THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
ŠTEV. (No.) 96.
AMERIKANSKI
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LlSf V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 17. MAJA — THURSDAY, MAY 17, 1928.
NAJSTAREJŠI! IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
LETNIK XXXVII.
Ha v West UM
PRI OLD BEN RUDNIKU NAPOVEDANA STAVKA. —POGODBA ZA ZNIŽANO MEZDNO LESTVICO NELEGALNA. — PREMOGARSKA KRIZA VZROK NEZAPOSLENOSTI. — VELIKO ŠTEVILO DELAVCEV IZ MEST DOBILO DELA NA FARMAH.
West Frankfort, 111. — Harry Fish wick, predsednik ilii-noiške premogarske organizacije, je napovedal pri Old Ben premogovniku št. 8, kjer so v petek pričeli z obratovanjem, stavko. To je storil v protestu proti pogodbi, katero so sklenili uradniki lokalne unije, po kateri plačajo lastniki premogovnikov delavcem pri stroju za nakladanje premoga po nižji plačilni lestvici. To pogodbo smatra Fishwick kot nelegalno.
Vsled delavske krize na premogovnem polju je tudi delo v industriji drugih panog države Illinois nazadovalo, kakor poročajo, meseca aprila za 3.5 odstotkov. V livarnah je bilo minuli mesec tudi manj dela, kakor meseca marca. Je pa že v navadi, da se od aprila do avgusta v tovarnah manj dela, kakor druge mesece. Sicer to ne velja za vse tovarne, pač pa za pretežno večino.
Kakor se doznava iz uradov t < -lovalnic za delo, se je v to-likn izboljšalo, da pride zdaj n vsakih 100 delavnih mest po 1 r,<; aplikantov. dočim je pred mpppcom aprilom isto število služb 173 prosilcev. To pa zato, ker je veliko število delavcev šlo na farme, kjer so do zime preskrbljeni. V nekaterih krajih je bilo vreme ugodno, da so že aprila farmarji pričeli z delom in zaposlili večje število delavcev, mnogo teh je bilo že več mesecev brez dela.
RAZMERE NA KITAJSKEM
DR. VINKO ŠARABON V JOLIETU.
Joliet, 111. — Na jutrajšnji dan, to je v petek, 18. maja, bo dr. Vinko Šarabon, ki je prispel iz Ljubljane med ameriške Slovence, predaval v Slovenia dvorani, in sicer ob pol štirih popoldne za otroke, ob pol osmih za odrasle. Rojaki, počutili se boste zopet mladi, kot ste bili nekoč, ko ste vriskali in prepevali po vasi v domačem kraju, katerega nam bo gospod profesor pokazal na platnu in govoril o krasotah Slovenije. Pridite zvečer sami in pošljite vašo deco k popoldanski predstavi, da bo videla kraje, kakršnih svet nima para, to so naši slovenski kraji. Ne zamudite prilike, pridite vsi!
Danes, četrtek 17. maja ob 8. uri zvečer bo predaval gosij. profesor v So. Chicagu, v cerkveni dvorani, kamor so vabljeni vsi Southchikažani.
V soboto odide prof. Šarabon v Denver in Pueblo in obišče nazaj grede še Kansas City.
Diktator severne Kitajske se je umaknil iz Pekinga. — Severne čete utrjujejo za-kope pri Šankajkvanu. — Napete razmere v Tientsinu.
Šanghaj, Kitajsko. — Nacionalistična časniška agentura poroča, da je maršal Cangtso-lin, diktator severne Kitajske v oklopnem vlaku se odpeljal iz Pekinga. V nedeljo je prispel v Tienstin. Isto poročilo pravi, da severne čete delajo utrdbe pri Šankajkvanu na obrežju ob koncu velikega zida.
Brzojavne zveze s severno Kitajsko so še vedno pretrgr-ne, brzojavke iz Peking? nri-hajajo v Šanghaj preko Muk-denav v Mandžuriji. Ameri-kanci, ki so našli zavetja v Tsingtao, ko so se spopadli Japonci z nacionalisti v Tsinanu, ro se vrnili tja, ker so japonska čete vpostavile red.
Vsa znamenja kažejo, da severne čete uvidevajo, .da več ni daleč čas, ko bodo nacionalisti pred Pekm&oiii. miivdjo se s topovi in drugimi potrebščinami v Mandžurijo.
Tri stotnije japonskih vojakov, ki so bile poslane iz Tent-sina v Tsinan 20. marca, so se vrnile nazaj v Tientsin, kjer so razmere vedno bolj napete.
LETALSKE VESTI.
Potniško letalo na poletu iz Newyorka v Kalifornijo pristalo v Chicagu. — Reševalci Bremena imeli nesrečo.— Sprejem nemških letalcev v St. Louisu.
NAROČNIKOM!
Radi današnjega praznika Vnebohoda Gospodovega, jutri nas list ne izide. Prihodnja številka Amer. Slov. izide v soboto, 19. maja, kar naj na« ročniki blagovolijo vzeti na znanje.
FRANCOZI NAMERAVAJO POLETETI PREKO ATLANTIKA.
- ___^^^ - ■ ___^^^^__
Na sliki vidimo novo fetalo. ki je bilo te dni dograjeno v Parizu in namenjeno za polet preko Atlantika. Lelalo se od drugih razlikuje v tem, ker ima spredaj in zadaj po en propeler. Levi na cliki je mornariški poročnik Paris in desni poročnik Hurel.
Iz Jugoslavije«
V NOVI GORI JE BIL UMOR JEN 22LETNI DELAVEC JANEZ GUSTE. — ŠE MRT VEGA SO NAPADALCI OBDELOVALI S KOPAČIC AMI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
RAZPRAVE 0 ZAROTI ¥ RUSIJI.
Pet in trideset oseb obdolže-nih, da so nameravali uničiti premogovnike v Doneti bazinu. — Med zarotniki so trije Nemci. — Pote^ obravnave bo objavljen.
Riga, Latvia. — V torek se je pričelo v Moskvi z obravnavo r t-:" ?'n .petdesetim osebam, med temi 3 nemški inže-nerji, obdolžene zarote, da so nameravali uničiti premogovnike v Donetz bazinu. Sovjetske oblasti so preskrbele, da bo javnost obveščena o poteku obravnave. Petdeset sedežev v sodni dvorani je za časniške poročevalce. Tisoč uradnikov strokovnih organizacij bo poročalo članom o razpravi.
Oblasti so imenovale tožil-nim pravnikom zloglasnega Krylenkota, ki je leta 192?» preganjal katoličane, ki so bili obdolženi vohunstva. Na smrt je bil obsojen Msgr. Bud-kiewicz. Obravnava je imela namen, v ljudstvu vzbuditi sovraštvo do Poljakov, sedanja obravnava pa ima namen, demonstrirati delavcem, da so nemški inženerji, ne pa komunistični uradniki zakrivili nesrečo.
KRIŽEM SVETA.
Chicago, III. — V ponedeljek je pristalo na letališču, 63. cesti in Cicero ave. potniško letalo z desetimi potniki, ki se je nahajalo na poti iz Newyorka v San Francisco. Pilot letala je Silas Morehouse.
Pic^ou, N. S. — Vojaško letalo, ki je odletelo proti otoku, kjer je prekoatlantski aero-plan Bremen, je pristalo ob reki, v bližini Maitlanda in se globoko zarilo v blato. Letalo je narastla voda dvignila... s katerim sta potem letalca— Maj. Gen. Fechet in pilot El-wood Quesada prispela semkaj. Letalci so namenjeni pomagati Bremenu, ki je za nadaljnji polet še nesposoben.
Rim, Italija. — Van Lear Black, izdajatelj listov v Baltimore, se nahaja na letalski turi in namerava preleteti 40,-000 milj. Iz Anglije je poletel v Italijo; 700 milj so preleteli v 13. urah.
London, Anglija. — Commander Charles Burney, ravnatelj Airship Guarantee kom-panije poroča, da vodilni zrakoplov R-100, ne bo na prvem poletu iz Anglije v Zed. drž. imel nobenih potnikov, pač pa na povratku iz Amerike v Evropo.
St. Louis, Mo* — Ko je
moštvo "Bremena" pristalo na
ITALIJA ZA SPREMEMBO V EVROPI.
GROZEN UMOR.
Umoril žensko s sekiro, storilca išče policija, sorodnikom je rekel, da bo izvršil samo-
umor.
Chicago, III. — V stanovanju Morrisa Zinna, 1400 West 14. cesta, so našli truplo Mrs. LaRue Leonardi, staro 26 let, ki je živela ločena od svojeea moža. Ubita je bila s sekiro. Detektivi iščejo Zinna, ki jo na telefon poklical svoje sorodnike in jim povedal, da je umoril neko žensko in zdaj namerava tudi svoje življenje končati. Sodijo, da je izvršil grozen čin v hipni blaznosti.
—	Washington. D. C. — Senat je odobril predlog, da se dovoli Mrs. Woodrow Wilson $5,000 pokojnine.
—	Oslo, Norveško. — Kapitan George H. Wilkins in Carl B. Eielson, ki sta poletela iz severnega dela Alaske na Spitzbergen, sta na narniku Hobby prispela v Trmsoe, Norveško.
—	Washington,* D. C.—Dva brata, Frank in Charles Bromley, prvi 17, drugi 26 let star, sta se s štirimi tovariši vozila s čolnom po Potomac reki. Mladeniči so v razposajenosti gu-gali toliko časa čoln. da se je prekucnil, prva dva sta utonila, tovariši so se rešili.
—	New York. N. Y. — Mrs. Alfred H. Chapin iz Springfield, Mass., je prisoela v New-, york ponoči z vlakom, na r>o-staji je najela taxicab do hotela. Ko je že bila v svoii sobi v hotelu, je opazila, da ie v avtomobilu pustila zavitek, v ka-jterem je imela zlatnine v vrednosti SI 00.000. Naznanila je takoj policiji, ki pf voznika taxicaba ni mogla izslediti.
!
, — V/ashington, D. C. — Po-j ročnik F. R. Buse, mornariški letalec je preiskušal letalo s katerim je nameraval tekmovati za Schneiderjevo kupo. Letalo pa je iz neznanega vzroka treščilo na zemljo, poročnik je bil na mestu mrtev.
i
—	Chicago, 111. — V ponedeljek je umrlo v Chicagu pet oseb, ki so zadobile poškodbe pri avtomobilskih nesrečah. Od 1. januarja t. 1. do torka je bi-
1 lo že 342 smrtnih slučajev skozi avto.
Kaj pravijo Čehi o fašistični politiki. — Fašistična bojazen pred Malo antanto. — Tudi Italija se boji združitve Avstrije z Nemčijo.
Pariz, Francija. — Italijanski diktator želi spremembo sedanjih razmer v Evropi, tako piše praški list "Lidovp No-viny". Mussolini noče ali ne more riskirati vojnega nastopa. Edina pot, ki mu je odprta, je diplomatski pritisk na razne države, predvsem na Francijo. Zato porablja Društvo narodov, ki je kot mednarodna institucija opremljena z vsemi sredstvi, da izvede revizijo brez prelivanja krvi. Cehoslo-vaška želi dobrih odnosa j ev s sosedi in ustanovitev nove or-ganične delovne skupnosti v srednji Evropi. Ravno v tem vprašanju pa je težko odgovoriti, kakšno stališče zavzema Italija. Francija je temu načrtu odločno naklonjena, kakor tudi Anglija, ki želi povsod konsolidacijo. Italija pa vidi v Mali antanti. ki bi prevladovala neslovansko sredn jo Evropo, strašilo nove panslavi-stične Avstrije. Jasno pa je, da se Italija strašno boji Male an-tante, kakor tudi združitve Avstrije z Nemčijo.
ADVENTURE PRINCA KOTROMANIČA.
širite "amer. slovenca"
Lambert St. Louis letališču, jih je pozdravila več tisočglava množica. Pri sprejemu je bilo navzočih več nemških organi-j^cij.
Princ Kotromaničeve rodbine, ki je v Berlinu delal kot šofer, hoče na jugoslovanski prestol. — Podpirajo ga Italijani in Angleži.
Berlin, Nemčija. — Iz Berlina prihaja poročilo, da zahteva princ Aleksander Dabiša-Kotromanič,'star 33 let, izpodriniti kralja Aleksandra z jugoslovanskega prestola, ker trd!, da le on ima pravico do prestola. Poročilo pravi, da
princa podpirajo Italijani in Angleži. Ne angleška vlada, temveč privatniki, kapitalisti. Princ zatrjuje, da so Kotro-maniči vladali v krajih, kjer je danes Jugoslavija od leta 1163 do 1443, katere rodovine je on edini dedič.
Pred dvemi tedni še je služil princ Aleksander v Berlinu kot šofer. Njegova žena je princesa Ariadne in izhaja iz romunske rodbine znane pod i-menom Cantazuzene.
Princev pobočnik je kapitan Griška, ki je izpovedal, da dobiva princ finančno podporo za svoje namene iz Italije in Anglije. Marchese Antionori, italijanski poslaniski pribočnik v Berlinu je v zvezi z prineovi-mi aktivnostmi, zato, ker jugoslovanski kralj Aleksander noče voditi nobenih pogajanj z Mussolinijem.
Koliko, oziroma, če sploh je kaj resnice na tem, bo pokazala bližnja bodočnost.
Zverinski umor iz ljubosumnosti.
V	četrtek, 10. aprila okoli 20. je bil na poti iz Nove gore v Telče na zverinski način n-morjen delavec Janez Guste, rojen 1. 1906 v Jelendolu, stanujoč pri posestniku Štamcar-ju v Telčah.
Janez Guste, nezakonski sin neznanega očeta,je okopaval skupaj s fanti iz sosednih vasi vinograd pri posestniku Povše-tu v Vimartu. Ko se je zvečei vračal z več delavci proti domu v Telče, ga je nenadoma obstopila gruča fantov. Slišali so se vzkliki: "Crkniti moraš!" Takoj nato se je Guste zgrudil smrtno ranjen na tla in izdihnil.
Fantje so po krvavem dogodku zbežali domov in pustili u-morjenca ležati v mlaki krvi sredi ceste. Takega so našli va-ščani in ga prenesli v mrtvašnico v Telče. O umoru so takoj obvestili bližnjo orožniško postajo v Radni, ki je tekom naslednjega dne aretirala osum ljence krvavega zločina: brata Alojza in Martina K. iz Planine in Alojza Kn. iz Kovačevega hriba. Vsi ti osumljenci so "tari komaj 20 let in se niso bili na naboru.
Pogled na mrtvega Gustetr je bil pretresljiv: ko so z le ščerbami posvetili v njegov obraz, so uvideli, da ga je mo-lilec udaril s kopačico z vso silo po glavi, in sicer z vrhnjima ostrima k a vlom a ter mu v trenutku preklal glavo. Smrt je morala takoj nastopiti. Iz odprte lobanje je daleč naokrog brizgnila kri, s katero so se pomešali možgani.
Bestijalni morilci pa še niso imeli dovolj: Še mrtvega so obdelovali s kopačicami in noži, da so ga vsega razrezali Šele, ko so se trdno prepričali, da ni v Gustetu nobenega utripa več, so ga pustili in se poskrili.
Kakor se govori, je 1 il Gusts umorjen, ker je hotel imeti neko živahno dekle, ki pa si jo je lastil že nekdo drugi. Ker je dekle omahovalo, je dozorel v tekmecu strašen sklep, da spravi Gusteta s pota. Domenil se je z dvema tvojima tovarišema in ko se mu je zdela prilika dovolj ugodna, je naskočil nič hudega slutečega tovariša in ga umoril. Zločin je vzbudil v vsej okolici mnogo razburjenja, tembolj ker so bili areti-ranci znani doslej kot mirni in tihi mladeniči.
-o-
Od Bukarešte do Belgrada na konju.
V	Belgrad je iz Bukarešte prijezdil rumunjski gradni ka-petan Trajan Jonescu. Jezdil je ravno teden dni.. Kapetan Jonescu je slovit rumunjski jahač. Pred tremi leti je v 11 dneh prejezdil pot od Bukarešte do Varšave. V Belgradu je bil rumunjski kapetan gost o-ficirjev kraljeve garde in je položil venec na grob Neznanega junaka.
Smrtna nesreča z električnim tokom.
Hlapec Josip Škof in lGletni »oljski delavec France Štor iz Škofje vasi, sta poslavljal:« na hmeljišču Petra Majdiča v So. Hudinji poleg mlina droge k! jih spojijo medsebojno z žicami. Take naprave imajo n: ■-••to hmelovk. Tik hmeljišča .v napeljan električni daljnovod v visoko napetostjo v Vojn. 1 . Zaradi rahle zemlje in nioi:n< -ga vetra se je drog, ki sta ga fanta ravno zakopavala, prevrnil in padel proti daljno'- -du. Žica, ki je bila na dro--.» že pritrjena, je padla j>-< 1 n električne napeljave, se povesila na drugi strani in zadel:«, napolnjena z močnim električnim tokom, oba delavr;..
Oba ponesrečenca sla padla kakor od strele zadeta v nezavest. Drugi delavci s.» jima takoj priskočili na pomoč, o-.l-stranili z elektriko napolnjeno žico z lesenimi drogi, eden izmed njih pa je naglo obvestil o nesreči g. ■Majdiča. PoVicani zdravnik jo ugotovil pri Štora zelo hudo poškodbo in ga je velel prepeljati z avtom v bolnico. Škofove poškodbe so lažje in je zato ostal v domači oskrbi.
Štora so pripeljali v bolniVo že v zadnjih zdihljajih in je kmalu umrl. Vsaka pomoč je bila prepozna.
Tragedija nezakonske matere.
V okolici Mostara se je bila mlada pastirica Milica zaljubila v sosedovega sina. Nastalo ie med njima intimno razmerje, ki ni ostalo brez posledic Ko se je bližala usodna ura, se je Milica podala v gozd in čim je zaslišala jok novorojenčka, je pobrala kamen in ubila otro-čička. Ko je prišel v hišo rrož-nik, da aretira mlado morilko, so našli Milico obešeno v podstrešju domače hiše.
-o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO. Itd
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitk* izplačana, ako se poslužite naše bank« Dinarje, ozir. lire smo včeraj poš' Ijall po teh-le cenah:
500	Din_____$ 9.35
1,000	Din___18.40
2,500	Din______45.75
5,000	Din________ 91.00
10.000	Din__________181.00
100 Lir	............................$ 6.00
200 Lir_________11.50
500 Lir_____________27.75
1000 Lir_________54.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah 2e vračt> nana.
Ziradi nestalno rti cen je nemogoč« ▼naprej cene določevati. Merodajn* so cene dneva, ko denar sprejmemo Nakazila se izvršujejo po volti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNH POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na
zakrajSek a Cesaric
455 W. 42nd ST- NEW YORK. M. t

AMUIKANStU SLOVENEC
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 17. maja 1928.
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave.
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto ......................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ...........................-.......$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ~...................................$6.00
For lialf a year ................................ 3.00
POZOR._Številka poleg vašega naslova na listu znači,
do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at1 Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ ;
Fašizem in boljševizem.
Dva ekstrema sta. Zdi se, da sta nepomirljiva nasprotnika. Ne vem, kateri tok bi imenoval ledenomrzii in katerega vreli. Eden poudarja intemacionalizem, zdi se, da smeši vso domačnost naroda, domovine, drugi oznanja "sveti egoizem" naroda, ki ga ne pojmuje kot nekaj v gotovih mejah ustaljeno družbo, ampak kot vedno osvojevalni, imperialistični organizem. Oba očitujeta v sistemu, metodah, besedah in dejanjih neko temno sovraštvo do vsega "tujega". In že v tem je podobnost med tema nasprotnikoma. A ta kaže na globljo sorodnost miselnosti obeh tokov* Bolj zunanje podobnosti so: manjšina energično vsili svojo voljo večini, ne briga se za legalnost, zameta politično demokracijo, je torej diktatorska, protiparlamentarna, nasilna. Zato da uveljavi svojo voljo, uporablja silo, preganja brezobzirno svoje politične nasprotnike, se ne straši tudi pred političnimi umori. A vsa ta sredstva niso idejno nujna ne za en ne za drugi sistem. Katoliški miselnosti sta nasprotna oba po pojmovanju človeške osebnosti in po oboževanju naroda ali države. Krščanstvo visoko pojmuje dostojanstvo človeške osebe; vsak posamezni človek je podoba božja, ima neumrljivo dušo, svobodno voljo, svoj osebni smoter v Bogu, ima neodjenljive naravne pravice, božja postava regulira njihovo udejstvovanje. Osebno dostojanstvo človeka mora tudi vsak socialni organizem spoštovati. Katolicizem popolnoma priznava narod ali državo, poudarja, da si naravne pravice posameznika in družbe ne morejo biti v nasprotju. Oba, posameznik in družba, pa sta odvisna od božjih postav. Bog sodi med dobrim in hudim. In tudi družba mora priznavati božje postave ter po njih usmerjati življenje. Tako ne more potem biti notranjega nasprotja med uveljavljanjem osebnosti in državno ali narodovo koristjo, in se praktični konflikti morejo pravično poravnavati.
Znani francoski pisatelj Vaussard dokazuje, da miselnost večine idejnih voditeljev fašizma preveva Hegelova filozofija (Revne Apologetique, jan. 1928). Iz nje sledi oboževanje naroda, države. Narod ali država je sodnik med dobrim in zlom, narodov interes je absolutno merilo za dobro in hudo. Ta narodni panteizem potem posameznih osebnosti in njihove volje ne more priznati, ako se ne izlije v "eksistenco nacije". "Moj jaz je Italija," je izrekel prof. Balbiiio, državni podtaj-nik Mussolinija.
Superetatistično pojmovanje boljševiških šefov in velike veČine fašistovskih voditeljev (obožavanje državne avtoritete) približuje fašizem in boljševizem v skupnem nasprotju proti katoliškemu duhu. V Rusiji je zvezana s tem pojmovanjem neka praktična toleranca nasproti njemu, v Italiji pa celo neka zunanja udanost in naklonjenost režima* nasproti Cerkvi. Državno avtoriteto smatrajo za neomejeno. To pojmovanje' /odi v idealistični obliki pri bolješvizmu pa do nekega intcgral-V materialistični obliki pri boljševizmu pa do nekega integralnega ateizma. Duhovnemu univerzalizmu (vesoljst ven osti) krščanstva sta oba popolnoma nasprotna in z njim nezdružljiva.
Širite "Amer. Slovenca"!
SLOVESEN DAN ZA WEST ALLIS-MILWAUKEE, WIS.
Chicago, 111.
Poročano je že bilo, da bo društvo "Marija Pomoč Kristjanov" štev. 165, West Allis, Wis., slavilo desetletnico svojega obstanka v nedeljo, 27. maja letos, v S. S. Turn Hall, Milwaukee, Wis. Poleg drugega zelo bogatega programa je na dnevnem redu tudi "Slovesen sprejem" po novem obredniku KSK. Jednote, ki bo najbolj pomenljiva točka. Pomenljiva pravim, kajti ta obrednik, ako Jprav izpeljan, je tako poduč-I j i v in važen za članstvo KSK. Jednote, da bi pri tem sprejemu moral (a) vsaj enkrat biti prisoten (na) vsak član in vsaka članica. Pričakuje se, da bo vsak član in vsaka članica K.S. K.J. v West Allis jn Milwaukee prisoten (na) pri tem sprejemu na ta dan. Gotovo bodo tudi sosedne naselbine, kot Chicago, Waukegan, Sheboygan in druge častno zastopane.
Dostop k sprejemu, ki se prične točno ob 2.uri popoldne, imajo vsi člani in članice KSK. Jednote, in sicer stari, pred novim letom pristopili si ga naj ogledajo, letos pristopli pa naj gredo k sprejemu. Pripomniti moram, da med sprejemom se ne bo nikogar spustilo v dvorano, zatorej naj bo vsak pred 2. uro na mestu. Kandidati in kandidatinje in vsi, ki gredo k sprejemu, pa naj bodo točno ob eni uri na določenem mestu. Tajniki in tajnice vseh tistih društev, ki se udeležijo, se prosijo, da so točno ob eni uri po-: poldne pred dvorano, da bodo i nadzorovali svoje člane in članice. Glede novih članov in članic, ki bodo sprejeti obenem s tem društvom, se obrnite do tajnice, Mary Petrich, 440— 53rd Ave., West Allis, Wis.
Bratski pozdrav, za KSKJ. Sprejemni Klub št. 1, Chicago, John Gottlieb, tajnik, 1845 W. 22nd St., Chicago.
P.S.:—Da ne bo kakega ne-sporazumljenja, se naznanja, da bo takoj po sprejemu dvorana odprta za vse.
-o-
KATOLIČANSTVO IN SLOV, NASELBINA V MILWAUKEE Milwaukee, Wis..
Slovenska naselbina v Milwaukee je bila vsa leta pod kontrolo naprednjakov, socija-listov in komunistov. Imeli so kot taki svoje časopise. Imeli so prosto pot in delovali brez ovire vsa leta. Dosegli niso ničesar. Njih sedanji list rapidno propada, med tem ko je dobil zadnje čase Amer. Slovenec okoli 500 naročnikov. Razu-mevno je torej, da je v verskem oziru ta naselbina zaostala da-
leč za drugimi. V Milwaukee je nad 15,000 Slovencev in še danes nimajo svojega lastnega župnika, temveč je ta velika naselbina samo podružnica slovenske župnije na West Allisu. Tudi na West Allisu samem je župnija brez Milwaukee dovolj močna, da bi imeli dva duhovnika in veliko osemrazred-no katoliško šolo. V Milwaukee bi morali imeti najmanj tri duhovnike, veliko cerkev in katoliško šolo. V Ameriki je veliko naselbin, kjer imajo 1000 do 2000 ljudi in imajo bolje organizirane svoje župnije in katoliške šole, kakor nad 20,000 Slovencev v Milwaukee inWest Allisu. Kaj je vzrok temu, da je ta naselbina v katoliškem o-ziru tako zaostala za t rugimi?
Pri Vas je premalo odločnosti in zavednosti v katoliškem oziru ! Da se niste zamerili svojim verskim nasprotnikom, ste samo kimali in protiverski volkovi so delali z vami, kar so hoteli. Naravno je, da so ljudje postali zelo mlačni in da so razporoke na dnevnem redu v takem številu, kakor v nobeni drugi slovenski naselbini.
Zadnja leta se je preselilo v Milwaukee, okrog 500 dobrih družin iz Calumeta, Michigana in severne Minnesote. Te družine so prišle iz slovenskih župnij, kjer so imeli svojega stalnega duhovnika, sv. maše vsak dan in razne druge po-božnosti. Imeli so priliko opraviti svoje spovedi večkrat na leto. Ti ljudje se počutijo v verskem oziru zapuščeni in se spominjajo lepega reda in pobož-nosti, katere so uživali poprej v svojih župnijah. Prav žalostno se sliši, do govorite in poslušate druge, da župnija v W. Allisu ne more shajati brez Milwaukee. Še bolj žalostno se sliši, da misli kateri duhovnik izpodriniti Vašega č. g. župnika v Milwaukee, kjer niti svojega župnika nimate. Kako mnenje mora naš nadškof imeti o Slovencih v Milwaukee-West Allisu, ko mu kak gostilničar ali divorsar laže, da W. Allis brez Milwaukee ne more obstati. Naš nadškof ve, da je 2000 Slovencev v Sheboyganu še enkrat več storilo za svojo župnijo in za ugled Slovencev, kakor 20,000 Slovencev v Milwaukee. Tako daleč s+e prišli, ker ste poslušali rdeckarje, di-vorsarje in gotove gostilničarje. Tam imate gotovo nad 150 gostiln in med njimi dosti dobrih katoliških družin ali odločnih — malo. Gotovo vsak posamezni gostilničar skupi v enem tednu več kakor se nabere denarja pri obeh cerkvah v enem mesecu. Ako bi Vam kdo omenil, da naj se slovenska
župnija razdeli in da bi zgradili dve katoliški šoli, se Vam bi to zdelo nemogoče, čeprav je isto mogoče pri vseh drugih narodih v Milwaukee in uglednih slovenskih naselbinah. Preštudirajte svoje stališče v pravi luči in popravite to, kar ste v preteklosti zamudili. Zato bo treba pravega katoliškega prepričanja in odločnosti. Zbrišite ta madež, da je slovenska naselbina v Milwaukee izmed vseh župnij versko najbolj zanemarjena. Ako vztrajate pri starem, je v nebovpijoči greh za Vas vse.
Nekaj zavednih mož me je naprosilo, da sem šel z njimi k nadškofu, kjer smo mu razložili nujno potrebo lastne župnije v Milwaukee. Naš nadškof se je kar čudil, ko je izvedel, da je toliko Slovencev v Milwaukee. Obljubil jim je, preskrbeti svojega duhovnika in je pripravljen sčasoma izročiti Slovencem nemško župnijo, katera propada na članstvu, ker se farani selijo. V tej šoli je danes nad 80 procentov slovenskih otrok. Torej pot Vam je odprta, treba je le pokazati nadškofu dobro voljo in zmožnost, da boste to župnijo vzdr-žavali. Ako se držite tega programa, bo Vaša župnija v teku petih let ena izmed največjih in najuglednejših slovenskih župnij v Ameriki.
Kakor hitro se je izvedelo, da smo bili pri nadškofu, je zavrelo v protiverskih taborih. Rdečkarji, divorsar j i in drugi napol-katoiičani so razglašali, da hočem jaz izpodriniti slovenskega župnika v Milwaukee. Njim v odgovor to-le: Jaz nisem nameraval nikoli prevzeti te župnije in v slučaju, da bi mi nadškof isto ponudil, bi njegovo ponudbo odklonil. Jaz sem žrtvoval vse svoje najboljše moči za župnijo sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu in, če ne verujete, pridite pogledat to eno izmed najlepših slovenskih župnij. Ta župnija je meni pri srcu kakor najboljši otrok svoji materi. Vi rdečkarji, divorsar ji in pelovičarji sploh ne potrebujete slovenskega duhovnika. Seveda, pri pogrebih pa zahtevate, da bi bil vsak izmed vas katoliško pokopan, čeprav je dotični v brezverstvu živel in umrl brez sv. zakramentov. To vas peče! Cerne se drži katoliških principov, zato ga ne marate!
Brez vas je v Milwaukee veliko število dobrih družin in v teku pol leta bi se zbralo najmanj 500 družin, kakor hitro dobite svojega voditelja, kateri bo med vami živel in deloval. Delo župnika ni samo ob nedeljah. Večjega pomena je delo župnika med tednom, ako hoče svojo župnijo organizirati in versko povzdigniti. S tem bo povzidgnjen tudi ugled vas Slovencev v Milwaukee.
Kar sem za vas storil in kar bom, je vse storjeno iz najboljšega namena in si štejem v dolžnost, da pokažem vaše raz-
tlll£]!ltilliiIIlHilllSLllliLI!iiJLil111iiiJi! ! illlitlllilllf ijlLillilEIiilllllllUlilf ULIlilliiLtKliL^^ Januš Goleč:
Ženin jezik je našel. .
(Konec.)
Planil sem izpod odeje, po levem ušesu me je nekaj nabijalo ter praskalo, da je bilo joj! Legel sem na napadeno uho, vse dobro ... Da bi ga vrag, zopet bobnanje in prasketanje, da mi je bilo za ponoreti. S prstom sem štoral po notranjosti ušesa, za par trenutkov mir in olajšanje — a ponovni pik — pok — rs k, da bi se bil pognal iz kože.
Jaz izpod odeje bliskoma pokoncu, s prstom v uho, — kletvice iz mojih ust; ženka pa je hrlila v najmočnejšem spanju, ne meneč se za moje peklenske muko. Bobnanje in brenkanje po ušesu je doseglo višek nežnosti. Šinil sem s postelje, začel hoditi gor in dol — no, sedaj je šele bil pravi vrag! Že v pol zmedenosti sem pozabil na obljubo, da ne bom ogovoril prvi žene, pla-
nil k njeni postelji, ja vzdramil z obema rokama1:
"Mica, za božjo voljo in pet ran Kristusovih, jaz bom znorel, pokliči pomoč!"
Je odprla ljubko oči, me pogledala sočutno in vprašala: "Jaka moj, kaj ti je prišlo?"
Saj že nisem mogel več govoriti od nemira v ušesu, le kazal sem nevždržnost položaja. Ženka me je privila k sebi in mi u-gotovila ušesnega vlomilca s prijaznim: "Norček ti, bolha ti je zašla v uho, ti skače po bobenčku in radi tega ta ropot. Sem k meni nasloni glavo, bo brž vse dobro!"
Z lasmi od kite mi je ulovila bolho. Bob-li ail j a ter pokanja je bilo konec. Z ženo sva govorila, kaker bi ne bilo med nama nikoli 14dnevnega molka.
Veliko pozneje za tem mi je pošepnila Mica prav v levo uho, da mi je ravno ona upuhnila v spanju iz papirnatega štoreka bolho in to radi tega, da me je. prisilila kot prvega k besedi.
_ Po doživljaju z bolho sem že bil čisto pod Micino peto in niti misliti nisem upal, da bi začela ona po izpuhteli kujavosti prva z besedo. Najin zakonski raj je vznemirjala še naprej kača ženske trdovratno-
sti. Bil sem že tako sit Micinega napihava-nja, da sem se udajal pijači. Najbrž bi bil danes pijanec, da me ni otela iz tega prepada ta-le sveča.
Žena je bila izgubila jezik že za dobrih deset dni. Ravno v ta čas je padla zlata poroka njenih staršev. Kupila si je za to slovesnost novo svileno obleko. Brez mene ni mogla na ohcet in radi tega me je klicala na jubilej potom listka na omari.
Na večer pred zlato poroko sen, se vrnil bolj kasno. Žena je že hrgolila, ko sem vstopil s to le svečo v spalno sobo ter segel po običajni papir na omaro. Sam Bog je hotel, da mi je padel listič iz roke na tla in odfrčal bogzna - kam pod postelj. Pokleknil sem, gorečo svečo v roko in hajdi po kolenih pod posteljo. Tudi pod ženino posteljo ni bilo papirja, drsal sem proti stolu, na katerem je počivala ravno ženina —7 svilena obleka. Z gorečo svečo.sem kre-sil tik pod lepo zloženo obleko ter tipal z desnico po tleh, ko je planila Mica kot razjarjen ris po koncu ter zaupila:
"Za Boga milega, kaj pa iščeš tako dolgo, kaj pa kresiš z gorečo šv£Čo, boš mi še novo kiklo užgal!"
Cisto mirno sem odložil svečo na tla, se-
del, pogledal razjarjeni ženi v oči, nekaj se mi je zablisnilo v glavi — bi] je gotovo žarek samega sv. Duha — milo se mi je storilo pri srcu in rekel sem mehko:
"Mica, tvoj jezik mi je padel z omare, se mi skril pod tvoje novo židano krilce, a ga tudi tukaj ne morem najti."
Kakor bi posinilo solnce z vsemi paleči-mi žarki na severni tečaj, tako se je razta-lil led kujave togote na obrazu moje Mice. Dvignila me je lastnoročno s tal, pobrala svečo, jo postavila na mizo, postal sem deležen objema prisrčne ljubezni, kakor bi se bila pravkar vrnila od prve poroke. — Razvezal se je Micin zavezani — zgublje-11 i — a najdeni resnični jezik in priznala mi je, da je začela ona kot prva z besedo in to prvič, odkar sva poročena ter si greniva življenje z molkom. Obljubila mi je, da bo zlata poroka njenih staršev, najina ponovna poroka sreče in to brez nepotrebnega napihavanja.
Od one noči ni zgubila moja žena do danes več jezika. Lahko trdim, da je postal zame v oni noči pri brleči sveči najden Micin jezik ključ do popolne zakonske sreče in zadovoljstva.
Kaj ne, prijatelj, čudno! Koliko zakon-
skih mož bi žrtvovalo vse, ako bi hoieie njihove jezične ženske izgubiti vsaj za nekaj časa jezike; za me je bila nepopisna muka izguba ženinega jezika. Za eneaa je ženin jezik pekel; za drugega raj, ali pa ključ do zakonskega paradiža. Vsak količkaj izobražen mož, ki dobi mlado ženo, lahko opili njeno obrambno orožje — jezik, v ključ do zemeljskih nebes ali pa v ključavnico za peklenska vrata že tukaj na tem svetu. Vidiš, s to-le pokabljano sva-čo sem odtalil Micino kujavost za vedno, našel njen jezik in v spomin na to najdbo sreče sem shranil svečo pod stekleni zvonec in ga postavil pod Marijino podobo. Ta sveča mora ostati v veseli gorici, ki je za naju z Mico simbol zakonskega paradiža, katerega sem odklenil z najdenim ženinim jezikom."
Pila sva pozno v noč z veselim Bištela-kom in razdrla še marsikatero na račun zakonskega jezika. Jaka me je prosil, naj molčim o najdbi Micinega jeziku in zaupa-vam to skrivnost šele nekaj let po smrti obeh srečnih Bištelakov.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
mere nadškofu v pravi luči.
Rev. James Cherne..
VESTI IZ CVETOČfc KALIFORNIJE.
San Francisco, Cal.
Od vseh strani se vidijo dopisi v Amer. Slovencu, le iz cvetoče Kalifornije jih je malo, zato pa hočem jaz nekoliko o-pisati naše razmere. Dopisniki se pritožujejo, da ni pri njih dela; drugi se veselijo, ker je zima vzela slovo in se približuje poletje. Pri nas v San Francisco ne vem kako bi rekla, zdaj ko smo sredi maja, ali je spomlad ali poletje, vedno je • enako. V osemnajstih letih mo- j jega bivanja v San Franc is' a I to je od decembra 1S10 do januarja 1923, je vedno enako pravo spomladansko verne. — i Vsaj tako se meni vidi. Jaz sem se že čisto privadila kalifornijskemu somcu in vetru, ki nam ga morje pošilja v obilni , meri. Ko pa začne nameste j !snega deževati, sem pa podi jstreho, kakor od dežnika drža- ! ! lo. Toraj, meni je vseeno prav, j I naj bo tako ali tako.
29. aprila je priredilo pod- j iporno društvo veselico v Slov.: {Domu. Vse tri dvorane so bile i natlačene občinstva. Člani dru-j št v a so bili častno zastopani, pa tudi drugih ljudi je bilo veliko. Kolikor mi je znano, je bilo čistega dobička okoli §150.
17. junija 1928 bodo pa v.- -slovenska društva v San F' la-cisco, Cal., priredila piknik a Madron parku v prid njihovih blagajn. Torej rojaki, obeta .a' nam prav zabavni dan, pridite iz mesta in okolice, da se v velikem številu odzovemo vabilu. Bodimo složni, pokažimo, da se zavedamo velikega pomene, služnosti. Skupno delovanje vedno obrodi dober >ad, razkropljenost pa prav nič.
Te dni nas je obiskal Marko
Dragovan iz Porterville. V Sani
. - 1
Francisco ima vsa k obisk ova-, lec dovolj prijateljev, tako iu-! di Marko Dragovan. Ko se je; pri nas oglasil, smo si irne.i: drug drugemu veliko za po- -dati, pa tudi rad bi bil vse na- i enkrat videl, ker znamena v- i je pri nas obilo. Obiskoval je prijatelje .pri tem so ga pogostili s ta črnim, pri drugem >. belim, a črno mu je bolj pri-jalo. Marko je res fajn fant, !t prehitro nas je zapustil in jo popihal proti Porterville. tam kjer pomaranče zore in celo leto cvete, od tam se pa bo tudi Marko Dragovan oglasil v Amer. Slovencu. Marko mi je pripovedoval, da je že od rojstva Amer. Slovenca naročnik. Še od takrat, ko mu je bil pokojni msgr. Buh za urednika. Zanimivo je bilo, kar mi je pripovedoval, zdi se mi pa vseeno čudno, zakaj se sam nič le o-glasi v Amer. Slovencu, b< re ga pa rajši, kakor da bi se oži -nil. Torej Marko, le oglasi se kaj. Ko se boš ženil, tudi sporoči v A. S., mogoče bom jaz isto napravila. Marko, še nekaj ! Ne pozabi na pomaranče, katere si mi obljubil.
Pozdrav vsem naročnikom in agitatorjem Amer. Slovenca! Na svidenje v Chicagi, lil.!
Bara Kramer.
PRIŠLA JE SPOMLAD . . .
Chicago, Hi.
Pomlad je prišla. Nekaj ka je že tega, kar hodi po sosednih farmah in razliva .-.'oje zelene dobrote. Pozna je leLos, zato se ji pa sedaj bolj mur m hiti preosnavljat zemeljsko lice. Tudi mi v Chicagi jo čutimo in jo slirimo. Cuumo J-- tako, da so nam zimski kožuhi že odveč in slišimo jo tudi, . adi nam avtomobili in vozovi k romarske Chiccge skoraj prevp -jejo njeno pesem. Ampak na' trobijo in vpijejo avl una.^Ik prevpili nam ■ bojo • >< es-5mi treh tičkov, ki 1 ;ao ; i -teli prihodnjo nedelj » na a oder.
I Prileteli botio iz Indijo /a --mandije, to je bajna ca .. 1 a-a tremi gorami in tremi •.••<' en' tam za oceanom. Pri i ; :
"•n nam boa- zapeli a- : a k -ko se na lahek način	• ;
svetu. K ••■.k o si ki" j •. ;-[sladkega vina, ne da ki ;:v> plačal, kako si lak' > ■ [lakoto v tej •••>lzai ". ".a. < e ca-bi -nora! s*, a ak •• •	: a
še globlje v mesa i--. ! li " < kako si lah!-. na- ■. k -klobasne s\ etir j k: .a	a
naroda., na a- bi 1 • badral za plačil .. k : a- •••-|lajo drugi birti in mesarji tukaj ie ao Chie.an.
Ta pesem bo niv":. \v te i a še '"a.a • . • ** : , > ■ > i. [malo dala, tako mi lo j a .
j Bog je posla! K -ti : V J iz Koromand? ;e, d; v m ; > v-Ido, kako v Koron ■	k ia-
' jo, da jim ni arav j •••• . . . | Če bo šlo. bom > n a --a, j pri nas tako «' lak. Seveda bo i morda od zač«1' . 1 u< . ] ljudje so koi: - a' ivni. : ■ jaz pravk: . { ■ . ho i j < ua a« :n 1 ■ a - • kakor na prilik > k. < kratki lasje. n:i -a bo ž n era narod«!.	:,. i
I treh tičkov v a 'avl.
deli, kako bo p >tem iušrn
i veda mora 1 k ; "
j ko. \ a k or * a '
itički • • -1
[liki Chicagi tudi i tiči Pi j leteli ■ iz F . ... . a ,pi inu. Pa to so starokrajski tički, j k? nic in.- > • >•>"	\
.a: ' a
j IV vecje m j pol mili aaa
nih perotih. Kdo bi : mi.-: kaj ne? In poleg tega so pri . jk/ samih dobrih nam a v, aa1 j bi nam pomagali . . . a. sa j bote sami \ idoli. Člana -veda to, da sa drže sra r» onih l v oh zrakopiovcev, zakaj :-klenih so med seboj, (ta ar. k. a di oni v Milwaukee . . . Čudno, [pa tiči so si med sebe; zmiraj v zvezi, morebiti imajo še kaj sk up nega.
Glejmo, da bo vsak farmi na (Dalje na 3. strani.)
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.__________
PODLISTEK
Četrtek, 17. maja 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
3tr&fi 8*
Iz delavskih krogov.
DRŽAVNI ZAKONI O DELAVKAH.
V Združenih Državah imamo le štiri države — Alabama, "Klorida, Iowa in West Virginia —, ki nimajo kakega zakona glede delovnih ur za ženske. Indiana ima le en zakon, Vi prepoveduje nočno delo v tovarnah. Georgia, *Torth Carolina in South Caro-1	omejile delavne ure le v
' i "'bistrij i — v tekstilni. v -	države so ali odloč-
-> rvpnovedale zaposlovanje za več" kot gotovo število na dan ali na teden, ali pa ".o otežkočile tako zaposlovanje s tem, da predpisujejo večjo plačo za delo žensk preko "nfovpcra časa.
Osemurni zakoni.
Osem ur dela na dan je naj-xm^io om^iitev v desetih drža-^^ so* Arizona, Califor-Polo-ado. "Kansas, Nevada. New Mexico. New York, Utah in Wj»shir)trton. potem District r\f Po^irnbi« in Portorico. Število industrij in poklicev, na latere se ta zakonita omejitev nanaša, pa je r.izličen v posameznih državah.
17 držav pa omejuje delovni dan ženske v nekih industrijah le na 9 ur. Te države so: Arkansas, Tdaho. Kansas. Mai-no Massachusetts, Michigan, Mrnnpiota. Missouri. Nebraska. New Mexico. New York, Nort>i Dakota. Ohio, Oklahoma. Oregon. Texas, Wisconsin. Osemnajst drun-ih držav, všte-vši Illinois, Minnesota, New Jersey, Pennsylvania in Wisconsin, so omejile delovni dan feriRve na deset ur. Druge države regulirajo dnevne in tedenske ure, predpisuje dan počitka, čas za kosilo in odmore za počitek.
Zakoni o nočnem delu. Šestnajst držav, vštevši California, Massachusetts, New Jersey, New York, Pennsylvania in Wisconsin, prepoveduje nočno delo za ženske v nekaterih poklicih.
Najbolj navadna doba, tekom katere je prepovedano nočno delo, je od 10. zvečer do 6. zjutraj. Par držav pa določa le gotovo večerno uro, po kateri ženske ne smejo delati. Najdaljša doba. tekom katere je žensko nočno delo prepovedano, je od 6. zvečer do 6. zjutraj za tekstilne tovarne v državi Massachusetts. Zakone o nočnem delu najdemo v mnogo manj državah kot glede regulacije delovnih ur na dan ali teden. Tudi v onih državah, ki imata obe vrsti zakonov, se določbe o nočnem delu navadno raztezajo na mnogo manjše število industrij."
Zakoni o delu doma. Skoraj četrtina vseh držav ima zakone, ki prepovedujejo ali regulirajo delo doma (home work). Desetorica držav — Illinois, Indiana, Maryland, Massachusetts, Michigan, Missouri, New York, Ohio, Pennsylvania in Tennessee — je prepovedala za vse, razii" za najbližje člane družine, gotove oblike domačega dela, kot izdelovanje oblačil, obši-vanje in tobačne produkte. Povrh tega zakoni držav California, Connecticut, New Jersey in Wisconsin imajo gotove predpise za vse, ki izvršujejo domače delo. Enaki predpisi za neposredne člane družine, ki delajo doma, obstojajo v vseh državah (razun Ohio), ki dovoljuje domaČe delo le neposrednim članom družine. V splošnem se ti predpisi tičejo snažnosti, primerne svetlobe in ventilacije, kakor tudi varnosti pred nalezljivimi boleznimi. Vsi ti zakoni so stopili v veljavo pred nekolikimi leti. Zakoni o minimalni mezdi. Devet držav ima zakone, ki določujejo najnižjo plačo, ki se sme dajati delavkam. Te države so: California, Colorado, Massachusetts, North Dakota, Oregon, South Dakota, Utah, Washington in Wisconsin. Dve državi South Dakota in U-
tah — določata minimalno plačo v gotovih industrijah ali poklicih. Ostale države — California, Colorado, Massachusetts, North Dakota, Oregon, Washington in Wisconsin — so ustanovile komisije ali boards, ki imajo pravico proučevati razmere v raznih industrijah in poklicih in določati minimalno plačo za vsako posebno stroko. To se je zgodilo za eno ali več skupino delavk v vseh teh državah, razun v Colorado, kjer ni komisija nikoli delovala radi pomanjkanja potrebnega budžeta. Določbe komisije so mandatorične (pravoveljavne) v vseh državah razun v Massachusetts, kjer jih more uveljaviti le podpora javnega mnenja.
Najvišja minimalna plača je $16 na teden za vse industrije v državi California. Tam, kjer zakon določa minimalno plačo, ta minimum nikakor ne odgovarja velikemu porastku draginje od 1. 191 1 naprej. Zakon države Utah n. pr. določa kot minimalno plačo $7.50 na
teden za izurjene ženske.
* * *
Javne posredovalnice dela.
Žrtve zlorab s strani privatnih posredovalnic dela, ki nudijo svojo postrežbo proti gotovemu plačilu, so ponajveč priseljenci, ki ne govorijo angleški.
Inozemec, ki je prišel v A-meriko brez znanja angleščine in z malo denarja, išče takojšnjega zaslužka. More najti delo na razne načine. Morda mu kak znanec priskrbi delo: dogaja se večkrat, da ce delavci najemajo potom priporočila prijateljev. Ali pa se utegne o-brniti na kak priseljeniški dom ali kako društvo domačinov (delodajalci se kakšenkrat poslužujejo tega sredstva za najemanje delavcev) oziroma se obrne na kako javno posredovalnico dela, ki jo upravITS država. Do tedaj posredovanje ne stane nič. Ako pa se obrne na privatne posredovalnice, mora plačati gotovo pristojbino za vsako delo, ki ga dobi potom agenta.
Velik del delavcev, ki se selijo za delom od kraja do kraja, se najema potom privatnih agencij; taki delavci so ponajveč priseljenci. Tri četrtine delavcev na železnicah in konstrukcijah so tujerodci. Ti so torej jako odvisni od privatnih posredovalnic dela, zlasti po svojem prvem prihodu v to deželo in so prisiljeni obračati se k njim zopet in zopet. Ti delavci se navadno najemajo v skupinah. Tolmač (Italijani mu pravijo padrone) jih vodi in spremlja na pot. On utegne tudi z njimi na delu kot "straw boss" in je dejanski njih neposredni gospodar. Dasi razmere v nekaterih konstrukcijskih "kempah" so jako slabe, vendarle novodošlec gre rajši tja kot na farmo, ker dobiva boljšo plačo in mu prisotnost tolmača odpomaga proti prvi zmedenosti v novi deželi. Mnogi novodošleci se v prvih letih zadovoljujejo s "pick and shovel", pa se kasneje potegujejo za delo v tovarnah.
Delovanje privatnih posredovalnic, ki se pečajo z delav-ci-selilci, je bilo že večkrat deležno vladne preiskave. Bilo je pritožb, da zaraČunjajo previsoke pristojbine, da odpošiljajo delavce na delo, kjer ga ni, in navadno tako daleč, da o-goljufani delavec nima prilike, da bi se povrnil in zahteval odškodnino, kakor tudi da posredovalnice delijo svoj zaslužek s "formanom" na dotičnem delu. Ta zloraba se vrši potom goljufivega ravnanja, znanega pod imenom "three gang system". Ena ganga dobi odpoved in zapusti delo, druga ganga je na delu in bo kmalu odpuščena in tretja se že najema in bo kmalu na poti. Na tak način se selilni delavec brezvestno izže-ma, posredovalnice pa, mesto da b| uravnale promet delov-
SLOVENSKA ŽUPNIJA V SO. CHICAGO, ILL.
je bila ustanovljena leta 1903, ko je prišel v naselbino Rev. John Kranjec. Temeljni kamen so položili 2. avgusta 1903. Po odhodu Rev J. Kranjca v Joliet, III., prevzel je župnijo Rev. A. M. Kraso-vec, do tedaj župnik pri sv. Štefanu. Po smrti Rev. Krašovca je sprejel župnijo Rev. J. Plaznik in za njim Rev. Benvenut Winkler, O. F. M., ki še sedaj vspešno deluje.
Pouk o tem in onem.
SOUTHČIKAŽANI priredijo v nedei ;<j 2{j. maja 1928 v cerkveni dvorani 96th cesta -in Ewing ave. posebno zabavo. Veselica je v korist pokritja stroškov ob 25 letnici obstoja župnije sv. Jurija. Tem potom so prijazno.. Povabljena k skupnemu delovanju vsa katoliška društva So. Chikažke naselbine in sicer: '.) Društvo mož in mladeničev Najsvetejšega Imena. 2.) Društvo vitezov sv. Florijana štev. 44, ".S.K.J. 3.) Društvo Marija Čistega Spočetja, štev. 80, K.S.K.J. 4.) Podporno društvo sv. Ju-ija J.S.K.J. 5.) Žensko društvo Foresters. 6.) Samostojno društvo Sloga. 7.) Podporno društvo sv. Neže štev. 206, K.S.K.J. 8.) Dekliško društvo male sv. Terezije. 9.) Altarno oziroma materno društvo. 10.) Pevsko društvo Zarja. 11.)Dramatični klub sv. Jurija. 12.) Bunco Club. 13.) Booster Club. 14.) Athletic Girls. Ako se člani vseh teh društev temeljito zavzamejo za delo, pa bo v nedeljo veselica sijajno izpadla. Farani! pokažite se, da ste pravi, delavni farani in da ste goreči za svojo mogočno cerkev sv. Jurija. Na veselo svidenje v nedeljo v cerkveni dvorani na 96th cesti!
PRIPRAVLJALNI ODBOR.
nega trga po potrebah industrije, povečujejo nekolikokrat pogostnost zamenjavanja delavcev (labor turnover), kar je v škodo delavcem in industriji.
Nekoliko držav je poleg državnih posredovalnic za delo ustanovilo tudi posebne urade, katerih haloga je varovati interese priseljencev. Odličen primer takih uradov je državna priseljeniška komisija v Ca-Iiforniji.
Tudi federalna vlada ima svoje posredovalnice dela, katerih uradni naslov je United States Employment Service in ki jih upravlja Department of Labor. Te federalne posredovalnice sodelujejo z državnimi in mestnimi posredovalnicami. Imajo tudi poljedelski oddelek, ki posreduje pri najemanju poljedelskih delavcev. V vsaki državi se nahajajo podružnice ali zastopstva te federalne organizacije. Kdorkoli piše na U. S. Employment Service v Washingtonu, dobi takoj nasvet, na katero najbližjo posredovalnico naj se obrne. Ta urad pošilja na zahtevo brezplačno seznam vseh javnih posredovalnic dela v Združenih Državah.
Poljedelski oddelek federalne posredovalnice dela je leta' 1926 priskrbel delo 425,000
poljedelskim delavcem.
* * *
Čevljarska industrija v Združenih Državah.
Po poročilu, ki ga je izdal Bureau of Labor Statistics, je bilo 1, 1925 v obratu 1460 tovarn čevljev, ki so zaposlovale okoli 207,000 delavcev. Produkcija vseh teh tovarn je zna-; šala v tem letu 323 in pol milijona parov čevljev.
Država Massachusetts je prva, kar se tiče produkcije čevljev; bilo je v njej 595 podjetij s 69,000 delavci. Za njo prihajajo zaporedoma države New York, Pennsylvania, O-hio, Maine in New Jersey.
Vsak delavec je v državi O-hio povprečno jigotovil 1242
parov čevljev na leto, v državi New York 1837 parov. Povprečni zaslužek delavca je znašal $1090.
Precejšnje število podjetij vzdržuje takozvani bonus sistem. Ta bonus znaša pet do deseti odstotkov dobička. V industriji prevladuje načelo o-
semurnega delavnika.
* * *
Iznajba jeklarskega konver-terja.
Od pamtiveka se je jeklo napravljalo v takozvanih odprtih ognjiščih (open hearth). To so velike odprte topilnice napravljene od ognjevzdorne-ga materijala, v katerih raz-grevajo železno rudo in koks ali oglje, dokler se vse ne stopi. Na to delavci z dolgimi drogi mešajo stopljeno kovino, dokler ni zmes povsod enaka. V primeri z modernim načinom izdelovanja jekla je ta proces bil jakp počasen. Velik napredek je bil storjen, ko je Alexander L. Holley dne 26. januarja 1869. dobil patent za takozvani "konverter". To je velik metalni kotel, ki se lahko nagiblje. tako da se stopljena kovina prelije iz odprtine na vrhu.
IZNAJDITELJ ŽE, A IZNAJDBA?
Nič čudnega ni, da si najven upajo ljudje, ki najmanj znajo — saj svoje lastne revedno-sti ne poznajo in ne vedo, kaj vse bi morali na tem ali onem noprišču znati, da bi se mogli lotiti kakih iznajdb. Z lahkoto se zato pečajo z "iznajdbami", ki seveda niso nikake iznajdbe.
Razni strokovni listi in tovarne dobivajo dan za dnevom dopise, v katerih pisci na taj-nosten način poročajo o syojih čudovitih iznajdbah in zahtevajo zanje bajne vsote. Take ponudbe se vselej odbijajo. Iz-najditelji se seveda potem jeze in sumijo, da bi jih ljudje radi za njihovo "idejo" ogoljufali. Najslabše je, če se tak ^iznajditeli" sam loti posla* da
bi svojo misel udejstvil. Zanemarjati začne svoj poklic, noč in dan se muči s svojimi načrti, dokler končno ne uniči sebe in družine.
Sedaj so najbolj razširjene iznajdbe, ki se pečajo z zrako-plovstvom; s takimi ponudbami se tovarne uprav zasipi jej o. Toda na eno,vsaj malo posebno misel prihaja sto "iznajdb", ki so popoln nezmisel.
Že zunanja oblika dopisov priča o bolestni domišljiji "iz-najditeljev". Mnogokrat piše tak namišljeni iznajditelj kar s svinčnikom na kakršnikoli kos papirja. Drugi zopet nalepi na čelo pisma svojo sliko, češ: Glejte, to sem jaz, veliki iznajditelj. Včasih vsebujejo dopisi dolga, zmedena vprašanja, včasih kratka, nerodna. Tako je n. pr. nekdo poslal samo ta-j le stavek: Če bi mogel enkrat | z enim Vaših "žunerjev" govoriti.
• m-
Tisti, ki se svoje stvari posebno gotovi, samo hladno vprašajo, če bi se podjetje zanimalo za važno iznajdbo. Kakor mimogrede omenijo, da se i za stvar zanima že inozemstvo, I toda kot pošten patrijot seveda j želi, da se okoristi domovina... Nekateri zahtevajo visoke predujeme, drugi bi bili zopet pripravljeni prepustiti iznajdbo brezplačno. So pač tudi med iznajditelji različne vrste ljudje.
-o-
Telefon. — Kmet pride v pisarno drva prodajat: "Kupite seženj bukovih drv?"
Uradnik: "Počakajte malo, da vprašam našega poslovodjo!" in stopi k telefonu in se pogovarja. Nato reče kmetu: "Poslovodja je rekel, da jih imamo še dovolj."
"Kaj mislite, da sem res tako neumen, da bom verjel, da je v tej skrinjici vaš poslovodja?"
-—o
Naročajte najstarejši slo-miki Ust ▼ Ameriki "Amert-
ftY * V? SfafWfcMl^ ■ imi^Utt
VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Kako dolgo velja priseljeniška viza.
A. 2., Steelton, Pa., vprašuje : Moja mati, ki stanuje v Jugoslaviji, je že dobila od ameriškega konzula priseljeniško vizo, ali ne more podati se takoj na pot vsled slabega zdravja. Kako dolgo je njena viza veljavna ?
Odgovor: Priseljeniško vizo treba vporabiti tekom štirih mesecev, odkar je bila izdana. Kdor ima vizo, se mora vkrca-t ti v ladijo, ki naj ga privede v i Združene Države, predno po-1 tečejo ti štirje meseci. Konzul pa more izdati drugo vizo tg,-kom istega kvotnega leta, ako imejitelj vize ni mogel iz kakega prav tehtnega razloga vporabiti vizo tekom teh štirih mesecev. V takem slučaju pa treba plačati zopet pristojbino $10.
Za "prvi papir" ni treba nika-
kega znanja angleščine.
P. A., Buffalo, N. Y., piše: Ali mora priseljenec, ki hoče dobiti prvi državljanski papir, govoriti in pisati angleško?
Odgovor: Ne. Vsak inozemec, ki je bil zakonito pripu-ščen v Združene Države, sme zaprositi, da se mu izda Izjava o nameri (prvi papir), in to lahko takoj po prihodu, pa ni treba, da bi znal angleški. Le ko zaprosi za državljanstvo (drugi papir) mora pokazati, da ima precejšnje znanje angleščine in da je pismen.
Posojila za farmarje.
A. K., Creenbush, Wise., piše: Prva hipoteka (mortgage) na moji farmi zapade v avgustu in prejšnji upnik noče .je obnoviti. Pravijo, da bi lahko dobil posojilo od Federal Land Bank. Pod kakimi pogoji se dajejo taka posojila in kam naj se obrnem ?
Odgovor: Federalne) zemljiške banke (Federal Land Banks) posojujejo denar farmarjem, da poravnajo obstoječe dolgove. Dovoljujejo se 1 posojila do 50 odstotkov cenil-ne vrednosti zemlje in povrh do 20 odstotkov vrednosti stalnih zavarovanih zgradb in gradenj (improvements) na farmi. Najmanjše posojilo je $100 in največje $10,000. Obrestna mei;a ni nikdar čez 6%. Najbolj ugodno posojilo je na 33 let. Plačila so letna ali polletna. Znašajo na leto 7/f od izposojene svote, namreč 6 % na obrestih in 1 r'< na a -
mortizaciji (poravnanje glavnice). Torej na posojilu od $7000 bodo letna plačila znašala. $70 na obrestih in glav-ničnih obrokih. S takimi plačili bo dolg popolnoma izbrisan v 33 letih. Izposojevalec pa ima pravico poravnati dolg tudi pred dozorelostjo, ako to hoče. Posojila so sploh povračljiva tekom petih do 40 let, kakor pač izposojevalec hoče.
Posojilni odbor (loan committee), obstoječi od treh članov, izbranih od lokalnega društva za federalna zemljiška posojila (local national farm loan association) pretresa vrednost zemljišč, ki naj služijo kot jamstvo za posojilo. Ako tam ni takega lokalnega društva, obrnite se direktno na Federal Land Bank v St. Paul, Minn. Od tam dobite na-daljne informacije. Vsaka Federal Land Bank zavzema nekoliko držav. Sedeži teh bank se nahajajo v Springfield, Mass., Baltimore, Md., Columbia. S. C., Louisville, Kv., New Orleans^ La., St. Louis, Mo., St. Paul, Minn., Omaha, Nebr., Wichita, Kansas, Houston, Texas, Berkely, Calif., in Spokane, Wash.
| Affidavit mesto potnega lista, i Mrs. A. M., Cleveland, O.
vprašuje: Sem inozemka, ali sem se poročila z ameriškim državljanom L 1924. Hočem iti z možem v Evropo na obisk, ali mi pravijo, da ne morem biti vključena v potni list svojega soproga. Kaj naj storim. Tudi naš sosed, ki je Rus, bi rad šel v Evropo na obisk radi nekakih opravil, če bi le mogel dobiti kak potni list. Ali morete tudi njemu nasvetovtai?
Odgovor: Inozemka, dasi žena ameriškega državljana, ne more seveda dobiti ameriškega potnega lista. Zaprositi mora konzulat svoje lastne države za potni list. Nekateri konzulati delajo težave inozem-j skim ženam ameriških državljanov, češ da one. kar se njih tiče, so vsled poroke izgubile njihovo državljanstvo. Večinoma pa jim dajejo potno dovoljenje za pot tja in to dovoljenje velja kot potni list. Za po-vratek pa si more tam priskrbeti enako dovoljenje. Drugače pa, ako kdo ne more pas-porta od konzulov, si lahko priskrbi zapriseženo izjavo o identiteti in narodnosti (affidavit of identity in nationali-(Dalje na 4. str )
Denar v Jugoslavijo
brzojavnim potom?
MI RAČUNAMO:
Za amer	tfke dolar jej	Ze i	ifeefjos
$ 5,00	--$ 0JL5	200 Din	___0 4.45
10.00	„--1X26	600 Din	-- 2.80
15.00	--10.*»	1000 Bin	18*90
20.00	__21.46	1600 Din	__28.00
26.00	__26JB0	2000 Din	--8T.00
35*00	--- 86.70	8000 Dta	_ 66*40
50.00	_ 51.00	4000 Din	_ 78.60
76.00	____ 77.00	5000 Din	___ 91.80
100.00	__103.00	10000 Din	__182.00
200.00	______ 204.60	15000 Din	_, 278.00
300.00	___ 806.00	20000 Din	__ 888.00
400.00	____ 407.80	80000 Din	__ 648.00
600.00	____ 600.00	40000 Din	--724.00
000.00	_ 610.60	60000 Din	_ 90*00
700.00	- 712.00	00000 Din	_ 1082.00
800.00	- 818.00	70000 Din	1280.«
900.00	--914.00	80000 Din	- 144UM
1000.00	_ 1018.00	90000 Din	1620. OS
Za pottjic« po jrnm m tpr^sna su» U&m
Orders, American Bfcpress ček, aH pa bentnl dMffc Osebnih čekov po poM ne sprejemno.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov 9 Evropi
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22»d miKT, CHICAGO* OB,
Ur*4nJ«noi Dnevno «4 9100 ajtftrej <*» MM pr poldne. Ob torkih in šobotih de litlt min
KAPITAL IN PREBITEK* »»0*9*0« PROMET IN VUU NAD $9.80^00000
Btrfeh ?
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 17. maja 1928.
DVE NOVI MASI.
Fara sv. Vida se je oblekla v praznično oblačilo; občinstvo navdušeno pozdravljaj novomašnika. —V cerkvi sv. Lovrenca, Bridgeport, O., se je vršila enaka slavnost.
V nedeljo, 6. maja, je bil prazničen dan za faro sv. Vida v Clevelandu, namreč novo mašo je daroval Edward W. Gabrenja. V tej cerkvi je bila to prva nova maša, katero je daroval kak ameriški Slovenec. Cerkev je bila v ta namen o-krašena in s stolpa so plapolale zastave, pred vhodom so p? stali štirje visoki mlaji, okrašeni z venci, zelenjem in primernim napisom. Nenavadno krasno vreme je svečanost tega dneva še povečalo. Že pred 10. uro se je zbrala pred cerkvijo velika množica ljudi, da vidi slovesen vhod g. novomašnika v cerkev; razna katoliška društva so pa slavljencu tega dne naredila špalir od farovža do cerkvenih vrat; v cerkvi je v bližini oltarja plapolalo 11 društvenih zastav novomašni ku v počast in pozdrav. S }:■)■■' pa je zaorila ona znana, lep:', pesem "Novomašnik bod' pozdravljen". Duhovščina, starši novomašnika in sorodniki so zavzeli svoje prostore v svetišču, vernikov je bilo toliko, da niso nogli vsi v cerkev.
P maši so ask".k':k" B. J. Ponikvar, Rev. O. J i... -šek in Rev. L. Virant, tudi Rev. M. Jager je bil v skupini duhovščine. Slovesna nova sv. maši- je trajala do 12:45. Kot slavnostni pridigar je bil Rev. O. a "kišek. ki je opisal velik pomen duhovskega slani; in njegove težave in bridke --ti.
Gospod novomašni k ie i ol v jako lepem tonu, z močnim mladeniškim glasom. Med sv. darit . ijo je obhajal svoje star-j Še, k rate in sestre, kar je nn-redik) na pričujoče jake lep; Vtis. Popoldne okrog 1:130 je bila pripravljena v novi šolski dvorani južina za povabljence, katere je bilo deležnih nad 200 oseb. Ko je stopil g. novo-mašnik s spremstvom v dvorano, se mu je priredilo burno ovacijo in tamburaši so mu zaigrali primeren komad, cerkveni pevci pa zapeli primerno pesem. Do 4. ure pop. je trajala prijazna družabna zabava. Ob 4. uri so se vršile v cerkvi pete litanije, po litanijah so se pustili vsi skupaj slikati pred novo šolo. Gospod novomašnik je koncem tedna odpotoval v i Johnstown, Pa., .svoj rojstni kraj. V nedeljo, 13. maja, je imel obnovitev nove maše v tamkajšnji cerkvi sv. Roka.
Nič manj praznični dan ni bil v Bridgeportu, O., kjer se je tudi vršila slavnost nove svete maše, katero je daroval Rev. Benedikt Hoge. Slovesno pridigo je imel Rev. J. J. Oman, župnik cerkve sv. Lovrenca v Newburgu. V nedeljo, 13. maja, je novomašnik Rev. Hoge maševal v Newburgu, v cerkvi sv. Lovrenca. O slavnosti nam j poročevalka poroča naslednje:!
Cenjeni g. urednik :—Pro- j
NE NOSI PASU M KILE
STUART-OV ADHESIF PLAPAOi —PADS, se razlikuje od pasov za ki- j
lo — to je mchanično-kcmikalno zdra- ! vilo—napravljeno, da drži misicc sil- ! ne in leči kilo, ker se "PLAPAO" neprestano samo maže na prizadeto mesto, se ne drgne in ni nevarnosti, da bi izdrknilo .
NOBENIH JERMENOV, ZAPONa ALI PERES NI POLEG.
Mehko kakor baržun — lahko za nositi in malo stane.
Skoro četrt stoletja je zadovoljilo že tisoče ljudi, ne da bi jim bilo treba ostaviti delo. Zapriseženih izjav in zahval itnamo veliko množino. Pri-rodno zdravilo, ki vas izleči, ne da bi bilo. treba nositi pasu. To zdravilo je dobilo "Gold Medal in Grand Prix." Poskusite PLAPAO poskušnjo pošljemo brezplačno, pišite 7 ACTON 1 takoj in poslužite Se ^^^ 1 V spodnjega kupona — še DANES.
PLAPAO CO., 2445 Stuart Bldg., St. Louis, Mo.
Name ............................................................
Address ........................................................
ZASTONJ — POSKUŠNJA PLAPAO — ZASTONJ.
sim za malo prostora v listu S., .da z veselim srcem opišem, kako smo v Bridgeportu, Ohio, obhajali dne 6. maja slovesnost, ko je daroval prvo sv. mašo naš slovenski novomašnik Rev. P. Benedikt Hoge. Bilo je ob pol enajstih dopoldne, ko so verniki napolnili cerkev do zadnjega kotička. Tega dneva katoliški Bridgeport ne bo nikoli pozabil. Novomašnika so pozdravili njegovi številni prijatelji, ki so prihiteli iz bliž- i njih naselbin. Vsa čast Re\. Omanu za ganljive besede. Cez štiri leta zopet pričakujemo enako slavnost, Bog dal, da bi jo dočakal, ko bo pel novo mašo brat novomašnika, Stanislav Hoge.
Omenjeni dan zvečer smo bili v rockvillški dvorani, kjer so nam kuharice pripravile dobro večerjo; v svoji sredi smo imeli tudi našega novomašnika, ki je sedel poleg svojih do- \ brih staršev, bratov in su -tor '•/ s a čast < 'oriakom in govor-| ni ca m iz 3ririgeporta in okek-ice za lepe besede. Čas t it ara | Mrs. Mary Hočevar, tajnici dr.1 kari.k. :. ; -r ]• iclle, zr. krasen ' ;' >vor n v ?ma: aiku. N.kjeir, a j poorei poznala oseka a a a?
T.	* V- "
] >-<■ t • :a , a s a. rre in se i •■ idola, ak j ta za Isiiiie v -Hc-e
• \ <>m;	-. : -.i ■
blagoslovljeno ži .k en je. pa veliko novih naročnika .
U. L. i
P.S.:—Bog živi in onin j oba naša novomašnika, a. dolgo : . ' i in 'ila k žja r	-ika
1; >slo . . o a.
SODI V PADALU.
Nemška Lufthansa je pred, kratkim poslala na Dunaj po-j robno paizkusno letel'. ■ • •	11,-, j . ti-.t : o :a- \7: a:;
poizkusili poleti. Cilj jim je bila planina Rax, katero obiskujejo turisti in izletniki v velikem Številu.
Posebnost teh poletov je bilo spuščanje sodov iz transportnega letala na Raxu. Sodi ^o bili privezani na padala, ki so se odprla čim je sodček zdrknil z aeroplana proti zemlji. Na Raxu je te prizore opa-1 z oval o na tisoče ljudi, posebno [ smučarjev.
Poizkus prevažanja piva v letalu in spuščanje sodčkov s padalom se je prav dobro odnesel. Listi poročajo, da jo i i vrste transport ne le mnogo urnejši kakor z drugimi prevozili, ampak tudi znatno cenejši. Oba razloga sta pač mero-dajna za to, da" se bo ta način prevažanja pijače na planino Rax polagoma doceia uvedel in udomačil.
K SLOT. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 3. strani)
mestu v šolski dvorani v nedeljo zvečer oh t. uri, da jtfc mo dostojno sprejeli, naj; gre-do potem, že kamox jočejo. Scolder so pri nas, so naši. Amen. Glasuik T
WILLARDSKE VESTI
WiUard, W*.
Zima je bila zelo dolga, šele iridaj smo posejali in imamo tUr di lepo vreme, samo bolj su,ha je za travo. Lepega vremena se veselijo tudi naši ribiči, J^i pridno lovijo ribe. Uspeh je pač tak, da ni treba biti drug drugemu nevošljiv, kajti ribe so tako dresirane, da dobro poznajo prevaro, ki .jim jfO nastavljajo in se je ogibljejo, ribičem pa fige kažejo.
Letos bomo imeli tudi sv. birmo v tukajšnji cerkvi sv. Družine. — Poročila sta se Frank Klančar in Karolina Godec. Čestitamo! — Nevarni operaciji se je podvrgla Frances iPetkovšek. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. — Mrs. Ko-ksčak je že dolgo na boJUuški ; postelji za pljučnico. Zdravje se ji vrača, kar ji iz srca želi-;rao.
Delo po farmah je v polnem azr ; -u in zdaj se bodo pre-G;j le naše kosti, ki so poči-
-a'o 1 ."»'/e zimo.
-	V.	, .	1
vseai citateIjem t?- ■ M. Gcsav. *
k LENEGA SHEBOYGAN A.
Sheboygan, Wis.
Ker sem že večletni naroč-jnik Amer. Slovenca, Vas prosim, g. urednik, da mi dovolit.-nekoliko prostora v listu, da tudi jaz nekoliko poročam, k -ko se godi nam v naši naselbini, v zelenem Sheboyganu.
Z delavskimi razmerami se ne morem hvaliti, vendar pa sedaj je že nekoliko boljše ia se je delo malo odprlo tudi izven tovaren, namreč pri cestah in drugih zunanjih delih, kakršna se po zimi ne morejo o-pravljati radi slabega vremena. Torej, kdor hoče za delo prijeti, mu v poletnem času ni treba kruha stradati. Da bi si pa kdo kaj prihranil, na to pa ni misliti v teh časih, ko je taka draginja.
Naznanim tudi, da smo imeli pri nas začetkom maja — 4., 5. in 6., to je bilo v petek, so-
Pioneer Livery Stable
John R. Ryan, Prop.
POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN.
Cor. 6th & Portland Strt.
Tel. 25
CALUMET, MICH.
SPOMLADNE OBLEKE.
Naznanjam, da sem prejel ravnokar veliko zalogo spomladnih in letnih oblek za može in fante, vsake barve in velikosti. Pridite in o-~!ejle si jih!
Ravno tako imam veliko a aogo obuval, s :a a k vam postrežem
v z a voljnost!
Cene zmerne, blago jamčeno, — postrežba točna!
Slovenskemu občinstvu se priporočam v naklonjenost!
FRANK OPEKA
Trgovina z mešanim blagom in obuvali. 502 — 10th STREET	WAUKEGAN, ILL.
boto in nedeljo Stirideseturno poho-žnost vsaki večer ob pol & Uri ^obožnost so vodili znanji & $, Fttfher A. Miklavčič CKV-M-t Lwfionta, 111. Prav fepa g. zahvalimo za trud. Lepa bv^la tu^i vsem tistim, ki '40 darovali zvon cerkve sv. iJurUa v Oerževji fari Sv. Peter na Dolenjskem. Darovali so. aledeči rojaki v Sheboyganu: Amtott Borse $3.00, Frank Sel-fco	j os. Dragan $2.00.
P<x en doliar so darovali: Rev. James Cberae, Frank Zaverl, Hijerom,m Svetlin, John Verta-čič, JoJfen Ko^en, Joseph Dragan. Pv pa sledeči: Anton Kopina, John Besal, Ignacij John Kotnik, Johana Gorenj, Leopold Pragelc, Valentin Sfcrube, Frank Repenšek, Blaž Htede, Joseph Zoran, Mi-cbael* Progar, John Zupančič, MartiB Bragau, Louis Sklan-der^ Anton Draga,n, Aut. Mar-kelc, Martin Dragan. Po 25c: Joseph, Sumrak, Jožefa Mar-kelc, Jos. Gorenc, Joim Gran-dlič, Karol Htamer^ Ant- Zupančič. 20c je daroval Frank Novak, 15c pa Karol Kregel. V Milwaukee, Wis., je Joseph Dragan kolektal pri tamkajšnjih rojakih. Darovali so po $1.00: Rev. Marko Pafciž, Ignacij Klobučar. Po 5Gc: M-Blažič, Frank Udovič, Josepii Dragan, Mary Florjane. Po 25 i centov: Frank Medle. Mallv Cre- orčič, Frank Bregant, M. "ov"_iz, Alojzij Pangre, Frank Zdešar, Tomo Ivane, John Jerman, G. Grabnar, Joseph Gri-Čar, L. Kanopic, L. Remšak, Joseph Pucel, Žmavc, Frank Nadu, Joseph Kernz, Joseph Pro-sen, Joseph Dragan.
£e enkrat vsem skupaj prav lepa hvala! Denar sem poslat ra kupni urad.
Frarsk Seiko, nabiralec.
POUK O TEM IN ONEM.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
ty). To je papir, ki naj vsebuje ime, naslov, rojstni dan in kraj in podaništvo potnika, kakor tudi razlog, zakaj mu ni mogoče dobiti rednega potnega lista. V slučaju soproge a-meriškega državljana naj bo navedeno, kdaj se je poročila in kdaj je mož postal držav-Ijen. Affidavit mora imeti fotografijo kot na pasportu. Treba ga podpisati pred notarjem. Clerk sodišča naj potrdi podpis notarja. Na to se affidavit pošlje na Secretary of State dotične države za nadaljno overovljenje podpisa. V affidavit naj se nasproti fotografiji nahaja osebni opis, kakor ga
Prava kvaliteta
Malt Syrt^p
Največje vprašanje je po MaH SvrujM* našega izdelka, izmed vseh drugih na trgu. .. ka ryOp pomeni * vDMJJ
Hrana ima boljši oku; ir več re-dilnih snovi, če sc ji pr-meš.i Malt Syrup prave kvalitete.
ANHEUSER-BUSCH
ST. LOUIS
Western Sales Corporatk^i
1525 Newberry Ave. Distributors	ij.'.cu. o, .
BM-74
imajo potni listi. Konzuli onih držav* kamor kdo potuje, navadno vizirajo take affidavite. Na vsak način pa je najboljše j prej vprašati, da-li bodo dovo- j lili vizo. Isto načelo velja v i kaaju ruskih državljanov, ki nimajo tukaj svojih koiizular-;
zastopnikov.	j
Svindlerj' garantirajo prihod v Am-sriko.
A. M.. V r ,-cVji, niše: lic- ! jaki, ki tuk ' I ijo in so vsi • o' :••;•.! ' ■ .	-i. so SIt^ J-
li, da je neki agent, ki baje zastopa neko Florida, Development Company, obljubil, da dobi izvenkvotno vizo za vse, ako plačamo za vožnjo in kupimo farme v Floridi. Ali je i kaj resnice na tem V
Odgovor: Vaš sum, da gre 1 za gol.jufijo, je vpravičen. Pod : nobenim pogojem Vam nihče ne more pridobiti izvenkvotno vize. Kot poljedelci pa lahko dobite prednost v kvoti, ali tudi v takem slučaju morate precej dolgo čakati, dokler n > dobite vize. Kupiti šifkarto in farmo prav nič ne pospeši vize. Ne ozirajte se na take in enake ponudbe.
MALT SYRUP NAJBOLJŠI.
Zdravniki se že več let pri zdravljenju poslužujejo z velikim uspehom ječmenovega sladnega sirupa. Največ za'e ker vsebuje redi I ne sne. k lue-ko se uživa in je posebno priporočljiv slabotnim ljudetr.. — /a neka:i i*o hrano : posiužu-i ■ m f) n a v a d n ega ječ m en o ve ga jsiadnega sirupa ali ekstrakta, t rim po d-ul^ncmo druge r.esi, da ir.r: k> okus ->v čoko-k .d: ali vanliiji. \ ..nkja je vidi zelo priljubljena radi prijetnega okusa. Zadnje čase pa odjemalci najbolj posegajo po ječmenovem sladnem sirupu, ki se. mu pridene hmelj, kateri
i *k»' ■ n )kus. dasi ne-' o :* grenak. Velika .ie- zahte-- a za ta produkt od pekov, ka-• •• = ' * iz:' • od spodili, ki peče-k.- c!.( i	11 ,rk■.'•') [ se pri-
i ■ \	kio hme-
lju, k: • . ljudje, ; iveči v A-m< riki, prišli d a >oznanja, da je kohemie!- H -p i iavored .Bit"t ^ e er • -ari y Malt naj-; b' kise kvalitete.
— C'*ee)ev, Cel >. — Štiri v--be so e. !.• smrt v ognju, ko
i t pek ar uniči' IV rmaisko hišo, last Adolpha Maiza.
Skrite amer. Slovenca?
ji \^
C anal 6133

Phone Crawford 4124
S š 07-11 Y- .	• ::. k Ck ICAGO, ILL.
"5 i. oma j l : t r^ : v.. z a vsako -vrstne hišne potrebščine"
"PRIDITE, DA S£ SAMI PREPRIČATE".
Sedaj je čas, da si ogledate našo zalogo, če rabite le malenkost, ali kak;no veliko stvar, pri nas dobite vse. — Uijitdno vas vabimo, da pridete v našo trgovino vsak čas. Zelo bomo vpoitevali vaš obisk, kot sosedi.
V sobi, kjer prebivate in kamor peljete gosta, imate radi, da je čedno. Mi imamo veliko zalogo pohištva, ki bo odgovarjalo vašim zahtevam. Leseno ali prevlečeno. Garan-tivaaio, da boljšega ne d: bite za to ceno.
SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director
THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE
Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan.
Phone 439. Sth Street in St. Clair, Sheboygan, WU.
JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš- pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imaraa tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. TeL: 377-J — 4080-W.
Jewelbr
On 1fre C or. 8th Str. and New York m^ Sheboygan, WU.
Merchants & Miners Bank
CALUMET,	MICHIGAN
Glavnica $200,000 V^ ffi)/ft Preostanek $300,000 Nedeljww dobiček........$>50»000.
GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATS02ST, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik.
IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO.
Naša zaloga otročjih vozičkov je popolna, izdelava krasna in moderna, zadnje novosti od 1. 192S. Ponos vsake matere, je, da svojega malčka- pelje na sprehod v lepem vozičku.
PRIDITE POGLEDAT, DA SE SAMf PREPRIČATE.
Armstrongs Linoleum
£or Every Floor m the House
Za. tia imamo veliko zalogo karpetov in drugih preprog. Tu&aJ. označeni Armstrong linoleum prednjači v Ameriki in smo ponosni, d* &a tudi mi- imamo v zalogi, da lahko postrežemo občinstvu z najboljšim. —
"GOVORIMO VSE INOZEMSKE JEZIKE".
Četrtek, 17. maja 1928.
f "I T.' -	; i.-.*'', f Jj i 1J <1	'
AMERHCAha&l gflWfliEC
BSrcfi9
Iz življenja in sveta.
USMRČEN, KER JE DAL ZA-KLATI KURO.
Skoro vsi francoski listi se pečajo s tragičnim koncem i ancoskega poročnika Char-biora, ki je bil zastrupljen pri poveljniku srednje afriške kolonije Dahomeya, ker je dal : klati kuro in jo spečeno sne-clel. Slučaj sam je zelo zani-n *. Kmalu po poslovitvi in priključitvi k Dahomeyevi ko-i jc dal ta poročnik tuje legije Charbier svojemu slugi i;k iz, da bi v naselbini domo-. ;!cev ujel eno kokoš. Hotel si n:; pravi ti obed, ki na j bi bil )< ■ i i - 'ov okusu. Črnec je ujv i kokoš in jo zadavil, led domačim 'prebivalstvom je nastalo vsled tega silno raz-burjenje; k poročniku je prišla ' '.'t uči j? . ki j 3 zahtevala, da ne kokoš vrne. Glavar mu je r a zkladal, d p gre za posveče-i tiea t em ur še je poroč-•■: seved". ffnejal, nagnal ga z revolverj jm,kokoš pa lepo sne-r . C* wri dni je bil nato po-r čnlk Charbier mrtev. Prevar i dognala, da so ga za-, in sicer s sadjem, ka-ei"- filuga kupil pri tem pre-V ]i v.? Oblasti so zaprle • . - ■•.(•".. o katerem jo bilo je 1 >11 "vn cl;m obeda • imeniku. (':-!?/•.ar se je 1 .bliščem iz.'i-ov;:rjal s tem. j a rooi.'kovo smrt povžro-('■ i-) io l:urje meso. Sodišče r ie c-.kazalo, da se je strup |n! ravno v sadju, na kar vi v ir zatrjeval, da ta strup . < povzročiti smrti in je ■ zahtevo sodifCa snedel sam košček dotične zastrupil ene ; ine. Pri tem pa je eden iz-v: d sodnikov opazil gh: varjeni fninacijo, ko [v- z noht"' i! : nvi ») tiste koščke, kjer .i se nahajal strup. Na i~a i i mu je sodišče dokazalo ]• vdo in obsod'lo poglavarja na smrt!!! Radi ene kokoši — dve smrtni obsodbi!
A
KAZNJENEC NAPADEL -N UMORIL PAZNIKA.
"v' kaznilnici v Carstenu pri j se je nripetli strašen oci k. Med drugimi kaz-U :!ci odsedava tamkaj Sletno n mnogokrat prej kaznovani, nevarni zločinec Franc > .vi :enber; cr. Da bi si kazen 'av.; -al in ker se sploh ni mo-
\ v. drugimi kaznjenci razumeti, je Lutzenberger prosil, da bi ga zaprli v posebno celico, kjer se računata dva dneva z • tri dni. Te dni je prišel v celico 581etni pazniški nadkou-; ro'or W o i f g a n g F i r n e d er, d a 1 >i kakor običajno preiskal ce-iieo. — Iiiitzenberger je nam-• cC' . .. večkrat ušel iz raznih ječ. Kaznjenci, ki so pometali h dni k, so e slišali, da je Fir-r.ader iznregovoril s kaznjencem nekaj besed. Kmalu nato so zaslišali obupen padec. Hiteli so v celico in videli, kako je kaznjenec klečal na pazniku in ga besno suval s kratko sabljo v prsi in obraz. Lutzenberger je sedaj skočil na noge in besno vihtel v eni roki nož, v drugi sabljo. Sole večjemu številu paznikov se je posrečilo z revolverji prisiliti Lutzen-bergerja, da je izpustil orožje, nakar so ga vklenili in odvedli \ drugo celico. Dognali so. da je Lutzenberger napadel paznika, ko se je bil le-ta zavihtel na okno, da bi preiskal omrežje, in ga zabodel z nožem. Nato se je razvil na tleh med obema boj na življenje in smrt. Lutzenberger je skušal predvsem polastiti se paznikove sablje, pri čemer je pazniku skoraj popolnoma odrezal roko. Nož je Lutzenberger vtihotapil v celico iz delavnice.. — Paznika so odnesli iz celice mrtvega.
-o-
Širite amer. slovenca i
ZDRAVJE POGOJ VSAKEMU USPEHU.
Angleški jezuit W. J. Lock-ington navaja v svoji knjigi "Po telesni izobrazbi k duševnj moči" zanimive zglede iz zgodovine, ki kažejo, da morejo računati na velike uspehe v življenju le ljudje krepkega zdravja.
Eden največjih mož vseh časov je Sokrat, čegar duh še danes deluje na človeštvo, dasi je živel pred 2300 leti. O njem beleži zgodovina, da se je znai najbolj postiti in da je prenesel vojaško hrano; bil je silno močan in zdrav ter je po telesni žilavosti prekašal vse mo-! ške.
Sokratov učenec Platon je zastopal mnenje, da je mož, ki je izobrazil samo svojega duha, ne pa tudi svoj*} telo, po habljenec. Sam je bil krepko raščen, vztrajno je telovadil in dosegel tako moč in gibčnost, da je pri istmičnih igrah tekmoval za nagrado.
Slavni govornik Demosten je hodil in tekel vkreber, da bi si okrepil telo. Neki prijatelj ga je bil namreč opozoril na vzrok njegovega prvotnega neuspeha : "Ti svojega telesa ne vadiš za delo na govorniškem odru in tvoj govor je vsled tvoje vnema most i in do-
brovoljnosti slaboten in truden."
Eden največjih rimskih govornikov, Ciceron, je bil v mladosti šibke rasti in slabotnega glasu in njegova viharna du-ševnost je telo kmalu popolnoma ugonobila. S smotrenim vežbanjem si je nato organizem okrepil in si pridobil toliko zdravja in moči, da je bil kasnejšemu velikemu delu in naporom kos. V svojih spisih pravi na nekem mestu : "Edino-le vežbanje ohrani duševni polet in svežost." — Tudi Cice-ronov glas še danes doni preko sveta.
Ciceronov sodobnik Julij Cezar je bil telesno nedostatno obdarjen, kar ga je zelo oviralo v njegovih načrtih. Skušal se je okrepiti z vojnim življenjem, z dolgimi pohodi in pri-p roe t o hrano. Da je uspel, pričajo njegovi čini.
Novodobni Cezar, Napoleon Veliki, je bil "mož iz kamena in železa, ki je 16 in 17 ur vztrajal v sedlu in mogel več dni zaporedoma korakati brez počitka in miru, mož uren in okreten kakor tiger". Mailland ga opisuje kot "izredno močnega, lepo raščenega, 170 cm visok etra m o Z a Napoleonov rek je bil: "Prvo, kar mora imeti dober general, je dobro zdravje." Njegov veliki nasprotnik Wellington je malo jedel in mnogo hcdil.
Slavni angleški državnik Gladstone je vsak dan vežbal svoje telo. Tako je dosegel, da je mogel v letih, ko je velika {večina njegovih vrstnikov že bila v grobu, drugi pa so kot
slabotni starci čakali smrti — vlatlAti veliki angleški narod. Silni govor, s katerim je zaključil drugo branje home rule bill, je imel v svojem 84. letu. Takrat je preveval tega starčka še tolik ogenj, da se mu parlament ni mogel upirati. — Gladstone je utrjeval svoje telo z vežbanjem in hojo. Vsak dan se je izprehajal po dve uri, pa naj je bilo lepo ali slabo vreme. Ko je bil 80 let star, je posekal hrast, ki je imel 1.20 m v premeru.
Horace Greeley je rekel o sekiri: Sekira je najbolj zdravo orodje, ki ga je človek kdaj vzel v roke. To velja posebno za ljudi, ki so v svojem poklicu prisiljeni, da delajo sede. Sekira potegne rame nazaj in razširi prsni koš in pljuča. Ako bi mogel vsak mladenič in mož od svojega 15. do 50. leta vsak dan dve uri vihteti sekiro, bi bolezni prebavil kmalu izginile in tudi revmatizem bi postal redek. Sekira daje duhu ravno dovolj posla, da se ne udaja sanjarenju ali težkim mislim, dočim ima vsaka mišica v telesu dovolj napora in vežbe.
Namesto sekire imamo dane? razne športe, ki pa imajo le slabo stran, da si le prevečkrat zasužnjijo duha in tudi telesu ne nudijo enakomerne zdrave vežbe.
RAZVOJ ZAVAROVANJA.
Zavarovanje (insurance) je neka vrsta pismene pogodbe med strankama. Ta pogodba se zove polica. Pogodniki so: zavarovanec, ki plačuje gotovo

je že odkar ste obiskali sorodnike ali prijatelje v naslednjih krajih?
TVT ATRAV1TE načrt zdaj! Ali pa povabite <
vaše ljudi, naj vas obiščejo. North Shore Line vlaki vozijo iz središča mesta (heart of the loop) vsako uro proti Milwaukee, Racine in Kenoshi. Tudi bolj pogosto v druga mesta (glej listo). Cena je nizka. Nobenih ovir na potu. Greste kadar hočete in se lahko vrnete o pravem času.
IX vet pripravnih postaj jc v.a znamenite Sk.ikie Vallev. kjer ;tfraj<> ^olf. IzU; v St. Mary's of the Lake. Fort Sheridan. Great T-akcs. a!i v druf?e krajo ob Fox 1-akt- :i!i južno v Wisconsin "deželo jezer". Iz vsake North Shore i>o-staie n~pravite izlet s svojo družino.
Cc živite v bližini Rap-'d Transit Lines (the "L")'se lahko neljete naravnost do X'orth Shore Line Station. Jc šest postja na South Side "L" poles tistih, ki so na nadulični nrojji na 223 South Wabash Ave. (Wabash in Adams), in \orth Side p.'s'oje r-i Grand Avenue, Wilson Avenue, in Hovard Street na "L".	f
Za na deželo nvezo s Motor Coach.
Redna motor roach zvczp ?. North Shore Line vlaki v Wa ice^anu ali Libertvvillc do —
Fox Lake Antioch Lake Zurich Wauconda Channel Lake Lake Villa Woodstock	Gurnee
McKenry	Deerfield Northbrook Techny
I/ Kcnoshe motor coaches vozijo do Powers Lake, Silver Lake, Paddocks Lake, Twin Lakes in Lake Geneva. Kamorkoli hočete iti, pokličite nas na telefon. Central 8230 dobile boste uljudna pojasnila.
^ 1	PROSTI URAD
f/m t I	ZA INFORMACIJE.
j "S
Outing and Recreation Bureau V" "a 7" Adams St. se oskrbuje za-oux»at!\ IV*«««	stonj za izletnike, ki želijo informacij
uiuu.\Vr.„,-,,	za izlete v razdaljo do 100 mili od
wu.A ttr,"" stanejo pojasnila. Phone State 0080 V^IiTi-«« Chicagc. Eksperti vam pomagajo, da ^.thtlluA	lahko dobite potrebna pojasnila za
jL*Tr\ yT'" najnižjo ceno in kje jc najboljše za iz-'»V-,Ini^ 5ete- trajajoče Ie en dan. kakor tudi za daljše. Vse pojasnila dobite, kje se lah-Ivjmj. ko najbolje zabavate na prostem, ali V«* v mestih, kamor najiažje pridete z H^S -North Shore Line. Prav mc vas ne ah pridite v urad. Zaštosij illustrirane i	LjCjJ mape.
\	v* uir novrt *j xn f	-
\ M6M P4 C8VT; ■	/	-
Milwaukee Racine Kenosha Winthrop Harbor Zion JVaukegan North Chicago Lake Bluff Lake Forest Ft. Sheridan Highwood Highland Park Ravinia Glencoe Hubbard Woods Winnetka Kenilworth
Wilmette « Liber tyville J Mundelein J Northfield 1 Glenayre Briergate "} Woodridge
Chicago North Shore & Milwaukee Railroad Co.
The Road of Service
Downtown Station: 223 So. Wabash Ave. Uptown Station: Wilson and Broadway
Howard St. "L" Station
Telephone Central 8280
Outing and Recreation Buraau—Consolidated Ticket Office, 72 W. Adams Street
pristojbino, takozvano zavarovalnino ali premijo, in zavaro-valec, ki jo prejefcia. Za to premijo se zavarovalec obvezuje, da nadoknadi zavarovancu vsako zgubo, škodo ali nezgodo, ki bi se pripetila v slučajih, navedenih v pogodbi.
Imamo dokaze, ida so starodavni trgovci v Daljnem vzhodu poznavali neko jako primitivno obliko zavarovanja proti gotovim vrstam zgube. Oni so prevažali svoje blago potom karavan do pristanišč ob Sredozemskem morju, od koder so po morju razpečavali po za-padu in prakticirali so neko vrsto zavarovanja, da se zavarujejo pred zgubo blaga na poti. Kako je to bilo, natančno ne vemo, ali gotovo je, da je neka vrsta zavarovanja obstojala že pred 2500 leti. Pomorščaki so prevzeli ta način zavarovanja od karavan, in tako se je razvil način zavarovanja, ki je znan pod imenom general average. To pomorsko zavarovanje so trgovci otoka Rodos razvili do popolnosti, in Grki in Rimljani so ga tudi prevzeli. Ta vrsta zavarovanja se je nanašala le na zgubo za časa prevoza.
Zgodovinski zapiski o kasnejšem razvoju zavarovanja popolnoma nedostajejo do 12.j stoletja, iz katere dobe imamo zgodovinske prepise o zavarovalnih pogodbah italijanskih trgovcev. Še vedno edini način zavarovanja je bilo ono za škodo tekom prevoza blaga. Razni srednjeveški cehi ali o-brtniške organizacije so sicer imele neki sistem vzajemne pomoči, ki pa ni bilo zavarovanje v pravem zmislu besede. Ako je članu hiša zgorela in je ni mogel zopet zgraditi, so mu morali drugi sočlani pomagati. Ako pa je imel zadostna sredstva za ponovno gradnjo pa pomoči ni dobival. •
NAZNANILO in ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je Bog poklical k sebi našega ljubečega sina, v nežni mladosti, star je bil enajst let. Umrl je 29. aprila opoldne, pokopali smo ga 1. maja. Pogreb se je vršil s peto sv. mašo ob 10. uri iz cerkve Sv. Marije. Pokojni je bil dolgo časa na bolniški postelji za srčno boleznijo, bil je v St. Mary's bolnišnici; štiri mesece pred smrtjo je trpel tudi za vodenico. Revež je bil v resnici usmiljenja vreden.
Prav prisrčno se zahvalim č. g. župniku Cirilu Zupanu in če. sestram za njihov trud, ker so se šolski otroci udeležili po-•greba in sv. maše. Lepo se zahvalim Mr. Butkoviču in Mr. Grmu za trud, ker sta tako lepo otroke v red dajala; hvala tudi za avtomobile in za vence, ki so jih darovali naši krstni botri Frances in Anton Gornik, hvala lepa Joe in Mary ter družini Storcer in Joe Bra-dič, lepa hvala Joe in Mary Fricel ter Jennie in Mary Fab-jan, lepa hvala našemu društvu "Slovan" za venec in hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in so spremili pokojnega na zadnji poti. Hvala Justi Jarc, ki je nabirala za sv. maše in vseift, ki so kaj darovali. Hvala šolski mladini, ki je darovala za sv. mašo. Lepa hvala vsem dobrotnikom, ki so hodili v bolnišnico ga bbiskovat, kjer je ležal v bolezni in ga tolažili. Hvala Jennie Jarc, Mary Slak, France Gornik in Anton Gornik, Urban in Jera Papeš, Jennie in Anton Bronovič, Joe in Mary Fricel. Prav lepa hvala vsem dobrotnikom, naš sinček bo molil v nebesih za Vas. — Ti pa dragi moj sinček, počivaj v miru, naj Ti sveti večna luč, odpri naj vrata nebeški ključ, pridi tudi k nam Jezus na pomoč, Križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: Johana in John Storcer, starši; Krist, Johni, Toni, Rudi, bratje; Anie, Genevive, -Angela in Dorothysestre. Pueblo, Colo., 15. maja 1928.
Drugo zanimivo sredstvo, da se pomaga oškodovance, kateri sistem je bil jako v navadi v Evropi, je bilo takozvano cerkveno pismo ali kraljevsko pismo. Ako je človek trpel škodo radi požarja ali pogina živine ali radi kake velike nezgode, je moral razložiti svoje stanje pred poklicano oblastjo. Ako so tam po preiskavi našli, da je zguba zares težka in da treba pomoči, izdajali so mu tako pismo. To pismo se je potem prečitalo v cerkvah in nabirale so se miloščine. Tiuli v Združenih Državah je bil ta način pomoči v rabi v ranih kolonijalnih časih.
Hesnično zavarovanje proti ogpju je bilo osnovano na Angleškem po velikem požarju v Londonu 1. 1666. Od tega dne datira zgodovina in nadaljni razvoj zavarovanja proti ognju. Dasi je bilo zavarovanje na življenje v praksi celo stoletje poprej, vendar je prišlo do uspešne ustanovitve te oblike zavarovanja na Angleškem še leta 1760. Razvoj je 1 >i 1 potem velikanski. Izum tega načina zavarovanja je bil velepo-memben, kajti človek je z njim i iznašel način, da obvaruje r svojce pred zgubo v slučaju ^ svoje prerane smrti.
I Resnična zgodovina ameriškega zavarovanja začenja z ustanovitvijo prve zavarovalne j družbe proti ognju v Philadel-phiji 1. 1752. V isti državi so nekoliko let kasneje ustanovili prvo društvo za zavarovanje na življenje. L. 1792 je bila, ! tudi v Pennsylvaniji, ustanov-j ljena prva delniška zavarovalna družba proti ognju. Iz te'i
SPOMIN
obletnice smrti mojega soproga FRANKA BERCE, ki je u-
mrl dne 17. maja, 1927. Dragi, odšel si od nas, a ne boš pozabljen. saj duh Tvoj živi med nami. Tolažimo se s tem. da vidimo se zopet nad zvezdami.
Žalujoča žena in otroci. Wheatridge, Colo., 17. maja 1928.
skromnih početkov se je z razvojem dežele razvilo današnje velikansko zavarovanje v Zdr. Državah.
Vzemimo na primer zavarovanje proti, ognju. Bogatstvo Združenih Držav se danes u-radno ceni na 320,000 milijonov dolarjev. Zavarovana svo ta proti ognju znaša 160,000 milijonov. Seveda, velik del naravnega bogastva, kot vu 1 4 in zemlja, ne morejo biti zavarovani proti ognju. Iz tega sledi, da se je zavarovanje v Združenih Državah razvilo do stopnje, ko je vsak kos lastnine zavarovan proti ognju.
Zavarovanje se deli v petero skupin. Po redu, kakor so se razvila, zavarovanje so sledeče vrste: Pomorsko, proti o;r-nju, na življenje, proti nezgodam in jamstvo (surety).
Pomorsko zavarovanje (marine insurance) je ona vrsti zavarovanja, ki se omejuje na škode, ki nastanejo vsled vzrokov na morju, t. j. zavarovanje se izplača, ako se je blago izgubilo ali poškodilo na časa prevoza na morju.
Zavarovanja proti ognju (fire insurance) pokriva jo z mi bo provzročene po "sovražnem" ognju. Tjiko na pr. ne iz plač;-je se odškodnine, ako kruli zgori v peči. Ako pa ogenj v peči zažge predmete okolo poči, tedaj se govori o sovražne n ognju in zavarovanec ima pr -vico zahtevi' •
Zavarovan ie	živi jo?.'
'Life insurance) i/'1 ■ -ti prerani smrli. V svojem začetku in skozi nekoliko desetletij to je bil edini način zav;.-(Dalje na 6. siru ni. >
PRODAM
posestvo v fari Mir'a Peč, 1 je v dobrem stanju in bi l»i! • zelo pripravno za kakšnega A-merikanca, ki bi rad živel * starem kraju. Posestvo je na. zelo lepem kraju in cena j nizka, samo SI 500.
Za pojasnila vprašaji Franku Nagel, 315 Scott St., i Milwaukee, Wis.
Naznanilo*
Slavnemu občinstvu v Jolietu in okolici se tem potom prav uljudno naznanja, da bo pogrebni-ški zavod TEŽAK in J EN CO, 209 Indiana Str., Joliet, Illinois, tudi za naprej posloval in oskrboval vse v pogrebniško stroko spadajoče posle ravno tako in pod istim imenom kakor do sedaj.
Vsem prijateljem in znancem se za v preteklosti skazano naklonjenost prav iskreno zahvaljujemo in se priporočamo tudi v bodoče. Naše geslo je: Zmime cene, točnost, postrežlji-vost in vljudnost.
TEŽAK in JENCO,
per MRS. JEAN M. TEŽAK, 209 Indiana Street, Joliet, 111.
Nazuanilo*
Cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici se tem potom naznanja, da cvetličarska obrt TEŽAK FLORIST, 209 Indiana Street, Joliet, 111.,
bo tudi v bodoče poslovala in oskrbovala vse v to svrho spadajoče posle pod istim imenom, kakor do sedaj.
Vsem našim dosedanjim prijateljem in znancem se za preteklo skazano nam naklonjenost prav prisrčno zahvaljujemo in .se priporočamo tudi v bodoče.
TEŽAK FLORIST,
per MRS. JEAN M. TEŽAK, 209 Indiana Street, Joliet, 111.
Sfawiff
AMERIKAH SIP TOVEWBP
Četrtek, 17. maja -928.
Džungla
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
Ni bil mrtev. Le onesvetil se je od strahu in nenadnega padca in je prišel k zavesti prav tedaj, ko ga je straža našla pod drevesom.
Krilil je z rokami, kazal nazaj v gozd in kričal. In vsi krog njega so v razburjeni zmedi kričali in vpili in mahali z rokami.
Peljali so Kulongo k njegovi koči. Prav tista je bila, ki jo je obiskal Trzan. Kulonga je vstopil in z njim nekateri njegovi tovariši.
Trenutek pozneje so se -prestrašeni kriki oglasili v koči in vsa družba je v divjem neredu planila ven. Vse je letelo na kup..
Spet so krilili z rokami, kazali na kočo, klepetali in govorili nerazumljive reči. Naj-pogumnejši so stopili k durim in pogledali v kečo, pa se koj umaknili.
Končno se je prikazal na ulici starec sivih las, ves obložen z okraski in zavit v haljo. Vse se mu je spoštljvo umikalo.
Mbonga je bil poglavar rodu in oče Kulon-£ov. Stopil je v kočo.
Nekaj časa je vladal molk.
Nato pa se je Mbonga spet prikazal med durmi, jeza in obenem strah in groza sta mu gledala iz starikavega obraza. Par besed je rekel zbranim vaščanom in v hipu so se vsi razkropili po kočah in ulicah ter se lotili iskanja.
Seveda so koj našli prevrnjeni kotel pod drevesom in opazili, da so izginile puščice.
Nov krik in vik je nastal, pa se kmalu u-maknil grobni tihoti. Molče in vsi prestrašeni so se zbirali črnci krog svojega poglavarja.
Nečuvene reči so doživeli in videli. Kulonga je pripovedoval, da ga je nevidna moč hipoma vrgla na tla in ga dušila, da je skoral umrl, v njegovi koči so našli vse v največjem neredu in puščice so izginile.
Črnci so bili pogani in vsled tega silno pra-znoverni. Zli duh džungle da je obiskal njihovo naselbino, tako so zasodili, jezen je, da mu niso še ničesar darovali in da so se brez njegovega dovoljenja naselili v njegovi džungli. Potolažiti ga bo treba —.
Tako so ugibali, molk je legal na vas in plašno so begale njihove oči na vse strani, kot bi vsak hip kje hotele zagledati jeznega "duha džungle".
Trzan jih je dolgo pazoval in gledal. Njihove govorice ni razumel, njihovo obnašanje se mu je zdelo čudno in smešno.
Končno se jih je naveličal, solnce je bilo že visoko, gladen je bil in daleč je še imel do doma.
Obrnil se je tesno, stisnil ukradene puščice v pazduho in se zavihtel v veje —.
XI.
Trzan reši življenje črninu in premaga Kršaka.
Bogato obložen s plenom se je vračal tisti večer Trzan k svojemu rodu.
Radovedno so se zbrali mladi in stari krog njega in ves ponosen jim je razkazoval Ku-longov lok in ostre puščice. Vse ga je občudovalo, le stari Kršak je godrnjal. Zaviden je bil in ljubosumno so se mu bleščale majhne oči izpod nasršenih obrvi. Iskal je priložnosti, da uniči tekmeca, ki je postajal neva-
ren njegovi poglavarski časti in njegovemu ugledu.
Trzan pa se ni mnogo zmenil za njegove
sovražne poglede.
Koj ob prvi zori drugega dne je začel strelske vaje z lokom. Izprva je seve zgrešil z vsako puščico, pa ko se je nekaj dni neumorno vadil, je že zadel tupatam in črez dva meseca je bil izvrsten strelec. Saj tudi ni imel drugega posla, ko da se je vadil. Le škoda, da mu je sčasoma puščic zmanjkalo.
Tiste dni se je pasla Kršakova čreda ob o-bali. Claytonov sin je le prerad porabil priliko, odložil lok in puščice ter šel v kočo brskat po knjigah in predalih.
Tistikrat se je tudi zgodilo, da je našel v kotu nekega predala zaklenjeno pločevinasto škatlo, ki je dotedaj, kdove kako je bilo, ni opazil. Ključ je tičal v škatli in po nekaterih ponesrečenih poizkusih jo je odprl.
Našel je v njej obledelo sliko mladega moža, tenko zlato verižico in navesek, okrašen z diamanti, nekaj pisem in drobno knjižico.
Trzan je vse te reči z velikim zanimanjem ogledoval.
Najbolj mu je ugajala slika. Kazala je o-braz dozorele moške lepote, odkrit in odločen, pa obenem dobrosrčen, skoraj nelen in mehek. Sive oči so se prikupijivo smehljale.
Dolgo, zamišljeno je zrl Trzan na sliko, nepoznano hrepenenje mu je leglo na dušo, čudno ga je vleklo k sliki —. Le nerad »jo je odložil, da bi si ogledal še druge zaklade.
Zlata verižica z naveskom mu je zelo ugajala. Koj si jo je obesil na vrat kakor je videl, da črnci nosijo svoje okraske. Čudno so se bleščali diamanti na njegovih rjavo ožganih prsih.
Pisma so ga manj zanimala. Pisanih črk ni bil vajen, le s težavo jih je bral. Kmalu je spet shranil pisma nazaj v škatlo.
Lotil se je knjige.
Vsa je bila popisana. Skoraj do zadnje strani. Pa ko jo je hotel brati, se mu je zgodilo kakor s pismi. Povrh pa tudi besed ni razumel. Naučil ?e je sicer, kako je treba rabiti slovar, pa ko je šel vanj iskat neznane besede, je na svojo veliko žalost in iznena-denje opazil, da ni v njem nobene teh čudnih, pisanih besed.
Ubožec —!
Ni vedel, da drži v rokah, kar je najdražje otrokom — spomin na rajne stariše, očetovo sliko, zlato ovratno verižico materino z njeno sliko v navesku ter očetova pisma in njegov — dnevnik. ' Držal je v rokah ključ k skrivnosti svojega življenja, odgovor na premnoga pereča vprašanja, ki so kmalu za tem stopila pre-denj in mu zadala toliko skrbi in žalosti —.
Pa kako naj bi vse to vedel —. Slika ne govori in dnevnik je bil pisan francoski. Lord Greystoke je imel navado, da je pisal svoje spomine v francoskem jeziku.
In Trzan se je učil brati le angleščino —.
Obdržal je verižico z naveskom na vratu, knjige in sliko pa je djal nazaj v škatlo, jo zaprl in spet shranil v predalih.
"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe«
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlagajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika D* Arcy poslopje, 2. nadstropje	itv. sobe 204
Pboner 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Preiskava in ocen«
BREZPLAČNO
ženska postreznica
Odprto: od 9. v jntraj d**
F "BČSf,
V MKUHO
«KI 10. zjutraj df 12. opoludno.
RAZVOJ ZAVAROVANJA.
(Nadaljevanje s 5. strani.) i
i
rovanja življenja. Police so se izdajale in izplačevale le v slučaju smrti. Kasneje pa so uvedli druge oblike, kakor "endowment policy-', v katerem slučaju zavarovanec dobi svo-to, na katero je zavarovan, po preteku gotove dobe (10, 15 ali 20 let) oziroma, ako poprej umre, dobijo dediči takoj vso posmrtnino. Na ta način se je zavarovanje Kombiniralo s štednjo.
Zavarovanje v slučaju nezgode (casualty insurance) je
splošen izraz, ki vsebuje vse vrste zavarovanja, ki niso zu-popadene v prejšnjih oblikah. Ta del zavarovanja vsebuje kakih trideset raznih oblik. Med glavnimi so avtomobilska zavarovanja, zavarovanja za delavske nezgode, "liability" itd. Tudi nekatere manjše vrste spadajo med "casualty insurance", kot zavarovanje proti vremenu, zavarovanje izlo" i benih šip, parnih kotlov itd.
Kar še tiče zavarovanja proti , nezgodam delavcev, je isto za-j konito uvedeno v 13 državah, ! nekje je obligatorno, nekje pa, ako stranke tako hočejo.
SLOVENCI V JOLIETU iN OKOLICI POZOR!
Nove kise
Nave h;še
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočamo, kadar potrebujejo stavbinskega kontrak-torja, bodisi za hiše ali kaka druga poslopja. Preskrbimo načrte in vse, kar je potrebno za zgraditev vašega doma. Delo jamčimo. Gradimo nove moderne hiše, kakoršnokoli želite in si je izberete. — Ako nameravate zidati in postaviti si novo hišo,, ali pa staro prenoviti, pokličite nas in vprašajte nas za ceno in nasvet. Se javnosti priporočamo!
^atfiew Gregory § Bros.
1222 BROADWAY STREET	JOLIET, ILL.
Telephone: 3943
Pred ognjem in tetovem.
nase varnostne skr*. njice vedno varne V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papir je, zavarovalne police zemljišl.e prepise, bon de in sploh vst. kar jf vredno. hraniti Iste sc va vam vedno dostop ne med uradnimi ui h mi od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini zn S3 na ieto. Ključe hranite vi. tiko da brc? vašetfa ključa skrinji- < nikdo ne niora odpriti Tudi so Vam na r::* pola^o brezplačno privatne sobice, kier lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižeto obrestne kupone na svojih bondih.
Naši uradniki so vam z veseljem na razpolag pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kr-jih obrestna men je višja od navadnih vlog in kojin varnost \ am ne bo delaii skrbi.
V vseh denarnih zadevah obrnite :-e z zaupanjem do na* Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000 00
JOLIET NATIONAL SANK
CHICAGO & CLINTON STS..	JOLIET, ILL
Wm Redmond, predsednik	Cp:-s G. Pierce.
Joseph Dun da, pomožn. ka«««_•___
Phones: 2575 in 2743
Anfosi Nemanich ^ Sov
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V TOT TFT' IN AMERIKI
USTANOVLJEN L 189S
Nm razpolago noč in dan. — Najboljš« avtomobil. •• be, krste in ženitovanja — Cene zmerne
1002 — N. CHICAGO. ST	JOLIE'1. 1JLA.
GOSPOBiUEyjeUgTO '
so prepričane, da dobijo pri men* g najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO
V zalogi imam vedno vsake vrste g sveže ali suho prekajeno mesc te> vse predmete, ki spadajo v mesar .	sko in grocerijsko obrt
JOHN N. PASDERTZ
COR CENTER & HUTCHINS STS.	JOLIET ILL
Chicatro Telefon 2917
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland. Ohio
TELEFONSKA SLUŽEA DAN TN NTOČ '
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road - Phone Eddy 584i?
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Zabarikadira.no.
V Barikadah stoji: "Ljudje so pač taki, da ne moremo vsem zabiti v glavo novih nazorov in socializma, in jih naborno še sto iet, dokler f.arod sam ne odpre oči . . CieJ«. -.ociaiizrna štima, da se ljudem v glave zabija po receptu: Willst du nicht rneir. Brudei sein, so sehlag ich Dir den Schiidel ein . . ., mnogo izkušenj . . štima tudi, da še v sto letih zabijanje ne bo dosti izdalo. Nikakor pa ne štima, da | bi bile oči naroda zabarikatli-, rane, ako zabijanje rima uspeha. Narodu so ^e oči odprle, in kjer so odprte, tam za zabijanje niti tisoč let ne bo zadosto-ivuoi oči odpri, je za-barikadiran proti vsakemu za-■ j a n ju.
i i'dr. j?.va ?
() Radičevem «hcdu v Splitu v o ^ovor1'1*. Z Dalmacijo bi padla vsa Hrvaška in t'idi Slfv?r*i*i P"Ocvcta ima izviren iz c.n!i<in na kor.eu je i 7T?r ilen	1:: "Dalmacija
r>n i« s tnm nocta!a tudi dobri i:- "o-iesijiva trdnjava proti B^orracV v rokah hrvatskih •-metov in samostojnih demo-j krstov."
i Stvar je sicer notrnnjepoli- j j tičnega značaja in bolj dnev-ne«T pomena, ker stranka se veseH,	je mop-Ia nasprotni
stranki s kakim sijajnim «ho-dal', ns	na
nii;če rad ne misb\ ako plava v vodi trenutnega uspeha. I Ampak značilna izjava ima ' globokejšo korenino. Ko bi šlo . za golo politiko, nai se veseli-' jn ir. delajo" trdnjave, kakor 1 jim je drrgo. Pri Dalmaciji se na utegne nekoč izvršiti 1 n "-ki n^pad. o knterem .ie tudi Radič na shodu govori1. Kdo bo v)om?g?l, ako Mussolini napa-
? A' Ch?c?.'m pri P-'O'veti rekli, naj si pomagajo tist\ ki o Uri. Ho. ^e . . potem je že
i vso izTuhlieno. RMd'č >e nekai
i , .
'govoril o R". -ni i " o BeWar'ji He. he . . . Ruski čifuti bnd~ našli se lepši izgovo" o ? one^a v Chicagu. Bolgnri so pa tako j pod Mussolini jevo kapo. P.oga-1 mi, pač Srbi naj bi pomagali. Fe he . . . Ne ven, kaj ima Radič proti Peorradu, niti ne, kaj ima Pribičevič . . . Ampak, če imajo še take tehtne pritožbe, bi morala biti njih orva skrb, da bi se s Srbi na kak način po-iravnali, ker Dalmaciji more inriti kaka nomoč edinole od :Srbov, F.ij Jugoslavija ne pride • -o"-:ev, ko se je niti ne pri-Viizna.
Slepo pa je zdaj v*e zn ne-v.nrnort. in veliko je veselje le ie D.i!nr:va postala dobrr.
The
Will County
National | Bank |
i)^	fl l lNOi^ ,
i i
_	,,,	, J-! ovf »Iti, ;r
viojit tei p&iili". r,» v*t .Jfile «>et&
<AptUl m preo*taoftk
$300.00000.
!	__________ I
: ]
C. E WILSON, ored.-ed j
Obisku ite svoje domače gledališče
"THE REXM, Kamor zahajajo vsi prebi« vale i mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave.
in zanesljiva trdnjava, ne proti Mussoliniju, temveč proti Beogradu. Ko bi le signer Mussolini prehitro ne izvedel za to — papirnato trdnjavo!
■J
Komu je pomag2.no ?
Za razumno živinorejo je treba dobrih pasem, drugače gre ta važna panoga gospodarskega ž!\ljenja rakovo j)ot. — Rusija je imela krasne konje. Morda jih še ima? Mogoče. Čitam pa, da so biii izredno krasni plemenski konji arabske pasme "nacionalizirani", in zdaj so prava kljuseta, vpreže-na v kmetske gare. Za trenutek so prišli kmetje do lepih konj, zdaj imajo sestradane T.rhe, vaj bo s konjsko pasmo jutri, kdo se za to pobriga? Gospodarstvo gre lahko tudi rakovo pot.
Ruska metoda.
Nekako obstoja še danes ta metoda v Rusiji, dasi v drugi obliki. Carski absolutizem se je izpremenil v boljše viški. Včasih metoda postopanja ni ravno napačna.
Slo je za železnico med Pe-trogradom, zdaj Leningradom, in Moskvo. Obravnav ni bilo ne konca ne kraja. Pred carja Nikolaja so prihajale deputa-eije, eno so prosile za železnico. druge protestirale. Inže-nerji so predlagali načrte, preračunavali strošte itd. Car je bil že sit. Ko mu zopet pride inzener z novim načrtom, uka-!že car prinesti zemljevid. Nato j vzame ravnilo, naredi ravno čilo med Leningradom in Moskvo in veli: "Tu naj se zgradi črta". Naknadno se je izkazalo, da je bila to najboljša rešitev.
Morda bi tudi pri nas tak-1 metoda vsaj tu in tam ne bila napačna.
Zv nasin ob reki Colorado j (Boulder Dam) se prekarjajo I že lotci. Med tem gre voda v 'Pacifik, poplava preti, nama-'kanja ni, električna sila se ne more uporabiti . . . Zasebni žakli, ki so brez dna, bi se radi napolnili. Malo ruske meto-!de bi zadostovalo, pa bi bilo ' veliko pridobljeno.
-o-
— Mexico City, Mehika. — Mehiško notranje ministrstvo je izdalo ukaz za deportacijo iz Tapachula, država Chiapas dveh katoliških duhovnikov in devet redovnic.
KAKO SE JE IZNE-BILA REVMATIZMA
Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 D.-ivis Ave.. F-101, Bloomington, II!.. ako hvaležna, da si prizadeva, kjer le niort*. še drugim trpečim povedati, kako se iahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu.
Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta osrlas in pa pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav 7 veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite.
Vsaki Čas in minuto
dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnih. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik 1916 W. 22nd Street
Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/4U.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila sa premog — drva in preva-fonie pohištva ob času selitve.
Pokličite Telsfon: Roosevelt 82ZL
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 st Placc. Chicago, OL