Zadovoljivo poslovanje
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja gen. direktor ZP Iskra
VLADIMIR LOGAR
© Kako ocenjujete letošnje poslovanje?
Poročila kažejo, da je bilo poslovanje zadovoljivo. Letos, ko je vrsta industrijskih podjetij v kritični situaciji, je dosežen rezultat pravzaprav pozitiven za Iskro. Ko smo sprejemali naš gospodarski plan za letošnje leto, so bili nekateri krogi celo mišljenja, da bi bilo koristno, če izvršimo rebalans. Kljub pesimizmu smo sprejeli predlagani gospodarski plan v celoti. Nekatere postavke sicer niso povsem realizirane, vendar večji del iz objektivnih razlogov, pred' vsem tržne situacije v Jugo-
Glasujmo za izenačitev pravic zdravstvenega varstva delavcev in kmetov
Zahteve po združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja so že stare. Predvsem je na to opozorila že 3. seja konference ZKS, ki je v sklepih med drugim zahtevala, da je treba odpraviti razlike med delavci in kmeti na področju zdravstva. Prvi so korak v tej smeri storili v Norem mestu, kjer so že pred meseci po uspelem refe-ttndumjr združili obe zavarovanji.
Po podatkih skupnosti zdravstvenega zavarovan ja delavcev in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov se je število nosilcev delavskega zavarovanja v zadnjih desetih letih povečalo, število zavarovanih oseb kmečkega zavarovanja pa'se je v tem obdobju dokaj zmanjšalo. Čuti sc mofan odliv kmečkih zavarovan-ecv, ki pa sc kaže tudi v upadanju kmečkega prebivalstva.
Ker prehajajo iz kmečkega v delavsko zavarovanje predvsem mlajši ljudje, ki so sposobni za delo, je jasno, da ostanejo v kmečkem zavarovanju predvsem starejši ljudje.
Kmetijstva ne bo mogoče posodobiti in kmetom omogočiti boljših pogojev za delo, če bodo na podeželju ostali le ostareli ljudje. Sodobno kmetijstvo potrebuje zdrave l judi, vendar bi takšen kmet moral imeti enake pravice in možnosti do zdravstvenega varstva, kot jih ima delavec.
Člani kolektiva podjetja Iskra bodo glasovali 20. novembra. Obstaja prepričanje, da se bodo vsi odločili za izenačitev pravic zdravstvenega varstva delavcev in kmetov in s tem podprli stališče III. konference ZKS o odpravljanju socialnih razlik.
slaviji oz. zaradi manjše likvidnosti posameznih organizacij. Računi kažejo, da je sedanja stopnja rasti nekoliko hitrejša kot je bila v prvem polletju, čeprav ne bo postavljeni plan proizvodnje v celoti izvršen.
@ Kaj menite o zaposlovanju v tem obdobju?
Glede politike zaposlovanja lahko ugotovimo pozitivno smer intenzivnega zaposlovanja oz. je v mejah, ki jih predvideva naš gospodarski plan, kljub temu je stopnja rasti proizvodnje dokaj večja, kar kaže, da tudi ta stopnja deia v mejah, ki smo jo postavili v letnem planu.
@ Smatrate, da so bila delilna razmerja upoštevana?
Glede OD moram reči, da je v večini tovarn predvsem prevladoval racionalni odnos in sicer v tem smislu, da so samoupravni organi in vodstva posameznih organizacij vodili stalni zadevni račun oz., da niso pustili odmikanja od postavljenih delilnih razmerij, kar pomeni, da je delež OD v dohodku ostal v mejah, ki jih je naš plan postavil. Celotna Iskra se - drži postavljenih delilnih razmerij, kar je zelo pomembno, so pa seveda nekatere tovarne. ki so odstopale, zalo je bil na zadnji seji DS ZP dan apel, - da vsa samoupravna vodstva in uprave posameznih organizacij vodijo politiko dogovorjenih delilnih razmerij.
© Kaj menite o doseženem dohodku?
Mi smo ustvarili zadovoljiv celotni dohodek, vendar je na ta rezultat vplivala korektura cen nekaterih naših •proizvodov. Težko je točno reči kakšen je ta odstotek. Glede na celotno situacijo, kar zadeva dobiček ali pa
(Dalje na 6. strani)
Interno posojilo v Iskra Commerce
V vseh enotah ISKRA COMMERCE so imeli 6. t. m. referendum, na katerem naj bi se člani delovnega kolektiva odločili, ali so za ali proti internemu posojilu. Družbenopolitične organizacije so namreč predlagale razpis internega posojila, s katerim naj bi IC ustrezno splošni rasti ZP ISKRA, njegovi proizvodnji in prodaji v naslednjih letih, razširil svojo trgovsko mrežo, servisno dejavnost in skladišča, da bi bil kos tako povečanemu obsegu poslovanja. Referendum je pokazal 59,6 % pripravljenost kolektiva za vpis internega posojila. Vsak član kolektiva bo v svoji enoti med 20. in 30. novembrom osebno izpolnil in podpisal vpisnico.
Zakaj interno posojilo, kolikšno in na kakšen način ga bodo člani kolektiva ISKRA Commerce vpisovali, berite na S. in 6. strani.
Sklepi
36. seje predsedstva ZKJ
Predsedstvo ZKJ je na 36. seji, ki je bila 30. oktobra 1972, razpravljalo o uresničevanju nalog akcijskega programa druge konference ter predsedstva ZKJ v zvezi z gospodarsko stabilizacijo in razvojem samoupravnih družbenogospodarskih odnosov ter jih kritično ocenilo. Predsedstvo ZKJ je ugotovilo, da so v pismu predsednika ZK Jugoslavije in izvršnega biroja ZKJ ter Titovih govorih navedene glavne naloge ZK pri reševanju žgočih gospodarskih in socialnih" problemov ter zagotavljanju odločilne vloge delavskega razreda v samoupravnih družbenogospodarskih odnosih. Člana in organizacije smo na široko pritegnili k uresničevanju politike ZK in dosegli prve uspehe.
Akcijo je treba v tej smeri odločno nadaljevati. Uspešno reševanje žgočih gospodarskih in socialnih problemov in krepitev socialistične vsebine naših samoupravnih in družbenih odnosov terjata, da se dejavnost komunistov v samoupravnih družbenih in državnih organih usmeri zlasti v:
1.	Izpeljati zaobrat pri reševanju finančnih .neusklajenosti in težav, ki se že dlje časa kopičijo. Vsakdo si mora v svojem okolju čimbolj prizadevali, upoštevaje stvaren program, da bi sanirali izgube, uredili težave z nekaterimi investicijami in izpolnili vse obveznosti.
Hkrati se morajo vse republike, pokrajine in gospodarstvo dogovoriti o skupni politiki, v kateri bo treba natančno določiti, katere izgube in neporavnane investicije moramo sanirati in zagotoviti, da bomo v prihodnjih dveh ali treh letiij odvajali pri delitvi dohodka 'določena sredstva ter jih v te namene uporabili.
2.	Republiški in pokrajinski organi se morajo do konca leta dogovoriti o skupnih osnovah davčnega sistema in politike. Pri tem je treba sprejeti zakone, s katerimi bomo uredili obdavčevanje vseh vrst dohodkov na temelju rente in ki bodo onemogočila bogatenja s prodajo zemljišč, iliš in podobnim.
Pretresti in pregledati je treba tudi načela in prakso v zvezi s pravičnimi odškodninami za ekspropriirano lastnino. .
Na osnovi ustavnih amandmajev naj bi sc republike in pokrajine dogovorile o usklajevanju pogojev, pod katerimi poteka osebno delo s sredstvi, ki so last občanov. .
S posebnimi ukrepi naj bi onemogočili ustvarjanje dohodka brez dela, prisvajanje družbene lastnine in druge nezakonite ter nesocialistične pojave pri poslovanju podjetij, ki so jih ustanovile skupine občanov.
Citnprej je treba v vseh republikah in pokrajinah določiti merila in doseči skupen dogovor v državi — če je potrebno — o merilih družbene upravičenosti socialnih razlik pri današnji stopnji razvoja.
Komunisti v organih An organizacijah republike, pokrajin in občin morajo zagotoviti, da bomo s takojš-. njimi nujnimi ukrepi usposobili davčne in inšpekcijsko službe ter druge nadzorstvene organe, da bodo dosledno uresničevali zakonske predpise ter odloke državnih organov. Komunisti v organizacijah združenega dela morajo uresničiti stvarno akcijo, da se razvije in uvede samoupravno delavsko nadzorstvo.
3.	Centralni in pokrajinski komiteji ZK morajo pri uresničevanju stališč akcijskega programa druge konference prevzeti pobudo, da se nemudoma lotimo priprave programa socialne politike samoupravne družbe.
4.	Centralni in pokrajinski komiteji ZK bodo določili stvarne programe .dejavnosti in ukrepov za korenito spremembo fiziognomije bank in drugih finančnih ustanov, reeksporterjev, organizacij zunanje trgovine in trgovine na veliko ter zavarovalnic — vendar v skladu z ustavnimi amandmaji.
Tudi v republikah, pokrajinah in občinah sc moramo lotiti ukrepov, da bi preoblikovali družbene sklade v ustanove samoupravno-združenega dela, pa tudi spremeniti fiziognomijo stanovanjskih podjetij, ki naj bi bila pod neposrednim nadzorstvom samoupravno združenega dela..
5.	Nadaljevati moramo tudi odločno akcijo za odpravljanje pomanjkljivosti in slabosti, ki jih je bilo opaziti pri delu naših podjetij v tujini, pomanjkljive organiziranosti, nelojalne konkurence, privatizacije družbenih sredstev in raznih zlorab in podobnega.
Sprejeti je treba tudi družbene dogovore in samoupravne sporazume za reševanje odprtih vprašanj na
(Dalje na 6. strani)
Sodelovanje Avte nisi ike s firmo ATES v Milsnu
Pred nedavnim je bila v Milanu. v Italiji podpisana pogodba med tovarno Iskra-Av-tomatika in italijansko Trmo ATES o poslovno-tehničnem sodelovanju na področju razvoja in tehničnega oblikovanja aktivnih elementov (tran-sistorjev in integriranih vezij) za potrebe TV proizvodnje v Iskri. Pogodbo o sodelovanju, ki prav za prav med obema partnerjema teče že dve leti, sta v prisotnosti predstavnika IC v Milanu Franja Valenčiča podpisala za firmo ATES generalni direktor Maimone, za Avtomatiko pa njen direktor Andrej Pardubsky.
Strokovnjaki obeh tovarn se v rednih dvomesečnih srečanjih posvetujejo, izmenjujejo izkušnje TV laboratorija Avtomatike in aplikacijskega laboratorija firme ATES, pri tem pa se poslužujejo laboratorijev in instrumentarija, prilagojenega za specifične potrebe raziskav na področju pohodniške tehnike za TV.
V firmi ATES v Milanu je formirana posebna skupina
strokovnjakov, ki se ukvarja izključno s problematiko televizorja Avtomatike. Plod teh raziskav in tehničnega sodelovanja naj bi bila'enostavna TV šasija, zgrajena z integriranimi vezji in uporabna ■ za celoten spekter TV ekranov, od 6 do 24 col.
Firma ATES je specializirana za proizvodnjo pohodniških elementov, v svojih laboratorijih, ki so po ocenah tujih strokovnjakov najsodobneje opremljeni v vsej Evropi, pa proizvaja po želji kupcev in ekonomskih cenah specifične aktivne elemente za potrebe TV. Razvojne laboratorije ima na industrijskem področju zunaj Milana in zaposluje 250 inženirjev, specializiranih na področju fizike, kemije, metalurgije in elektronike. Letno za delo laboratorijev porabijo v našem denarju 80 milijonov dinarjev.
Sodelovanje š firmo ATES je za Iskro vsekakor koristno. Že tako je njen zastopnik za jugoslovansko tržišče in
Generalni direktor firme ATES — g. Maimone
zato ni neznan partner. Razen tega brezplačno lahko koristimo usluge njihovih laboratorijev in izkušnje njihovih aplikacijskih inženirjev, ker v okviru Iskre ne bi bilo smiselno v ta namen nabavljati zelo drage opreme in instrumentarija, samo za potrebe TV proizvodnje. Hkrati pa je zagotovljen nakup aktivnih elementov, ki jih v Jugoslaviji še ne proizvajamo, po najnižjih svetovnih cenah.
ISKRA — tovarna industrijske opreme Lesce
Pomanjkanje delavcev —pereč problem
Na vprašanje UREDNIŠTVA ZDRAVKO KELIH
Od kdaj ste predsednik DS, koliko članov šteje DS ln kdo pripravlja sejip material?
, Predsednik DS sem od letošnje spomladi, prej pa sem bil dolga leta član samoupravnih organov. DS šte-
» Polprevodniki« Trbovlje
odgovarja predsednik DS —
je 15 članov. DS ima seje občasno, največkrat takrat, ko se nabere dovolj materiala oz., če je kaj nujnega. Material za DS, ii ga pripravlja poslovni odbor oz. zadevna služba, je dobro pripravljen.
Precenila smo položaj
V tovarni Polprevodnikov smo letos znatno precenili situacijo, saj smo predvideli začetek nove proizvodnje že v mesecu maju. Ker se to ni zgodilo, smo izvršili komaj
39,9	% tričetrtletnega načrta oziroma 273 % letnega. Tu ne gre le za to, da se program poslovnega partnerja firme KNAPIC ASSOCIATES še ni začel, ampak je v zaostanku tudi sedanji program.
Problem se nahaja predvsem v izvozu, medtem ko se prodaja na domačem trgu razvija v predvidenem obsegu. Svetovni trg polprevodnikov, ki se je v zadnjih letih zapiral, se sicer ponovno odpira, vendar se cene na njem pomikajo navzdol, temu pa naša sedanja tehnologija, količina in z devalvacijami povečani stroški niso več kos.
Navzlic temu pa se bodo suha Jeta naše tovarne v kratkem le iztekla. Oprema za novi proizvodni program je delno že izkrcana, delno pa je še- na poti iz ZDA. Kaže, da bo v mesecu novembru žc inst.nK/ann, proizvodnja pa naj bi stekla že v tem
mesecu. Več kot polletna zamuda, ki so ji botrovali predvsem kreditodajalci, je imela odločilno vlogo pri le-
•	tošnjem neuspehu tovarne. Velikih naročil firme KNAPIC ASS. pa seveda ne bo več mogoče realizirati v preosta-. lem enem mesecu tega leta.
Ameriški strokovnjaki, ki v tovarni že dlje časa pripravljajo novo proizvodnjo, pa medtem koristno sodelujejo pri izpopolnjevanju tehnologije sedanjega proizvodnega programa, ki bo v določenem obsegu tudi kasneje tekel dalje.
Na podlagi sedanjega izpopolnjenega-proizvodnega programa poslovnega partnerja firme KNAPIC ASS. pa za prihodnje 1973. leto načrtu-
•	jemo 3-kratno povečanje obsega proizvodnje in v tolikšnem obsegu tudi realizacijo.
Takšen načrt pa bo terjal ustrezno organizacijo dela in večjo proizvodnost in v zvezi s tem znatne napore vseh članov delovne skupnosti naše tovarne. Ce se bomo vsi tega zavedali, uspeh ne bo izostal.	-ČM-
O čem ste največ razpravljali?
Največ o tekočem gospodarjenju, zadnje čase pa smo se dokaj razgovarjali o povečanju oz. graditvi nove stavbe. To bi bila nova investicija, vendar še ni znano, kdaj in kje se bo dobil zadevni kredit.
število zaposlenih in kaj predvideva 5-Ietnl perspektivni plan?
število zaposlenih je med 114 do 120. Po planu se bo število zaposlenih povečalo. Menim, da je v proizvodnji premalo ljudi. Problem teh delavcev je že nekaj časa pereč, ker jih ne moremo dobiti. Zadevno smo v stiku z Zavodom za zaposlovanje v Radovljici. Plan, ki ga je pripravil poslovni odbor za obdobje 5-let kaže, da ho število zaposlenih naraslo na cca 400. Proizvodnja bi se povečala 5-kratno.
Kakšna je povezava s poslovnim odborom in družbe-no-politimni organizaijami?
S poslovnim odborom je potrebna večja povezanost; vse kaže, da bo to v kratkem urejeno. Sodelovanje s sindikatom bo tudi treba ojačati. Potrebna bo večja aktivnost. Glede mladine bi povedal, da je bila pri nas včasih zelo aktivna. Delali smo tudi udarniško. Sčasoma je ta aktivnost nazadovala, zato je delo mladine povsem prenehalo. Začeti bo treba znova. Kar se tiče ZK moram reči, da imamo le 6 članov, vendar je za celico dovolj. Takoj po ustanovitvi bo začela z delom. Seveda bo treba pred tem čim bolj aktivirati mladino.	ABC
PLENARNA SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZKS
Enotna zveza komunistov bo dorasla vsem nalogam naše družbe
9 Z enotnostjo ZK prispevamo tudi k ugledu Jugoslavije ©
V Ljubljani je bilo v soboto, 4. t. ni. plenarno zasedanje CK ZKS, čigar celodnevni petek izpričuje globoko in kritično razčlenitev sedanjih idejnc-poiitičnib in družbeno-ekonomskih razmer v naši republiki. Za uvod v široko in tehtno razpravo, v kateri je po uvodnem poročilu sodelovalo 27 članov CK ZKS, je sekretar CK ZKS Andrej Marinc prebral izčrpno poročilo o delu sekretariata in predsednika CK ZKS. Na tej seji so opozorili tudi na vzroke, ki so privedli do neenotnosti v slovenskem političnem vodstvu, nadalje pa poudarili nadaljevanje razredne usmeritve centralnega komiteja ZKS in sadove že nekaj letnega idejno-političnega razlikovanja. Končno je bila v poročilu sekretarja Andreja Marinca analizirana tudi odgovornost Staneta Kavčiča, Toneta Kropuška in Leopolda Kreseta.
Ker zaradi omejenega prostora ne moremo objaviti vsaj skromnih Izvlečkov iz obsežnega poročila in številnih razprav, se omejujemo le na izvleček iz tehtnih sklepnih besed predsednika CK ZKS Franceta Popita. Ob koncu seje je ugotovil,, da je v razpravi prišia do izraza popolna enotnost pogledov na vlogo ZK, takšno, kakršna mora biti v sedanjosti in kakršno zahtevajo sedanji družbeni odnosi pri nas. Med drugim je predsednik CK ZKS dejal:
Naša razprava je bila kritična do lastnega dela CK in seveda do dela ZKS v celoti. Prav gotovo je ta razprava — vsaj jaz sem prepričan — pripeljala k utrditvi enotnosti v republiškem političnem vrhu, s tem pa bo seveda prispevala tudi k večji enotnosti ZKS in tudi k enotnosti v ZKJ.
Pred štirimi leti smo začeli — človek bi rekel — goloroki in brez velikih političnih izkušenj, vendar i voljo, da vrnemo ugled ZK, da ji vrnemo avtoriteto, da bo sposobna stati na čelu delavskega razreda v boju za socialistične samoupravne odnose.
Skratka, začeli srno z veliko voljo, večjo kot pa znanjem in zdaj ugotavljamo, da smo si z izkušnjami pridobivali tudi znanje. Ko smo šli iz bitke v bitko, smo gradili sami sebe, hkrati pa tudi enotnost ob diferenciaciji. Opravljeno je veliko delo, čeprav so tudi slabosti. Velika prednost pa je, da imamo v Sloveniji relativno mlad centralni komite — mislim, mlad po ielih, ki z veliko zavestjo, ki je na visoki stopnji poznavanja problemov in nam zaradi tega hi treba biti nerodno. Enotnost, ki se je gradila, je bila zgrajena z velikimi napori vas vseh in tudi preostalega članstva ZK.
Ko pa utrjujemo enotnost, utrjujemo tudi zvezo komunistov, s tem prispevamo tudi k ugledu Jugoslavije pri tistih, ki imajo pozitiven odnos do nas. Ta enotnost povzroča pa razočaranje pri tistih, ki so bili vedno skeptični do socialistične samoupravne poti Jugoslavije. Če nas danes od zunaj napadajo zaradi tega, potem ni treba teh stvari jemati kot stvar, ki bi bila dobronamerna, dokaz za to, da mi slabo delamo. Nasprotno! Divji so, ker dobro vedo, da bo enotna ZK kos nalogam, ki stoje pred jugoslovansko družbo, in da je enotnost ZK poroštvo trdnosti Jugoslavije. Ni naključje, da je velik hrup okrog akcije, ki jo vodita predsedstvo ZKJ in tovariš Tito in ki ima predvsem ta cilj, da utrdi enotnost ter zagotovi vlogo ZK.
Že v razpravi je bilo rečeno, da ne moremo bitr sami, če hočemo odigrati svojo progresivno vlogo. Moramo se nasloniti na SZDL, sindikate, mladino, skratka, na vse tiste ljudi, ki so se v naši družbi pripravljeni boriti ne samo v besedah, ampak v dejanjih za položaj delovnega človeka, kakršnega smo zapisali v ustavi, ki so pripravljeni graditi našo socialistično družbo, izhajajoč iz takega položaja delovnega človeka.	_
K temu nam bo pomagalo tudi razpoloženje ljudi. Najbrž je že zelo dolgo tega, ko smo se tako ujeli z razpoloženjem ljudi, kakor v sedanjem položaju. S tako razredno politiko, s politiko utrjevanja socialističnih samoupravnih odnosov smo si pridobili simpatije pn delovnih ljudeh. Pri njih pa je bila izražena tudi skrb za enotnost ZK.
Slabo bi naredili, če bi ostali z razpravo samo v krogu našega centralnega komiteja. Mislim, da jo moramo prenesti v občinska vodstva, da se vidi, kdo je za tako politiko, kdo jo podpira, v praksi seveda, kdo pa ne, in da tu opravimo diferenciacijo. Take razgovore bi bilo treba opraviti tudi v delovnih organizacijah. Ne bi bilo tudi slabo, če bi razpravo prenesli tudi v šolsko sfero, seveda o vprašanjih, ki so specifična za to področje.«
%iM8
Medlem ko kasnijo dobave nove strojne in druge opreme za tovarno v Sežani, pa gradbena dela na novem tovarniškem objektu teko dokaj normalno. Novi objekt bo imel le-to napako, da bo ob dograditvi žc premajhen za predviden porast proizvodnje
»Sprejemniki« Sežana
Tehtni razlogi
onemogočajo normalno izpolnjevanje proizvodnega načrta
• ZAMUDE pri izvajanju preventivno-sanacijskega programa in dobavi strojne in druge opreme, posledice nelikvidnosti, porast cen materiala, uvajanje nove proizvodnje in novih zaposlenih — vse to so težave, ki tovarni onemogočajo uspešnejše poslovanje, kljub skrajnim naporom delovnega kolektiva ®
Letošnji gospodarski načrt tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani predvideva pro-I izvodnjo v vrednosti 111,618 tisoč dinarjev, kar je precejšnje povečanje nasproti lanski realizaciji proizvodnje. To povečanje nasproti 1. 1971 znaša kar 41 °/o. Nedvomno ¡e to za tovarno v Sežani, takšno kakršna je, z docela iztrošeno strojno in drugo opremo, izredno zahtevna naloga, vendar pa ne neuresničljiva, če bi za to imela vsaj Približno normalne pogoje za Poslovanje.
Spričo rezultata v treh letošnjih trimesečjih ne gre računati, da bi ob skrajnih naporih celotnega delovnega kolektiva do konca leta uspeli izpolniti kaj več kot 75 % načrtovanega obsega proizvodnje. V desetih mesecih so ®d za to obdobje predvidenih SH572.000 dinarjev proizvodnjo realizirali 70 °/o, ali 62,731 kžsoč dinarjev, s čimer prav íotovo niso zadovoljni, čePrav je poslovni rezultat ne-naj boljši kot v enakem obdobju preteklega leta. Tak rozultat resda ni posebno 'zpodbuden, vendar pa boljša ob dolgi vrsti objektiv-n“> in subjektivnih vzrokov todi ni bilo mogoče doseči. Medtem ko so v lanskih ^'otih mesecih iz dosežene kalizacije' pri 7,7 milijonih ? osebne dohodke izplačanih barjih , za sklade namenili «0.000 dinarjev, so ob le-,?'nji devetmesečni realizaci-I sklade odmerili 2,57 mili--°na dinarjev, čeprav so
osebne dohodke izplačali 9,82 milijonov dinarjev, pri tem pa so kljub temu uspeli zadržati načrtovano delilno razmerje. Z lanskih, komaj 1.040 dinarjev, s O letos uspeli dvigniti tudi poprečne osebne dohodke zaposlenih na 1.280 dinarjev, kar pa je spričo nenehne tasti življenjskih stn> škov še vedno kaj skromno poprečje. S popravki osebnih dohodkov so nadalje uspeli zmanjšati razpon, ki je v prejšnjem sistemu nagrajevanja, veljavnem do začetka letošnjega leta, znašal od 1 do 6, na 1 do 4,5. Pri tem se je osnovna postavka delavcem v II. grupi (priučenim) s 567 dinarjev dvignila na 950 za 182 urno redno delo.
Kot že rečeno, izpolnjevanje letošnjega proizvodnega načrta ovirajo številne objektivne in subjektivne okoliščine, ki si jih oglejmo natančneje, da bo jasnejša slika, od kod pravzaprav tako skromno izpolnjevanje obveznosti.
čeprav preventivni sanaciji v tovarni posvečajo vso pozornost, rezultati te akcije vendarle niso takšni, kot bi bilo želeti. To se pravi, prepočasi prihajajo od sprejetih obljub do sredstev, s katerimi bi sanacijo lahko izpeljali. Od tod razumljivo še vrsta dodatnih težav, ki spremljajo poslovanje tovarne.
Svoj delež k težavam prispeva tudi nelikvidnost, zaradi katere nastajajo, vedno večje težave pri nabavi reprodukcijskega materiala. Iz teh razlogov so zaloge materiala
močno prerasle normalne okvire, razen tega pa so vse bolj desortirane, kar nadalje povzroča številne zastoje v proizvodnji, s tem pa tudi manjši proizvodni učinek, če k temu še dodamo potrebe po stalnih menjavah v programu, potem je tu že več kot dovolj razlogov za tako skromno izpolnjevanje proizvodnega načrta.
Toda tu je še drug, odločujoč čini tel j, ki resno ogroža potek proizvodnje. Po pogodbi z Iskra Commerce je regularni plačilni rok 90 dni. Toda že ta rok, v kolikor bi bil reden in bi plačila prihajala redno, predstavlja za
tovarno težavo ob vseh poostrenih pogojih poslovanja. Tovarna, kot po večini drugih ima namreč občutno premajhna obratna sredstva. Vsa prizadevanja, da bi prek sanacijskih sredstev prišlo do povečanja obratovalnih sredstev so bila zaman. Ob vseh naporih tovarni komaj uspeva, sproti poravnavati zapadle obveznosti do te mere, da s strani Iskra Commerce ostaja permanentno neporavnanih 10,000.000 dinarjev. Takšnega izpada sredstev pa tovarna nikakor ne prenese, ^fcrez občutnega odraza na težavah v proižvodnji.
Vsekakor občuten delež pri preskromnem izpolnjevanju proizvodnega načrta pa gre na račun povsem izrabljene strojne in druge opreme. Hkrati^ kasnitvijo preventivne sanacije z zamudo namreč prihaja tudi nova strojna oprema in zavoljo tega je bilo, namesto, da bi pravočasno dobili naročene nove stroje, na izrabljenih nepredvideno potrebno opraviti generalne remonte, s čimer so porasli izdatki, prišlo pa je tudi do zastoja v proizvodnji. Posledice tega so jasne — manjši odstotek opravljenega proizvodnega načrta, s tem pa tudi slabši poslovni rezultat tovarne.
Nelikvidnost se predvsem odraža v nerednih dobavah reprodukcijskega materiala iz uvoza, nič kaj dosti pa ni boljša tudi preskrba s strani domačih dobaviteljev. Tudi ti postajajo vedno bolj neredni, pogostokrat pa tudi dobavljajo materiale neustrezne kakovosti. Odtod nesortirane zaloge razreda 3, čemur so v tovarni napovedali najtrši boj, da posledice v poslovanju ne bi bile še hujše.
No, k temu lahko, dodamo - še, tudi subjektivne razloge, ki zavirajo uspešnejši potek izpolnjevanja predvidenega proizvodnega načrta. Obvladati izvoz na tako zahtevno področje, kot je zahodno nemški trg, je bila za tovarno vsekakor huda preizkušnja in težka naloga, vendar v celoti so jo v pogledu zahtevane kvalitete izpolnili. To pa seveda je nujno pustilo posledice na poteku proizvodnje, ki je zavoljo tega bil počasnejši.
Ob naštevanju subjektivnih vzrokov za slabše izpolnjevanje ne smemo prezreti končno tudi kadrovskih problemov. Vprašanje strokovnega kadra je bil v sežanski tovarni že dolga leta nazaj hud problem, ki se je pa še zlasti poslabšal v njenih najbolj kritičnih letih. Izredne kadrovske težave so nedvomno imele svoj vpliv na proizvodnjo, vendar so jih letos v precejšnji meri uspeli omiliti, čeprav v celoti še ne povsem odpraviti. Na novo se je v tovarni namreč zaposlilo letos 77 sodelavcev, tako da jih tu zdaj dela skupno 434, pri čemer pa se je tudi struktura spremenila v korist strokovnega kadra. Svoj prispevek bo dalo tudi redno, dokaj široko štipendiranje, iz lastne šole za radijske mehanike pa si ob koncu letošnjega šolskega leta obetajo še nekaj nad dvajset radijskih mehanikov. Toda, čeprav se je število zaposlenih letos dvignilo za 77, je bil seveda potreben čas, preden so se vsi ti privadili dela in se vživeli v delovni proces, zato od njih v začetku tudi ni bilo mogoče pričakovati normalnega učinka.
Toda, kot smo omenili v uvodu, kljub sorazmerno nizkemu izpolnjevanju proizvodnega programa, je poslovni rezultat v devetih letošnjih mesecih še zadovoljiv. K temu je pripomogla sprememba v proizvodnem programu. Osvojili so namreč transformatorsko dejavnost, v kateri je poprečno vloženega precej Več dela, kot v klasičnem programu tovarne. Tudi na področju ojačevalne tehnike sa začenja položaj resneje popravljati, kar kažejo tudi rezultati v mesecu oktobru.
Kot je videti, problemov tovarni radijskih usmernikov v Sežani res ne manjka, k sreči pa tudi ne manjka dobre volje delovnega kolektiva, ki si kljub še vedno skromnim osebnim dohodkom vendarle vsestransko prizadeva, da bi ustvaril čim več. Prav to mnogokdaj tovarno rešuje in zato bi kolektivu želeli v prihodnje bolj normalne poslovne pogoje, pa bomo spet lahko zapisali razveseljivejše norice iz te naše delovne organizacije.
Pred nedavnim so našo tovarno radijskih sprejemnikov v Sežani obiskali člani kolektiva strokovnih služb ZP
Iskrašl so s! ogledali tudi del Koroške, kjer so nastajale Čudovite pesmi o tej deželi
Iskraši med
>
koroškimi Slovenci
Kulturni in športni delavci kranjske ISKRE so v soboto gostovali v Šentjanžu na Koroškem. Športniki so odigrali povratno nogometno tekmo (2:1), kulturniki pa so zvečer pripravili obširen kulturni program. Prireditev je bila v dvorani gostilne pri Tišler-ju, katere lastnik Miha Gabriel je tudi predsednik slovenskega nogometnega društva Šentjanž.
Med številnimi gosti, poleg predsednika Slovenske prosvetne zveze Hanzeja Weissa in tajnika Andreja Kokola, so bili še deželni poslanec in župan občine Bilčovs Han-zej Ogris, skladatelj koroških slovenskih pesmi (Mojcej, Katrca itd.) Pavel Kemjak in dingi.
Pred pričetkom kulturnega programa so športniki ISKRE podarili nogometašem Šentjanža nove športne-drese z lepo všitim znakom ISKRA.
Kulturni program je pričel moški pevski zbor ISKRE, ki ga vodi dirigent Janez Močnik. Zbor je zapel šest občutenih pesmi. Izreden aplavz je dosegla pesem dr. Gustava Ipavca Slovenec sem. Besedilo te pesmi, ki ga je napisal Jakob Gomilšek, namreč poudarja narodno zavest Slovencev, kar je posebno zdaj na Koroškem zelo pomembno (»Slovenec jem, tako je mati dejala . .55. Med programom pevskega zbora šo recitatorji recitiral: pesmi Toneta Pavčka in Iva Mina-tija. Nastopili pa so tudi s svojimi pesmimi, za kar so poželi največji aplavz. Zatem je folklorna skupina ISKRE, ki jo vodi Miha Grohar, zaplesala splet gorenjskih plesov.
Po končanem kulturnem programu je Branko Komac zavrtel film o ISKRI, ki so ga poslušalci pozorno sprejeli in toplo pozdravili. Zavrtel pa je tudi krajši film s tekme domačih nogometašev, katere sedaj trenira Marjan Brezar.
V zabavnem delu programa sta nastopila narodno-zabavni trio Staneta Hafnerja in zabavni ansambel Ivana Gorenca. Poslušalci so bili navdušeni zlasti nad igranjem »sodobnikov«, posebno pa še nad mladimi pevkami. Vse kaže, da bo duet Vin Helenc in šifrer Majde imel še veliko »popevkarskega dela«, saj sta poželi velik aplavz tako pri popevkah kot pri narodnih pesmih.
Za dobro voljo je poskrbel tudi humorist Tone Moko-rcl-Cvek, za katerega smo se bali ,da ne bi kaj takega rekel, kar bi dalo povod za kakšno nestrpnost. No, pa je lepo vozil v mejah rjeprizade--tosti.
Piogram je bil končan ob desetih, rajanje pa se je zavleklo čez polnoč. Bila je zelo prijetna in sproščena druž- -ba, saj so bili skoraj sami domačini in tako tudi ni bilo nobenega izgreda. Mladi so plesali, starejši pa so se pogovarjali. Menili so, da bi s takim programom morali priti v kakšen večji njihov kraj, posebno še zato, da bi tudi mladi Koroški Slovenci lahko poslušali moderno slovensko pesem in glasbo." Seveda, tako pa so prisiljeni sprejemati samo nemške popevko iz juke boxov. V pogovoru z mladimi sem dobili tudi del odgovora na moje razmišljanje, zakaj mnog! mladi Koroški Slovenci med seboj
vpričo Slovenca tostran meje govorijo nemško. »Knjižno slovenščino slabo znamo, ker je v šoli nismo dobili, v domačem dialektu . pa nam je nerodno govoriti.«
Srečanje s Pavlom Kernjakom, avtorjem popularne pesmi Mojcej, je bilo za udeležence dožitvetje, ki ga ni moč pozabiti
Poslušalci so bili s programom Iskre zelo zadovoljni
Prisrčen sprejem Iskrašev v Šentjanžu
Dragi, neznani prijatelj in rojak, ie govori po domače, po »slovenje«, tako kot si slišal govoriti svoje starše! Se bova že razumela, tako kot se razumeva s štajerskim Prlekom, z dolenjskim Ribničanom in tako, kot sva se razumela midva z mojo materjo, ko sem jo kdaj obiskal tam na kmetih, kjer sem se rodil.
Medtem ko sla ansambla zabavala plesalce, je skupina »odgovornih« že pripravljala program za naslednjo prireditev, ki bo v Kranju, 25. novembra. Tedaj bo nastopilo nekaj koroških siovenskih
pevskih zborov, folklorni skupina iz Železne Kaple ter ansambel Korotan iz šentvj. da v Podjuni. Prišli bodo tik di koroški pesniki in pisatfr lji, pa tudi Pavel Kernjak j* obljubil, pa še kdo. Torej, na svidenje v Kranju!
čez polnoč ’je šlo, ko smo se začeli poslavljati od naših rojakov in prijateljev. PreA sednik slovenske prosvetni zveze, Hanzej Weiss, nam je ob koncu programa stisnil v roke nekaj plošč s koroškimi pesmimi, ki jih pojo njihovi zbori: čez Ziljo in Dravo,,, R.K,
»Elektromotorji« Železniki
BH
um
ra
Interno posojilo
v bodoče večje pristojnosti komisij g v Iskra Commerce
Na vprašanja sodelavca UREDNIŠTVA odgovarja predsednik delavskega sveta tovarne JOŽE PREZELJ.
0 Predsednik DS ste od letošnje pomladi. Kaj menite 0 samoupravljanju?
Samoupravljanje je gotovo pozitivna in velika sila v naši družbi, saj je ravno prek
samoupravljanja dana možnost vsem delavcem, da^ soodločajo pri gospodarjenju in vodenju. Moti me le to, da se ljudje teh pravic premalo zavedajo in, da so v
»Večer« v gosteh pri ŽIVI v Iskri
V petek, 3. novembra so bili na obisku v kranjski tovarni novinarji mariborskega lista »Večer«. Zanimali so se predvsem za delo mladih v naši tovarni in ZP.
Na vprašanje tov. Zavrnika (novinarja), kakšna je vloga in funkcija mladih v samoupravnih organih je odgovarjal ing. Klemenčič, predsednik ZM Elektromehanike. Povedal je, da je od šest tisoč ■ delavcev, kolikor jih ima kranjska ISKRA več kot pu;. lovica mladih. Poudaril je,'da šo sicer mladi v samoupravnih organih dobro zastopani, vendar s tem še ne moremo biti zadovoljni in moramo težiti za še večjo udeležbo.
Novinarje je zanimalo, kakšne naloge si je zastavila ZM v tovarni in kakšno je njeno sodelovanje z drugimi družbcno-političnimi organizacijami. Klemenčič je povedal, da je naloga ZM V tovarni pomagati mladim, jih vodili in ščititi njihove pravice, obenem pa jim pokazati njihove dolžnosti. Sodclova-nje ZM z ZK in sindikalno organizacijo je »več kot samo
zadovoljivo. Poudaril je, da ima uprava razumevanje za probleme mladih in jim po svojih močeh skuša ugoditi.
Nadalje je tov. Draksler (predsed. ZM v ZP) pojasnil, da ima vsak obrat v ZP svoj sekretariat ZM, vendar je okvirni program enak, za kar skrbi koordinacijski odbor. Razložil je, da ima sicer vsak obratni sekretariat popolno samostojnost vendgr dobi smernice delovanja od sekretariata tovarne.
Zatem je tov. Klemenčič pojasnil gostom kako je pravzaprav sestavljen tovarniški sekretariat. Povedal je, da v okviru ZM tovarne deluje seden. komisij in da imamo v načrtu ustanovitev še dveh novih. Le te delujejo koordinirano vsaka na svojem področju.
Predsedniki komisij so nato natančneje orisali delo. Ker so se novinarji posebno zanimali za delovanje in smoter aktiva mladih samoupravljal-ccv, jim ic tov. Klemenčič pojasnil tudi delo in naloge mladih v aktivu.
P.
v.vv.v^»
MILAN GAšPAUIN je zaposlen kol delovodja na Siemensovi liniji v obratu telefonskih elementov na Blejski Dobravi, v prostem času pa se kratkočasi z modelarstvom in fotografijo
samoupravljalsko akcijo včasih aktivno vključeni le delavci, ki so v kakšnem forumu. Pri nas bomo skušali z novim statutom, ki ga pripravlja statutarna komisija, razširiti pristojnosti komisij in odborov, da bodo reševali večino aktov na prvi stopnji. Tako sc bo upravljanje še bolj približalo delavcu in preciziralo delo DS.
© Kakšno je sodelovanje DS s poslovnim odborom?
Zelo dobro. Vse zapisnike poslovnega odbora dobi delavski svet, zato smo vedno na tekočem s sklepi in delom PO.
® Ali je material za seje DS dobro pripravljen?
Zelo dobro. Moram pohvalili vodjo splošnega sektorja, ki zbira in ureja material, da je zelo natančen in skrben. Najmanj tri dni pred sejo ima DS v rokah dnevni red seje in zadevni material. Pa tudi vodje služb, sindikat in članstvo kolektiva sc radi obračajo na DS.
® Ste kot predsednik DS vabljeni na seje poslovnega odbora?
Večkrat sem vabljen, čeprav nimam pravice glasovanja imam možnost- da aktivno sodelujem v razpravi.
© Ste tekoče informirani o delu poslovnega odbora, komisij in uprave?
Vse zapisnike poslovnega odbora in komisij dobim redno v roke, imam pa tudi dostop do vseh informacij uprave. Že zdaj odbori oziroma komisije rešujejo tekoče zadeve tovarne na prvi stopnji. Le večje in širše probleme rešuje DS in kar je bilo sporno v komisijah. Imam stalen in dober kontakt z vodji sektorjev. Vse službe rade ponudijo izčrpne in točne informacije, zato lahko rečem, da serrf prek komisij, poslovnega odbora in služb ter direktno z delavci vedno sredi dogajanja v tovarni.
© Kako delavski svet informira kolektiv?
Za informacije imamo toliko možnosti, da je zadnji član našega kolektiva vedno informiran o dogajanju v tovarni, seveda, če ima za to interes. Vsak sklep DS je navadno že naslednji dan objavljen na oglasni deski. Imamo interni bilten, ki je vir informacij za vso tovarno. Poleg tega pa tudi v glasilu ISKRA -objavimo važnejše akte in razne članke. Vedno se lahko ljudje pozanimajo in razgovorijo s člani DS, sindikata, odborov, strokovnega kolegija in. služb. Imamo tudi sodelavca, ki poleg ostalega d o’a skrbi za informiranje kolektiva.
K. F.
oa
■■
sa
BS
KI
on
BH
»a
sa
aa
en
B3
ES
■a
oa
BB
KI
ta
ca
Brt
ata
Eta
ea
ca
ca
H»
■ a
m
K3
rs
EU
Kil
P.H
«3
ea
ea
ea
13
ea
»H
Bä
E» Pia 15:4 BISI Bia tja
KB
raa
EM
nm
Kta
au
na
sin
tsa
BB
BB
aa
EH
G9
B-H
sna
»«i
B9
RG4
ra
na
mn
BB
Ea
KB
sa
■ a
BB
aa
■■
■a
■■
■a
ea
S3 B« B3 H13 BB BB
V dvorani kina Union se je 30. septembra zbralo nad 800 članov kolektiva Iskra Commerce iz Ljubljane in Kranja na zboru delovnih ljudi. Namen zbora je bil zaposlene seznaniti s predvideno rastjo Iskre v naslednjih letih, s tem pa tudi potreb Iskra Commerce, če naj bi realiziral prodajo tako povečane proizvodnje. Bližnjica k rešitvi teh nalog Iskra Commerce je razpis internega posojila članov kolektiva Iskra Commerce.
Iz izvajanj glavnega direktorja IC M. Rotarja na tem zboru, povzemamo poglavitne misli:
Izdelan je program razvoja yseh obstoječih panog, sedanjih pa tudi novih znotraj ISKRE. Izhajajoč iz leta 1972, ko pričakujemo skupno prodajo v vrednosti blizu 240 milijard starih dm, od tega nad 25 milijonov dolarjev izvoza, programiramo za leto 1976 skupno prodajo blizu 700 mliljard S-din, v kar je vključeno približno 90 milijonov dolarjev izvoza. Skupna rast bi se sukala po stopnji približno 30 odstotkov letno, od tega izvoz po forsirani stopnji 40 odstotkov. Upoštevajoč še dodatne trgovinske, servisne in montažne dejavnosti, vključno s proizvodnjo v ta sklop pripadajočih delavnic, pa računamo, da bo skupni promet IC letos dosegel bllzif^321) milijard starih din, leta 1976 pa naj bi presegel 1000 milijard S-din. V teh številkah je obsežena še celotna zunanja trgovina, letos s približno 70 milijoni dolarjev, leta 1976 pa s približno '300 milijoni dolarjev.
Za tak razvoj ISKRE, ki naj bi v citiranem obsegu zaposlovala nad 30.000 delavcev, pa moramo uveljaviti našo dejavnost zelo pospešeno v dve glavni smeri:
razširili in modernizirati, pa tudi zgraditi nove proizvodne tovarne, združevati nove in sorodne dejavnosti in vzporedno v polnem obsegu rehabilitirati in nadalje razvijati razvojne in raziskovalne službe.
Letos bo zrasla nova tovarna elektronske telefonije v Kranju, nova tovarna za proizvodnjo delov clektomotorjev v Idriji, bistveno bodo razširjene in modernizirane kapacitete tovarne aparatov na Savski testi v Ljubljani; že v naslednjem letu moramo pričeti s hitrim povečanjem kapacitet za proizvodnjo televizorjev. V Šentjerneju pripravljamo investicijo, ki naj bi nas privedla do proizvodne možnosti skoraj fantastične številke ene milijarde uporov letno. Začeli bomo z izgradnjo nove tovarne ali bolje rečeno dopolnjenih in bistveno povečanih kapacitet v novogoriški tovarni, pripravljamo izgradnjo tovarne žarnic —• verjetno tudi na kompleksu v Stegnah, v Mokronogu bo po dolgoletnih iskanjih začel teči nov program proizvodnje elektromotorjev v okviru tovarne v Železnikih. Kranjčani bodo tovarno na Jesenicah, ki danes zaposluje že 400 sodelavk, povečali v naslednjem letu tako, da bo ob koncu prihodnjega leta zaposleno že 600 sodelavk.
Povsem nove tovarne bomo morali zgraditi za področje avtomatizacije celotnega sortimenta.
Iščemo stike za združitev ali vsaj tesno sodelovanje raziskovalnih centrov v slovenskih inštitutih in obeh univerzitetnih središčih z ISKRO. Vse to bi bilo brez smisla, če hkrati ne investiramo širjenja našega celotnega tržnega mehanizma s projektivno poslovnimi centri, celotno prodajo in nabavno funkcijo, s paralelnim razvojem kombiniranih trgovinskih funkcij in inženiringov. To mora ■spremljati ustrezna rast montažnih in servisnih kapacitet, vsi skupaj pa moramo imeti čimprej ustrezno skladiščno mrežo, tako v centralnih bazenih, kot po vsej Jugoslaviji in jutri v svetu.
Zaradi tega smo na temelju srednjeročnega načrta razvoja celotne ISKRE, ki je nastal pri nas, s sodelovanjem sodelavcev iz ZP, izdelali program za naslednje petletno obdobje. Ta vsebuje:
a)	izgradnjo projektivno poslovnega centra v Ljubljani in projektivno prodajnega centra v Beogradu,
b)	izgradnjo lastne trgovinske mreže doma in v inozemstvu z razširjeno in izboljšano mrežo servisov.
V tujini računamo na izgradnjo novih poslovnih središč ISKRE v Berlinu, Bukarešti in Budimpešti, v Zahodni Evropi bom ustanovili podjetja na področju Skandinavija in Bcncluxa, nadalje v Grčiji; v obdobju treh do štirih let bomo formirali šest do osem podjetij»v deželah v razvoju v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Vzporedno s to izgradnjo je potrebno ustvariti tudi ustrezno materialno bazo za delovanje teh poslovnih središč ISKRE v tujini.
Obseg poslov narekuje, da bo osrednja pozornost osro določena na izgradnjo trgovinsko servisne mreže v Jugoslaviji. Predvidevamo, da bi sedanjim 16 trgovinam na 2947 mJ površine dodali nad 8000 m’ na več kot 50 novih lokacijah, tako da bi samo naša lastna trgovinska dejavnost v letu, 1977 dosegla približno 60 milijard S-din prometa. Ob tem teče vzporedno izgradnja poslovnega prostora za komercialno tehnične biroje v našem sistemu filial.
(Dalje na f. sli.ud)
(Nadaljevanje s 5. strani)
Na področju servisiranja predvidevamo bistveno razširitev 12 osrednjih regionalnih centrov, ki bi opravljali instruktažo in preskrbovalno funkcijo za celotno regijo kvalitetno dopolnjenega sistema pogodbenih delavnic.
Na Viču v Ljubljani programiramo dograditev že zdavnaj načrtovanega objekta s površino 2400 m2 in izgradnjo osrednjega servisa v Beogradu, s površino približno 800 do 1000 m-’. 2e prej sem omenil, da gre nad 30 odstotkov prometa na jugoslovanskem tržišču pred Beograda. Izrednega pomena je zato, da kljub skoraj nemogočim pogojem, nadaljujemo s pridobitvijo prostorov na naši lokaciji v Beogradu, Obiiicev venac 3.
Razvoj zadnjih 10 let je bil v ISKRI tak, da nihče ni gradil skladiščnih prostorov, ne proizvodnja in ne mi. Posledica tega je, da smo danes skrajno utesnjeni v najemnih skladiščili in da bodoči razvoj naše organizacije po tej plati sploh ni možen. Danes imamo v 10 najetih skladiščih približno 13.000 m2 površine, v edinem lastnem, toda žal še nedograjenem skladišču v Stegnah pa 3000 m2. V tovarnah je vsega skupaj nekaj nad 1000 m2. Tako imamo torej na 16 mestih približno 17.000 m2 prostora. Do leta 1977 programiramo, da bi razvoj ISKRINEGA prometa v vsgh smereh morali zgraditi 30.000 m2 površin, tako da bi upoštevajoč sedanje skladišče v Stegnah, razpolagali s približno 32.000 rh! ali približno dvojno sedanjo iz vseh vetrov skupaj znešeno kapaciteto. Tudi tedaj bomo uporabili povsod, kjer bo to racionalno, najemniška skladišča; lastna skladišča torej le tam, kjer je to absolutno utemeljeno. V tem okviru predvidevamo izgradnjo enega ali dveh centralnih objektov na lokaciji Ljubljana—Kranj. To bodo velika skladišča s površino med 10.000 in 20.000 m!. Ostala skladišča pa bomo zgradili v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu, Skopju, Splitu in Slavonskem Brodu v etapnem programu do leta 1977.
Za tak program bi po današnjih cenah, računano s predvidenim koeficientom povečanja cen v naslednjih letih, potrebovali približno 13 milijard S-din za osnovna sredstva, vse za izgradnjo objektov in njihovo opremo, in za 'obratna sredstva, skupaj torej kar 21 milijard S-din. Tako bi vrednost teh skupnih naložb precej presegla vrednost naložbe v projektivno poslovnem centru v Ljubljani.
Vse investicije, torej tudi sedanji PPC, naj postanejo po samoupravnem dogovoru vseh delavcev ZP naša skupna skrb, zato pa tudi naša skupna last. To je edini način, da tak program sploh uresničimo. Da bi dokazali, da je naš prispevek k razvoju ISKRE mišljen čisto resno in da ne gre za nas, temveč za dolgoročno zagotovitev socialne varnosti vseh delavcev ISKRE, sc je DS IC odločil obrniti se k celotnemu kolektivu ISKRA COMMERCE. Zamišljen je posebni prispevek v obliki notranjega posojila v višini pet odstotkov od tekočih OD v naslednjih 3 letih, torej v letih 1973, 1974 in 1975. Tako bi zbrali približno eno milijardo S-din — majhna številka v primerjavi s tistimi, o katerih sem prej govoril, ima pa dvojno moč in verjemite, da je njena moralna moč močnejša od materialne. Mislim, da nam le-ta sila v danih razmerah, ko so na vrsti tudi tako velike investicije v tovarnah, omogoča, da dosežemo soudeležbo delovnih kolektivov proizvodnih organizacij ISKRE in potrebno udeležbo iz bančnih virov. Posojilo bo vrnjeno v 4 polletnih anuitetah in bo obrestovano po stopnji vezanih hranilnih vlog s 7,5-odstotnimi obrestmi.
Pogoji in način vplačevanja in odplačevanja internega posojila so naslednji:
—	posojilo bo razpisano v višini dveh mesečnih OD in bo vpisano v 36 enakih obrokih v višini 5,65 odstotka neto osebnega dohodka;
—	podjetje bo za posojilo izdalo obveznice, katere bodo izročene vpisnikom posojila ob vplačilu zadnjega obroka, oziroma v določenih pogojih tudi med vpisom, če bo vpisnik to izrecno zahteval;
—	obveznice se bodo glasile na vrednosti: 1000, 500, 100 in 50 N-din na vplačnika. Posojilo bomo obrestovali po obrestni meri 7,5 odstotka p. a, ki sc bo obračunavalo letno za nazaj;
—	amortizacijo posojila bomo pričeli 12 mesecev po zadnjem izvršenem vplačilu, in sicer v štirih polletnih anuitetah, ki dospevajo 1. 1. in 1. 7. v letu 1977 in 1978 na podlagi anuitetnih kuponov. Izplačila bodo vsebovala odplačila posojila z obrestmi. Obresti, ki bodo izračunane med vpisovanjem posojila, bodo izplačane na podlagi posebnega obrestnega kupona ob izplačilu prve anuitete;
—	pravica do izplačila obveznosti po obveznici zastara v 3 letih po njihovi zapadlosti;
—	obresti' in anuitete bo izplačevala Ljubljanska banka
v Ljubljani;	.
—	za izplačila obveznic jamči Ljubljanska banka v Ljubljani.
člani delovnega kolektiva, ki bodo pred vpisano dobo 36 mesecev prekinili delovno razmerje z IC in se zaposlili zunaj ZP ISKRA, bodo ob razrešitvi prejeli obveznice v višini plačanih zneskov, ki bodo vnovčljive ob njihovi zapadlosti.
Člani delovnega kolektiva, ki bodo prekinili delovno razmerje z IC in se zaposlili v eni izmed organizacij zdru-žsnega podjetja ISKRA, bodo dolžni dalje odplačevati posojilo do vpisane dobe.
■a
■a
■a
■a
sta
■a
aa
za
aa
na ib a
Fr:l
e a
t-j
■a
ca
ES
E3
E3
■	3
ea
hr
us
EU
HS
RB
■	9 asa ■a aa Ra RS Ga Rfl
aa
ER
Ra
e a
EH
EU
GSS
ER
■■
SR
RO
RB
EH
RB
El
RB
613
ER
ER
RB
RR
ER
RR
RH
RR
RR
:s
■ B
BB
BB
BB
BO
Zadovoljivo poslovanje
(Nadaljevanje s X. str.)
ostanek dohodka, lahko rečem, da smo zadovoljni. Do konca leta verjetno tistih 16 milijard ne bomo dosegli, vendar se jim bomo precej približali. Za nas je ta dobiček izrednega pomena, saj velik del dobička damo v povečanje poslovnega sklada, kar je za Iskro izrednega pomena. Lani smo npr. vložili 8 milijard ostanka dohodka v naš poslovni fond celotnega podjetja, kar prav gotovo predstavlja večjo materialno bazo in seveda tudi večjo likvidnost celotne firme.
0 Kaj sodite o pomanjkanju delovne sile?
Vrsto let nazaj, ko je bilo v Iskri dokaj močno ekstenzivno zaposlovanje, smo hkrati govorili tudi o večji racionalnosti. Letos je zaposlovanje v mejah plana, vendar ne toliko zaradi vodenja boljše politike, pač pa predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile, zlasti v gorenjskem bazenu. Ta vpliv bomo prav gotovo morali v bodoči investicijski politiki absolutno upoštevati. Mi imamo z vrsto naših organizacij razgovore kako bi ta problem rešili. Eden je ta. da bi na Gorenjskem zaposlili delovno silo iz drugih področij ali pa, da bi disiccirali proizvodnjo v tista področja, kjer je še dovolj delovne sile. Prav gotovo je druga varianta bolj racionalna in bolj sprejemljiva tudi ¡z splošnih komunalnih razlogov. Zadevno imamo dogovor s tovarno v Železnikih, da bi zaradi pomanjkanja delovne sile nekaj proizvodnje prenesla v Mokronog. Pripominjam, da je del svoje proizvodnje tovarna v Železnikih že prenesla lani v Idrijo, zaenkrat je montaža v najemni stavbi, kmalu pa bo otvoritev nove zgradbe.
Iz drugih časopisov
Prvi domači kristal za diode
V tovarni polprevodnikov Iskra v Trbovljah so izdelali prvi domači kristal za vse diode, ki jih izdelujejo. Pomen tega uspeha je toliko večji, ker kristal izdelujejo iz uvoženega polikristala, tako da dosežejo do 80-odstotni devizni prihranek.
Mimo tega pa je stekla tudi serijska proizvodnja enoam-perske diode. To je modernejša dioda, ki je prirejena za polavtomatizirano množično proizvodnjo.
(Dnevnik, 3. nov.)
9 Računate z nadaljnjo rastjo proizvodnje?
Računamo z nadaljno konjunkturo doma in v svetu, zato gremo z nekim optimizmom v prihodnje leto. Računamo, da bo rast proizvodnje na osnovi ocen tržišča približno za 25% višja in, da se bo v proizvodnjo precej plasiral izvoz (30 milijonov S).
Vse kaže, da bomo lahko uspeli gle^e na našo mrežo doma in 'v svetu, ki jo vsako leto krepimo, zlasti na zahodnem trgu, pa tudi v socialističnih državah. Sedaj smo npr. odprli predstavništvo v Varšavi, imamo ga v Pragi in Moskvi, odpiramo pa ga tudi v vzhodnem Berlinu. Tako krepimo naše točke v inozemstvu.
Sklepi
36. seje predsedstva ZKJ
tem področju, izboljšati kadrovsko sestavo, kar najhitreje izboljšati sistem evidence družbenih sredstev, s katerimi poslujejo v tujini, poslovanje delovnih organizacij v tujini pa naj bi nadzorovali delovni kolektivi ter proizvajalci.
6.	Zagotoviti moramo izvajanje predpisov o zadolževanju v tujini, tako da bi s tem zagotovili, da bi se ' lahko zadolževale Je tiste organizacije in skupnosti, ki lahko z dinarji ali devizami odplačujejo tuje kredite. Da bi izpolnili te naloge, pa je treba spremeniti in dopolniti predpise.
7.	Poskrbeti moramo, da se bomo najpozneje do konca leta 1972 čimbolj natančno dogovorili o sprejeti gospodarski politiki za leto 1973 ter določili pogoje, pod katerimi bodo prihodnje leto poslovale, organizacije združenega dela.
8.	Lotiti se moramo nujnih ukrepov ter dejavnosti za uresničevanje skupne sprejete politike v ‘družbenem planu Jugoslavije od leta 1971 do 1975.
Republike, pokrajine in asociacije združenega dela se morajo dogovoriti in določiti stvarne programe razvoja energetike, metalurgije, bazične kemije, naftovodov, prevoza in drugih pomembnih gospodarskih kompleksov ter pogojev, kako jih uresničiti.
9.	Do konca leta je treba uresničiti stališče predsedstva ZKJ o določitvi skupščine razvojne politike agroindustrijskega kompleksa ter sistemskih Ih drugih rešitev za izvajanje te politike.
10.	Doseči dogovor pristojnih organov republik in pokrajin o delitvi sredstev sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajin.
11.	Zagotoviti, da bodo organi federacije, republik in pokrajin ter združenj združenega dela pospešili delo in omogočili, da bomo do konca 1973. leta začrtali skupno dolgoročno razvojno politiko Jugoslavije.
12.	Zvezni izvršni svet ima nalogo, da skupaj z organi republik in pokrajin organizira delo in zagotovi, da bodo sprejeti ukrepi za popolnejše delovanje tržnega mehanizma in za pospešen razvoj enotnega jugoslovanskega trga.
V tej zvezi je treba izdelati sistem ukrepov zoper monopole in ukrepov, s katerimi bomo onemogočili ekonomsko neupravičene prednosti na enotnem trgu in zapiranje v lokalne in republiške okvire, ter sprejeti ustrezne zakonske in drage ukrepe.
13.	Predsedstvo ZKJ meni, da je za uresničitev politike Zveze komunistov in za dejavno izpolnjevanje aktualnih nalog ZKJ bistveno važno, da z ustavo vzpostavljeni skupni organi v federaciji uspešno funkcionirajo. Da bi pomagali tem organom poiskati rešitve, ki jih terjajo še vedno odprta vprašanja v gospodarskem sistemu in razvojni politiki in ki zagotavljajo ekonomsko stabilizacijo na trajnejših temeljih je bil dosežen dogovor, da se ustanovi v federaciji posebno delovno telo' organov in organizacij tako republik kot pokrajin. Izvršni biro predsedstva ZKJ je zadolžen, da ustanovi to telo.
14.	Komunisti v vseh organizacijah in družbenih okoljih morajo biti pobudniki in nosilci vsestranskega varčevanja, boja za zmanjšane stroške poslovanja v organizacijah združenega dela, izdatkov iz proračunov in skladov ter vseh neproduktivnih izdatkov in za to, da jih spravimo v racionalne meje ter da vse oblike potrošnje pridejo pod neposredno samoupravno delavsko in družbeno nadzorstvo.
K članku v TT: »Izgubljeni milijoni na tujem«
V »Tedenski tribuni« štev. 43 z dne 25. oktobra 1972 je bil objavljen na 3. strani članek z naslovom »Izgubljeni milijoni na tujem«. V besedilu je bilo navedeno, da so zvezni devizni inšpektorji ugotovili, da nekatera jugoslovanska podjetja v tujini poslujejo z velikimi izgubami in, da je med šestnajstimi podjetji, ki imajo . skupno 873 milijonov novih din izgube tudi ISKRA COMMERCE. Podobna trditev se je pojavila tudi v drugih časopisih. K temu odgovor odbora za poslovno politiko Iskra Commerce Tedenski tribuni, kar objavljamo tuiji mi.
Odbor za poslovno politiko Iskra Commerce je razpravljal o tem in ugotovil na podlagi poročil, katera je
svoječasno obravnaval ter na podlagi poročila odgovornih strokovnih služb ugotavlja, da navedbe v članku z naslo-
vom »Izgubljeni milijoni na tujem« ne odgovarjajo dejstvom kar zadeva naše podjetje.
Iskra je v zvezi s svojo izvozno orientacijo (izvoz Iskre se je v zadnjih petih letih potrojil, od ,8 milijonov dolarjev v letu 1967 na 26 milijonov dolarjev v letu 1972) ustanovila na njenih najzanimivejših tržiščih svoja predstavništva, od katerih so najpomembnejša postopoma prerasla v podjetja s poslovno orientacijo prodaje naših izdelkov na tujih tržiščih in navezave kooperacijskih 6d-^ nosov za pospeševanje tehnološkega razvoja Iskre. Ta podjetja so v preteklosti dosegla in tudi sedaj dosegajo programirane obsege izvoza in program: rane ^ekonomske rezultate.
Želimo tudi še enkrat poudariti, kar ste že sami ugotovili v cit. Članku, da druga trditev, ki je bila objavljena v zvezi z nami, "¡(la smo skupaj z Ljubljansko banko in podjetjem Emono ustanovili dve ilegalni podjetji, Iskra Commerce ni sodelovala pri ustanovitvi podjetij Credex in Meridex. To poudarjamo iz razloga, ker iz vašega članka, kakor tudi člankov v drugih časopisih to izrecno ni bilo poudarjeno.
V Iskri pripravljamo obširno Informacijo o zunanje trgovinski dejavnosti, ki predstavlja eno najpomembnejših programskih izhodišč za naš nadaljnji razvoj. To informacijo bomo posredovali širši javnosti.
ISKRA COMMERCE
Odbor za poslovno
politiko
■RŠ .-C'-.-.".	MH
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
želi zaposliti	.
15 DELAVK
za delo v montaži ali obdelovalnici 10 DELAVCEV
za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah
4 CUVAJE-VRATARJE
za nov obrat na Laborah (Stražišče)
Kandidati naj pošljejo pismene prijave do 1. decembra 1972 na naslov: Iskra, Elektrome-hanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4.
Iščemo nove sodelavce
Ce imate veselje do dela in če vas vabijo nove, zanimive in odgovorne naloge, se pridružite našemu, že dobro vpeljanemu kolektivu. V svoj krog bi želeli sprejeti še nekaj sposobnih sodelavcev za delo v Sektorju uvoza Kranj.
Počitnice
zaključen®
Počitniški domovi ISKRE so sedaj zaprti kot vsako leto ob tem času. Trenutno analiziramo poslovanje in pregledujemo dosežene rezultate z vseh področij haše-ga dela. Pregled delovanja Počitniške skupnosti se nanaša na 9-mesečno letošnje poslovanje.
Vsi domovi so bili zelo dobro obiskani s strani naših delavcev. Sistem, ki smo ga v letošnjem letu vpeljali ima dosti enostavnejšo obliko razdeljevanja kapacitet po enotah ISKRE. Potrebno je, da ga še dopolnimo in nadaljujemo s takšnim razdeljevanjem v naprej. Spodrsljaje, ki so bili med letom moramo odpraviti tako, da bo naša služba dosledno opravila
svojo nalogo za dobro počutje naših gostov na letovanju.
Kot vsako leto nazaj smo tudi to sezono opazili, da imamo veliko premajhne zmogljivosti ležišč in sedežev samo za potrebe naših gostov. Iskra se iz dneva v dan povečuje, naše zmogljivosti pa zmanjšujejo.
Poglejmo poslovni rezultat
naših domov:
CELOTNI PROMET IN DOHODEK:
1971	1972 I/IX
POREČ DUGI OTOK TRENTA BLED	389.652,20 455.616,— 186.839,13 322.576,70 29.416,10 35.276.80 11.511,30 —		117% 173% 120%
Skupaj	617,318,73 813.469,50		132 %
Plan za leto 1972	smo prese-	ma v Poreču je	zelo skromen
gli za 35 %. Največ	je k temu	v primerjavi s	preišniimi le-
prispeval kamp Dugi otok.		ti, kljub temu,	da je bil pro-
dom v Poreču pa v letošnjem		met višji. Zgovorni podatki s	
letu ni pokazal	vsakoletne	presojo rezultatov prvih de-	
slike. Rezultat poslovanja do-		vetih mesecev:	
' Penzioni:	Poreč	Dugi otok	Trenta
Planirano	4.320	3.680 \	1.660
Izvršeno	4.902	3.751	917
Razlika	+ 582	+ 71	— 743
V domu na Bledu ni bilo pogojev za poslovanje in zato se je skupno planirano število penzionov znižalo.
Vse stroške poslovanja bomo v nadalje prikazovali v skupni masi in delili na en penzion tako, da bomo lahko
- - \
■ Poreč
Surova hrana
skupaj	111.115.—
Dnevni penzion	22.50
ob koncu ugotovili dejansko lastno ceno penziona, ločeno po domovih.
Naj višji strošek v ceni enega penziona je surova hrana. Dnevno smo vlagali na vsakega gosta, ki je letoval v nar šlh počitniških domovih:
Dugi otok ’ Trenta
86.006.—	18.065,—
22.60	19.80
(Dalje na 8. strani)
VODJA ODDELKA ELEKTRONSKIH ELEMENTOV
za delo na področju uvoza polprevodnikov, stikal, žarnic, relejev itd.
Pogoj:
—	II. stopnja ekonomske fakultete ali
—	II. stopnja eleklro fakultete
—	tri leta delovnih izkušenj
—	odslužen vojaški rok
KOMERCIALISTA ZA DELO NA PODROČJU UVOZA
Pogoj:
—	izobrazba I. stopnje ekonomske fakultete ali tehnične smeri
—	zaželena praksa
—	odslužen vojaški rok
PREVAJALCA NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE
Pogoj:
—	končana filozofska kaluteta
—	zaželena praksa
- ČISTILKA
Ponudbe pošljite Kadrovski socialni službi, Ljubljana, Masarykova 15.
Kaj menita vidva ?
Na vprašanja odgovarjata OLGA JELOVCAN in ZDRAVKO VALENTINČIČ
Ustavi! sem se ob dveh naših sodelavcih: Olgi Jelovčan, poenterki v obdelovalnici, ki je v Elektromotorjih že 15 let, stara 31 let in pri Zdravku Valentinčiču, staremu 20 let. delavcu v livarni, ki je pri nas komaj eno leto. Takole je tekel pogovor:
Ste zadovoljni z delom v tovarni?
Olga: »še kar.«
Zdravko: »Zadovoljen, le OD so nizki.«
Kakšne želje imate?
Olga: »Lahko bi se lepše f omenili, pa če gre za nalogo ali sodelovanje. Zdi se mi, da nam manjka solidarnosti in
takta.«
Zdravko: »Komaj čakam, da se preselimo v novo livarno.«
Kaj mislite o današnji mladini?
Olga: »Premalo ima spoštovanja do starejših in med seboj. Skratka: kriza avtoritete.«
Zdravko: »Zdi se mi, da je preveč svobode. Menim, da je posedanje po gostilnah krivo, da ni v Železnikih prave zabave. Ni mladinskega kluba, ni knjižnice, športna društva pa so ozko odprta le za »vrhunski« šport. Cisto rekreativnega športa, kot je
recimo ping-pong, odbojka, domač nogomet — skoraj ni.«
Kaj mislite o starejših v
naši tovarni?
Olga: »Premalo se gleda na izkušnje, preveč na Spričevala.«
Zdravko: »O njih imam najboljše mnenje. Kolikor je bilo mogoče so mi pomagali ob vstopu — vsi, od vodje oddelka do zadnjega sodelavca.«
Kaj bi bilo v tovarni v bodoče 'najpotrebnejše?
Olga: »Posvetiti več pozornosti redu in disciplini in, da bi bilo manj čakanja.«
Zdravko: »Izboljšati osebne dohodke.*
» Elektromehanika« Kranj
Počitnice
Orodjarji na vsakoBetnem izSetu ZclkllLBČeriB
Po lemeljitih pripravah že po 6~ urah pripeljala v taoije zemlie in ozvezdia v	J)
Po lemeljitih pripravah smo se orodjarja 19. oktobra
odpeljali na dolgo pot v ZRN. Naš obisk je tokrat veljal olimpijskem mestu Miinchhu. Za prijetno vožnjo sta skrbela šoferja »Crei-ne« Novak in Bolka^ ki sta nas prek Korenskega sedla
ZAHVALA
Ob smrti_ drage mame -ANE VIHARNIK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v skladišču in obratu ERO za izraze sožalja, podarjeni venec, finančno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti."
Sin Matija
ZAHVALA
Ob smrti moje drage, nepozabne mame
PAVLE CELESNIK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem na liniji napetostnih tuljavic v obratu Števcev, za izraze sožalja in podarjeni venec.
Hčerka Ivanka Lapajne z družino
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta JOŠTA BAVDKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem montaže stikalnih naprav v obratu Stikala za izraze sožalja, podarjeni venec ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Zinka
že po 6 urah pripeljala v München. Tu smo si najprej z avtobusnim križarjenjem ogledali mesto, nato zloglasno taborišče Dachau. Zadnje bivališče premnogih okrutno uničenih življenj je res zgovorna priča, kaj se ne bi smelo več zgoditi. Samo pogled v četveroglavo krematorijsko žrelo nam pove, da je včasih človek človeku najhujša zver. škoda, da se te 'rane v premnogih voditeljih morda prehitro zacelijo.
V Münchnu so tudi olimpijski športni objekti, ki se kot pajčevina dvigajo nad športnim stadionom. Zaključuje jih vitko grajen stolp z vrtljivo restavracijo (36 min. za 360°) kar je enkratno doživetje za vsakega obiskovalca. Dobro voljo, ki jo mora obiskovalec imeti, da obhodi vse objekte s hribom, ki je iz samih munchenških ruševin, pa mu skalijo le cene, ki so za nas res pretirane.
Tietje in najvažnejše, kar smo hoteli videti, pa je bil obisk muzeja tehničnih dosežkov. Tu smo se dodobra seznanili z dosežki preteklosti. Ogled starih letal, avtomobilov, električnih in hidro-izdelkov, podmostnic, raket, zavornih sistemov, kmetijskih dosežkov — je enkraten. vrhunec tehničnih dossž kov pa so nam prikazali v 25 minutnem predavanju. V planetariju so nam z vsemi mogočimi tehničnimi pripomočki prikazali ves potek gravi-
taoije zemlje in ozvezdja v tem letnem času. Zatem smo sc napotili v podzemski svet. Kopanje rude skozi stoletja je na nas naredilo globok vtis, saj smo si lahko pričarali, kako trd in grenak je kruh rudarjev, ki rijejo po zemlji. Kljub 5 uram, ki smo jih prebili v muzeju, pa nam je vseeno zmanjkalo časa, da bi si vse ogledali. Po ogledu muzeja pa smo imeli prosto do polnoči. Ta čas pa nam je ostal za nakupe, ogled mesta, ogled podzemne železnice ali za obiske pivnice.
Ob določeni uri smo se zbrali v avtobusu in se odpeljali proti domu. Od nem-ško-avstrijske meje pa do tunela Felbertaurn nas je spremljalo močno sneženje. Pot skozi 5.238 m dolg predor nam je hitro minila in že smo se spuščati proti Koroški. Lepa in jasna noč nas je vse prevzela, tako da smo kaj kmalu vsi zadremali. Ob prvih sončnih žarkih, ki so obsijali vrhove- gora, smo vožnjo nadaljevali proti špitalu na Dravi in nato do Trbiža, kjer smo zam-avili še zadnje marke ali šilinge in se vsi zadovoljni vrnili v Kranj.
Upamo, da se bomo prihodnje leto pod istim sindikalnim vodstvom spet odpravili na podoben izlet v želji, da bi spet tako lepo uspel in, da bi se spet vsi srečni in zadovoljni vrnili na svoja delovna mesta.
Franc Šenk
ELEKTROMEHANIKA — Pred kratkim sta odšla v pokoj DANICA STARE (šesta v 2. vrsti od leve, zgornja slika), zaposlena v tehnični kontroli ERO in MIRKO LAPAJNA (peti od leve), zaposlen v mizarski delavnici, ki je bil 25 let zvest Iskri. Oba sta ob upokojitvi prejela lepa darila, obema so izrekli iskrene želje, da bi zasluženi pokoj uživala v zdravju In zadovoljstvu. Upokojenca se prek uredništva zahvaljujeta sodelavcem za izkazano pozornost in jim želita, kot tudi celotnemu kolektivu čim več uspehov in osebnega zadovoljstva.
(Nadaljevanje s 7. strani)
Stroški prehrane za odrasle in otroke v penzionskih storitvah so ločeni od stroškov za posebna naročila.
Drugi najvišji strošek se pojavlja pri izplačevanju osebnih dohodkov zaposlenih v domovih. Tudi OD močno vplivajo na rezultat poslovanja.
Poreč	Dugi otok Trenta
Izplačani OD na 1 penzion
107.791,95
21,70
59.152,25
15,80
20.256,55
22,30
Obračun OD je prikazan samo za usluge penzionov, do-čim je za ostalo dejavnost ločeno obravnavan.
Režijski stroški poslovanja se pojavljajo v različnih oblikah in je višina odvisna od
osebja in gostov. Velik vpliv pa ima sama organizacija. Ta strošek je močno variabilen. Cim boljše pogoje letovanja nudimo v domovih, toliko višji so stroški režije. Stroške režije prikazujemo brez
samega prometa, zahtevnosti	amortizacije: -	
Poreč	Dugi otok	Trenta
Skupni str. režije 71.612,66	47.959,94	7.624,90
na 1 penzion 14,60	. 12,78	831,-
Stroški amortizacije močno	znesek. V našem primem	
vplivajo na rezultat poslova-	smo vkalkulirali le polletni	
nja, če bi vkalkulirali letni	znekes:	
Poreč	Dugi otok	1+enta
Polletna amoftizac. 15.419,90	8.973,30	14.667,26
na 1 penzion 314	239	15,99
Stroški amortizacije v Tren-	sredstva in zelo malo peiui-	
ti so izredno visoki, ker ima-	onov.	
mo visoko ocenjena osnovna		
REKAPITULACIJA:		
Poreč	Dugi otok	Trenta
. preračunano na		cn penzion
1. Stroški prehrane	22,50- 22,60	19,80
2. Stroški OD	21,70 15,80	22,80
3. Režijski stroški	14,60 12,78	8,31
4. Amortizacija polletna	3.14 2,39	15,99
■— 1 1 ■ ■ r		 Lastna cena penziona 1972	61,94 53,57	66,90
Prodajna cena penziona 1972	49,00 36,00	40,00
Razlika —	12,94 - 17,57	-26,90
V oceni doma v Trenti se	prodaji pijač ih	hrane na po-
pojavlja najvišja razlika. Po-	sebna naročila,	peki mesa na
čitniška skupnost ISKRE bi imela visoko izgubo, če bi poslovala izključno z uslugami za letovanje delavcev ISKRE. Naša lastna cena je višja od prodajne. Kritje te razlike ustvarimo s postransko dejavnostjo, s katero se pokriva razlika v ceni penzionov. Ta , realizacija je pri
žaru, itd. Iz te analize jc razvidno, da uprava PSI s svojimi uslugami vrača našemu delavcu vsa razpoložljiva sredstva za dobro počutje in zdravo prehrano v domovih ISKRE, zato imamo zelo malo pritožb na prehrano od naših gostov.
KONČNI REZULTAT DEVETfH MESECEV 1972
Poreč
Dugi otok
Trenta
Celotni dohodek Skupni stroški
455.616,—
432.304,78
322.576,70
284.091,11
35.276,80
57,297,99
+ 23,311,22	+ 38.435,59	- 26,744,12
Kot je bilo že omenjeno, je najboljši rezultat dosegel kamp Dugi otok, dom v Poreču pa se je komaj prebil, čeprav je imel višji promet od lanskega. Dom v Trenti je močno presegel stroške za hrano v primerjavi z lanskim letom in tudi OD so precej višji, amortizacija pa je P9-sebno poglavje doma v Trenti, saj smo ugotovili, da je njegova letna amortizacija višja od celotnega prometa.
Ob zaključku poslovnega poročila želimo pripomniti, da bo končni rezultat leta 1972 podoben današnjemu, z manjšimi spremembami. Stroški uprave Počitniške
skupnosti pa sc krijejo iz dotacije in ne bremenjo cen penziona.
>	V. d. upravnik PS:
Franc Hutter
1 S K K A - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elekliomehaniko, telekomunikacije, elektroniko in aviomatiko — Urejuj® uredniški odbor — * Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni- urednik: Janez Sile. — Izhaja tedensko — Roli<> pisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4. teielon 22 221, int 333 — Tisk in klišeit-»CP Gorenjski tisk« Kranj