitje nasprotujočih (ali pa vsaj različnih) kultur, njihovo rast in vplivanje na evropsko vest in zavest . kar se je vse zavozljalo v INSTANBULU. V mestu, ki ga opazujemo v daljavi, pa ne vemo, na katerem odcepu avtoceste se zavije vanj. r Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologi Motnje računanja! £ Motnje računanja pri šolskem otroku lahko razdelimo na tri vrste 1. Motnje računanja kot posledica globalno znižanih intelektualnih sposobnosti otroka: Pri tej vrsti gre za otroka, ki je umsko pod-poprečen, »mejno inteligenten« ali umsko manjrazvit. Otrok bo kazal splošni učni neuspeh na vseh področjih. ne samo pri računanju. Pri umsko podpoprečncpi in »mejno inteligentnem« otroku običajno priporočamo dopolnilni pouk. s konkretnim ponazarjanjem in večkratnim ponavljanjem snovi ter dodatno razlago, ker gre v tem primeril še za »normalno« inteligentnega otroka. 1'msko manjrazvit otrok pa programa redne osnovne šole ne bo zmogel in bo slej ali prej potrebno všolanjc na šolo s prilagojenim — zoženim programom in predmetnikom. Za otroke v redni šoli. ki imajo učne težave, je potrebno organizirati dodatni pouk na šoli. Otrok bo praviloma potreboval do datno pomoč skozi vse šolanje. Nemalokrat se bodo morah angažirati pri mštrukcijah in dodatni razlagi tudi starši ali starejši bratje in sestre. 2. Motnje računanja kot posledica specifičnih izpadov na tem področju: Pri teh motnjah gre za pravo specifično učno motnjo na področju računskih sposobnosti — diskalkulijo. Otrokova globalna intelektualna storilnost pa je v tem primeru najmanj na poprečni stopnji, nemalokrat celo nadpoprečna. Otrok pa ima kljub temu velike težave pri računanju, ima slabe številčne predstave, slabo pomnenje števil in računskih operacij itd. V nekaterih primerih je opaziti tudi zamenjava in nepravilno branje števil. Znižane računske sposobnosti odkrije psihološki in spec. pedagoški pregled. Odprava teh m<> varnosti, sprejetosti, čustveni toplini, ljubljenosti, raziskovanju itd. Ze p" drugem letu starosti se pri otroku pojavijo močne potrebe po posedovanju in veljavi. Najprej otrok to doživlja preko hranjenja, kasneje pa preko vsega, kar želi imeti. Ob tem doživlja pojem količine in kasneje tudi pojem števila, kar ima zanj posebno čustveno obarvanost. Otrok doživlja pojem števila s tem koliko dobi. koliko mora dati. Kot pravimo, se vse to dogaja na njegovem lastninskem področju Otrok, ki ima že v zgodnji otroški dobi slabe izkušnje na tem lastninskem področju, bo lahko na tem področju postal moten. Otrok n. pr. ni smel premetavati kock, jih zlagati, vedno je moral bombone na situ delit z bratcem, vse so mu vzeli kar je hotel imeti, ni smel brskati po predalih itd. Tak otrok nikoli ni vedel koliko in kaj lahko zahteva, koliko mora dati — zato si je pridobil veliko negativnih izkušenj-količine. števila in sploh številčni pojmi so zanj dobili čustveno negativen pomen: vse pa se kasneje lahko odrazi v šoli, kjer bo moral manipulirati s števili, jih seštevati, odštevati, deliti itd. Pri tem >'*' starši in učitelji čudijo zakaj slab uspeh pri računstvu, čeprav je otrok »bister« in uspešen na drugih področjih učenja. l" i" »v. t; L la ii Vladimir tiitenc. spec. pedagog ZGODOVINA, ZGODOVINA, ZGODOVINA ... Mesto je torej nastalo v sedmem stoletju pred našim štetjem, na gričevnatem polotoku, ki ga obdajajo zamolklomodre vode Marmornega (Marmanskega) morja, Bosporja in ozkega zaliva ZLATEGA ROGA. Zaliva, ki po pripovedovanje, še danes skriva na tone bizantinskega, grškega in turškega zlata. Kamor so zdolgočaseni sultani potapljali svoje izžete haremske žene. zavite v jutaste vreče. Je k V J i. In Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj, Moše Pijadeja 1 Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge TAJNICE SAMOUPRAVLJANJA Pogoj: — 4 letna administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj. Za opravljanje del se zahteva dobro obvladanje stenografije in strojepisja Določeno je 2 mesečno poskusno delo in se združuje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj Ul. M ose t1 Pijadeja 1 v 15 dneh po objavi. I^j Jože Vidic: (nadalj. iz prejftrije številke) Ranjenega Mirka Rusa so z rešilnim avtomobilom odpeljali v golni-ško bolnišnico. Zdravljenje je dobro napredovalo. Zena ga je večkrat obiskala. Ko ga je žena petindvajseti dan po napadu spet obiskala, je že prepeval Kin upal, da bo čez dva dni Že odpuščen iz bolnišnice. Magda je doma veselo zibala sinova in jima pripovedovala, čeprav tega nista razumela, da je sam čudež rešil njunega očka. Ni znano, če je Mirko Rus prepoznal svojega morilca. Kako so se organizatorji umora počutili, ko so zvedeli, da je Rus že okreval, si lahko samo mislimo. Vsekakor so bili črnorokci zaskrbljeni. Kaj bi* bilo, če bi Rus nekega dne sredi Kranja srečal zločinca. Kako naj opravičijo zločinsko nakano? Ponavadi se plačani morilci ne ustavijo na pol poti. Tudi tokrat je bilo tako. »Tončka, dobro pazi na otroka. Grem v bolnišnico, in če bo vse po sreči, se vrnem z možem,« je Magda pred odhodom na Golnik naroČila gospodinjski pomočnici. Do Golnika ji je srce trepetalo od sreče, da se bo vse tako dobro končalo. Nikomur več ne bodo zvečer odpirali vrat. Morda bi bilo dobro, če bi se izselila iz Kranja k sorodnikom! Dobra zamisel, saj mož zdaj ne more' v partizane, zločinec pa se lahko vrne. Kranjski plavogardisti in črnorokci Mirko Rus Na Golniku so se vsi načrti razblinili kot milni mehurčki. Kakšno razočaranje! Mož je umiral. V trenutku so bili pokopani vsi upi. Zakaj se je moževo zdravje čez noč zasukalo? Zvedela je le to, da so možu dali neko injekcijo, po kateri je začel izgubljati razum. Črnorokci so podkupili nacističnega zdravnika. da je dokončal tisto, kar je začel atentator. Zastrupil ga je z injekcijo. S kakšnim strupom, je ostala skrivnost. Verjetno so morilci zdravnika prepričali, da je Rus velik komunist, kar je nacističnemu zdravniku zadostovalo za morilsko dejanje. Mirko Rus je umrl v golniški bolnišnici 16. decembra 1944. leta. Zapustil je ženo in dva sinova, tretji otrok pa je bil na poti. Sin Milan je bil star tri leta (zdaj je dipl. inž. v Kranju). Marjan leto in pol (zdaj je bančni uslužbenec v Ljubljani), Magdalena pa se je rodila po očetovi smrti (je tekstilni tehnik v Kranju). V trgovini Dolenc v Kranju je bila zaposlena trgovska pomočnica Ivanka, ki je 17. novembra 1944. leta zvečer šla domov mimo stavbe pokojninskega zavoda in je pred vhodom videla tri moške. Dva sta vsak na drugem kraju stavbe stala na straži oziroma opazovalnici, tretji pa je šel noter. Po obnašanju je Ivanka ocenila, da ti moški nekaj naklepa, a je mislila, da gredo ubit gestapovca Messnerja, za katerega je vedela, da stanuje v tisti stavbi. Morilec torej ni bil sam. Ivanka je pospešila korak in ni slišala strelov. Razen gestapovca Messnerja nihče nikoli več ni vprašal, kdo in zakaj je streljal na upravnika kranjske zavarovalnice. Pa še Messner je spraševal samo prvi večer, takoj po atentatu, in potem nikoli več. Vemo le to, da je Messner sumil Milutina Ludvigerja. Crnorokec Janko Soklič je v preiskavi izjavil, da je Rusa umorila belogardist ična črna roka. Slapar, Srakar in Ludviger mu niso nikoli pripovedovali o tem zločinu. Dvomil je, da bi to storil Ludviger, čeprav je bil za denar pripravljen storiti vse. Po njegovem mnenju je bil med vojno v Ajdovščini neki zobotehnik, ki je imel nekje na Gorenjskem ženo v službi pri gestapu. Menda sta bila ločena, a je kljub temu večkrat z avtomobilom prišel na Gorenjsko, mimogrede pa je še koga po naročilu ubil. Soklič je to slišal leto dni po vojni v Italiji, kjer je bil v emigraciji. Težko je verjeti, da bi kdo iz Ajdovščine h(xlil morit v Kranj, ker so bile domobranske likvidatorske skupine bližje, na primer v Ljubljani. Po besedah Janka Sokliča je bilo na jesen 1944. leta v okolici Kranja še več umorov, ki so jih zagrešili domobranci, zločin pa pripisovali partizanom. Smrt odvetnika dr. Aljančiča 1 ca 1944. leta je zakrivila plavo^^t distična črna roka, Mirka Rusahoc belogardistična. \li Nobena gorenjska domobrani Vt r posadka ni imela organizirane lik* in datorske skupine poznane pod in> S nom črna roka, bile pa so take skuf ne organizirane v tako imenov Ljubljanski pokrajini. Verjetno1 Rusov morilec prišel iz Ljubljane. Razmišljal $em zakaj so ga ufltf1 rili. So odkrili njegove priprave odhod v partizane? Morda so ga • krili zaradi naročenih škornja Magda je zavrnila ta sum in prf da je bil čevljar pošten in prijaj' družine. Prav gotovo posebnega rt loga za umor ni bilo, ker je Rus živ mirno družinsko življenje. Nekdof ga je le očrnil in prikazal v drugat luči. Morda je imel osebnega sovrt nika med uslužbenci na zavarovi nici. V primeru Mirka Rusa je t< nepojasnjenih »zakaj« veliko vzrok za umor je še vedno skrivno^ Neznan je ostal tudi atentator. STRELI NA INŽENIRJA PETRA OMANA V ŽARNICI 1. aprila 1941. leta ob treh zjut je elektrostrojni inženir Peter Orn^ dobil telegramski poziv, naj se k| rezervni vojaški oficir nemudon javi na vojaški komandi v Zagrefc Z vseh vetrov je proti Jugoslav grozila vojna. Hitro se je priprav poljubil ženo in sina ter odpotov proti Hrvatski. Skrbelo ga je, ka| bo z družino med vojno. SE NADAUl" SMO RES TAKI VANDALI? > Občani Škofje Loke so petdesetim padlim talcem, ki jih je okupator tP. februarja 1944 postrelil za Kam tiitnikom, postorili obelisk, samo tSbeležje, kjer so talci padli, pa zakadili z izbranimi smrekicami. Lepo M<> rasle in dajale temu svetemu Aotičku naše zemlje še posebno svečan videz ... Po nekomu ta kraj res t\i mogel biti več svet. Pred Novim tS*tom je nekdo barbarsko odsekal ; fV/i najbližje srebrne smieke, ki ^t'ori vhod k spomeniku in jo odnesel ta svoj »drevešček« . . . So res taki jkandali med nami? — Foto: \). Dtdenc Denar ovira delo \ Križe — Decembra so se v Križah j |*estali taborniki odreda Kriške gore ppa rednem letnem občnem zboru, t Kazen članov se je zbora udeležil j. \tudi predsednik občinske zveze llabornikov Silvo Plajbes, medtem I Jeo tudi tokrat ni bilo predstavnikov i družbenopolitičnih organizacij, ] predvsem mladinske, čeprav so ; taborniki kolektivni člani ZSMS. \ Taborniki so v razpravi nanizali A-rsto pomanjkljivosti. Najbolj pere-P<|e je pomanjkanje denarja za delo, ||eprav število članov nenehno nara-piea, zlasti se v organizacijo vključuje šolska mladina. Ce poudarimo |\\e pomembno mesto tabornikov v I »plošnem ljudskem odporu, potem je I njihova družbena funkcija zanimiva 1 tudi za širšo družbeno skupnost. \ K ljub težavam so kriški taborniki letos uresničili program. Obnovili so i>rostore v barakah bivše vojašnice v 'Križah, organizirali vrsto tekmovanj u\n se udeleževali republiških. Podoben program dela so si taborniki Rastavili tudi za naprej, ali ga bodo ^ahko uresničili, pa bo precej odvis-[lo od denarja, ki ga bodo dobili. J. Kepic Planinsko srečanje Krvavec — Planinsko društvo ,.~ranj, ki slavi 80. obletnico _ delovanja, je pred Novim letom priredilo f»a Krvavcu prijateljsko srečanje flanov upravnega odbora Planinskega društva Kranj, sodelavcev in nekadanjih aktivistov društva. V planinskem domu na Gospincu se je zbralo giskoraj 100 planincev, ki so obujali Ipomine na prizadevanja za rast kranjskega društva. Se januarja bo tfllavnostna akademija v počastitev (P'ilo obletnice društva, na kateri bodo podelili priznanja in častne značke Irustva. Motiv za priznanje in G*inačko je oblikoval akademski slikar Ivin udeleženec naše odprave »In iin Ev ur na erest Franci Novinec. -jk ZDRAVJE V NARAVI Ureditev ceste na Komendsko Dobravo Komenda — Krajani so si v obširnem programu letošnjih del zadali še eno nalogo. Začeli so z obnovo ceste od Podboršta do Komendske Dobrave, ki spada v občinske ceste drugega reda Obširna in zahtevna trasa je v pripravljalnem obdobju urejanja zahtevala težko delo. saj je bilo treba odstraniti precej dreves, izkopati jarke za odvodnavanje in še mnogo drugin*del. Zelja po ureditvi ceste do Komendske Dobrave je stara že več let. Vendar je v krajevni skupnosti, ki ima vasi raztresene po okolišu, denar, ki priteka s samoprispevkom, preskromen, da bi lahko asfaltirali vse ceste Tako bodo v prihodnjih letih z asfaltom pokrili tudi ceste, ki doslej niso bile v prednostnem programu: proti Komendski Dobravi, od Podboršta do Mlake in del ceste v novem komendskem naselju. V dolgoročnem programu pa ne bodo izostale ceste na Klancu, Mlaki, Potoku in del ceste v Nasovčah. Seveda bodo uspeli le z samoprispevkom kra- janov, ki so se doslej še vedno odzvali in prispevali svoja sredstva. Del ceste proti Komendski Dobravi bo predvidoma predan namenu 11. junija, ko bodo v krajevni skupnosti Komenda prvič praznovali krajevni praznik. Vsaj tako se bodo oddolžili krajanom Komendske Dobrave za njihov velik prispevek v narodnoosvobodilni borbi. Zaradi obširnosti del in zaradi pomena, ki ga je imela ta partizanska vas med narodnoosvobodilno borbo, krajani pričakujejo tudi pomoč od drugod, predvsem od kamniške komunalne skupnosti. Gozdnega gospodarstva Kamnik, kmetijsko zemljiške skupnosti in organizacij združenega dela. Zbrana sredstva bodo namenjena obnovi ceste in partizanske bolnice, ki naj bo taka. kot je bila v času narodnoosvobodilne borbe. Komendska Dobrava in z njo partizanska bojnica ho tako postala dostopnejša obiskovalcem, predvsem mladini. J. Jubilej kroparskega župnika Petega januarja je slavil 7()-letni življenjski jubilej Alojzij Zabkar, župnik iz Krope. Ob tej priložnosti so ga obiskali predstavniki občinske konference SZDL in občinske skupščine Radovljica, ki so mu čestitali in izročili umetniško sliko, darilo koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu OK SZDL Radovljica. Slavljenec se je rodil 1910. leta v desetčlanski revni kmečki družini v Paki pri Krškem. Pred vojno je študiral teologijo v Ljubljani in se že takrat kot pošten domoljub opredelil za pot, ki ga je pozneje kot prave- Osnovna šola Simon Jenko Kranj razpisuje 1 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN SRBOHRVAŠČINE za čas od 11. 1. do 30. junija 1980 Pogoj: PRU ali P ustrezne smeri 2. SNAŽILKE ZA NEDOLOČEN ČAS Nastop dela takoj. Za navedena dela velja poskusno delo dva meseca. Razpisni rok je 15 dni od dneva objave, razen pod točko 2. Kmetijska zadruga Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge: POMOŽNEGA DELAVCA V MEHANIČNI DELAVNICI Pogoji: dobro zdravstveno stanje in veselje za priučitev na mehaničnih delih Prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat zadruge 14 dni po objavi oglasa ga ljudskega duhovnika pred vojno vodila v Belo krajino, že 1941. leta se je odzval pozivu Osvobodilne fronte za boj proti okupatorju. Ljudstvu je ostal vdan v najtežjih časih do končne osvoboditve. Vse težave medvojnih let je preživel v Beli krajini, zvesto sodeloval s partizani, med katerimi si je pridobil številne tovariše, ki ga niso pozabili do današnjih dni. V NOB je sodelovala tudi vsa njegova družina. Razen svojih duhovniških in aktivističnih dolžnosti se je v teh časih posvetil tudi pisateljevanju. Napisal je kar zajetno zbirko pesmi ter več proznih del, posvečenih boju in trpljenju našega ljudstva. S pisanjem je nadaljeval tudi po osvoboditvi. Prav zdaj zaključuje urejanje svojih pesmi, ki mu jih bo še letos objavila založba Borec. Župnik Zabkar je bil eden od ustanoviteljev društva Cirila in Metoda, kjer so se združili vsi napredni slovenski duhovniki. V njem še danes, ko se imenuje Društvo slovenskih duhovnikov, opravlja številne odgovorne dolžnosti. Vseskozi je tudi zelo prizadeven član koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL Radovljica. Dosleden svojemu verskemu prepričanju in neomajni ljubezni do naroda in naše socialistične skupnosti, je kot duhovnik, človek in udeleženec NOB izredno priljubljen med svojimi krajani. Zato ni čudno, da se med njimi počuti enak z enakimi, in kot sam pravi, za nič na svetu ne bi zapustil Krope in njenih dobrih ljudi. Za zasluge v NOB in po osvoboditvi je jubilant prejel že številna priznanja, najbolj ponosen pa je na red Bratstva in enotnosti in red Zaslug za narod, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito. J.R. Srečanje petdesetletnikov Gorje — Prvič po vojni so se 23. decembra lani v Gorjah srečali nekdanji soSolci, rojeni 1929. leta. Šestintrideset jih je vseh skupaj in na srečanje so prišli skoraj vsi, tudi njihova učiteljica Angela Ščurkova. Oh koncu so sklenili, da bodo podobna srečanja še prirejali. J. Ambrožič Materina dušica (Thymus serpyllum) naravno zdravilo, ki razkužuje dihalne poti, raztaplja sluz, pomirja živčnost in prebavne motnje, zdravi slabokrvnost, blaži tegobe pri revmatizmu in protinu Materina dušica je trajni polgrm (15 — 20 cm), ki raste po sončnih pašnikih, goličavah in na kamnitih pobočjih. Mnogi jo gojijo tudi po vrtovih. Cvetovi so svetlo rdeči ali temno škrlatni. Značilna sta aromati-čen, limoni podoben vonj in malo grenak kafrn in di-sa ven okus. Nabiramo cvetočo zel (jun. — sept.). Dobi se tudi v nekaterih lekarnah in pri zeliščarjih. Materina dušica vsebuje eterično olje, močno razkužujoči timol, grenčice, čreslovino, smolo, masti in druge snovi. V ljudskem zdravstvu še vedno dosti uporabljajo materino dušico v različne namene. Mehča sluz, pospešuje njegovo izločanje, ima tudi močan razkuže-valni učinek, zato jo poznavalci priporočajo pri zaslu-zenju dihalnih organov, pljuč, pri kašlju, oslovskemu kašlju in bronhialnemu katarju. Ce imajo otroci oslovski kašelj, je treba zmešati omenjeno zelišče in suli- časti trpotec v enakih delih (čajno mešanico lahko dobimo tudi v lekarni). Za eno skodelico preliva vzamemo 1 žličko meAanice. Toplemu čaju dodamo žličko medu (dve skodelici na dan, po požirkih). Tudi pri prehladih ima tak čaj izreden učinek. Imenovano zdravilno zelišče se uspešno uporablja tudi kot krepilo za Želodec in živce, kot zdravilna pijača (čaj) pa se priporoča pri želodčnih in črevesnih boleznih, zlasti pomaga pri želodčnih krčih ter pri nespečnosti odraslih in otrok. ZeliSčarji oz. praktiki trdijo, da je materina dušica imenitno naravno zdravilo zoper bledico in slabokrvnost (čaji). Izvleček iz cvetov ali samo listov materine dušice v vinskem žganju (1 del zeli se polije s tremi deli 701 alkohola, pusti tri dni in precedi) se koristno uporablja za vtiranje pri revmatizmu. protinu, zvinih, zmečkani nah, pri tvorih in akutnih oteklinah. Za sklepni rav-matizem pripravimo izvleček iz delov materine dušice in rožmarina, lahko pa kupimo v lekarni zadevna olja. Na 1 dkg olja nalijemo pol litra 701 alkohola (lekarna), dobro premešamo oz. stresemo, nakar je izvleček takoj uporabljiv. Eterično olje je učinkovito tudi pri kopelih (20 do 30 kapljic), ki okrepčujoče vplivajo na živčevje (živčna izčrpanost) in poživljajo presnavljanje. ABC Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (10. zapis) Tako majhen kraj kot je Podkoren — pa že tolikokrat zgodovinsko obeležen (o tem sem pisal v H. in 9. zapisu): celo v slovenski slovstveni zgodovini. CELOVŠKI ROKOPIS Se starejši so le znameniti bri-žinski spomeniki (rokopisih ki že dolgo veljajo za začetke slovenskega pismenstva (i/, let okrog 1000). Sir Humphry l)ovy V Celovcu, v deželnem arhivu, hranijo zapisek nekega gorenjskega ali koroškega duhovnika, ki si je okoli leta 1430 na pergament ni list i/, neohranjene predloge zelo lepo in razločno prepisal očenaš, češčena-marija in vero. Slovstveni zgodovinarji so si edini v prepričanju, da celovški rokopis izvira iz Rateč ali Podkorena. Dr. Grafenauer celo predlaga, naj bi se celovški rokopis poslej imenoval rateško-podkorenski rokopis. Torej po izviru, ne po sedanjem nahajališču. Glede letnice (časa) nastanka .pa nekateri slovstveni zgodovinarji menijo, da je celovški rokopis še starejši, kot so doslej zanj navajali: da izvira iz let od 1362 do 1392. Jezik celovškega rokopisa pozna še stare izraze, kakor n. pr. bogastvo za kraljestvo, ino za tudi, bodi za zgodi se, verujejo za verujem, ima priti za bo prišel. Prevod latinskih besedil v slovenščino je utegnil nastati že v času pokristjanjevanja Slovencev. Ohranjene ima oblike aorista (nedoločnika preteklega časa) in staroslovenske oblike imen Jezus, Kristus, Pilatuš ipd. PODKOREN No, vendar sem prišel do opisa te majhne (le nekaj čez 400 prebivalcev šteje), a tako imenitne vasice. Saj pomeni Podkoren druga vrata v Jugoslavijo -Rateče so vrata na cesti med Italijo in Jugoslavijo, Podkoren pa naselje ob vratih iz Avstrije v Jugoslavijo. A brž moram dodati misel o rasti in pojemanju naselij: pred sto leti (točno 1.1869) je Podkoren- štel skoraj 100 prebivalcev več kot jih ima danes, prav isto velja za Rateče in Srednji vrh. - Nasprotno pa se ie število stalnih prebivalcev v Gozdu - Martuljku (od 223 na 454) in Kranjski gori (od 743 na 1252) v teku zadnjih sto let kar podvojilo! Vpliv turizma - hotelske zmogljivosti privabljajo novo delovno silo, bolj ali manj stalno prebivalstvo. Ali pa je vzrok upadanja števila prebivalstva v Ratečah, Podkorenu in na Srednjem vrhu upad kmetovanja, živinoreje, ovčarstva, planšarstva, gozdarjenja? Spominska plošča Siru II um phyju Davvju na ('ošfevi hiši v Podkoren u Podkoren velja za visokogorsko vas, saj leži v višini 847 m nad morjem, na prisojni vznožni legi pod Korenom, karavanškim prevalom, visokim 1073 m. Torej se je iz Doline treba povzpeti le 226 m in že si vrh prelaza, ki vodi v sosednjo državo. Izmed vseh karavanških prehodov v Avstrijo je Korensko sedlo najnižje (Ljubelj 1369 m. Jezersko 1218 m) in kot tovorniška pot čez visoko gorovje pač tudi najugodnejše. Cesta je bila kraju sicer v prid, saj se je dalo zaslužiti s priprego, z nočitvami in z gostinstvom. Po drugi strani pa so vaščani tudi trpeli zaradi te »svoje« ceste. TLAKA NA CESTI Kronika Podkorena trdi, da ni bilo v Avstriji dežele, katere prebivalstvo bi toliko tlačani-lo na cestah, kot je to bilo na Kranj skem. Tudi drugje so morali ljudje delati na cestah — toda bili so za to plačani. Ali pa so polovili delazmož-ne berače in potepuhe ter jih prisilili k delu na cestah. Le kranjski podložniki so morali opravljati trdo tlako brez plačila. Najhuje je bilo v letih 1717-1753. takrat se je v Avstriji gradilo največ cest. Čez vse leto so morali tlačani delati, le 13 do 30dni so srneli izostati, da so doma postorili, kar je bilo nujno treba (za žetev, za trgatev ipd). Vlada je dala orodje le poklicnim rokodelcem, tlačani so morali uporabljati svojega. Bili pa so pod neprestanim nadzorstvom deželnih cestnih paznikov. Nihče brez izjeme ni smel počivati čez dan več kot dve uri in dela ni smel končati pred sončnim zahodom. Ni čudno, da je bila cestna tlaka pri ljudeh močno osovražena. Te hude tlačanske razmere omenjam zato, ker moramo vzeti v misel stare Korence, ki so še posebno trpeli pri delu na cesti čez gorski prelaz Koren. Saj so prav to cesto največkrat razdrli hudourniki in zasuli plazovi. Zlasti v hudih zimah je bilo treba cesto čistiti, da je bila prevozna. Tudi nevarno je bilo: nihče ni vedel, kdaj bo prihrumel plaz in ga zasul. (iostinski izvesek na Stari pošti (Podkoren št. 8.1) VAS OB KROTNJAKU Sprva kar nelepo ime za ledeno-mrzel, bister, čist po tok, ki privre izpod Korena, teče skozi osrčje vasi in se še ves buren, neuk ročen izlije kot prvi redni pritok v Savo Dolinko. Le odkod to ime potoku? Od krot prav gotovo ne — saj je to bistra, čista, pitna in hitra voda, brez tolmunov in brez zastojev. Mar se potok krotoviči med skalami v globoki soteski? Mar krotnja (se zapleta, išče izteka, izhoda)? Podobna zagonetka je ime vasi in prevala. Nek geograf trdi, da ie Koren dobil ime po bližnji gori, ki ima obliko obrnjenega korena. Domačini to razlago odločno odklanjajo. Saj oni poznajo le korenje, ne pa kak koren. Vprašanje o pravem izvoru imena za karavanški preval ostaja odprto; za ime vasi je lažje, leži pač pod Korenom, odtod Podkoren. POT PRIMOŽA TRUBARJA ČEZ KORENSKI PRELAZ Stara tovorniška pot čez Koren je bila speljana nekoliko drugje kot je danes. S Poljan je vodila po desni strani grape in navzgor pod Lotniči.Smer je še sedaj vidna. Tudi krajevna in ledinska leidnska imena spominjajo na star mejni prehod: »Vavštva« je stražarnica. vahta; Mučna gora je dobila ime po> mitnici, muti. — Stara cesta je vodilla v dolino skozi najstarejši del vasi — danes se. cesta kraju kar precej izogne. Dne 22. junija 1561 je pripotoval čez Korensko sedlo sloveč slovenski luteranski predikant, Primož Tru bar. Vračal se je iz Nemčije v domovino na željo deželnih stanov. Žena Herberta Turjaškega, ki je inu 1 tačas v najemu blejsko gospostvo, mu je poslala naproti tri jezdne konje in ga povabila na Blejski grad JUl Nihče ne more dognati, od kdaj živi lončarstvo v okolici Komende. Za dva rodova nazaj se spomni Mivčev Janez s Podbošta. Toda slutijo kdaj bo konec njihovega lončarstva. Pred vojno so lončarili skoraj pri vsaki hiši v Podboštu, na Mlaki, na Gmajnci, na Gori. Zdaj so v Podboštu le še trije: Janez Štebe, Ciril Štebe in Ravnikar. Prvi jih bo drugo leto sedemdeset, Ciril jih ima šestdeset, Ravnikar pa čez sedemdeset. Za njimi pa ni nikogar, ki bi »prevzel« . . . Vlaga in toplota sta butnili skozi vrata, ko je Mivčeva mama odprla delavnieo. Mali vrtnarski lončki za rože so bili skrbno razpostavljeni po policah na visokem vozičku, prirejenem nalašč za sušenje po policah, ki na žicah vise izpod stropa, po tleh, ob radiatorjih. Sivo, kamor pogle daš. Pred dnevi so jih naredili. Na >troj. Trdni so, neprimerno bolj kot tisti, ki jih ata Janez dela ročno na svoji vrteči se lončarski mizici. Toliko je odmaknil deske s cvetličnimi lončki, da je pognal vreteno in naredil nekaj skodelic. Za kislo mleko jih imajo ljudje najraje. Ročke bo pritisnil zraven, ko se bodo skodelice že malce posušile. Bolje drže. Glino jemlje od gladko odrezanega kosa, jo še malo pomoči v vodo in ko med prsti čuti, kdaj je ravno prav mokra in gladka, jo vrže na sredo kroga, zavrti kolo in zdi se ti, da le malce podrži prste v njej, pa se že vzpne oh njih skodelica. Potem zavrti še enkrat, da z mokro krpo zgladi zunanjo steno in rob, ustavi, in skodelica je narejena. Na polico je romala k ostalim, da se osuši najprej na zraku, ko pa jih bo dovolj, bo ata Janez pripravil peč. Le trikrat do štirikrat na leto jo zakuri. In takrat je tu dan poln tihega pričakovanja, kar nekam tesnobnega občutka: ali bo vse v redu? Ste že videli lončarsko peč? Resnično je nekaj posebnega. Okrogla je, z odprtino spredaj in zadaj, in nekaj malimi odprtinicami pod vrhom. Prava umetnost jo je naložiti. Oče Janez je mojster za to. L500 do 6.000 kosov spravi vanjo. Pa sploh ni videti tako velika. Če so večji kosi, jih gre seveda manj, če so majhni pa več. Navadno malo kombinira, da se lažje zlaga. In manjše lončke da v večje, da je vse polno. Pravi, da se bolje speče, čim bolj na gosto je naloženo. Zjutraj jo zakurijo z vseh strani in potem mora goreti ves dan. Le z drvmi kurijo. Veliko odprtino spredaj zazidajo z zidaki. Počasi je treba kuriti; najprej zunaj peči, potem pa ogenj prodira noter. Zvečer, ko pade noč, se v peči šele pokaže pravi ogenj. Ko sta ogenj in razbeljena glina enako bele žareče barve, je pečeno. Potem nehajo kuriti in počakajo, da se peč čez noč ohladi. Šele naslednje popoldne lahko jemljejo posode iz peči, toliko vročine je v njih. Kar je enkrat žgano, kot so na primer lončki za rože, ali rožniki, kot jim lepo pravijo v Komendi, gre kar v prodajo, tisto, kar pa prebarvajo s svinčeno glajenko, ki je ■ navadno zelene ali rumene barve, pa počaka naslednje peči. Vse majolike, modeli za potice, skodelice, lončki in razne latvice in podobno morajo tudi skozi drugo peč. Soseda jim pripravlja svinčeno glajenko. To je šele trpljenje, povesta Mivčeva. Mama potem posode obarva, ko pa so pečene drugič, to je spet čez tri mesece, ko spet prižgo peč — kadar se je dovolj nabralo za prvo in drugo pečenje skupaj — pa gre z njimi na trg. Ze petindvajset let prodaja v Kranju na tržnici. Še na stari tržnici je prodajala. Pripeljejo ji z avtom, potem vskladišči v Kranju. Spomladi se veliko proda in '■ ji morajo vsakih štirinajst dni pripeljati novo blago. Zdajle jeseni in pozimi pa ima en avto posod dovolj za tri mesece. Pozimi delajo bolj na zalogo, da bo spomladi hitreje pri roki, ko bo povpraševanje veliko. Pa tudi z glino se oskrbe takle čas. Čakajo lepega vremena. Pa se jim je letos vseeno zgodilo, da so v najgršem spravljali glino domov. Hudo garanje je to. Za material še ni problem, toda skopati in domov spraviti ga je največja muka. Kupijo tak svet, ki ima spodaj glino. Kakšen meter zemlje je treba odmetati. Navadno vzamejo 3 krat 3 metre v i kvadrat. Prvi dan odkrijejo, drugi dan izkopljejo glino. Zdaj stoji voda kar 20 do 30 centimetrov nad glino in če ne bi imeli črpalke, bi bilo res hudo. Tako je pa kar hitro voda zunaj in potem glino z lopato od režejo, nasadijo na vile in vržejo ven. Trikrat je premetana preden pride na voz. Ko zemljišče izčrpajo, ga puste lastniku. Pet do šest voz gline pridobe takole naenkrat. Potem jo vskladiščijo doma. Pošteno jo je treba predelati, preden je dobra za delo. »Včasih je bilo hudo, včasih,« pravi mama, »ko smo morali vso glino z bosimi nogami pregnesti. Dve do tri samokolnice sem je naenkrat tlačila. Vse je teklo po meni. Potem smo jo s srpom rezali, da si našel v njej vsako smetko, vsako korenini-nico, vsak še manjši kamenček. Kot maslo je morala biti. No, taka mora biti še danes, toda danes imamo za to stroj. Veliko nam pomaga. Je pa tako, če imaš stroj, si pa več dela zadaš, pa si spet na istem.« Lončke za vrtnarje delajo s strojem. Le velike zvrti oče še ha roke, pa seveda tudi vse ostalo Sotrebuje občutljivo očetovo roko. ^ljub vsemu se danes ne mučita več tako hudo. Mama je včasih z lon-čarijo prehodila vso Gorenjsko. Bolj je poznala Bohinj in vasice okrog Jereke, Gorjuš in tam okrog kot okrog Komende. V dolino so pripeljali h kakšni hiši, potem pa sta s sestro naložili koše in se zagnale v bohinjske hribe. Zdaj ji pripeljejo z avtom na tržnico. Res nima drago. Lep velik »modne« za potico je 100 dinarjev, mali rožnik 2 dinarja, majolika in korito za rože pa po 50 dinarjev. »Saj bi bilo lepo delati, če bi bil mlad,« pravi mama. »Za stare ljudi pa ie to že trpljenje. Plastika izpodriva lončarijo. Za nas je še vedno lepa in vredna. 0, so bile včasih gostilne, kjer So samo lončenih posodah kuhali in vedno sem dobro prodajala. Kdo bo pa zdaj prevzel? Najini otroci so se raztepl po svetu. Od šestih nobeden ni hote prevzeti. Morda bo vnuk? Ce bova zdržala dotlej . . .« D. Dolenc GRADNJA NOVE BOHINJSKE CESTE Mostova premagala Savo Gradnja nove ceste med Bledom in Sotesko je izredno zahtevna, največ naporov in znanja pa tćrjata mostova prek Save Bohinjke pod Bohinjsko Belo in na kraju Obrne - Piloti tudi nad 40 metrov globoko, železni konstrukciji pa tehtata skupno skoraj 400 ton -Uspešno delo Gradbinca, Geološkega zavoda in mariborske Metalne J nad gladino Save, dolg pa je P metrov. Globoko, tudi 40 metrov.' morali vrtati graditelji in sproti l* tonirati, da so pod jezersko kfl* našli trdno podlago. Tudi most Obrne je še gradbi.*1' 30 metrov bo nad gladino Save, d£ pa bo 116 metrov. Monterji Meta'1' iz Maribora so konec pretekla tedna varili jekleno konstrukd težko skoraj 200 ton, ta teden pa bodo centimeter za centimetrom posebnima vitloma spuščali na 1" tonske pilote. Gradbinec iz Krafl bo takoj zatem zabetoniral mostr ploščo. Delo ni enostavno, saj Bohinjska Bela — Ko se je Republiška skupnost za ceste lotevala gradnje nove ceste med Bledom in Sotesko, se je zavedala, da gradnja ne bo enostavna. Trasa je popolnoma nova in poteka po gradbeno težkem zemljišču, razen tega pa je bilo treba dvakrat premagati Savo Bohinjko. Nova cesta bo dolga 4440 metrov, pred dvema . letoma pa je znašala vrednost gradnje 93.837.0XX) dinarjev, kar pa, upoštevajoč podražitve, zanesljivo ne bo zadostovalo za dokončanje gradnje. Nova trasa se odcepi od sedanje bohinjske vijugaste in ozke ceste pred Bohinjsko Belo, ž njo pa se ponovno sreča v kraju Obrne. Večina najzahtevnejših del je že opravljenih. To velja še posebej za dva mostova prek Save Bohinjke. Prvi jo prečka pod Bohinjsko Belo, pod Kupljenikom, drugi pa v kraju Obrne. Vsak od mostov bo veljal skoraj 24 milijonov dinarjev. Mostna konstrukcija pod Bohinjsko Belo Na mostu pod Bohinjsko Belo je že zabetonirana plošča — Foto: F. Pei Janez Stebe, Mivčev, je eden od treh lončarjev, ki so še ostali v Podboštu pri Komendi. Zdaj še ročno vrti svoje vreteno in skodelice in lonci kar rastejo v njegovih rokah. Se vedno je mojster poklica in rad bi naučil umetnosti svoje obrti koga njegovih. Pa ga ni. Delal bo, dokler bo mogel, potem pa ... - Foto: D.Dolenc je že nad betonskimi piloti. Gradbinec oziroma njegova temeljna organizacija z Javornika ter Geološki zavod iz Ljubljane sta opravila gradbena dela. Na železni oziroma jekleni konstrukciji je že betonska lošča in kmalu bodo delavci mari-orske Metalne, ki jih tudi zima in mraz ne odvrneta od dela, spustili vrhnji del mostu na pilote. Most pod Bohinjsko Belo bo okrog 15 metrov 1! gradbišče na precejšnji višini in vsak spodrsljaj lahko kljub * nostnim ukrepom usoden. Verni graditelji upajo, da bo šlo vse planu in da bo gradnja most kmalu končana, s tem pa bo graditelji lep del najzahtevne" gradnje. Lahko že trdimo* da bo dograditvi nove ceste vožnja pro Bohinju veliko krajša in varnejša! J. Košnjek Slike F. Perdi Mivčeva mama Angela je pri lončarstvu vse življenje. Njen oče je bil lončar in nosilo je krošnje z njegovimi lončenimi posodami po vsej Gorenjski. Moževe pa že petindvajset let ponuja na kranjski tržnici. Njeno je tudi barvanje posod « svinčeno glajenko. Pri vsaki peki spečejo tudi po nekaj »modneov« za potice. Kljub temu, da je že dolgo od takrat, ko snu) nehali peči v pečeh, jih imamo še vedno radi, če ne drugega, pa za dekoracijo. Most Obrne je 30 metrov nad gladino Save in tudi na njem je že jeklen mostna konstrukcija, tetka skoraj 200 ton — Foto: F. Perdan Devet dni veselja in učenja v domovini Beseda in smučka tečeta gladkeje Dreti bo v zahodnonemško pokrajino Baden-Wurtenberg odpotovalo 78 otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini, ki so bili devet dni v Gozd Martuljku na zimski šoli v naravi — Dragocene ure učenja smučanja, jezika in zbliževanja z domovino - Poleti spet srečanje ob morju, ponujajo pa se še nove oblike sodelovanja - Zahvala otrok, učiteljev in vaditeljev! in Marjanom Gantarjem, predsednikom kranjskega sindikata Vinkom SaraboiJOm. predsednikom mladine •Juretom Tomašičem in predstavnikom Delavske univerze Nevenom Soičem. Zimska šola se mora nadaljevati, je bil soglasen sklep. Prav tako tudi letna šola v Premanturi. Skupaj z Klanom je treba za mlade preskrbeti smuči, saj je opremo težko sposojati, v ZRN pa vlada tudi zanimanje za sodelovanje v naših mladinskih delovnih brigadah. V vse Gozd Martuljek - solza bo nocoj zdrsela železniški postaji in bosta izrečeni besedi Marsikatera na jeseniški mnogokrat »srečno« in »nasvidenje«. ko bo vlak odpeljal v Zvezno republiko Nemčijo otroke naših delavcev, začasno zaposlenih v zahodnonemški pokrajini Baden-VVurtenberg. Devet dni so bili mladi v domovini svojih staršev na zimski šoli v naravi, kjer se je prepletalo smučanje, spoznavanje domovine in jezika ter srečevanje z našimi vrstniki iz Kranjske gore, Kranja in Ljubljane Mladinski dom pri hotelu Spik v Gozd Martuljku je bil njihov drugi dom. kjer nikdar ni manjkalo otroške radoživosti, veselja, zvedavosti in nagajivosti. Poznanstva, spletena v prejšnjih letih, so se utrdila in prav zaradi tega bo nocojšnje slovo težje, vendar bo minilo v prepričanju, da letošnje srečanje n i bilo zadnje . . Tretjič so se otroci naših delavcev iz pokrajine Baden-VVurtenberg zbrali v zimski šoli v naravi na Gorenjskem. Kar 78 jih je bilo letos v Gozd Martuljku. Vsi obiskujejo dopolnilni slovenski pouk v Stuttgartu in drugih mestih pokrajine, njihovi starši pa so večinoma člani Slovenskega kulturnoumetniškega društva Triglav iz Stuttgarta in njegovih enot v okoliških mestih. Zanimanje za šolo v domovini, v kateri sicer prevladujejo dejavnosti na snegu, narašča. Tako društvo Triglav kot občinska konferenca SZDL Kranj, ki sta na tem področju zaorala ledino, se zavedata, da je to najuspešnejša oblika povezovanja otrok in tudi njihovih staršev z domovino, spoznavanja slovenskega jezika, zgodovine in sedanjosti Slovenije in -Jugoslavije in, kar je najvažnejše, srečevanja z mladimi šolarji z Gorenjske. Veliko tega je bilo letos v Gozd Martuljku in na kranjskogorskih smučiščih, kjer so mladi smučali. Učenke in učenci slovenske dopolnilne šole so se srečali z učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Kranja, s katerimi so že pravi prijatelji, saj je bil lani v ZRN pevski zbor te šole, znanstva otrok pa preraščajo v znanstva staršev. Dopisujejo se in obiskujejo. To je največ vredno. Med tistimi, ki imajo največ zaslug za tako vzpodbuden razvoj zimske šole v naravi, velja omeniti kranjskogorsko osnovno šolo, ki je med drugim dala mladeži iz ZRN na voljo avtobus za prevoz na smučišča, osnovno šolo Franceta Prešerna iz Kranja, Delavsko univerzo iz Kranja, ki je mlade razveselila s filmi, Prešernovo gledališče z lutkovno predstavo in kranjskogorske žičničarje, ki so omogočili otrokom in vaditeljem popust na žičničarskih napravah! V Gozd Martuljku je devet dni žuborela slovenska beseda. Tudi po zaslugi strokovnega in pedagoškega vodstva šole v naravi je bila vsak dan bolj tekoča. Od jutra do večera so bili z otroki Marija in Franc Belec, slovenska učitelja v Stuttgar- Sfirje člani skupine otrok naših zdomcev Oliver Kokol, Lidija Cuiko, Igor Malovrh in Sandi Strmljanin so v dneh bivanja pri nas praznovali rojstni dan. Na slovesnosti so jih skromno obdarovali in jim čestitali. Na sliki še naša učitelja v Stuttgartu in hkrati vodje šole Marija in Franc Belec. tu, prevajalka Marjeta Oop, sicer tudi smučarska učiteljica, Božena Belec in učitelji osnovne šole Staneta Žagarja iz Kranja Janez For-šak, ki je kot učitelj petja navduševal mlade s pesmijo, Drago Zvokelj in Nejc Zaplotnik, ki je imel mladim veliko povedati o vzponu na Eve-rest. Pomagal pa jim je Lojze Zor-ger, predsednik koordinacijskega od bora slovenskih društev v pokrajini Baden-VViirtenberg in hkrati tudi predsednik društva Triglav v Stuttgartu. Otroci in njihovi učitelji s ponosom povedo, da so se vsi naučili smučati in da se bodo od smuči težko še kdaj ločili. Obilo načrtov se je spletlo med letošnjo zimsko šolo v naravi. Koristno je bilo torkovo srečanje vodstva šole s predsednikom in sekretarjem kranjske občinske konference SZDL Francem Thalerjem takšne oblike pa je treba vključevati tudi naše otroke, ker bo le tako stik mladih trdnejši in pristnejši, lažja slovenska beseda in bližja domovina, v katero se bo slej ko prej tudi večina najmlajših vrnila. Vse povedo besede slovenskega učitelja v Stuttgartu Franca Belca: »Letošnja šola v Gozd Martuljku je bila veliko boljša od lanske. Iskrena zahvala Kranju in vsem, ki so pomagali. Takšna Sola je već vredna kot slovenski dopolnilni pouk, kot film in predavanja. Otroci pridejo na domača tla, med svoje slovenske vrstnike. Goji se slovenska beseda in pesem. Ko se bodo mladi vračali, se bodo vračali v resnično domovino, med znance in prijatelje ...« Besedilo in slike: J. Košnjek i lil Starejši člani skupine so vse dneve pomagali tudi pri razdeljevanju hrane in drugih opravilih pred in po smučanju Gibalna bistrost Človekovo gibanje se podreja zakonitostim mehanike — gibanju teles v času in prostoru. Vendar človek ni mrtva gmota, ampak je živ organizem. Njegovo gibanje usmerjajo možgani ob sodelovanju gibal. Pravilno izkoriščanje gibal je pomembno na vseh področjih njegove dejavnosti, nepravilno pa je manj gospodarno in včasih tudi nevarno. Človekovo gibanje je zamišljeno v njegovi glavi in uresničeno v načinu gibanja. To pa mora biti tekoče, brez trenj in nepotrebnih zastojev. Premikati se je potrebno tako, da bi bila storilnost čim večja, napor pa čim manjši. To pomeni, da se mora moč podrejati pameti ali gibalni bi-strosti. Ta se predvsem uveljavlja pri praktičnih opravilih, omogoča hitro oceno okoliščin in primerno gibalno pripravljenost. Hitrost, natančnost, spretnost, pravilno predvidevanje gibanja pa so še dodatne sestavine gibalne bi-strosti. Kakor se pri govorjenju, mišljenju in pisanju moramo ravnati po govorniških, logičnih in slovničnih pravilih, tako moramo pri vadbi, delu in treniranju upoštevati zakonitosti gibanja živih bitij. Po njih mora delovati bolnik, ki se po operaciji uri v prvih korakih in športnik, ki opravlja vrhunske storitve. Oba delujeta v mejah njunih gibalnih možnosti, oba morata prilagoditi gibanje zakonitostim biomehanike. Predvsem je treba upoštevati pravilno gibanje težišča, pravilno izkoriščanje nog in rok, pravilne položaje pri dviganju, nošenju, pri hoji navkreber in navzdol. Prav izboljšan način gibanja ali popolnejša tehnika veliko prispevata k dvigu delovnih in športnih storitev. Stara tehnika v športu je premalo učinkovita. Njene posnetke kažejo študentom športnih šol kot primer grobih napak, ki jih ne kaže posnemati. Prav tako so v učbenikih varstva pri delu prikazani pravi in nepravi načini vzpenjanja po lestvi, položaji ob prodajalni mizi, sedeči položaji, pa položaji pri nakladanju in razkladanju in podobno. Vsak po lastnih in dobljenih informacijah usmerja in oblikuje gibalno harmonijo. Ta jm najpopolnejša pri vrhunskih športnikih — tekmovalcih v mnogobojih, atletih, akrobatih, smučarjih, drsalcih, skakalcih v vodo in pri predstavnikih klasične in umetniške gimnastike. Pri vseh deluje neodnehljivost, ki ohranja vztrajnostno silo, da pri teku n.pr. ohranjamo hitrost, jo pri smučanju ali planinstvu z zaviralnim načinom hoje ali drsenjem zmanjšujemo in da smo ob pravilni odzivnosti gospodar v prostoru, da se v kočljivih ali celo v nevarnih okoliščinah odločimo za pravilen prijem, korak, odriv, doskok. Gibalne talente je potrebno odkrivati podobno kot vse ostale. Ob naravnih pogojih, kakovosti gibal in živčne odzivnosti, je po sodobnih metodah športne pedagogike in načinih urjenja potrebno dramiti davno prirojene gibalne možnosti OD VSEPOVSOD Ime, da se reče V ameriškem mestu Danvillu je policija zaustavila žensko, ki je vozila brez vozniškega dovoljenja. Povedala je, da se piše Diana Helen Ray Mitchell Barbara Kineaid Batten Champen Bray. Presenečenim policajem je pojasnila, da se je šestkrat možila in ločila in da je poleg svojega dekliškega priimka obdržala še vse druge. Ker je ženski komaj $6 let, ima še obilo možnosti, da svoj podpis podaljša za nekaj priimkov. Nikoli ni prepozno Z dveletno zamudo, vendar o pravem času, je dobil novoletno voščilo Colin Fenton iz Worksopa v srednji Angliji. Poštar mu je prinesel kartico, s katero mu je prijatelj iz Aucklanda v Novi Zelandiji voščil srečno novo leto — /.978.. Plavanje pred hojo republike, so na otroški Terapevti učijo dojenčke V Vilni, glavnem mestu Letonske sovjetske polikliniki odprli plavalni center za novorojenčki plavati najprej v vodi, segreti na telesno temperaturo, kasneje pa vodo postopno ohlajajo do 24 stopinj Celzija. Tako se otroci pri enem letu starosti že lahko priključijo staršem in v poletni vročini skupaj čofotajp po rekah, jezerih ali na morju. AVTOBUS POTEGNILI IZ NKRKTVK Potapljačem kluba (Jusar iz Nisa in skupini posebej izurjenih potapljačev iz Beograda je v soboto uspelo ob izrednih naporih potegniti iz Neretve avtobus zadarskega podjetja Avtotrans-port, ki je v sredo, 2. januarja, pri kraju Bijela zgrmel v divjo Neretvo. Nesreča je terjala 19 življenj, eno več kot so aprva domnevali. Žrtvam se je pridružil tudi potapljač splitskega kluba Delfin Marinko Cetič, koje nameraval priti do avtobusa. V avtobusu je bilo 27 potnikov. tE DNI PO SVETU POTRES NA AZORIH V katastrofalnem potresu ki ie prvega dne v novem letu prizadel Azorsko otočje, je umrlo ver kc.t 70 ljudi. M \« hudo ' brc/ ttirtmi in sedmimi (v epicentru) stopnjami po Iti chtet|evl lestvic i Da je bilo Se huje. je delo reševalnih ekip hromil močan hladili val. ki sta ca sprem ha I ranjenih ver kot L'IKKKI pa jih je ost ntrehe Mor potresa je oda med :' i dež iti vet« SPLOŠNA STAVKA V ITALIJI Tri največja sindikalna združenja so za 15. januar napovedala splošno stavko, ki bo trajala osem ur. Prekinitev dela bo torej dvakrat daljša kot v zadnji decembrski sindikalni akciji. Sekretar generalne konfederacije dela je obtožil italijansko vlado, da skuAa preložiti breme podražitev nafte na delavce. »V taksnih okoliščinah je poziv k splošni stavki ne le nasa pravica, temveč tudi dolžnost,« je poudaril sekretar Luciano Lino. TERORISTIČNE z v k/ k ČEZ M rjo I talijanski j*v'M Ouid« O nam/o'ie izjavil v doslej najbolj nadrohnerjt poročilu o ugrabitvi m smrti hivftega italijanskega premiera Alda Mora. da s., ugotovili, da so italijanske teroristične skupine pove/ane -podobnimi organizacijami \ ZRN. Irski Španiji in Z|)A Javni |o*ilee je hkrati terjal, da - I I judT postavijo pred sodišče in lih obtožijo da s i * sodelovali pri ugrabitvi in usmrtitvi Alda Mot» CEPLJENJE PROTI ČRNIM KOZAM Čeprav so oktobra lani že uradno potrdili, da so črne koze po vsem svetu iztrebljene, je svetovna zdravstvena or- Sanizacija vseeno objavila seznam 23 ržav, ki bodo sprejele tujce le, če bodo poprej proti tej nevarni bolezni cepljeni. Gre predvsem za afriške države. VARNOSTNI PASOVI TUDI NA ZADNJIH SEDEŽIH Na .Švedskem priporočalo naj bi postali varnostni pasovi obvezni t udi na zadnjih sedežih osebnih avtomobilov Služba /a varnost v cestnem prometu je zasnovala svoje priporočilo na analizi večletnih sta tističnih podatkov n nesrečah osebnih avtomobilov Ce In / zakonom predpisali obvezno privezov an |r / varnostnimi pasovi tudi na zadnjih sedežih hi se števili ran lenih in mrtvih \ prometnih nesrečah znatno skrčilo WOLK8WAGEN POVEČAL PRODAJO V ZDA Volkswagen je lani prodal na ameriškem trgu 292.017 avtomobilov oziroma 22 odstotkov več kot predlan-«kim. Najbolj je sel v prodajo model rabbit, evropski golf. Teh so prodali 214.835. Zahodnonemska avtomobilska družba računa, da bo letos prodala na ameriškem trgu 325.000 vozil. CENEJŠE GORIVO za TURISTE Tuji turisti, ki v Jugoslavijo prihajajo / lastnimi ali najetimi avtomobili, mrli letov lahko kupujejo bencin iti dleaelsko jopvo po nižjih renah popust pri maloprodajnih cenah teh goriv znaša _>n odstotkov. To pravico imajo tudi turisti, ki bencinske bone kupijo \ tujini ali na jugoslovanskih cestnih mejnih prehodih ter nafti državljani ki živijo v tujini tn imajo vozila tuje retfisi racije JUGOSLAVIJA IMA 22.2S2.000 PREBIVALCEV Zadnji dan minulega leta je bilo po ocenah zveznega zavoda za statistiko v Jugoslaviji 22,282.000 prebivalcev. Lani se je rodilo 380.956 dojenčkov ali 17,2 na tisoč prebivalcev. V istem času je umrlo 190.412 oseb, tako da je znašal naravni prirastek leta 1979 190.544 novih prebivalcev. Del udeležencev zimske šole v naravi v Gozd Martuljku pred odhodom na smučanje v Kranjsko goro Naši športniki MADONNA l>l CAMPICLIO - NI ve* daleč, ko bodo jugoslovanski alpinci poleg Križaja v slalomu v prvi jakostni skupini imeli Ae enega reprezentanta. To je Jože Kuralt, član loškega Alpeto-urja, doma iz Sv. Duha. To je tekmovalec, ki ima velike možnosti v obeh tehničnih disciplinah. Mladi Jože Kuralt je smučarski samorastnik, sai je dolgo časa sam taval po slovenskih smučiščih, toda njegove tekmovalne kvalitete so kaj kmalu opazili v Skofji Loki. Začel je resno trenirati in prvi uspehi so kmalu prišli. Ni bilo dolgo in že je bil v državni reprezentanci. Po prvih treningih in nastopih so mu več možnosti dajali v veleslalomu. Toda Jože je začel presenečati tudi v slalomu. S svojo napadalno vožnjo je vse bolj opozarjal nase, še posebno po prihodu Filipa Gartnerja na krmilo naAe moške prve garniture. Filip je takoj opazil, da ima Jože velike možnosti tekmovalca, ki je enako dober v veleslalomu in slalomu. Začel je nizati uspehe. Ze lani je v svetovnem pokalu dokazal, da zna voziti ob«- disciplini, saj je nabiral točke v svetovnem pokalu. T«» sezono je začel Ae bolj uspešno. V Val di'Iseru je bil sedmi v veleslalomu in sedaj deseti v slalomu na Bavarskem. To ni več naključje, temveč delo načrtnih treningov. Za to smučarsko sezono se je Jože v__ Jože Kuralt: Kmalu v prvi jakostni skupini pripravljal kot vsi naAi iz prve reprezentančne vrste. Čeprav so jih neugodne snežne razmere odgnale iz Argentine in nato iz Kapruna, so vendar prišli na prve tekme pripravljeni kot Ae nikoli doalej. LetoAnji treningi so bili namreč izredno kvalitetni. Po uspehu v Val d'Iseru je Jožetu manjkal le Ae en dober nastop v veleslalomu in bil hi v drugem delu svetovnega pokala v prvi velesla-lomski jakostni skupini. Toda želja po uspehu je Jožeta naredila Ae bolj napadalnega med vraticami. V Madonni je bil že olizu uspeha, vendar ga ni izkoristil. Na progi je bil hiter, tako hiter, da je moral v sneg. To Jožeta ni potrlo. Pozneje je dosegel nekaj lepih mednarodnih uvrstitev. Začel je nizati zmage na mednarodnih tekmah v slalomu. Vsi treningi naAe reprezentance so bili v tem delu priprav usmerjen«- v slalom. Ta trening in mednarodne uspehe je Jože v Lengrrie-su znal s pridom izkoristiti. Ce ne bi v zadnjem delu proge slaloma napravil napako, bi bil Ae boljši. Toda tudi to je izredni uspeh. Jože se počasi in vztrajno približuje tistemu, kar hoče. Kmalu bo začel voziti med asi, ki imajo startne Atevilke od ena do petnajst. Je tudi potnik za olimpijado. V l.ake Placidu bo nastopil v obeh disciplinah. Lahko ga najdemo med prvimi desetimi! DHumer Svetovni alpski pokal Spet uspeh Križaj a in Kuralta j Slovenski zimski plavalni pokal Dvakrat Triglav KRANJ — Zimski bazen je gostil naj-boljAc slovenske plavalce in plavalke, ki so se v starejši skupini — mlajši so podobno tekmovanje imeli v Ljubljani — borili za plavalni slovenski zimski pokal. V Kranju se je zbrala vsa slovenska plavalna elita, ki je pokazala, da v tem delu zimskega treninga ni počivala. Rezultati so to pokazali. Med kopico odličnih dosežkov je Andreja Cesnik postavila nov državni rekord zu mlajše mladinke na 100 m hrbtno. Največ uspeha so imeli domači plavalci in plavalke. Največ j«- spet pokazal in dosegel Rorut Petrič, ki je v svojih disciplinah pobral vsa prva mesta, V preostalih pa je dosegal solidne rezultate. V moštvi nt razvrstitvi domačini niso imeli pravega konkurenta za osvojitev prvega mesta. MoAtveni vrstni red — 1. Triglav 733,5. 2. Fužinar (Ravne) 392, 3. Rudar (Trbovlje) 350,5,9. Radovljica 3. Rezultati - moški - 200 m kravi - 1. B. Petrič 1:59,90, 2. I). Petrič (oba Triglav) 2:00,50; 400 m kravi: 1. B. Petrič 4:14,55. 2. I). Petrič (oba Triglav) 4:15,41; 200 m prsno: 1. Pavliha 2:31,30, 2. Brlič (oba Branik) 2:35,20, 3. B. Petrič (Triglav) 2:30.40; 100 m hrbtno: 1. Kos (Fužinar) 1:01.17, 2. B. Petrič (Triglav) 1:01.82; 200 m hrbtno. 1. Kos (Fužinar) 2:11,82. 2. B. Petrič (Triglav) 2:13,23; 100 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 58,51, 2. Hanžekovič (Rudar) 58.89; 100 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 54,77, 2. Novak (Rudar) 55,92, 3. D. Petrič (Triglav) 56,08; 1500 m kravi: 1. B. Petrič 15:43.75, 2. D. Petrič 16:19,47, 3. Celar (vsi Triglav) 16:55,31; 100 m prano: 1. Pavliha (Branik) 1:08,72. 2. B. Petrič (Triglav) 1:09,56; 200 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 2:09,90. 2. Hanžekovič (Rudar) 2:11.85; 200 m mešano: 1. B. Petrič (Triglav) 2:14,03; ženske — 200 m kravi — 1. KraAovec (Ilirija) 2:15,60, 2. Grašek (Ljubljana) 2:18,10. 3. Praprotnik (Triglav) 2:18.50; 400 m kravi: 1. Praprotnik 4:38,80, 2. Rebolj (obe Triglav) 4:41,55; 100 m delfin: 1. Krašove« (Ilirija) 1:09,63. 2'Dvorftak 1:10,81. 3. Praprotnik (oba Triglav) 1:11,06; 100 m kravi: 1. KraAovec (Ilirija) 1:02.34. 2. Avbelj (Ljubljana) 1:04,09. 3. DvorAak (Triglav) 1:04,25; 800 m kravi: 1. Praprotnik 9:30.81. 2. Rebolj (oba Triglav) 9:43.24; 200 m del- Novoletno srečanje TRZIC - Temeljna teleanokulturna akupnoat Tržič je pripravila prijateljsko sr«PČanje ob koncu leta prisotni najboljAi tržlšk toAnjem letu in nekateri amaterski Aportni delavci To je bilo te drugo srečanje te vrate, aaj ao ae najboljAi prvič srečali lani. Srečanje je otvoril predsednik skupAčine TKS Trtic Franc Homan. ki je pohvalil letošnje rezultate t rži »k i h Aportni ko v, Ae posebej Bojana Križaja, obenem a tem pa mu je tucL čestital ob oavojitvi naalova najboljAega športnika Jugoslavije v letoAnjem letu, pohvalil pa je tudi vzpodbudne rezultate na področju množične teleane kulture in 88D. Predsednik iO TKS Tržič Slavko Teran pa je zatem podelil letoAnje Bloudkove značke amaterskim telesnokulturnim delavcem. Prejeli ao jih: zlato značko - Gašper Stibelj, srebrno - Blagoje Giorgijev, Niko Hladnik, bronasto — Janez Brzin, Franc Dobre, Marjan Pehare in Blaž Ropret. Poleg tega pa so za vse športnike, ki so v letu 1979 dosegli vidnejše rezultate in s svojim vedenjem pripomogli k ustvarjanju boljše osnove za razvoj telesne kulture, pripravili skromna spominska darila. Le-ta so prejeli: Bojan Križaj, Polona Pehare (alpsko smučanje), Borut Bergant, Filip Renče (alpinizem). Robi KoAtrun, Franc Poljane (smučarski skoki). Drago Česen (sankanje), Branko Ahačič (moto-kros). Srečo King (rokomet) in Bojan Žunko (880 Storžič). l Kikel fin: 1. Prapr.Unik (Triglav) 2:30,08, 2Krašo-vec (Ilirija) 2:32,91. 3. Berložnik (Triglav) 2:34.09; 200 m meAano: 1. Rodič (Fužinar) 2:32,91, 2. Praprotnik 2:33,30. 3. Dvoršak (obe Triglav) 2:34,93. Ljubljana - V zimskem plavalnem pokalu so prvič letos svoje tekmovanje imeli tudi pionirji do trinajst in pionirke do dvanajst let. To je edina prav ilna odločitev, saj so bili mladi pripravljeni za dobre rezultate, ki so jih tudi dosegli. T"ko Kot Pri starejših vrstnikih tudi v Ljubljani mladi plavalci Triglava niso imeli med svojimi konkurenti pri osvajanju prvega mesta med moštvi enakovrednega tekmeca. Bili no najb«»ljsi. Udarna moč pri Triglavu pa so bili Mohoričeva. Marenčič, Šolar, BeAter in Pintar. Moštveni vrstni red - 1. Triglav 457. 2. Ljubljana 322. 3. Branik (Maribor) 234. Rezultati - pionirji - 400 m kravi - 1 Smolnikar (Ljubljana) 4:45,6, 2. M+renčio 2:49,4. 3. Bešter (oba Triglav) 4:52.5; 200 m prsn«>: 1. Šolar 2:57,9. 2. Bešter 3:00.6, 3. Pintar (vsi Triglav) 3:07,2; 100 m hrbtno 1. Marenčič 1:15.0, 2. Bešter (oba Triglav) 1:15,7; 200 m delfin: 1. Marenčič 2:41,7. 2 Šolar 2:43,0. 3. BeAter (vsi Triglav) 2:47 4; lOOm kravi: 1. Marenčič (Triglav) 1:04.2. 1 Novak (Ljubljana) 1:04,3, 3. Bešter (Tri-glav) »••M? 200 m kravi: L Marenčič ^16,3, 2. BeAter ■< oba Triglav) 2:17,0 100 m prsno: 1. Šolar 1:21.5. 2. BeAter 1:22.9. .£r. 1:24,5; 200 m hrbtno: 1. Šolar 2:39.5. 2. Prislan 2:40.7. 3. Bešter (vsi Triglav) 2:40.7; 100 m delfin: 1. Marenčič (Triglav) 1:13,6. 2. Koželj (Branik) 1:15,2; 200 m meAano: 1. M+rcnčič 2:41.3 2. Šolar 2:41.5. 3. BeAter (vsi Triglav) 2:42,9; ,„,p!onlrke ~ 200 m P™™ - L Mohorič (Triglav) 3:11,2; 100 m hrbtno: 1. Alauf ,:2°.3' 2 Zavratnik (Branik) 1:22.4, 3. Mohorič (Triglav) 1:24,8; 200 m delfin: a. Zavratnik (Branik) 2:56.8. 2. Mohorič (Triglav) 3:04,3; 100 m prano: L Kriče) (Fužinar) 1:30,2. 2. Mohorič (Triglav) 1:32.3; 100 m delfin: 1. Zavratnik (Branik) 1:20.0. 2. Mohorič (Triglav) 1:23,4; 200 m mešano: 1. Zavratnik (Branik) 2:50.9. 2. i Mohorič (Triglav) 2:53,6. 3. Jarc (Branik) 3:01 •»! D. Humer Hotel Sport Pokljuka vabi v soboto. 12. januarja ob 211. uri na PLES. Igra ansambel Modrina. Rezervacije na tel. 77-027, cesta je spi uže na. Obenem se priporočamo za obisk »NIGHT« kluba cora. vsak dan. rasen ponedeljka t raj. LKNGGRIKS - Tri sezone je moral enaindvajsetletni Bolgar Peter Popangelov čakati, da je dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu v slalomu. To mu je uspelo na torkovi tekmi letošnjega drugega slaloma za točke v bavarskem smučarskem središču Lenggries. I'spelo mu je, da je na nezahtevnem slalomišču premagal vse mojstre svetovnega alpskega smučanja. V obeh nastopih je bil nepremagljiv. Imeniten uspeh so spet dosegli naši alpinci. Bojan Križaj je bil odličen osmi, Jože Kuralt pa izvrsten deseti. Fdino naša reprezentanca se lahko pohvali, da ima med prvo deseterico dva slalomista. Sicer se je slalom začel s presenečenji. Vodstvo na lahkem in dobro pripravljenem slalomišču je po prvem nastopu prevzel italijanski veteran Gustavu Thoni. Za njim pa se je uvrstil poznejši zmagovalec Popangelov. Za presenečenje je poskrbel reprezentant SZ Žirov, ki je imel tretji najboljši čas. Četrti je bil nato mladi reprezentant Avstrije Orlainskv, nu petem mestu pa že dobimo Bojana Križaja. Imenitno se je v tem prvem nastopu odrezal J«>ž.e Kuralt. Jože je vozil odlično. Bil je deveti. Presenetljivo počasi si je vožnjo v tem nastopu privoščil prvi favorit tekme Ingemar Stcnmark. Bil je šele osemnajsti. Kot je pozneje izjavil, je v tej vožnji »zaspal«. Dobro pa sta svoj nastop tudi opravila Strel Strel in Kuralt v ospredju KADWIKSSF, - Tu ie bila močna mednarodna moška FIS tekma v slalomu. Nastopilo je kar stoštirideset smučarjev, med katerimi so bili skoraj vsi, ki vozijo v svetovnem pokalu. Oba slaloma sta bila sila težavna in tako dober trening pred nedeljsko tekmo v Kitzbuhlu. Zmagal je Italijan De Chiesa pred rojakom Crosom in Loča-noma Strelom in Kuraltom. Kot rečeno, sta bili progi zelo zahtevni, zato tudi veliko odstopov. Med tistimi, ki so morali v sneg, je bil tudi Križaj. Zibler in Cerkovnik. Rezultati - 1. De Chiesa 1:52.64, 2. Gros (oba Italija) 1:52.70, 3. Strel 1:52,87, t. Kuralt (oba Jugoslavija) 1:52.84, 5. Hirt 1:53,93, 6. Beck 1:54,05, 7. Gattermann (vsi ZRN) 1:54,54, 8. Gaseinice (Poljska) 1:55,03, 9. Magušar (Jugoslavija) 1:55.83, 10. Worndl (ZRN) 1:55,89. •«lh in Magušar. Razlike med prvim in dvajsetim so bile tako minimalne, da bi vsak «»d teh lahko zmagal. Drugi nastop je bil tveganje. Najbolje se je znašel Popangelov. ki je tako dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu. Vodilni Thoni ni vzdržal pritiska in se je moral na-t«> zadovoljiti s petim mestom. Bojan Križaj je moral med temi na progo prvi. Dobro je opravil svoj nastop in tako dosegel »idlično osmo mesto. Zanj in še za nekatere je ta nastop sila pomemben, sa je Križaj dokazal, da tna voziti na lahkih in položnih sla-lomiščih. Svojo veliko vrednost je pokazal tudi tirov. Kuralt je spet šel na vse. Toda dvoje vrstic pred ciljem ga je zaradi preostrega tempa skoraj vrglo s proge. Komaj se je še ujel in bil na koncu izvrsten deseti. Stcnmark je spet blestel. Čeprav je dal vse od sebe, pokazal, kako se vozi, ni mogel nadomestiti zamujenega. Njegov čas mu j«-zadostoval za tretje mesto. Strel, Magušar in Tomaž. Cerkovnik so vozili solidno. Vrstni red - 1. Popangelov (Bolgarija). 2. Zirov (SZ), 3. Stenmark (Švedska). 1. Ph.Mahre (ZDA). 5. Thoni (Italija). 6. Kodama (Japonska), 7. Wenz.el (Liechten-stein). 8. Križaj (Jugoslavija), 9. Orlainskv (Avstrija), 10. Kuralt (Jugoslavija), 11. Knn (Avstrija), 12. Fromelt (Liechtenstein), 13. Steiner (Avstrija). 14. Andrejev (SZ). 15. Neurether (ZRN). 25. Strel. 26. Magušar. 46. Cerkovnik (vsi Jugoslavija). SVFTOVNI POKAL - L Stenmark 90. 2. Križaj 63. 3. Ph. Mahre 51. 4. Muller in Haker po 50; SLALOM - 1. Stenmark 40, 2. Križaj 28. 3. Popangelov 25, 4. VVenzel in Zirov po 20. H. Frommelt 1», 7. Bernardi in Ph. Mahre 12,9. Steiner in Thoni po 11. V soboto in nedeljo bodo najboljši smu-kači in slalomisti nastopili v Kitzbuhlu v Avstriji. V soboto bo smuk, v nedeljo pa slalom. Od Jugoslovanov bodo v slalomu startali Križaj, Kuralt. Strel. Magušar in Zibler. DHumer »Po poteh Kokrškega odreda« Duplje Pohitite s prijavami KRANJ - Le še nekaj dni nas loči do letošnje množične tekaške prireditve. Partizan iz Dupelj bo v nedeljo, 20 januarja, organizator že petega množičnega teka Po poteh kokrškega odreda. Start bo ob 9.30 na Koncah pod Spodnjimi Dupljami. . Organizatorji se skrbno pripravljajo na ta množični smučarski tek. Vse komisije delajo s polno paro. Zavedajo se. da le skrbna organizacija zagotavlja množično udeležbo. Tako kot že vsa leta nazaj bo v Dupljah tako kot je treba. Pričakujejo množično udeležbo. Letos so Dupljanci pripravili pet tekov. To bodo: tek za ženske in mošlce na 25 km, trim tek za oba spola na 1» kilometrov, pionirski tek na 7 km dolgi progi, družinski tek in tek na 15 kmM vojake in milico. V teku se bodo družine - oče, mati. otrok - potegovale za nagrado, spalnico, ki jo je poklonil po krovitelj tega množičnega smučarske ga teka Slovenijales. V prvi letošnji številki našega časni ka smo objavili prijavnico za peti smučarski tek Po poteh kokrškega odreda. S startnino, odrasli 100, pionirji 20 dinarjev ter za člane SZS s petdeset odstotnim popustom, je prijavnico treba poslati do 15. januarja na naslov T Vil Partizan Duplje, 64203 Duplje, ^ilka žiro računa je 51500-679-70076, TVD Partizan Duplje, z oznako »Za množičn smučarski tek.« Pohitite s prijavami! -«»>ljeni vci. I irečanje te vrate, aaj s HOKEJ Blejska Dobrava brez poraza TRZlC - V medobčinski hokejski ligi Gorenjske je tekmovanje v popolnem teku. saj so odigrali že štiri kola, tako da jim manjka le še eno kolo, da bo končan prvi del prvenstva. Do sedaa so največ pokazali hokejisti Blejske Dobrave, ki so vsa srečanja prepričljivo odločili v svojo korist., tako da tudi vodijo na lestvici. Rezultati * 2. kolo: Tržič : Blejska Dobrava 1:4; Žabni-X ca : Kokrica 6:4; Naklo : Borovlje 11:3: 3. kolo: Borovlje : Tržič 5:13: Kokrica : Naklo 4:6; Blejska Dobrava : Zabnica 6:1; 4. kolo: Naklo : Blejska Dobrava 3:10; Borovlje : Kokrica 2:3 in Tržič : Zabnica 10:5. Lestvica: L Blejska Dobrava t t 0 0 8 31: 7 2 Tržič 1 3 0 1 6 28:15 3. Naklo 1 2 0 2 4 22:21 4. Zabnica 1 2 0 2 4 18:23 5. Kokrica 1 1 0 3 2 13:25 6. Borovlje t 0 0 t 0 13:33 I Kik.-I Smučarski skoki Gašpirc in Lotrič zmagovalca v Planici Planica — Jeseniški smučarski delavci ao zelo dobro organizirali drugo tekmo za pokal SRS v konkurenci mladincev. Na 60-m akakalnici so se pomerili najboljši slovenski skakalci v mladinski konkurenci. Med starejšimi mladinci ie zanesljivo zmagal Jeseničan Lotrič. med mlajšimi pa je bil prvi Gašpirc. Rezultati - starejši mladinci: I. Lotrič (Jesenice) 251,7 (64.65). 2. Globočnik (Triglav) 221.3 (57. 61.5), 3. Suzič (Ilirija) 213,3 (56. 60), 4. Ferlan (Ziri). 5. Justin (Jeseni««). K. Dolinur (Ziri); mlajši mladinci - I, Gašpirc (Triglav) 197.7 (52,5,54) 2. Beton (Triglav) 193.3 (53,5,55). 3. Kaš-trun (Triglav-Križe) 192.7 (61,5. 57.5 p), 4. Jošt (Triglav-Križe). 8. Bernard (Triglav) itd. ■I lav im ml pt.kul Poljane najboljši na tekmi za pohod ADKRGAS - Na prvi tekmi . «KS v smučarskih skokih za pionirje, ki je bila med novoletnimi prazniki, ao imeli največ uspeha skakalci kranjskega Triglava. V obeh konkurencah prepričljivo vodijo za pokal SRS. Med starejšimi pionirji je bil najboljši Franci Poljane iz Križ. ,™ , u,tati ~ "tarejAi pio.iirji: 1. Poljane ( Triglav-Križe) 213.3 (34.5 35). 2. Krzen (Ziri) 205.6 (34.5,34.5), 34.5). 3. Novak (Ilirija) 202.1 (33.5. 33). 4. Cimžar (Triglav), 5. Kavčič (Ziri) 6. Dolar (Jesenice). 7. Silar (Triglav), 8. Debeljak (Braslovče). 9. Česen (Triglav). 10. Kralj (Braslovče); mlajši pionirji: Horvat (Ilirija) 182.5 (31.5. 31). 2. Semenič (Triglav) 177.8 (31.5. 30.5), 3. Debelak (Bruslovčc) 177.4 (30.5. 30,5). 4. Mur (Ziri), %. Skrjanc (Triglav), 6. Zupan ^Triglav-Križe). 7. Kešnar (Triglav), 8. Smid (Jesenice). 9. Justin (Triglav). 10. Gorjup (Triglav). v h prostorom, saj je kabinet za razredni pouk napolnjen z Učili, pa vendarle so stisnili vanj Se dve mizici, stole, računski in pisalni stroj, blagajno, hranilnike za otroke in drugo. Trenutno je 7 učencev v svetu pionirske hranilnice: dva sta iz 8., dva iz 7 , dva i/, ti. in eden iz 5. razreda. Pionirsko hranilnico vodi Tatjana Zupan, pomagajo ji pa Uroš Debelak, Alenka Fermišek, Andreja Vidic, Irska Zaletel, Polonca Hribar in Matjaž Mohar. Radi pa bi sodelovali tudi tisti iz nižjih razredov in že sprašujejo, zakaj niso zraven . .. Vsak ponedeljek od 12. do 13. ure posluje njihova hranilnica. Med obema izmenama, ker imajo vozače iz Hrastja. Voklega, Prebačevega in Trboj. Prve vloge so že tu. Zdaj Prve vknjižbe so zabeležene, prve vloge so že na pionirski hrani/ni knjižici 6** ***** MATNA SLIKA V šahovskih zapisih najdemo Številne sklepne kombinacije, ki se končajo z matiranjem. Se posebno v literaturi Šahovskih problemistov, ki načrtno sestavljajo položaje z nekajpoteznim matiranjem. Seveda tudi v živi igri, v spopadu dveh nasprotnikov, pot do mata ni naključna, marveč plod zavestne igre. Pogosto je izhodiftče kombinacije zamisel matnega položaja nasprotnikovega kralja, tj. matne slike. Zamisel pa je potrebno opremiti Se s potezami, ki matiranje izsilijo. V položaju na diagramu 1 (BOGDASAROV - KOR SUNSKI; ZSSR, 1978) ima črni naslednjo požeruSko pot do zmage 1. . . . Sb4 + 2. Ke3 Lb2: itn. Vendar pa pozicija omogoča tudi hitrejSo odločitev, ki temelji na matni sliki trdnjave, lovca in kmetov. TITI Sflftf ■ H I ■_■ MIH I Diagram 2 Matna slika trdnjave in lovca, ob sodelovanju kmetov Tudi pri drugem primeru, diagram 3 (PANFILOV -NOVOCENIN; ZSSR, 1975), je matna slika razmeroma enostavna. Videti je treba predvsem prvo potezo, žrtev dame na polju h6, s katero beli poruSi podporo kmeta ffi. Diagram 1 1. ... Sf4 + 2. Ke4 Te2 + ! 3. Kf4: Leomat Nastal je matni položaj na diagramu 2. ■VaV Diagram 3 1. Dh6+!! gh6: 2. TfB: + Kg7 Na 2. .... Kh5 sledi 3. Th« mat. 3. Lh6:+ KgH 4 TfRmat Nastali položaj bomo videli na diagramu 4. Opravičilo V prejšnji številki. M. januarja 1980. smo na 27. strani objavili gornjo rubriko. Zaradi neustrezne tehnične izvedbe smo šele po tisku ugotovili, da črne figure na črnih poljih niso vidne, zato rubriko ponavljamo. hranijo za Solo v naravi, ki bo konec februarja, pa za zaključne izlete I 000 dinarjev jim je Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske, dala za začetno obratovanje O. se bo že nabralo Otroci radi prihajajo: Posebno Se. ker jih vsak mesec pri vlogah čaka drugačna nagrada za december so dobili mirti sel svinčnikov in šilčka, za januar pa jim obljubljajo obesek za ključe . . . Pa tudi brez nagrad bi š|(), seveda, a vsak ima rad drobno presenečenje Saj so vendar Se otroci Os LOTERIJA Srećka st. din Srećka St. din 450 200 35 40 9480 500 65 50 24730 5.000 9825 500 32270 1.000 34215 1.000 481H0 2.000 72095 1.000 080460 50.000 247165 10.050 316860 10.000 377925 K).(KM) 599040 10.000 527845 10.000 I 39101 66921 499621 20 1.020 1.020 10.020 16 67046 047946 588836 40 1.000 10.000 10.000 722 KM) 27622 49452 2.000 2.000 07 37 50 70 30 $3002 1 .(KM) 57 43 40 30 50 80 KM) 67 52197 40 l.(KK) 63 83 003 293 048847 K).(HK) 063347 1 0.000 8673 400 38 30 09323 2.000 98 30 37663 1.030 878 80 39223 1.000 94118 l.(KM) 94173 l.(KM) 025348 ")00.000 298583 10.050 4 20 09 30 161 14 1.020 49 30 20681 5.020 489 80 46174 1.020 3119 400 84634 5.020 18905) 1.030 209844 10.020 147919 10.000 516104 10.020 174989 10.000 595114 10.020 545459 10.000 Hotel Grajski dvor Radovljica Kranjska 2 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3 KUHARIC Pogoj: gostinska šola 3 NATAKARIC Pogoj: gostinska šola Zagotovljena so samska stanovanja. Ostale informacije dobite po telefonu (064) 75-585. Vloge pošljite v 15 dneh po objavi. Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 KUHINJSKE POMOČNICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — osnovna šola, — izpit iz higienskega minimuma, — delovne izkušnje zaželje-ne. Poskusno delo traja 1 mesec. Vloge naj kandidati naslovijo na naslov Kadrovska služba Psihiatrične bolnice Begunje v 15 dneh po objavi. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE ŠPECERIJE BLED v Radovljiški občini dne 12 1 1980 MARKET DELIKATESA BLED Cesta svobode 15 (v Park hotelu) Skupnost otroškega varstva Kranj Trg revolucije 1 Koordinacijska komisija za sprejem otrok v vzgojnovarstvene organizacije občine Kranj RAZPISUJE ZA SEPTEMBER 1980 prosta mesta v jasliskih oddelkih in varstvenih družinah, od fi. do 24. meseca starosti in prosta mesta v predšolskih oddelkih, od 2. do 7. leta starosti. V vzgojnovarstvene enote se sprejemajo otroci iz občine Krati), v izjemnih primerih pa tudi otroci iz drugih občin, če je vsaj eden od staršev zaposleti v občini Kranj. Prošnja za Sprejem otroka se dobi: - za enote VVZ Kranj, VVE osnovne šole Simon -Jenko Kranj, nova šola in podružnična šola na Primskovem ter VVK podružnične šole France Prešeren na Kokrici, v vrtcu Janina. Kebetova 9, Kranj, kjer bodo uradne ure v razpisnem roku v ponedeljkih in pet k ih v sredah od 7. — 15. ure od 12 - 18. ure izven razpisnega roka pa: v sredah (,d 14.-18. ure v petkih * od 8.-12. ure — za enote VVZ Golnik, Golnik 54. — za enote pri osnovnih šolah: Osnovna šola Josip Broz-Tito, Predoslje, na upravi šole. Osnovna šola Stanko Mlakar, .Šenčur in enota podružnične šole v Voklem, na upravi Sole v .Šenčurju, Osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor, enota na Beli in Visokem, v vrtcu pri osnovni šoli in enoti prodružnične šole na Jezerskem. Osnovna šola Davorin Jenko, Cerklje in enota v Zalogu, v vrtcu Ku-rirček Kobi v Cerkljah, Osnovna šola France Prešeren, v enoti podružnične šole Duplje, Osnovna šola Lucijan Seljak, v enotah podružnične šole Besnica. Zabnica. Orehek in v vrtcu v Mavčičah, Osnovna šola Stane Žagar Kranj, v enoti podružnične šole Trboje. Za otroke, ki so težje moteni v svojem razvoju pa se dobi prošnja za sprejem v Osnovni šoli Helene Puhar Kranj, Kidričeva 51. Prošnjo za vpis s priloženimi potrdili, je potrebno oddati najkasneje 30 dni po objavi razpisa, osebno ali priporočeno na naslov enote, kjer se je dobila. S SODIŠČA Avto v otroka Senat temeljnega sodišča v Kranju je obsodil Petra Markoviča, avtoličarja s Tenetiš, na leto in tri' mesece zapora, ker je junija 1978 na Mlaki zadel s svojim avtomobilom 8-letno Petro Agatorovič tako hudo, da je deklica na kraju nesreče umrla. Nesreča se je pripetila ob 18.30, ko je Markovič s svojima hčerkama vozil od Golnika v smeri Kranja. Čeprav je skozi naselje Mlaka-dovoljena hitrost 60 km na uro, je avto peljal hitreje, okoli 80 km na uro. Po cesti skozi Mlako hodijo običajno tudi pešci, vendar pa voznik, ki so mu pozneje z analizo krvi ugotovili tudi vinjenost, ni bil pozoren tako kot bi za volanom moral biti. Zato ni opazil deklice na levi strani ceste, ki je začela prečkati cestišče nekoliko poševno v smeri Kranja. Avtomobil jo je zadel sredi ceste z. levim blatnikom. Sodišče je ugotovilo, da se je nesreča pripetila zaradi premajhne pazljivosti voznika ob seveda ugotovljeni vinjenosti in prekoračeni dovoljeni hitrosti vožnje skozi naselje. Zaradi tako hudih posledic nezgode, ko voznik za volanom ni bil trezen, se je sodišče odločilo tudi za prepoved vožnje motornega vozila za šest mesecev po prestani kazni. ZAHVALA Ob smrti spoštovane tete in sestre « ANE ROZMAN rojene Urbane, posestnice iz Svarij pri Zalogu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji izkazali zadnjo pozornost in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom, posebno Toporiševim za nesebično pomoč, pevcem za žalostinke, zastavonošem, g. župniku ter Petru Likarju za poslovilne besede. Žalujoči V SPOMIN 1.3. decembra je minilo dve leti odkar me je zapustil moj dragi mož JOŽE DROLE iz Ljubnega Kako je prazen doni brez tebe, ko nisi več med nami, \ bolečini tihi nemi. smo ostali sami. Ne bomo te pozabili. Zahvaljujem se vsem. ki mu polagate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranom grobu. Žalujoči: žena Marija, sestra, bral in drugo sorodstvo! G L, AS 14 STRAN PETEK, 11. JAHUARJO 1 jjj Tirolsko meso POTREBUJEMO: Hvinjako ijlavo ali vrat, sol, l/H litra kina, II litra belega vina, 5 zrn popra, 10 /.rn pime:.te. injrver, muAkatov cvet. 1 lovorove liste, timijan, 5 klinćkov, krožnik kore-ničja. 1 krompirje, čebulo. Senčnik lahko obarva okolje Za svetilke, ki naj ustvarijo intimno vzdušje, iščemo v prvi vrsti tople rumene in rdeče nianse senčnika. Pozabiti pa ne smemo, da je treba upoštevati tudi barve okoli svetilke, ki pogosto pripomorejo k vse drugačnim barvnim učinkom, kot je bilo prvotno mišljeno. Pri kombinaciji svetlob za efekt velja pravilo, da naj ima vir svetlobe in površina v okolju podoben barvni sestav. To se pravi, da naj površine in predmete s toplim barvnim odsevom osvetli svetloba z istimi lastnostmi, od rumenega do rdečega. Ce hočemo z umetno razsvetljavo doseči mirno in harmonično vzdušje v sobi, se moramo izogniti svetilkam s prevelikimi kontrasti med barvo, ki jo Sirijo in barvo v okolju. Dovoljene so manjše izjeme in tako na primer osvetlimo rastline, ki imajo vse barve spektra, z direktno usmerjeno žarnico. V takem primeru naj bo senčnik okoli žarnice obrnjen proti rastlinam tako, da odprtine v sobi ne vidimo. Pri razsvetljavi za intimno vzdušje se dobro obnesejo premesti jive svetilke, kar nam daje veliko možnosti, da s preizkušanjem pridemo do najboljšega rezultata. Zato se za tako rešitev ne odločimo dokončno, preden nismo napravili več poskusov z zamenjavo senčnikov, spreminjanjem toka svetlobe, premestitvijo predmetov in svetilk. Očiščeno svinjsko glavo ali vrat denemo v lonec in polijemo z mrzlo in okisano vodo, ki ji dodamo še vino. V redko platneno krpo za vežemo vse naštete začimbe in jih potopimo v juho. Vse naj pokrito vre. Ko se začne meso mehčati, dodamo še krožnik očiščenega koreničja, zrezanega na enake rezance, na listke zrezano čebulo, in olupi jen, zrežan krompir. Osolimo in kuhamo dalje še pol ure. Kuhano mest) zrežemo na lepe porcije, ga obložimo s koreničjem ter polijemo z vročo juho in takoj serviramo. J Izsušena koža MARTA ODGOVARJA Tanja - Kranj Stara sem 14 let. visoka 160cm, tehtam pa 4H kg. Z mamico se ne moreva odločiti za model plašča, ki bi bil mladosten in bi ustrezal mojim letom. Vzorec blaga vam pri lagam. Plašč je udobno krojen. Ima manjši ovratnik. Namesto zapenjati ja se plašč zaveže 3 X s trakom, in ima preklop kot dvoredni plašč. Rokava so poglobljena, v zapestju stisnjena z manšeto. Zadnja stran ima sedlo kot sprednja. Plašč ima vrezana žepa. sega pa čez. kolena. Koroška — Karniška smučišča Uživajte v /imskih počitnicah / vašo družino v našem prijaznem gostinskem pen/ionu Soba s kopalnico WC balkonom dnevnim prostorom m vsem potrebnim /a dobro počutje Odlična lega smučišča / žičnico Posebno ugoden tedenski po^ penzion Otroci imajo popust do dvanajstega leta Informacije in rezervacije: Gasthof Pension Schuller Vočiče pri Šmohorju — Zilj-ska dolina (VVatschig bei Her-mager — Gailtal) tel 9943 4285 220 Centralna kurjava in mraz nam prav tako hudo izsuše kožo kot sonce. Zato se nakremimo zvečer, ko pred spanjem umijemo obraz in zjutraj ravno tako. Na pet mest na obrazu razdelimo kremo in jo nežno vtiramo s prsti v kožo, toda vedno od spodaj navzgor in od znotraj navzven. m s. Enostavno in lepo Pulover za malega in brezrokavnik za očka z debelimi kitami. Zal vam na našem pičlo odmerjenem prostoru ne moremo dati natančnega opisa, zamisel je pa le. Patent pletemo z dvema levima, dvema desnima pentljama, droben vzorček, ki ga pletemo naprej pa le menjamo vsaki dve vrsti: na levih zankah desne in obratno. PREDSTAVLJAMO VAM Fantje muzikantje Veseli tobogan Glavni junaki pričujoče knjige so muzikanti Štefan, Avgust, Edi in Violinček s psom Slino. Z različnih koncev sveta pridejo v čudno spokojno mesto iskat delo. Radi bi zabavali ljudi s svojimi koncerti, toda uspe jim le, da nastopijo v cirkusu z S ŠOLSKIH KLOPI r Novoletna voščilnica V letu, čez katerega prag smo pravkar stopili, vam želim, ljudje, da bi se na vašem obrazu zarisalo stotero gub smeha, da bi vaše oči vedno toplo sijale in da čez vašausta nikdar nebi spolzela zla beseda, ki bi se kot trn zadrla v srce sočloveka. Vsem, ki ste v oklepu vojne, želim, da 'čimprej prebijete ta obroč in stopite svobodi naproti. Moja največja želja je, da bi se prijeli za roke črni in beli, odrasli in otroci ter bi skupaj živeli v miru. Tudi lakote ne privoščim ni komur. Ce bi mogla, bi vsakemu odrezala velik kos kruha in nali la kozarec toplega mleka. Vsi, ki imamo kruha dovolj, bi ga morali dati tistim, ki ga nimajo. Dajmo jim ga, ljudje! Vesna Robič, 8. r. osn. šole Jeseniško-bohinjski odred. Kranjska gora mijavkanjem, ki naj bi spodbudilo moštvo OPIC na košarkarski tekmi na cirkuški predstavi. Zgodba je polna različnih zapletov in vragolij in nam razkriva še nekaj drugega. Mesto, v katerega so pripotovali muzikanti, je neprijetno, ljudje v njem niso pravični. Fantje so v njihovih očeh čudaki, zato jih ozkosrčno sprejemajo. Po nekem srečnem podvigu, ko uspešno premestijo staro barko s kopnega v jezero, dokažejo meščanom, tem preveč »sladkim« ljudem, da se jim ni treba bati vode. Uspe jim prirediti koncert na glavnem trgu mesta, kjer so igrale tudi gasilska, poštarska, kovaška in cirkuška godba. Kot solisti so nastopili naši umetniki in ljudje so bili navdušeni. Pa čeprav ie sredi koncerta začelo deževati, so očarani nad glasbo ostali pod toplo poletno ploho. Nihče se ni stopil, nikogar ni zmanjkalo, tako kot se je nekoč v davnih časih to pripetilo preveč »sladkemu« županu.. Tako je fantom muzikantom uspelo nekoliko OSRČITI te preračunljive ljudi in jih potegniti iz njihove zavrtosti. In koliko je mest na svetu, v katerih še vlada nerazvitost, OZKOSRČNOST in zakon močnejšega? Knjiga je izšla v založbi Mladinska knjiga z ilustracijami Aca Mavca tik Rred novim letom. Tudi v PIO' IRSKI knjižnici jo že dobite. Čimprej se seznanite z živahnim dogajanjem v njej, ki vam ga posreduje v prav takem jeziku pisatelj Smiljan Rozman. »Pozdravljeni! Oglašamo, se iz škofjeloških hribov, iz Gorenje vasi. To je zelo lepa vas. No, kaj več o njej pa še med oddajo,« je napovedovalka veselo objavila. V dvorani je zašumelo. Bil je namreč torek, ko se je v domu TVD Partizan odvijal Veseli tobogan. Dvorana je bila nabito polna. Največ je bilo otrok pa tudi kak starejši se je našel vmes. Najprej so se na odru pojavili otročaji, ki sestavljajo pevski zbor. Zima Danes sem res dobre volje, saj je sneg pobelil polje, planine, doline, gozdove, pa še hribček stare vdove. Na tem hribčku bo možak nastal, čisto bel bo, joj, se bo bahal, rdeč korenček njegov bo nos, da se režal bo še kos. To bo smeha, da bo kaj, saj bo stara streha pravi smejalni gaj. Potem pa smučke bomo vzeli, pa na hribček se povzpeli, snežaku pesmico zapeli in spet vsi veseli bomo po hribu odbrzeli. Tomaž Križnar, 5. d r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Hrupno so se zložili po stopnicah in živahno klepetali, dokler jih ni pomirila tovarišica Drnovškova, ki je z nervozno Leo pristopila k mikrofonu. Ta bi morala na pisalnem stroju spremljati zborček. Malo se je sicer že umirila, a so se ji roke vseeno tresle, ko je tipkala že prej naučeni takt. Za njo so se zvrstili še malčki, nato pa je na oder prišel •Jože Zupan. Vsi smo ga bučno pozdravili. Tudi napovedovalka se je nasmejala, ko ji je na vprašanje, ali bo povedal kako pesem, odgovoril: »O, ne! Danes bi govoril o svojem prijatelju Tončku. Saj sem pesmi iz šole že pozabil, posebej za tobogan pa se jih tudi nisem učil.« Tako je torej med bučnim smehom povedal zgodbo o prijatelju Tončku in njegovi sestri Betki. Se najbolj sem si zapomnila zadnji del, ko je Jože Zupan oponašal Betko: »Očka ne bo kadil, ti ne boš letala k frizerju, jaz na ne bom hodila v šolo, pa bomo kupili dojenčka!« Za Zupanom so nastopili še mnogi drugi. Olga je igrala na harmoniko, otroci iz vrtca so recitirali, naš stari znanec Toni pa je prebral nekaj šal na račun našega kraja. Vesna Žagar. 6, b r. osn. šole Ivan Tavčar. Gorenja vas Polovica šolskega leta se b» kmalu iztekla. Se tri tedne in ' spričevalih se bo pokazala vašo marljivost. Potem pa. od 28. januarja do 9. februarja, kratek predah in spet po starem. Vendar pa to ni tisto, o čemet želim danes pokramljati z vami Kar nekam težko mi gredo be sede na papir. V uredniškem predalu se je nabralo toliko vaših prispevkov, da mi je kar hudo. ker vem, da vsi ne bodo naM} prostora v časopisu. Po najbolj; ših močeh skušam izbirati najboljše, gledam, da so zastopani učenci vseh starosti m vseh šol, ki pač sodelifjejo z nami. Zato mi j* bilo toliko bolj neprijetno, ko sejt pred novim letom v uredništvu oglasila deklica, ki je osnovi^ šolo že končala, pokazala spis, k', ga je napisala v šestem razredu in spis, ki smo ga pred kratkim objavili v naši rubriki, češ. do je zadnji le preveč podoben nj(-nemu. Res je bilo tako. S tujim perjem se res ni lep' bahati.- Zato vas, otroci, lep*' prosim, ne prepisujte. Tokrat avtorica prvega spisa ni zahtevala, da izdamo ime prepisovalca, v kakšnem drugem primeru pa se to prav lahko zgodi. Kako nepri jetno bi to bilo za »grešnika*, ai lahko mislite. Lep pozdrav! Urednica ^-._J Srečanje z vojakom S tovarišico smo se zmenili, da si gremo ogledat vojašnico. Sli smo v vojašnico Staneta Žagarja v Kranju. Ko smo prišli do vhoda, nas je sprejel vojak, ki straži vhod. Počakali smo. Vojak je poklical dežurnega oficirja, ki nas je že pričakoval. Peljal nas je preko dvorišča. Na levi strani smo zagledali mizo, na kateri je bilo vojaško orožje in pripomočki. Okrog nas so bili vojaki. Vsak vojak je imel nalogo, da prikaže in razloži pomen in delo raznega orožja in strojev. Ko smo si vse ogledali, nas je vojak odpeljal v stavbo. Najprej nam je pokazal garderobo. Potem nas je odpeljal učilnico, v kateri imajo vojaki vsak dan eno uro ali dve učenja o vojaških nalogah. Ker je čas hitro minil, smo se morali posloviti. To je bilo moje prvo srečanje z vojakom. Mateja Ovsenik, 4. b r. osn. šole na Primskovem pri Kranju »Nič se ne smejte! Saj je tovarišica rekla, da prvošotčki še lahko na prste < — Foto: I). Dolenc L 1 TELEVIZIJA SOBOTA 8(x> Poročila H 05 Jakec ili čarobna lučka otroška serija H •_'(! Vrtec na ohisku Ho|>. se meh razpoči. smeh i/ njega skoči 9 |(l Pisani svet 9 411 .1 Mortimer VVill Shakespeare. T V nadaljevank;! pito Človek - antena, oddaja it cikla C\i>\ekovnv telo II.Ml Pleterčani. dokumentarna oddaja 11 |5 Poročila (d<> 11 JUH 12 21 Kitzhuhel: Smuk /a moške prenos 15 20 Poročila 1 H. jj.'i Za mavrico, ameriški ti lin |7 Košarka Iskra Olimpija - Zadar — prenos ]8:.Vr Na* kraj 18 45 Rohinovo gnezdo. humonstična serija 19.15 Risanka 19 2« Zrno na zrno 19,«» TV dnevnik 20 (xi .j Dieti- Zupan našega mesta. TV nadaljevanka 21.011 Organizacija, ameriški film 22 50 Orkester Count Bassie 2 t 45 TV kažipot 0.05 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 17 45 Test IM.M1 Konj. moj prijatelj — dokumentarna oddaja 18 30 Narodna glasba, oddaja TV Ljubljana I9(x» I/sporeda TV Priština 19.30 TV dnevnik 20,00 Včeraj, danes, jutri 21.10 Zadnja pošta zagreh. feljton 21 40 Športna sobota T V Zagreb - l.proffram 9.25 TV v šoli Naši kraji. Risanka. TV izbor 11.55 TV v šoli Rembrandt 12.25 Kitzhuhel: Smuk za moške, prenos 15.40 Poročila 15.45 TV koledar 15.55 Otroška predstava 17 00 Košarka Iskra Olimpija Zadar 1H.45 Zgodbe R Domanoviča 19«) TV dnevnik 20'x» 20 dni brez vojne, sovjetski film 22 05 TV dnevnik 22.20 Za konec tedna 21 '15 V znatnemu 21 !UI Risanka 21.55 Glasbeni album 22 I" Šport m pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test Iti (ni NedeljMkti popoldne 19 in TV dnevnik 20.M) Dokumentarna oddaja 20 IS Včeraj, danes, jutri 21 05 On. mehiški film TV Zagreb — I. program: 9 50 Poročila iimxi Pogumna kraljica Iii.(ii Otroška oddaja 11 to Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja II 00 Jugoslavija, dober dan 14 ihi Kritična točk« 14 30 Prelepa Vasilisa Hi (Ml Nedeljsko popoldne 19.10 TV dnevnik 20.00 Vroči veter 21 lio Velebit, dok seriia 2135 TV dnevnik 2155 Glasbeni album 22.10 Športni pregled PONEDELJEK 14. JAN. NEDELJA 13. JAN. 7.45 Poročila 7.-5*1 Za nedeljsko dobro jutro-Mladinski pevski z.bor Maribor 8.20 Dediščina za prihodnost. dokumentarni film 9.15 Disnevevsvet 11)00 Čebelica Maja. ntroftka serija 10 25 KitzbUhel: Slalom za moške. prenos 1 1 55 A Haley: Korenine. TV nadaljevanka 12.35 TV kažipot 22.55 Kitzhuhel: Slalom za moške, prenos prihl. 14.00 Poročila (do 14.05) 14 20 Kmetijska oddaja T V Beograd 15 »0 Argentina, dokumentarna oddaja TV N Sad 15 50 Otrok iz epruvete, dok. film 1 r> 40 Neoklasicizem. oddaja iz cikla Komorna glasba skozi . atoletja 17 10 Poročila 17 15 Muppet Shovv (Leretta Lvnn) 17 40 Športna poročila 17.45 Leteča omara, frrlcoski film 19.15 Risanka 19.2fi Zrno do zrna 19 10 TV dnevnik 20.00 S. Pavič: Vroči veter. nadaljevanka TV Beograd 21 05 Skofja Loka. oddaja iz cikla Popotovanja unio TVvšoh Korka kocka! Boj za obstanek, muzej Iva Andrića. Prlfltov album Tara 12.45 TV v šoli Prijateljstvo. Klub mladih tehnikov 17 20 Poročila 17.25 Minigodci v glasbeni deželi, finska nanizanka 17.40 G uerdepp Vernnira. dokumentarni film IH 11.1 Etnografski zakladi Srbije. oddaja TV Beograd 18 35 Obzornik 18.4.1 Zdravo, mladi 19 15 Risanka 19 2fi Zrno do zrna 19 to TV dnevnik 20.00 W Shakespeare Macbeth. predstava Koval Shakespeare Companv 22 20 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 1K55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17:10 TV dnevnik 17.45 Gledališče strička Branina 18.00 Ježeva hišic a 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja 19.«) TV dnevnik 20.00 M. Saholovič: Špijonska zve- z.veza. TV drama 21.50 Glasbeni trenutek 21.55 Kultura danes 22 40 TV dnevnik 22.55 Umetniki in vloge- Zvonimir Kmetic TV Zagreb — I. program: 17 15 TV dnevnik 17 15 TV koledar 17.45 Gledališče strička Branina 18.IX) Ježeva hišica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Zdravo, mladi od 19.30 naprej isto kot na odd. II TV mreže 15. JAN. 10.00 TVvšoli Kocka kocka. Boj za obstanek. Narodni muzej. Čričkov album. Njegotin 12,30 TV vftoli Dnevnik H». Zgodba o polžu 17 10 Poročila , 17.15 Jakec in čarobna lučka otroška serija 17 30 Pustolovščina. 18.00 Srbska folklora 18.tO Obzornik 18.40 Igmanski marš. oddaja iz. cikla Cas. ki živi 1910 Risanka 19 2fi Zrno do zrna 19«) TV dnevnik JO.flO Po sledeh osipa. aktualna oddaja 20 55 h Fallada: Človek hoče navzgor. TV nadaljevanka 21.50 V znamenju 22(15 Iz. koncertnih dvoran — A. Schonherg: Peleas in Merisanda V. TA TEDEN NA TV sobota robinovo gnezdo je naslov angleške humoristične nadaljevanke pa tudi ime restavracije, ki jo skupaj odprejo in vodijo njeni glavni junaki. To so Robin Tripp, ki je vodilni kuhar, njegova prijateljica Vicky in njen oče, ki ie za podjetje prispeval denar, za povračilo pa v vsako stvar vtika BVOJ nos in spravlja mlada dva v obup. Nadaljevanka je narejena tako, da je vsaka epizoda zaključena zgodba, čeprav se med seboj povezujejo. argentina je pet najst tisoč kilometrov oddaljena od naše domovine. Meri petnajstkrat več kot Jugoslavija, ima pa približno enako število prebivalcev. Naši priseljenci so med Španci in Italijani najštevilnejši in so zelo cenjeni. • ponedeljek »Najbolj krvava* Shakespearova tragedija macbeth Je doživela že več televizijskih priredb, vendar je vse pozornosti vredna ena oa zadnjih, ki je nastala v sodelovanju z Royas Shakespeare Com panv; bila je proglašena za najbolj uspešno predstavo Shakespeara v zadnjih letih. To je izredna predstava brez zunanjega blišča, vsiljive scene in kostumov, ki je izkoristila številne medijske možnosti, a je obenem ohranila avtentično Shakespearovo besedilo, sreda Prvi del zanimivega švedskega filma preprosta zgodba, ki je na stal po literarni predlogi Hjalmara Soderberga, se dogaja v zadnjih letih prejšnjega stoletja. Mladi novinar Arvid sreča Lydi-jo, ki pa se kljub prijateljstvu kmalu poroči s starejšim bogatašem. Leta minevajo in tudi Arvid se poroči in napreduje v službi pri časopisu. Po naključju se ponovno sreča z Lvdijo. Ta se kmalu loči od moža in postane Arvidova ljubi ca. Režiserka Anja Breien je najprej posnela nekaj kratkih filmov, nakar je /97/. leta zrežirala prvi celovečerni film Posilstvo, s katerim se je predstavila tudi na cannskem festivalu. obvestilo Članom zveze vaditeljev, učiteljev, trenerjev, smučanja kranj ObveScamo vse flane ZVUTS, ki se niso udeležili predsezonskega seminarja, da bo ponovna predelava Sole smučanja, dne 12. januarja 1980. Zbor ob f». uri pred brunarico na Krvavcu. Oddajniki II. TV mreže: Ifi.1.1 Test l7.io TV dnevnik v madžarščini 17 «i TV dnevnik 17 15 Pustolovščina otročka oddaja 18 |5 Knjige in misli l k p", Narodna glasba 19 ki TV dnevnik 20.00 Dinko-zabavno glasbena oddaja. 11 del 20.50 Včeraj, danes, j »uri 21 lo Ona.dokumentarna serija 22 (Hi Poezija T V Zagreb - (.program: 17 15 TV dnevnik 17 t:. TV koledar I 7 15 Pustolovščina 18 |5 Knjige in misli 18 45 Dnevnik 10 I9(x) Kulturni pregled 19.10 TV dnevnik 2()era 22 50 Literarni nokturno M Slana Miros Domotožec 15 m 15 30 Mi 20 17 05 17 50 18 28 19 30 19 15 19 J5 t 05 3 10 (Hi o" S popevkami jio Jugoslaviji Listi iz notesa Nedeljska reportaža Pri nas doma (iremo v kino Popularne operne mel(Mii|e Zabavna radijska igra Igrajo zabav m orkest n Obvestila in zabav na glasba Lahko noč. otroci' (• lasbene razglednice V nedeljo /večer Skupni program ■IRT - Studio Zagreb (.'t lasbena tribuna mladih Lirični utrinki Mozaik melodij in plesnih rit mirt Nočni program -glasba Drugi program 8 00 Nedelja na valu 2IIJ i umi v nedeljo se dobimo - šport, glasba in še kaj 19 30 Stereorama 20 30 RadioSttident na našem valu 21 30 Top albumov 22 15 Zrcalo dneva 22,55 Glasba za konec pn igrama Tretji program 19 05 [gramu kar ste izbrali 21.05 Sodobni literat ni portret Pascal Hruckncr PONEDELJEK Prvi program 14. JAN. NEDELJA Prvi program 1.1. JAN. 4 30 8.07 847 9 05 1 I 00 11.10 13 10 13.20 1350 14.05 I )obro jut ro' Radijska igra /a otroke Marjan Marine: Kapitolske gosi Skladbe za mladino Še pomnite, lovarišj . . . Panorama lahke glasbe Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Obvestila ill zabavna glasba Za kmetijske proizvajalce Pihalne godbe Humoreska tega tedna M Stankovič-Humoreske t.30 Dobro jutro' 8 08 Z glasbo v dober dan 825 Riogaraja 8 10 Pesmica za mlade risarje in pozdravi M Vodopivee: Striček Led 9 05 Z radiom na pot i 12 10 Veliki revijski orkestri 12 30 Kmetijski nasveti — ing. Milena Jazbec: Izvor jablan. njene zahteve in podlaga 12 40 Pihalne godbe na koncertnem odru 1300 Danes do 13.00 -Iz. naših krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori I t.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo .5.3(1 Zabavna glasha li>.00 ..Vrtiljak« .00 Studio oh 17.00 ih on Naša Klaahena izročila 18 25 Zvočni signali 19 25 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč. ot roci' 19 15 Minute z ansamblom Maksa Kumra 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz naše diskoteke 21 05 Glasba velikanov 22 20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23 05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jaz.z.a Drugi program 80(1 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi reviiskimi in plesnimi orkestri 13 35 Znano in priljubljeno 14 00 Ponedeljkov križ.emkraž 14.20 Z vami in za vas 10.00 Svet in mi 10.10 .Jazz na II programu Orkester Krancv Holand in Bennv Carter 10 10 Od ena do pet 17.35 Izpartitui zabavnega in revi jskega orkestra RTV Ljubljana 17 55 Filmski zasuk 18DO Glasbeni coektail 18 10 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20 30 Iz zakladnice jaz.z.a Duke Kllington -pianist 21 (XI Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Aktualni problemi marksizma 10.25 Plesi in spevi I I (XI Človek in zdravje lilo Kn sam. za dva. za tri (solistična in komorna glasba i 10.(10 Aktualni problemi marksizma IB.20 Tak:, muziciraju 17.30 Naj narodi pojo 1805 Naši znanstveniki pred mikrofonom 18 20 Srečanja s slovenskimi skladatelji — Primož Ramovš 20 (XI Literarni večer Veliki sončni bog 20 tO Stereofonski Operni koncert 21 15 Odmevi iz glasbenega sveta zagrebški bienale 1979 22,50 Literarni nokturno S. Reinic Pesmi H 10 I / glasbenih šol -(i lasbena šola Ribnica 9 (15 Z radiom na |» it i 1005 Rezervirano za i2lo I)anes smo izbrali 12 30 Kmetijski nasveti -mg Tone Robiv Strokovno izobraževanji' kmetovalcev oh delu 12 to Po domače 11.00 Danes do II oo - I z naših krajev II 20 Obvestila in zabav na glasba 13 to Priporočajo v ani I I 05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasi,.-, 10.00 Vrtiljak 17 IX) Studio ob 17.00 181X1 Razgledi po slovenski glasbeni literat uri Dela Izaka Poša in Gabrijela Plavca I x 30 .IS Hach: Koncert za čembalo in orkester v F-duru 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč. otroci 19 i." Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča 20.00 Slovenska Kemija v pesmi in besedi "0 30 Tipke in godala I 05 Radijska igra Žarko Petan Slepa hiša 1 55 (I lasbena medigra >2%20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 105 Lirični utrinki Mo S popevkami po .Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.1X1 Torek na valu 202 3(Xl I / obdobja dixielanda . . z ansamblom li od Mason in Viking jazz band Znano in 13 35 1 4 (XI 10.00 10.05 10.40 17 35 17,50 18.00 18.40 18,55 19 25 20,30 21 30 22.00 22.45 Tretj priljubljeno Z vami in za vas Pet minul humorja I .alike note Diskomentalnost I z partit ur južno nemškega orkestra Ljudje med seboj Danes vam izbira Koncert v ritmu Razgledi po kult uri Stereorama Torkov glasbeni magazin Rezervirano' za disko novitete Misel in pesem Zrcalo dneva Glasba za konec programa i program Korsakov t • >dlomkl i/ opere Snegu ročka 22 20 Revija slovenskih pevcev zabav ne glasbe _'■'(.05 Lirični utrinki -M 10 Jazz pred polnoč jo ■lohnnv I Ivani - Albert Matigelsdoflt Ooo". No,"ni program - glasba - Radio Mariboi Drugi program K.OO Sreda na val« 2<>2 11.00 Paleta melodij I 3 35 Z nano m priljubljeni 1 t on pet minut humorja 1 t 05 S solisti in ansambli -IRT I t in I / naših sporedov I t 35 Z vami in za vas 10.00 Tokovi neuvrščenosti IH.I0 Moderni odmevi I (i tO I / jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17 35 Vprašanj i telesne kulture 17 in |/ partit ur orkestra »Guv Lu\- pa rt s« 18 00 Kam in kako na prepih 18 10 Koncert v ritmu 18 55 Razgledi pii kulturi 1925 Stereorama 20 30 Melodije po pošti 22 15 Zvočni portreti . . Basist F red Hopkitis v triu AIR - 1 del 22 15 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konci programa Tretji porgram 10.05 Dogovori, odločitve' 10 25 .Jc.hannes Brahms Trije intermezzi 10 10 Slovenska in svetovna zborovska glasba I I (XI Učimo se srbohrvaščine in makedonščine I 1.25 Solisti in orkestri 15. JAN. Prvi program 130 Dobro jutro' 8 08 z glasbo v dober dan Hi (xi 10.20 17 (X) 18.15 19.30 19 50 10D5 Radijska šola za srednjo stopnjo Brez nični nič-10.35 Moment musical 11 (Mi Tekoča repriza 1 I 20 Radijski operni list Risto Savin-Lena Vida Mi (Mi Radijska šola z.a sredno stopnje Brez. nič ni nič 1 b 30 11, oper in glasbenih dram 18.05 Pota sodobne medicine — dr Zora Janžekovič: Najsodobnejše zdravljenje opeklin 18 20 Minute z.a klavirski trio - losefSuk 19 (XI Z našimi solisti — Anica Pusar-lerič. sopran, pr klavirju Igor Švara: Vili Petrič. t robenta. pri klavirju Borut Les jak 20.410 Deseta muza 20 20 Praška pomlad 1979 Koncert Češke filharmonije: solista Lubomir Mak in Marta Bohačeva dirigent V aclav Neiimann 21.10 Trije francoski koncerti 22 20 Skupni program IRT - Studio Zagreh •Jugoslovanska glasha J 16. JAN. Prvi program 4 30 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dober dan 8 30 Pisan svet pravljic in zgodb 9 05 Z radiom na poti * 10.05 Rezervirano z.a . 12.10 Veliki nabavni orkestri 12 30 Kmetijski nasveti— dr. Jože Korošec-: Nove sorte m nogoc vet ne in trpežne ljuljke 12 40 Oh izvirih ljudske giasnene umetnosti 13 (XI Danes do 11.00 - Iz. naših krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Priporočajo vam 14 05 Razmišljamo. ugotavljamo 1 I 25 Naši poslušali i čestitajo in pozdravljajo 15,30 Zabavna glasna 10.00 Loto vrtiljak 171X1 Studio ob 17 (XI 181X1 Lars.Iohan VVerle Nautical preludes 18 15 Naš gost 18 30 Odskočna deska Klavdij Godnič- klavir 19.25 Obvestila in Zabavna glasba 19,35 Lahko noč. otroci' 19,15 Minute z ansamblom Toneta Žagarja 20.00 Koncert za besedo - živali 20.25 Novi posnetki slovenskih skladb 21 05 N Rimski 22.00 22 50 I logovoi I. odločitve . Ars antii|ua 1 z komornih opusov slovenskih skladateljev 20 stoletja IgorStuhec. Alojz Ajdič Mednai oiln.i radijska univerza I z manj znanih oper I'zbra na proza Sergej Rahnianinov Romanca z.a violino in klavir Koncert zagrebških simfonikov RTZ dirigent Oskar Danon. solista Pavica Gvozdu* PRKNOS IZZAGRKBA' V nočnih urah Literarni nokturno — N K aha ni: Z besedami slikati i 17. JAN. ČETRTEK Prvi program I. 30 Dobro jutro' 8 08 Z glasbo v dober dan 8 10 M ladina poje 9 05 Z radiom na poti 1005 Rezervirano/a 2 10 Znane melodije 2,30 Kmetij ki nasveti — dr Joža Urbas: Morda bo kazalo pitati merjasce 2,10 Od vasi do vasi laOO Danes do 13.00 -Iz. naših krajev 3.20 Obvestila in zabavna glasba 3 30 Priporočajo vam . 11D5 Rnajata šola 11 20 Koncert za mlade poslušalce II. 10 ■Jezikovni pogovori 15,30 Zabavna glasba F0,0f1 Vrtiljak 17.00 Studio oh 17.00 18(X) Vsa zemlja bo z nami zapela . 18 15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18 3.5 Marij Kogoj: Sedem skladb / *a violino in klavir 192-5 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z. ansamblom ■Jožeta Kampiča 2(1.1X1 Četrtkov večer domačih pesmi in napevnv 21 05 Literarni večer Slovenska dramatika danes in včeraj 21 45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih študijev 21.00 V costeh nritiinh radijskih postajah 21 io Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00 05 Nočni program -glasha Drugi program Z.a v |š|o stopuio Ka| se zgodi s hrano ki ju /aužiiemo 10 15 P,,|e mezzosojiianist ka Sahira na jdarovič 11 (hi Tekoča repriza Mi (Hl Radijska šola za višjo stopnjo Kaj se /goni s hrano ki jo zaužijemo Mi 10 Stevan Mokranjac 2 in 10 rukovet l« t"> (i Rossim Pihalni kvartet št "> v D-duru I 7iHi |'ra / l.uigijcm Boccheriniiem 18 05 Ziman jepolit ičm Cel 11 on 18.20 Salzhurški festival 1979 pianist Alexis Weisseiiberg igra Bacha 10 11 Petrič- II pihalni kvintet 20 1X1 I/šlo jc-JO 15 Na Krleževa besed i I a 22 10 A Copland Simfonija št I 22 50 Literarni nokturno G Kich- Pesmi RADIO TRIGLAV JESENICE 18. JAN. Prvi program 8 txi Četrtek na valu 202 I 3.00 Vedri /voki II io Znano in priljubljenu 14.00 Z vami in za vas 10.00 Tam ob ognju našem 10.15 Instrumenti v ritmu 10.45 -laz/ - klub -Gost kluba-•lanez. Gregorc 17 10 I / partit ur orkestra »Kurt Rehfeld.. 18.oo Danes vam izbira 18 40 Koncert v ritmu 18 55 Razgledi po kulturi 1925 Stereorama 20 30 Beseda v roc ku 21 (Xi Zavrtite, uganite in se pogovorite 22.00 Akordi z.a sanjarjenje 22 15 Zrcalo dnev n 22 55 Glasba za konec prog rama Tretji program 10 05 Kadijska 3ola 1 30 Dobro jutro' 8 08 Z glasbo v dober dan 8 30 Glasbeha pravljica 8 5(1 Naši umetniki mladini poslušalcem 9 05 Z radiom na poti 10 05 Rezerviran« z.a 2 io I/glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnost i 2 30 Kmetijski nasveti — ing. Slavko G liha I )eio Zavoda za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijskem inštitutu Slovenije 12 10 Pihalne godbe ».00 Danes do 13 (XI - I z naših krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba I. 30 Priporočajo vam 13 50 Človek in zdravje 14.05 V plesnem ritmu s hrvaškimi skladatelji 11.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 11,55 Minute za EP 15 30 Napotki za turiste 15,35 Zabavna glasba 10.00 Vrtiljak |7(X) Studio ob 17 (XI 18.IMI Operne arije in monologi 18 .30 S knjižnega trga 18,55 Minute za F.P 19.25 Obvestila in zabavna glasha 19.35 Lahko noč. otroci' 19 15 Minute z ansamblom Gorenjci 20(M) l'ganite, pa vam zaigramo. .. 'M (15 Oddaja n morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22 30 Besede in zvoki iz. logov domačih 23D5 Lirični utrinki 23 10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8 (XI Petek na valu 202 II. oo .lazz. v komornem st udiu Petersnn-Pass; Brevvn — Trio Kennv Frevv 13 35 Znano -in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.45 Vroče — hladno 17 10 Odrasli tako. kako pa mi'' I 7.35 Odmevi z gora — Planinske novice z vsega sveta 17.45 Iz musicalov in glasbenih revii 18.40 Koncert v ritmu 18 5.) Razgledi pokultuii IR 25 Stereorama 20 30. Stop pops 20 21 45 Novosti iz. francosk diskoteke 22DO S festivalov jaz z.a -s francoskih • festivalov jazz.it - III del 22 15 Zrcalo dneva 22.55 Glasba zakonec- programa Tretji porgram 10.05 Radijska sola za nižjo stopnjo S. Prokofjev Peter in volk 10 35 Na ljudsko temo 11 (XI Jezikovni pogovori M 15 Gozdovi najlepša vam hvala 1 1 30 Viktor Parma: Godalni kvartet Mi (XI Radijska šola za nižjo stopnjo S Prokofjev Peter in volk 10.10 Pota naše glasbe 17 15 Radijski operni list Kisto Savin: Lepa Vida 17 55 Glasbena medigra 1805 Ekonomska politik. 18 20 10 strun 19 00 Racluska igra Vojislav Kuz.manovii '•■ Svežnji. obešeni pod strop 20*00 Baročni intei mez/u 20 15 Z jugoslovanskih koncert nih odi o\ Koncert orkestra Slovenske filharmonije dirigent Sv Ivia ('adtlff, solist I vi. Pogoreli«1 -klavir 22 15 Iz ingoslovanske operne litei at ure 22.5X1 literarni nokturno IJKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 10,1,8 megaherza — Jesenice in okolica 100.6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.0,1 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in ploSč RTV Ljubljana Sobota: 16.0.1 Lokalna poročila — obvestila, 16.10 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.0.1 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.0,1 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov Športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.0.1 Lokalna poročila - Obvestila - 16-30 Oddaja za mlade -Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.0.1 Lokalna poročil« - Obvestila - 16-30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila - ObveatUa - 16.30 NaS obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. neaktiven vulkan na japonskem otoku Honšu, 7. sajenj 13. narava, natura, 15. južnoameriški narodni junak, osvoboditelj, Simon 16. znak za kemično prvino lantan, 17. uvod, zlasti v knjigah, 19. kratica** Ljudski odbor, 20. ime ameriške filmske igralke Gardner, 22. pokrajina N severni Italiji; tudi žensko ime, 23. plini, pomešani z drobci saj in pepela, *' nastajajo pri zgorevanju, 24. trinog, samosilnik, 26. galerija v Londonu 27. vrsta kita, delfin, 28. snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megU zlasti na drevju, ivje, 30. latinski izraz za dotacijo, 32. psevdonim spr>s nemškega, potem slovenskega pesnika Jovana Vesela, 34. prebivalka lrs^ 35. za knjižno rabo nedovoljena beseda za prsi, 36. krdelo, črta* 38. umazano mesto, umazanija na čem, 41. ime francoskega skladate!'' Delibesa, 42. vrsta bonbonov iz sladkorja in čokolade, ki so napolnjeniN fondanom, 44. pristanišče v Izraelu, nekdanji Akon, 45. gorski vrh 1 švicarskem kantonu Graubunden. 46. obvezni denarni prispevek član^ društva ali organizacije, 48. Roman Lavrič, 49. velika skupina otokov ot zahodni obali Škotske, 51. zdravilna gorska rastlina in grenka žgana pijača korenin te rastline, 53. vnetje mandeljnov in žrela, 54. luka v Saudski Arabi na severu Rdečega morja. Navpično: 1. oplata, platnice. 2. značaj, 3. znak za kemično prvino titar 4. francoski, po rodu nemški abstraktni kipar in slikar, Jean-Hans, 5. njivski rastlina i odebeljenim korenom, ki služi za hrano živalim, 6. oteklina ali i* buhlina v tkivu, 7. organi državne oblasti v Sovjetski zvezi, 8. agavi podobn rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi, 9. hiter tek, 10. Ivan Večena 11. redka bombažna tkanina v platneni vezavi, za povoje. 12. prijeten plemenit vonj, 14. kratica za Agencija demokratičnega inozemskega tiski 15. italijanski skladatelj in pesnik. Verdijev libretist. Arrigo, 18. lik podobna vrtna rastlina, 21. krajši melodični odlomek, soroden ariji ■ recitativu, 23. v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves, 25. krati* za italijansko tiskovno agencijo: Agenzia Nazionale Stampa Associlf 27. ralka pri plugu, 29. vzvišen prostor, oder, v ruskem okolju zabavi prireditev, 31. prebivalci Armenije, 32. človek, ki je duševno in telesn nerazvit, 33. kraj, blizu Prespanskega jezera, katerega poštno števi* večkrat napišejo za Kranj, 35. močan naliv, 37. kaša, zlasti krompirjev' 39. televizijski zaslon, 40. železniška postaja med Grosupljem in Višnjo gon 42. plinasto agregatno stanje snovi, 43. ime pevke lahke glasbe Spirovt 46. medmet, ki posnema glas murna, črička, liščka, 47. departma v Franciji reka. pritok Rhone, 50. avtomobilska oznaka za Beograd, 52. Jože Udovn Reiitve pošljite do srede, 16. januarja do 10. ure, na naslov: Gl»» Kranj, Motte Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada I** dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Skandinavska križanka Rešitev skandinavske praznične križanke z dne 28. decembra: Vodoravno: APLANAT, GRANATA, REZANCI, OPAT, N0-RODOM, NOVO LETO, NAMEN, LOS, PROSVETAR, DEKOKT. REPTIL, J0K7 ONA, ESERI, UNCA, OBARA, ZTS, ZNANILKA. RATNIK, MIROSLAVA, IVNIK, OSNOVATELJ, TRIKOLORA, OL. GAD, EAK, NULE, PRAG, SI. RT, ONlC, R, TESIN, IOS, LETOPIS. MANJ, J RT, 0T, NIMES, RAA, ASE, GALUNOVICA, NTB, ODI-RALEC, EVROVIZIJA, ANEKS, COIMBRA, AC, KANJA. Prejeli smo 521 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Franc MagdiČ, Šorlijeva 3. 64000 Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Alja Krapež, Partizanska 12, 64220 Skofja Loka, 3. nagrado (120 din) prejme Marta Kompare, Zupančičeva 11, 64000 Kranj, 7 nagrad po (100 din) prejmejo. Igor Kavčič, Retljeva 15, 64000 Kranj. Jelica Lapajne, Zupančičeva 10, 64000 Kranj, Štefan Pergar, Šola Helene Puhar, 64000 Kranj, Ana Bradač, Cesta na Brdo 15, 64000 Kranj, Polde Podlogi r, Šorlijeva 14, 64000 Kranj, Jože Bogataj, Reteče 12 64220 Skofja Loka, Otilija Krapež, Ljubljanska 29. 66210 Postojna. Nagrade bomo poslali po pošti. NOVO! NOVO! V gostilni ČEŠNAR Cerklje, je odprta VVIGVAM dvorana s sodobno disko glasbo Petek sobota od 20 do 2 ure nedelja od 18 do 24 VABLJENI! ure. VoUjul KRANJ TINI • NOVO V TINI • NOVO V TINI • NOVO V TINI Specializirani otroški oddelek vam nudi bogato izbiro - OPREME ZA DOJENČKE (oblačila, vozički, stajice, dudke, kozmetika) - PERILA IN PLETENIN ZA OTROKE - OTROŠKIH TRENERK - IGRALNIH HLAČK - SRAJC IN BLUZ ZA OTROKE OBIŠČITE NAS • OBIŠČITE NAS •OBIŠČITE NAS • OBIŠČITE NAS • Gorenjska kmetijska zadruga TZO SLOGA Kranj KMETOVALCI! vabimo vas na zanimivo in poučno predavanje O GNOJENJU POSAMEZNIH KMETIJSKIH KULTUR (krompir žita, koruza, travniki), ki bo v petek 1111 980 ob 10 uri v ZD Zabnica in v petek 11 januarja 1 980 ob 15 uri v ZD Primskovo Predaval bo ČRNKO Mladen iz Tovarne dušika Ruše. Vabljeni' HT SSP TEHNIK SKORJA LOKA STAPA CESTA2 TOZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge in opravila vodje lesnega skladišča Pogoji: - gradbeni delovodja tesarske smeri ali — VK delavec lesne smeri z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo 2 meseca. Vloge za sprejem na delo z dokazili o zahtevani šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejema kadrovska služba SGP Tehnik Skofja Loka, 15 dni po objavi. Vse ostale informacije lahko kandidati dobijo osebno ali preko telefona 60-371, v kadrovski službi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po izbiri kandidata. Gorenjska obrtna zadruga Likozarjeva 10 Kranj objavlja prosta dela in naloge finančnega knjigovodje Pogoji: v srednja ekonomska Sola in eno leto delovnih izkušen Rok za prijave je 15 dni. Gorenjska kmetijska zadruga TZO Sloga Kranj Jezerska 41 Zbor delovnih ljudi objavlja prosta dela in naloge za: 1 A KONTROLORJA Pogoj: — srednja kmetijska šola, lasten prevoz 2. SALDAKONTISTA Pogoj: — srednja ekonomska šola ali srednja administrativna šola, ali dvo-letna administrativna šola. Za oba kandidata velja: — OD po pravilniku, — z delom lahko pričnete takoj, — poskusni rok dva meseca. — organizacija stanovanja nima. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga TZO Sloga, Kranj, Gasilska 5 (Stražišče). O izidu izbire boste obveščeni v 15 dneh po izbiri. Vabimo vas, da si v našem INFORMATIVNO PRODAJNEM CENTRU v .hotelu CRFINA v Kranju ogledate izbiro tkanin i/, našega proizvodnega programa. TEKSTILINDUS KRANJ Osnovna sola Lucij an Seljak Kranj Komisija za delovna razmerja osnovne Sole razpisuje za določen čas prosta dela in naloge: 1 RAZREDNEGA UČITELJA na- podružnični šoli.Zabnica od 21. 1. do 25. 6. 1980), pogoj RU 2 PREDMETNEGA UČITELJA ZGODOVINE na centralni šoli (od 11. 2. do 25. 6. 1980), pogoj PU zgodovine 3 UČITELJA V OPB na podružnični šoli Ore-hek (od 1. 4. do 25. fi. 1980), pogoj RU. Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa. VIZ Jesenice TOZD Osnovna šola 16. december Mojstrana razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE Pogoji: dokončana višja ali visoka šola ustrezne smeri. Delovno razmerje se sklene za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v roku 15 dni na osnovno šolo 16. december Mojstrana, Alojza Rabiča 7. Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.Sol.O. Kranj, C. JLA 2 TOZD Tovarna olja Oljarica Britof objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas - VODENJE IN ORGANIZACIJA KONTROLE PROIZVODNJE SUROVIN IZDELKOV IN RAZVOJ TEHNOLOGIJE Posebni pogoji: - diplomirani inženir kemije ali živilske tehnologije, — tri leta delovnih izkušenj v oljarski oziroma živilski tehnologiji, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika - VODENJE IN ORGANIZACIJA KOMERCIALNIH DEL Posebni pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske.komercialne, kmetijske ali živilsko tehnološke smeri, — tri leta ustreznih delovnih izkušenj, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. TOZD Klavnica Kranj - PRIPRAVA IN DELITEV TOPLIH OBROKOV Posebni pogoji: — KV kuhar, — 1 leto delovnih izkušenj, — tečaj higienskega minimuma. - PRANJE, LIKANJE IN ŠIVANJE DELOVNIH OBLEK Posebni pogoji: — dokončana osnovna šola, poznavanje osnov šivanja. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu rektorju K2K Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi. GIP GRADIŠ TOZD Lesno ind. obrat Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1 VZDRŽEVANJE ELEKTRO NAPRAV Pogoj: — dokončana poklicna elektro šola, — dve leti delovnih izkušenj, — poiskusno delo traja 30 dni. 2. ZAHTEVANA STAVBNO MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: — dokončana poklicna šola lesne stroke, — 1 leto delovnih izkušenj, — poiskusno delo 30 dni. 3. IZVAJANJE ZAHTEVNIH DEL NA PRIPRAVLJANJU ZA RAČUNALNIŠKO OBDELAVO Pogoj: — dokončana srednja administrativna šola ali ekonomska srednja šola — poskusno delo traja 30 dni. 4. LIKVIDACIJA ZAHTEVNE FINANČNE DOKUMENTACIJE Pogoj: — dokončana ekonomska srednja šola, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 30 dni. Za vsa dela od 1. do 3. se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, za dela pod 4. pa se združuje delo za določen čas (nadomeščanje delavke zaradi porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ponudbe do 31. 1. 1980 na naslov: Gradiš TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva 56. /K Avtokovinar Kidričeva 51 Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge tajnice direktorja Pogoji: — upravno administrativna šola z enim letom delovnih izkušenj ali — poklicna administrativna šola s tremi leti delovnih izkušenj. Poseben pogoj: — poskusno delo traja 2 meseca. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. S stanovanji ne razpolagamo. Nastop možen takoj. Pismene ponudbe pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: Avtokovinar, Skofja Loka, Kidričeva c. 51. ODKUPUJEMO SVINJSKE IN OSTALE KOŽE PO ZELO UGODNIH CENAH KOŽA KOTO in zbiralnice kmetijskih zadrug O L,AS18.STRAN PETEK, 11 JANUARJA 19« Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, strica in starega očeta JANEZA GOLOBA Škofčevega ata s Police pri Naklem Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, vence in cvetje ter spremljanje na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sosedom: Pavlinovim, Golobovim, Kopačevim, Puharjevim za veliko pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvalnost vsem gasilcem in borcem NOR za častno spremstvo, govornikoma tov. Krožnarju in Poličarju, ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena hvala! Žalujoča žena Milka v imenu vseh domačih in sorodnikov Polica, Kranj, Strahinj, Križe Polica, 4. januarja 1980 ZAHVALA V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in stric FRANC HROVAT elektromonter v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sostanovalcem za nesebično pomoč, ter darovano cvetje, kolektivu TOZD — stikala za denarno pomoč, g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Milena, sin Janez, sestra Mihaela in brat Janez z družinama ter d Kranj, Podkoren, Srednji vrh, Kokri SOTC*\s\VO rugo nea pri Kranju, Žabja vas, Olje, 3. januarja 1 980 Ob smrti naše žene, mame, stare mame, sestre in tete ALBINE PIČMAN roj. Ster s Kokrice - C. na Brdo 58 se najlepše zahvaljujemo dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Ladi slavu Kovačiču in g. Župniku Janezu Kokalju za tako lep obred. Nadalje se zahvaljujemo Kovačevi in Kogovškovi mami za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi vsem delovnim organizacijam: Tekstilindusa, Iskre, Creine, Planike, ter številnim darovalcem cvet ja in vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Vsi njeni! Kokrica, Predoslje. Mlaka, Kranj, Jesenice, Nasovče, Joliet — USA Nepričakovano nas je zapustil naš dolgoletni sodel avec MAKS ŽAKELJ kvalificiran čevljar Na njegovi zadnji poti smo ga pospremili 10. januarja 1980. Vestnega delavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Člani delovne organizacije ALPINA ŽIRI ZAHVALA Ob nenadni mnogo prerani izgubi našega moža, očeta, brata jn strica MILANA VREČKA iz Trate pri Cerkljah se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, nam izrekli sožalje ter mu darovali vence in cvetje. Najlepša hvala sosedom, sorodnikom, kolektivu KOGP— TOZD Opekarne, razrednikoma in učencem 8. c in 2. b razreda osnovne šole Davorina Jenka Cerklje, sodelavcem, pevcem, gasilcem, govorniku in č. duhovnikoma za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena, sinovi Milan, Branko in Marko, brat in sestri z družinami Trata, Kranj Cešnjevek, Velesovo, 10. januarja 1980 PRODAM Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol Teža 110 kg. Trata 17. Cerklje Prodam črno-belo TELEVIZIJO — Iskra. Naslov v oglasnem oddelku Poceni prodam osem novih sestavljivih manjših foteljev. Slivnik, Sp. Gorje 17 63 Prodam barvna TELEVIZORJA: nov GRUNDIG in GRAETZ -daljinsko vodenje. Naslov v oglasnem oddelku. 27 Prodam KRAVO frizijko, ki bo v kratkem teletila. Senično 19. Tržič Prodam KRAVO simentalko, ki bo tretjič teletila. Brezje pri Tržiču št. 40 69 Prodam popolnoma novo MOTORNO ŽAGO STIHL 028 AV Kranj, tel.: 21-345 70 Ugodno in poceni prodam 1 POL-KAVC in eno LEŽIŠČE. S. Seferovič. Zlatnarjeva 8, Stražišče — Kranj Prodam KRAVO po tretjem teletu. Gasilska 27, Šenčur 72 Prodam 50 m lesenega OPAŽA za streho. Vidic Milan, Tovarniška c. 2, Lesce 73 Prodam suha DRVA. Ogled v petek popoldne, soboto in nedeljo. Potočnik Vilko. Zg. Luša 16, Selca 74 Prodam kuhinjsko »KREDEN- , CO«. Naslov v oglasnem oddelku ' 75 Prodam suhe smrekove BUTARE. Voklo 13, Šenčur 76 Prodam polovico mlade KRAVE za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku. 77 Prodam TERMOAKUMULA-(TJŠKO PEC 4 kVV in »PUNTE«. Rebernik, Šenčur, Beleharjeva 45 Vi-odam KRAVO, ki bo konec januarja drugič teletila, ali brejo TE-LICO. Grad 12, Cerklje 79 Prodam polovico KRAVE. Kern, Praprotna polica 28, Cerklje 80 Prodam večjo količino jedilnega in semenskega KROMPIRJA cvetnika. Ručigajeva 3, Kranj 81 Prodam bočno KOSILNICO za traktor deutz in MIZARSKI SKO-BELNI STROJ (debelinka). 60 cm delovne širine. Mengeš, Gorenjska 10, tel.: 061-737-093 82 Prodam TERMOAKUMULA-CIJSKO PEC AEG, 6 kVV. Media Franc, Delavska 47, Kranj, tel.: 21-913 «•"* Prodam skoraj nove SMUČI BLIZZARD (2 m). Kranj, Kocjano-va 22 — pritličje 84 Prodam črnobel TELEVIZOR Iskra — Panorama. C. JLA 35, K ranj 85 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico. Koritno 31, Bled 86 Prodam staro POHIŠTVO in JO-GIJE. Gale Pavle, Opekarna Bo-bovek,K ranj 87 Najboljšemu ponudniku prodam 3 STARINSKE SKRINJE in starejšo SPALNICO z vzmetnicami. Brišar Marija, Preska 20, Tržič 88 Prodam OMARO in dve POSTELJI (spalnica ali otroška soba). Žvan, Mlakarjeva 20, Kranj 89 Prodam 30 kg težke PRAŠIČKE. Virmaše 42, Škofja Loka 90 Prodam STRUŽNICO - Edvard Kardelj. Križnarjeva pot 5, Stražišče — Kranj 91 Prodam novo PEC za centralno kurjavo Labin — komfor SP, 35.000 kal. Šenk Janez, Bistrica 63, Tržič 92 Prodam nov ŠTEDILNIK Iskra — Venera (plin, elektrika). Informacije po tel.: 22-669 93 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin, 2 elektrika). Šubic Marija, Suška 41, Škofja Loka 94 Prodam 1000 kosov BETONSKE OPEKE TBB - 30x20x40. 600 kosov MBB - 20X 20X 40, 100 kosov VOGALNIKOV in 15 kv. m PRIZEM rumene barve z vzorci. Telefon: 25-233 95 Prodam zelo dobro ohranjeno fantovsko ŠPORTNO KOLO. Informacije pri Jevšenaku, Trojarjeva 48, Stražišče — Kranj — v soboto in nedeljo. 96 Prodam več PRAŠIČEV za zakol. Struževo 20, Kranj 97 Zaradi prenehanja gostinske obrti prodam HLADILNI - TOČILNI PULT z vitrino, električni BILJARD, stenski IGRALNI AVTOMAT (nogomet) in ostali INVENTAR. Oglasite se v petek in soboto popoldan ter v nedeljo dopoldan v bifeju na loškem gradu v Škofji Loki Prodam kvalitetne SMUCl (200) z VEZMI MARKER in »PANCER-JE«, št. 42. Resman, Radovljica, Gorenjska c. 17 99 Prodam do 100 kg težke PRAŠIČE. Ogled vsak dan od 8. do 18. ure. Osmančevič Dido, Log L Krivca 10 — Baza, Jesenice 100 Prodam TKRMOAKUMULACIJ-SKO PEC. 2 kVV. Ječnik. St. Rozmana 9, Kranj 179 Prodam eno leto starega BIKA simentalca. Poženik 10, Cerklje \4> Prodam samotni ZIDAK, bukova DRVA v klaftrah in suhe BUTARE Stiska vas 18. Cerklje 14.J Prodam eno leto starega BIKA za dopitanje. Bodovlje 1, Škofja Loka Prodam MIZO za NAMIZNI TE NIS. Sli bar Janez. Kranj. KocM nova 22 Prodam PEC na olje. Stud" Andrej. C. talcev 49, Kranj, telefo' 21-384' I Prodam 1 (KM) kg REPE in hrasf ve PLOHE (30 do 50 mm). Sajo* Franc. Brit of 34, Kranj Prodam KRAVO za zakol. Ja* 32, Kranj Prodam MIZO in štiri STOLE. JJ formacije po tel.: 23-232 Poceni prodam PEC na olje. Zu pan Janez. G. na Brdo 17. Kranj' Kokrica Prodam enajst let starega Kv NJA, sposobnega za vsa kmečk' dela. Jagodic, Apno 5, Cerklje '* Prodam krmilno KORENJE * mlado jalovo KRAVO. Grad j Cerklje V Prodam lesen SKEDENJ iz bru« primeren za brunarico. Zalog J Cerklje 1* Prodam BIKA frizijca ali ga n* njam za mlado KRAVO; in 2 kub. p skoraj suhih HRASTOVIH HlX DOV Zalog 42, Cerklje Prodam šest tednov stare pb^ ŠICKE. Pšenična polica 8. CerkV Prodam BIKCA in jalovo VO. Ambrož 1, Cerklje Poceni prodam ZASTAVO 750. nevoznem stanju ter lOrlitrski bo LER Ti-ki. Cirilova 10, Kranj 1* Prodam TKRMOAKUMULACl' SKO PEC. 4 kVV. Bambič Ludvi* Sr. Bit nje 14, Zabnica . Prodam 3 do 4 tone kvalitetne? 'SENA. Šubic Janez. Hraše Smlednik H Prodam štirinajst mesecev stap plemensko TELICO. Nasovče -Komenda $ Prodam eno leto starega BIKCA Velesovo 44, Cerklje Prodam PETELINE - cvergk Mesec Ciril, Zabnica 1 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 80 kfc. Posavec 16, Podna^ = KUPIMi= ^ Kupim PRAŠIČA za zakol. Pet«' Podreča 64, Kranj Kupim KRAVO dobro mlekar^ pred ali po telitvi. Lavtar. Na 4, Škofja Loka J Nujno kupim malo rabljeno TEN MOAKUMULACMSKO PEC. kVV. Telefon: 064-82-704 - popold* VOZILA^ Prodam VVARTBURGA. letnf 1972, registriranega do 9. 8. 19* Janko Jerala, C. na Lipce 14, L**' Prodam OPEL REKORD. lj ccrn in pet rezervnih GUM. Se* Jerko, Sp. Brnik 42, Cerklje J Ugodno prodam R-4, letnik 1? stroj po generalni. Avsenik Am. Letališka 12, Lesce Prodam ZASTAVO 750 lux, » nik 1971. Telefon 25-591 Prodam ZASTAVO 101, leg 1972, registrirano do decembra 1* Orešnik, Kamnitnik 16, Škofja 1» Prodam dobro ohranjeno V STAVO 1300. Informacije popold« po telefonu: 40-617 Prodam vozen in registriran B starejši letnik, za 9.000 din. Ogled F Semaxit Abdu, Kranjska 4, Sen< Ugodno prodam dobro ohrani NSU 1200, letnik 1971, z obno' Ijenim motorjem in dvema dod» nima PLATIŠČEMA za gume. 1 formacije po telefonu vsak d* dopoldan in v sredah popoldan f tel.: 064-50-284, ali na nasl'1 Lahajnar. Bistrica pri Tržiču Prodam 4 komplet KOLESA,* — 14 (zimska). Hvatee Mart'; Koroška 12, Kranj Prodam ZASTAVO 750, let* 1973, registrirano do decembra li"1 Ogled vsak dan od 19. ure l 156 Prodam novo ZASTAVO 101 mediteran 1300. prevoženih .1.500 km. Ogled možen vsak popoldan Antolin Alojz. Finžgarjeva 12. Lesce Prodam karamboliranega SPAČKA, letnik 1972, registriranega do avgusta 1980. Ogled pri Citroen servisu Bašar. Labore 158 Prodam PRIKOLICO. MOTOR. MENJALNIK in DIFERENCIAL za FIAT 1500. Sp. Bitnje 44. Zabnica Prodam osebni avto 125-PZ. Močnik. Dvorje 66. Cerklje 160 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. Glinje 7. Cerklje 161 Kupim novo ali do enega leta staro ŠKODO Plačljivo takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 162 Prodam dobro ohranjen FIAT 750. letnik 1972. prevoženih 64.000 km. Sedej Vinko, Pot ilegalcev 10, Javornik 163 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. prevoženih 28.000 km. Hart-man. Hafnarjevo naselje 91, Škofja Loka 164 Prodam karamboliran RENAULT 4, letnik 1974, prevoženih 38.(XX) km. Smledniška 89. Kranj STANOVANJA Poštena mlajša družina nujno išče STANOVANJE v Šenčurju Cena po dogovoru. Možnost predplačila za eno leto. Šifra: Poštena družina 122 Oddam SOBO. Predplačilo vnaprej za 1 leto. Naslov v oglasnem oddelku. 123 Prodam starejše DVOSOBNO STANOVANJE v Preddvoru. Sušnik, Staneta Rozmana 4, Kranj 124 V centru Celja zamenjam DVOSOBNO STANOVANJE s pritik-linami — vrtom in garažo za STANOVANJE v Kranju. Šifra: Stanovanje 125 Blizu Kranja oddam SOBO in kuhinjo proti predplačilu. Poizve se na Partizanski 5/a na Bledu 126 Iščem neopremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Strahan Dra gica. Sorlijeva 23. Kranj 170 Mamica s triletnim sinom išče SOBO s souporabo kopalnice, lahko tudi neopremljeno. Ponudbe pod šifro. Primskovo - Klanec 106 Za določen čas vzamem v najem komfortno STANOVANJE s prostorom za obrt na Bledu ali okolici. Informacije od 8. do 12. ure po telefonu 064-75-380 107 POSESTI V bližnji okolici Kranja ali Kranju kupim vrstno HIŠO ali polovico dvojčka z vrtom ali manjšo r ZAPOSLITVE Takoj zaposlim STRUGARJA. OD po dogovoru. Preddvor 148, tel.: 45-148 60 Zaposlim delavca KLJUČAVNIČARJA za samostojna dela. KLJUČAVNIČARSTVO JALEN, Huje 2.3, Kranj 61 Za stalno zaposlim KV ali NK KUHARJA(ICO) v gostilni. Cenjene ponudbe javite po tel.: 064-23-484 116 Zaposlim delavca za delo v LAKIRNICI OD po dogovoru. Janez Zupan, LAKIRANJE KOVINSKIH PREDMETOV, Jezerska c. 93/c, Kranj 117 V redno delovno razmerje sprejmem delavko za opravljanje del v KOVINSKI GALANTERIJI. Osebni dohodki po dogovoru. Ponudbe Eošljite na naslov: Kalinšek Majda, lOVINSKA GALANTERIJA, Sp. Brnik 3, tel.: 42-023 118 Zaposlim KV in NK delavca. OD po dogovoru. SLIKOPLESKAR-STVO Kočnik Stane, Pot na Jošta 8, Kranj 119 V Kranju redno zaposlim žensko za delo pri stroju za navijanje tuljav. Telefon: 24-424 120 TOBAČNA TOVARNA - TOZD TOBAK - PE KRANJ zaposli za 4 ure dnevno delavko! ca) za PISARNIŠKA DELA. Oglasite se na upravi enote na Oldhamski 12, Kranj DEŽURNI VETERINARJI ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE Kranj DEŽURNI VETERINARJI od 11. 1. do 18.1. 1980 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, tel. 23-055 Za občino Škofja Loka VODOPIVEC Davorin dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68*310 OBLAK Marko, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske, v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tete, babice in prababice MARJANE REMIC se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvala Cestnemu podjetju iz Kranja in Krajevni skupnosti Cerklje Iskrena zahvala častiti duhovščini. Žalujoči: sin Franc, hčerke Julka, Anica, Marija z družinami Pšenična polica, Domžale, Sp. Brnik, Poženk, 1. januarja 1980 ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega nepozabnega moža DRAGOTA FUCHS se iskreno zahvaljujem mojim dobrim sosedom za nepozabno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujem dr. Milanu Udirju in dr. Desanki Šuput-Paulin. Lepa hvala zdravstvenemu osebju bolnice Golnik. Hvala g. župniku za pogrebni obred. Za izrečeno ali pismeno sožalje vsem lepa hvala. Žalujoča žena Helena in vsi moji! hišo. Plačam v gotovini. Vselitev po dogovoru. Ponudbe pod šifro: Hiša 80 10546 Prodam manjšo STAREJŠO HIŠO. Ogled v nedeljah popoldan. Sp. Duplje 98 171 Zamenjam veliko dograjeno STANOVANJSKO HIŠO v naselju Mojstrana za manjšo v okolici Radovljice ali Brezi j. Zamenjam tudi za lastniško stanovanje v istem okolišu Pismene ponudbe pošljite pod: Radovljica 1H4 ČESTITKA NAJDENO MILENI KORDEŽ iz Jamnika čestitamo za us|>ešno opravljeno diplomo na Visoki šoli za telesno kulturo. Tete in st rici 1*1 Našel sem moško zapestno URO na Priniskovem. Kranj. Jezerska cesta 23 183 PRIREDITVE ZAHVALA OBVESTILA Odvetnik Branko RUPNIK. ob veščam cenjene občane in druge in-teresante, da sem s 3. januarjem 1980 začel uradovati v svoji odvetniški pisarni v Radovljici. Linhartov trg 16. Uradne ure: ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek od 7.30 do 13. ure. ob ponedeljekih, sredah in četrtkih tudi popoldan od 17. do 19. ure 178 Vse interesente za vezave raznih publikacij: diplomskih del - nalog, revij in brošur, poslovnih knjig, uradnih listov, finančnih kartic; kasiranje slik. raznih albumov po meri v platnu in usnju; kaset, škatel za plakete, šatulj itd . vam hitro in po solidni ceni nudi Orehek Ivan, Kokrica. Snediceva 12. telefon 25-447. Se priporočam! 185 Vsem sovaščanom. gasilcem. UJV in ostalim, ki so ob nesreči nesebično pomagali in s tem preprečili, da bi prišlo do najhujšega, se iskreno zahvaljujemo. Rehbergerjevi iz Zg. Bele 180 V Kulturnem domu v Železnikih prirejajo PLESNI TEČAJ ob sobotah ob 15. uri. s pričetkom dne 12. januarja 1980 j'flH OO ZSMS GORENJA VAS organizira PLESNI TEČAJ s pričetkom V nedeljo. 13. januarja 1980. oh 9. uri OSTALO POZNANSTVA Osamljen starejši vdovec na deželi, s hišo in drugim imetjem, dobrosrčen, nealkoholik in nekadilec, sprejme upokojenko za skupno gospodin jstvo. Šifra: Poštenost 182 IZGUBLJENO Na sprejemu upokojencev v Tek stilindusu. 15. decembra, sem izgubil modro kuverto. V kateri je bila večja količina denarja. Poštenega najditelja prosim, naj mi vrne proti visoki nagradi, ker sem 50-odstotni invalid. Rehbergar Alojz. Pipanova 10. Šenčur 172 Iščemo vitalno VARUŠKO za varovanje dveh otrok (2 in 5 let) na domu. Kranj - Planina. Šifra: 5.000 173 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak. Škofja Loka. tel.: 62-091 174 Nujno iščem VARSTVO v dopoldanskem času za 8-mesečno punčko, na vašem ali našem domu na Planini. Šuškovič. C. I. maja 61. Kranj, telefon 24-388 176 V varstvo sprejmem otroka, lahko tudi na vašem domu. Naslov v og-Jasnem oddelku. 177 Na Jesenicah iščem VARSTVO na domu. trikrat tedensko ali izmenično. Femič Mica. Titova 37. Jesenice (nad carino) 10587 Osamljeni in strtih src v globoki žalosti ob prezgodnji smrti naše ljubljene 18-letne hčerke, sestre, vnukinje ZALKE SEKNE iz Vogelj 83 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom, družini Liparjevi, fantom in dekletom iz Vogelj in Voklega" ter sošolcem in sošolkam, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ter njen mnogo prerani grob zasuli s cvetjem in venci. Zahvalo smo dolžni Kliničnemu centru v Ljubljani, podjetju Jugotekstil - trgovini Ona-on Kranj in njenim sodelavcem, podjetju Gradbinec, učenkam I. letnika Administrativne šole v Kranju, organizaciji RK - Voglje, sošolki Mileni za poslovilni govor, ter pevskemu kvintetu Gorenjci za ganljive žalostinke. Posebna zahvala velja vsem duhovnikom: g. župniku iz Vogelj, g. kaplanu iz Šenčurja za poslovilni govor, bivšemu g. kaplanu Gustelnu Klopčarju, g. Tonetu Liparju ter g. župniku iz Šenčurja za pogrebni obred. Žalujoči: ati, mami, sestra Vanda, stara mama ter drugo sorodstvo! Voglje, Trboje, Hrastje, Mengeš, Pirniče, Kamnik 5. januarja 1980 V torek, 8. februarja 1980, smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka in strica EDVARDA JURJEVCA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu in ga spremili na zadnji poti, ki sočustvujejo z nami in nam pomagajo lajšati težko slovo. Še posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju in dr. Ivanu Hriberniku, bolnišnici na Golniku, gospodu župniku, pihalnemu orkestru Franca Puharja, pevcem, sodelavcem iz LTH, Tekstilindusa, Merkurja in Gorenjskega tiska, darovalcem vencev in cvetja, delavcem pogrebne službe, ki so izredno pozorno izpolnili vsako našo željo, ter sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim, ki so bili do konca naklonjeni dragemu pokojniku. Naj počiva spokojno! Njegovi najdražji Sr. Bitnje, Kranj, Ljubljana, Polhov Gradec, Skorno, Velenje, Trbovlje 9. januarja 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA JEK0VCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali cvetje, ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustna in pismena sožalja. ali nam kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo izrekamo dr. I). Pri ji. dr. M. Zupančičevi, zdravstvenemu in strežnemu osebju pnevmološkega oddelka 100 - Itštituta Golnik kakor tudi dr. T Martinčiču. ki so mu lajšali trpljenje v njegovi hudi bolezni. Zahvalo smo dolžni tudi K.o. ZB Križe, borcem za severno mejo TRZlC. KS in SZDL Sebenje. tovarni obutve Peko Tržič. Hvala tudi župniku za opravljen obred in lepe poslovilne besede, kakor tudi tov. Janku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi |>evo zaposleni v turističnem gospodarstvu. Programi dela in dejavnost turističnih društev morajo postati sestavni del programov in dejavnosti krajevnih skupnosti. Še posebno v turistično razvitih krajih naj' bi planiranje potekalo usklajeno, v okviru krajevnih organizacij Socialistične zveze, skupaj z ostalimi organizacijami in društvi. Združevali naj bi se pri skupnih interesih in akcijah, kar bi bistveno prispevalo k bogatejši in vsestranski vsebini dela turističnih društev. Vsa turistična društva naj bi si prizadevala na povečanje števila zasebnih turističnih sob kot dopolnilo ponudbi turističnih gospodarskih organizacij. Davčna politika do zasebnih turističnih sob naj bi bila spodbudna, poslovna politika bank pa naj bi zagotovila ugodne kreditne možnosti, poskrbeti pa bo treba tudi za socialno varnost aktivno /a|> slenih v kmečkem in zasebnem lL rizmu. Kmečki turizem zaostaja.y tesneje naj bi ga povezali s kmeti sko proizvodnjo, kmetom pa omop čili pouk v raznih oblikah izobratr vanja in usposabljanja. Ko so v okviru Gorenjske tu[ stične zveze razpravljali o nada' njem delu turističnih društev. * med drugim opozorili tudi na ust' navijanje turističnih poslovil skupnosti, kjer naj bi našla *J vlogo tudi turistična društva, pj*0 vsem pa naj bi se organizacije zdrj ženega dela povezovale na doni* kovnih načelih za širitev turista nega gospodarstva. Prav tako naji1 razvijali gospodarsko dejavnost » dopolnilno dejavnost turistični delovnih organizacij kot sestavni * turistične ponudbe kraja. Lani na gorenjskih cestah 52 mrtvih Neprimerna hitrost pohira svoj davek Vzroki prometnih nesreč na gorenjskih cestah se skorajda ne spreminjajo, še vedno jih je največ zaradi neprimerne hitrosti, slede pa nezgode pešcev in nezgode zaradi vinjenih za volanom J 40 let Loškega muzeja Znanost spletena z ljubiteljstvom Danes so se na loškem gradu zbrali gorenjski muzealci. Povod za njihov prvi zbor, o pomenu katerega bomo morali posebej spregovoriti, je praznovanje 40-letnice Loškega muzeja. Ob jubilejih običajno sedanji trenutek povežemo s preteklim. Ozrimo se torej najprej nazaj. Muzej je zrasel v nedrih muzejskega društva. Ljubiteljsko zbiranje muzejskega gradiva in predmetov, ki ga je nedvomno vzpodbudila kulturna tradicija in zgodovinska pomembnost škofjeloškega prostora, se je udejanila v prvi zbirki, ki je bila DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Dvaindvajsete prireditve Po si,/ah partizanHkc .Jelovice - Za deveta odprto smučarsko priensti o telitonalne ohranihc sli Slovenije se /<■ po včerajšnjih podatkih prijavila ">'> ekip. Kar Sft ekip bodo sestav l/ali pripadniki teritorialne ohmnihc. ml lena .i ienskih. JJ moških m J ekipi mladin ići prosimid/eei . med moškimi ekipami hoilo Miri i; (tru#ih republik Razen teh ie /e ;a tekmontn/c prijavita lt> ekip l./udske milici- in 11 ekip -II.A \ pmgrams športnih prireditvi nta m stali i/i c s/ircmcmhi Tekaško tekmoninp- i biatlonu ;a iujioHlovanHki H/Htmthnki pokal ho na l.nši m ne ia Kaninitnikimi Start ho i soboto oh m uri. Sankaško tekmovanje > tekmmalninii samatvUiinn m navadnimi sanmi /e vrha l)ra?f;oške ffore prestar l/eno i llolcn/n ras Start ho i nedelja oh s nn Aitohiis :a udeleienvv poboila po p,,t, li a Slana -Inkla o,/ Cepiilj preko Mahorpi oš ho i nedelja oh S. uri odpelpi/ i:/ned hotela Crema i Kranju. Ob M. lin pa ho pral tako i:preil hotela Crema odpeljal ni tobiis :n udeležence pohoda i; Svnii/l /neko l'odhliee i l)rai/foii: Vreme - \rcnienosfon i ;a danes napo i edu/e/o pretesno oblačna neme : rahlim *ne!enjem, r Primarni pa rahlim deijem fSajntiji' nočne temperature se hod,, gibale od - 'J do - li sto/im/. na doren/skem do lil. dileme temperature pa t"r njaki in jo uničujejo, zdaj je ce** itudi obvoz, a te strahote si re" darle ne bi smeli dovoliti. Ce ne verjamete, izvolite ogled! Stavim, da je ta cesto najslabše vzdrževana na Gorenj skem. NEMŠKI REKLAMNI LISTIČ Kranj - Takole, v bolj «* manj imenitnih gostiščih in gostilnah po Slovenskem je že nt' ada, da dobimo račun za oprat Ijene gostinske storitve. Navad6 je, da je račun napisan na listku denimo, slovenskega Fructato Radenske ali drugih naših !* arn, prav nič pa se tudi ne m-burjamo. če je napisan kar * navadnem papirčku, brez rt klamnih obvestil in oglasov. k \ b. n is b i- • i\ >;<•-! S: ifi >',';jasnt* Ji . . . <---i POPRAVEK V torek. 8.januarja, se je n*,. objavo prometne nesreče Neigod* pri prehitevanju vrinila neTjuN \ napaka. Voznik osebnega avtonv it bila Andrej Barle je v Četrtek. 3. u a nuarja. zjutraj na Visokem pri pw/. hitevanju avtobusa zadel peku Petra Jagodica (roj. 1933) z Visoke«/-in ne Jožeta Ribnikarja. kot je bilp pomotoma zapisano.