195. Številko. o UoDiloni, o teren 28. oviusto »Zl Leto LVl. Uhat« rmk dan »»polarna. ftsvseamSl nedelje te pmmmm t d6S petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrat i 1 D SO p, večji lasen« petit vrata 2 D; notica podano, Izjave, reklame, preklici petit vrata 3 D; poroka, taroke velikost 15 vrst 30 D; ženi ta e ponudbe besedi 75 p. "----* le pri naročnik od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede I—satov naj se orfloJl znamka sa odgovor. VFearrniatvo »Slov. Harode" In JI aredna Hektar«" ftaafUea ■lit« *L 9, pritllen*. — Telelon M. 304. Hiadalaste MSlov. Mar+da" Kaaflova »lloa H l L Tele!** ste*. M. sprejema le podpismss ui ladostso »• m vratav. Posamsin? Številka: v Jtigoslaviil vse dni po Din 1 v inozemstvu navadno dni oin 1, nodolfo Din 1* Poštnina platana v gotovini. »Slovenski Narod" velja: v LJubljani po p«*rp 12 mesecev * . . f : M: t . . Din 144*— . T2— . 38-. 12"- Din 144-— : i- D*.n • • 2*4'— 132 ~ 6V— 22-- Pri morebitnem povRanlu te Ima datjia naročnina dophJntJ. Novi naročniki na] pošljejo v prvič naročnino vedno P° naVazn d. Na samo pismena naroČila brez poslatve denarja se ne meremo ozirati. . .......__....._^— PO KATOLIŠKEM SHODU. V. katoHSki shod ki smo ga v glavnem doživeli s včerajšnjim obhod-jnlrn sprevodom po ljubljanskih ulicah jter mašo na Kongresnem trgu, bo z*a-|namoval važen mejnik v slovenski politični in tudi duševni zgodovini. V poslednjem trenotku so namreč aranžer-% shodu dali tako očitno politično smernico, da o prvi trditvi danes ne more biti več dvoma. Pa rudi o resničnosti druge ne bo težko uveriti se. Vsem je znano, kako so listi SLS oznanjali, da bo ta shod izključno cerkvena in verska manifestacija in da mu bo vsaka politična misel ali korist tuja. Mi tem zagotovilom nismo verjeli, ker so slovenski katoliški shodi že davno Čisto politične prireditve, na katerih se vtriuje strankarska skupnost in revidirajo programatični temelji SLS. Poleg tega pa je imel ta shod nalogo, maskirati v vsej naglici izpremenjeno notranjepolitično taktiko SLS in njenega parlamentarnega kluba in privesti politiko te stranke k pametnemu in uspešnemu javnemu udejstvovanju, to je k politiki aktivnega sodelovanja z državno upravo. Včeraj je SLS mesto avtonomističnega klicanja priredila monarhistične ovacije in dala nalog ljudskim masam, naj izkazujejo lojalna državljanska čustva napram najvišjim predstavnikom naših državnih oblasti. Povabila je vladarja na svoj shod in zastopnika ministrskega predsednika, poleg tega %e predsednika narodne skupščine, da tudi na zunaj dokaže izpre-membo svojega stališča in svojo novo orijentacijo. Več- let je SLS harangirala rrmožl-ee s protibeogradskimi izstopi blatila ugled naše dinastije, zanemarjala med svojimi masami vsako. Še tako malenkostno privzgojo lojalnih in monarhi-stičnih čustev. Mase, katerih notranjost se je leta m leta obdelovala samo s korupcrjskiml aferami, z blatenji beogradskih vlad. s federalističnimi sanjami H d,, z eno besedo, z defetlstičnim duhom najnižje vrste, so kakor na povelje morale defilirati pred predstavniki ravno nasprotnih državnih tn političnih idej. Pri takem naglem preobratu se ni čuditi, ako ovacije pred justično palačo niso bile tako iskrene in obsežne, kakor bi bilo sicer želeti. Mase, ki so se uživele v politiko proti jedinstvu m bratstvu, so morale preko noči izpre-meniri svojo notranjost in se zanositi s popolnoma drugim državljanskim mišljenjem. To ni bilo lahko. Ne dvomimo, da je v priprostih in nepokvarjenih udeležencih zapustila ta nepričakovana politična tendenca V. katoliškega shoda silno notranjo razdvojenost Mase so mislile, da pridejo manifestirat za svoje avtonomistične in katoliške ideje, morale so pa pomagati voditeljem in stranki, da se izvlečejo iz opozlcijonal- nega močvirja in da se zopet usmeri k pozitivnemu in zdravemu političnemu delu. Dasi je to politično ozadje V. katoliškega shoda z državnega stališča vsega upoštevanja vredno in je smatrati pritegnitev se tako majhne opozici-jonalne skupine k pozitivnemu državnopravnomu sodelovanju kot notranjepolitično vrednoto, zlasti še, ker pomeni obstoj razorne opozicije v Jugoslaviji zaenkrat še nevarnost dekompozicije In nekonsolidirani prve vrste, vendar znači ta politična gesta SLS z moralnopolitlčnega vidika veliko nedoslednost in naravnost strahovito igro s poštenim in priprostim našim narodom. Odkar je g. Radič sramotno pobegnil v inostranstvo, ni bilo nobenega izgleda več, da se federalistični blok vzdrži in da pride federalistična politika do veljave. Klerikalci so to v poslednjih dneh temeljito preštudirali in povabili na svoj shod predsednika naredne skupščine, da mu zagotove bodoče sodelovanje In da preko n?ega predočilo vladi m kralju novo smer lojalnega političnega sodelovanja. Radovedni smo, kakšno podrobno taktiko zaključi SLS v bodočih mesecih s tega novega političnega stališča. Mi smo vedno izjavljali, da Slovenija, oziroma slovenski kraji ne potrebujejo državnopravnih avtonomij, marveč kar največ avtonomiz-ma v smisla aktivnega političnega dela in pridobivanja. Vse, kar se stori in pridobi za slovenske kraje, je politično dobro. V to svrho pa je treba izbrati politično taktiko, ki tako delo omogoča; z negativizmom in defetizmom je treba za vselej prenehati V. katoliški shod pa bo pomenil tuđi v našem duševnem življenju važno izpremembo. Danes smo si že na jasnem, da je program SLS ravno tako labilen in relativen, kakor programi ostalih naših strank. Zlasti pa, da v bistvu nima nobene notranje zveze z nalogami in misijo katoliškega verstva in cerkve kot take. Idejo klerikalizma bo treba baš v interesu katoliškocerkvene in verske misije v našem narodu odložiti Verstvo m cerkev sta zgodovinski sili, katerih ekzlstenco in moralično veljavo priznavamo v enaki meri in z isto doslednostjo, kakor ostale velike pojave Človeškega duha. Toda po drugi strani moramo ugotoviti, da SLS ne bazira svoje strankarske moči na prepričanju svojih ožjih političnih in socijalnih programov, marveč na cerkvene in verske propagande. Verstvo in cerkev pa imata univerzalno misijo in največja cerkvena in tudi dogmatična kratkovidnost je omejevati to misijo na pripadnike ene stranke. Menhno, da je prišel čas, ko se mora razmerje katoliške cerkve In vere do politične stranke z nova razmisliti in ko je treba tako s po. Htfčne, kakor cerkvene verske in dog- matične strani vtrdlti škodljivost tako-zv. klerikalizma. Ako bi V. katoliški shod otvoril tozadevno razsodno in nepristrano načelno razčiščenje, bi mogli biti ž njim tudi mi kot nasprotniki dosedanje klerikalnopolitičnc smeri naših odločujočih cerkvenih poglavarjev in dostojanstvenikov zadovoljni. Telefonska fn brzertamsa poročila REŠKI PROBLEM. Neosnovanost italijanskih očitkov, — Tok razprav v paritetni komisiji. — Predsednik dr. Rybaf ostane na mestu. — Beograd, 27. avg. (Izv.) Agencija Štefani je v oficijelni obliki smatrala za umestno in potrebno cementirati vest »Messaggera« o utimatu ju-goslovenski vladi v zadevi rešitve reškega problema. Štefan! konstatira, da je italijanska vlada izrazila beogradski samo željo, da paritetna komi i.i a še tekom tega meseca zaključi svoje delo. Zelja naše vlade je tudi, da se to tako važno in delikatno vprašanje končno definitivno reši čim najpreje. V tem oziru vlada med obema vladama popolna soglasnost. Povsem neosnovani pa so očitki italijanskega tiska, da se od jugoslovenske strani skuša čim dalje zavleČi rešitev reškega problema. O tem absolutno ne more biti govora. Očitek popolnoma ovržujejo dejstva o delovanju paritetne komisije. Dva meseca po veliki noči paritetna komisija sploh ni delovala in ni imela nikakih oficieln'h razprav, ker so v tem času tekla direktna pogajanja med obema vladama. Oficielne razprave v paritetni komisiji so se pričele nadaljevati dne 2. avgusta. Dne 8. avgusta je italijanska delegacija 'zročila naši delegaciji nove predloge Mussolinijeve vlade s pripombo, da se seje odlože do 21. avgusta, da more jugoslovenska delegacija stopti v direkten stik s svojo vlado. Naša delegacija ni nato takoj odpotovala, ker je morala dobiti nekatera pojasn'la od italijanske strani k novim Mussolinijevim predlogom. Privatni razgovori v tem času so bili koristni za rešitev teh novih predlogov. Dne 17. avgusta so odpotovali v Evi-ans les bains poslanik Antonijevič, predsednik dr. Rybaf in č^an delegacije Račić, da so tam poročai o novih predlogih italijanske vlade ministrskemu predsedniku Nikoli Pašću in zunanjemu ministru dr. Ninčiću, ki je ravno radi teh predlogov bil prispel k Pašiču. Naša delegacija se je na to 22. avgusta vrnila nazaj v Rim. Dne 24. avgusta je bila po odgoditvi prva oficijelna seja. Ne more biti govora o kakem zavlačevanju, ker so razprave z ozirom na obsežnost in važnost vprašanja v komisiji še dokaj brzo napredovale, čeprav so se pojavile tudi večje ovire. Prvotna ostrina predlogov se je znatno ublažila. Vpoštevati pa je dalje tudi okolnost, da naša delegacija n; vedno v položaju takoj stopiti v direktne stike s svojo vlado, kakor italijanska, ki takoj po vsaki seji direktno poroča svoji vladi. Naša delegacija je s svojo vlado le brzojavnim potom v zvezi in taka zveza zelo otežuje hitri napredek pogajanj in razprav. Nazadnje pa je treba tudi omeniti, da italijanska delegacija sama ni mogla pričakovati, da b! bili tako dalekosežni predlogi italijanske vlade sprejeti en bloc brez vsakega študija in diskusije na našem merodajnem mestu. Končno je treba kategorično ugotoviti, da predsednik naše delegacije dr. O. Rvbar vživa popolno in neomajno zaupanje svoje vlade, ki ve ceniti njegovo strokovno in objektivno delovanje v zaščito naših interesov. Vse vesti o njegovi demisiji so radi tega popolnoma neosnovane In le pobožna želja gotovih intrigantov. va v trebuh. Rane so bile smrtnonsvarne. Dr. Bojadiijev je bil lahko ranjen. Daopoldne umrl. Neki policijski agent je napadalcu izvil orožje. Napadalec i? hil prijet in irirčen imichovsko-mu poiic-jskemis dcpartenicntn. — Praga, 21. avj. (Izv.) Listi kratko komentirajo atentat na Daskalova. Umor ima političen značaj. Daskalov je po inrij-skem prevratu v Sofiji iz Pracie oar« si al vsem dotedanjim poslanikom b Igarsl m navodila, da ne smejo priznati tedanje prevratne vlade in da ne IzvrSe ničnih ukazov. It, Prage je Daskalov vod,I protekcijo proti novi bolgarski vladi. Objavil je med drtrgim, da Bolgarska mobilizira. Pr- votno se je tudi branil -!a-:^- Daskalov žrtev atentata. — Praga, 27. avgusta. (Izv.) Včeraj ob 11. dopoldne je streljal Iz revolverja 26-letni dijak Atans Nikolov te SoFje na ulici na bivšega bolgarskega poslanika v Pragi, bivšega notranjega mmistra v kabinetu Stambolijskega, na Rajka Daskalova. Atentator je oddal štiri strele. Dva strela sta Daskalova zadela v trebuh. Težko ranjenega so prenesli v neki praški sanatorij, kjer le Daskalov pri operaciji podlegel težki, smrtonosni ranL Daskalova spremPevalec dr. Bojadži-jev je b!l lahko ranjen. Atentatorja so takoj prRell in izročili sodišču. Atentat ima politično ozadje, ker je bil Daskalov odločen in vztrajen nasprotnik sedanji bolgarski vladi Can-kova. Daska'ov je iz Prage vodil poste zemljoradnlške stranke in je obenem vršil sistematično propagando proti sedanjemu političnemu režimu v Sofiji. — Prajja, 26. avg. (Izv.) »Policijska korespondenca« javlja: Danes ob 11. dopoldne je na Smichovem 25-letni Atanas Nikolov iz Sofije streljal na bivšeza bolgarskega poslanika dr. Rajka Daskalova ki se je nahajal v spremstvu dr. Ivana Boja-džiieva. Nikolov je oddal štiri strele iz pištole. Trije streli so težko ranili Da^kalo- poslc novemu bolrarskrmu p-)r.]-:'; kn. K n-čno se je Da«;kn!ov udal in le prevzel poslaništvo dr. Mfhadžijev. CeSkl socialistični tisk je Pask^bva rJv:v<;3, da pripravlja proti revolucij o. Daskalov je bil pri atentatu ranjen v debelo črevo, v leve ledvice in fudj v no-go. Obe prvi rani ste bili zelo terki. Daskalov je umrl vsfed n^tr?.nie izkrvavitve. PotGV^njR dr, v fe VA2NA POLITIČNA MISIJA. — Praga, 26 .av^. (irv.) Minister zunanjih del dr. B e n e š je danes odpotoval v spremstvu pooblaščenega m-inl«tra dr. Dvo-fačka v Rim na sestanek z Mmsolinilem. !z Rima odpotuje dr. Beneš v ženevo k plenarnim seiam Drnltva narodov. Po nekaterih poročilih se sestane v Italiji dr. He-ne5 tudi z madžarskim ministrskim predsednikom grofom Bathienom. — Praga, 37. avg. (Trv.) Minister dr, Bene$ ostajte v Rimu tri dni. Cilj njceore-ga potovanja je v prvi vrsti definitivni zaključek češkoslovaško - italijanskega sporazuma (trgovinske pogodbe) na principu medsebojnosti. Ta pogodba se fma skleniti na temelju sličnih načel, kakor Je sklenjena pogodba med Italijo in Avstrijo. Češkoslovaška želi glede tria^kega pristanišča gotove koncesije, v kompenzacijo pa Italija zahteva, da Češkoslovaška dirigira svoj izvoz t>reko Trsta, ne pa po Donavi. Politični orogrsm teta sfcfttanka obsega vprašanje Madžarske. Oba dr. BentS hi MuftoHm* bodeta razpravljala v prvi vrsti madžarsko zunanje posojilo. Poročilo, da sa Ima dr. Dene* sestati tudi z grofom Bethtenom, se na marodaj-nem mestu potrjuje, BETHLEN 30 ZNOVA PROSIL POSOJILA — Budimpešta, 26. avz. (liv.) V djpio-matičnih krogih zatrjujejo, da namerava ministrski predsednik Bethten v kratkem odpotovati v Zenero, kjer hoče prositi dr. Beneša, da bi posredorsK pri Mali sntacti glede posojila Matffarskl. Kot odškodnino za to posredovanj« hoče Bethlen izpreme-niti svojo dosedanjo taktiko napram Mali antanti tako, da bo Madžarska zavzela stališče popolne lojalnosti. Pogajanja dr. Beneša z MussoMniJem bi rad izkoristil Bethlen za dosezo svojih ciljev, čel. ako pride med Italijo In Malo antanto do kakega nesoglasja, bo mogoča utrditi položaj Madžarske. Kakor se govo» ri v tukajšnjih političnih krogih, le Bethloo Claude Farrere — prevel Mira« Jarc: Roman. 18 Zadnjič se je še ozrl na reko m gozd na bregu. »Saigon, lepo mesto!.. .c Bila je nedelja, — drugega januarja; admiral je danes priredil prijateljsko kosilo. Fierce, ki je sicer sovražil tako družabno tlako, se je vabilu odzval: vedel je namreč, da bo med gosti tudi mala Abel, — hčerka guvernerjevega namestnika, dražestna sohica iz alabastra m z očmi sfinge, ki ga je že prvi večer očarala in ga po vsakem srečanju še bolj opojila. Čudovito dekle, je premišljeval; tiha voda, v katero bi najrajši vrgel kamen, da bi videl, kaj se bo pojavilo na gladini Kosila naj bi se razven Abele tudi še udeležila generalni guverner, neki stari prijatelj vojvode Orvilllers-skega ki pa njegova rejenka, mlado dekle, ki je mati oslepela vdova, sploh ni uvajala v družbo. Fierce se je v že pripravljeni Jedilnici ba-vil s cvetlicami in si je na mizici poiskal admiralove japonske vaze, da bi jih napolnil z rožami in orhidejami Ko je na določene prostore položil oprsne šopke se gospe in prečital lepo napisana imena, se je pri imenu guvernerjeve rejenke vsta- vil kajti obšel ga je moten spomin. Gospodična Silva, — Silva? Vprašal je admirala, ki je v svoji pisarnici zvijal načrte za topove. »Kaj,« je Orvillierski vzkliknil, »kaj se nič več ne spominjate? To ime ima svojo zgodovino!« In je pripovedoval: Gospodična Silva ni bila nič manj kot hčerka slovitega polkovnika Silva, poveljnika afriških strelcev, ki je padel v bitki pri El-Avaru, temu nai-bolj epskemu konjeniškemu napadu v celem stoletju. Kakor hitro je to gospod Orvilliers-ski omenil, je ob očetu docela pozabil na hčerko in objas-njeval svojemu spoštljivo raztresenemu pribočniku podroben razvoj prej omenjene bitke in pravil mu je o slavi, ki so si jo ob tej priliki priborili afriški strelci pod poveljstvom junaškega Silve. In Fierce je, hočeš-nočeš izvedel da gre za neko brigado, ki so jo na maroški meji izdali in jo obkolili, slednjič pa sta jo na čudovit način rešila dva na oglede odposlana oddelka konjenikov, o katerih so že vsi mislili da sta že pobita. Tema oddelkoma je poveljeval polkovnik Silva. Dasi je bil celo sam obkoljen v središču uporne dežele, vendar se je s presenetljivim naskokom osvobodil in je jezdil tri dni skozi oblačje sovražnikov, ne da bi si sabljo sploh kdaj vtaknil v nožnico, tretiesra dne pa se Je na večer nenadoma pojavil za Maročani. •ci so si bili zmage že svesti in je njihovo zmago preobrnil v poraz. Bil je tako nagosto preboden, da se je njegov sinji dolman ves škrlatil in svoje zmagovite konjenike je privedel do francoskih Šotorov, ter jim še zaklical »stojte« — nato je izdihnil. Fierce je lepoumno občudoval kretnjo in pester sijaj modro-rdečih konjeniških čet, ki so se bliskale iz rjave množice burnusov. Nato pa se ie sočutno nasmehnil ob misli, kako nesmiselno ie bilo vse skupaj. Kaj je pravzaprav še ostalo? Vdove in sirote z bleščečim naslovom »junakova družina«, ki pa je kljub vseobČemu občudovanju utegnila poginiti od lakote. V domišljiji si je priklical malo Silvo; suho rjavolasko s svetinjastim profilom, oglato, prenapeto, solzavo in neumno kot noč — pač, bodoča stara devica. Admiral je strmel v praznino in sanjal o junaštvih; pribočnik pa je zmajal z rameni in zamrmral: »Ubogi fantje — ubogo dekletce!« Ko je odbila enajsta ura, so oznanili da prihaja guverner, službujoči častnik pa je poklical stražo, ki se je razvrstila ob ladijskem mostiču. Fierce je stopil po lestvici, da poda gospem roko. V vlačilnetn čolnu so se gladke bakrene plošče blesketale v solncu in ta sijaj je očem kar jemal vid. Čoln je pristal. Fierce je zagledal belo in majhno guvernerjevo glavo, resno in sivo Abelino in tri solnčnike, rožnega, malvnega in modrega. Malv*» ni solnčnik se je nagnil: Fierce je prijel gospo Abelovo, ki je na prve stopnjice lahkotno skočila, za roko; zdela se mu ie kr>t običajno: ne micna, vendar pa smejoča in dobre volje; ugajala je. Za njo je stopila gospodična Abel z rožnim solnčnikom. Še vedno je vplivala s svojim skriv* nostnim pogledom sfinge. Sprejela je ponujeno roko, na katero pa se je le malo oprla; njeni tenki in sveži prsti sploh niso stiskali. Fierce je občudoval zlomi"vo zapestje, kt se je zdelo, da je iz saškega porcelana. Pod modrim solnčnikom «§ je slednjič prikazala gospodična Silva. Fierce se je kar zavzel kajti ona n\ prav nič sličila podobi ki si jo je ustvaril o njej. OospodiČ-na Silva ni bila niti suha, niti rjavolasa. niti zo-perna, temveč plavolaska, rožnih Uc in zelenkasto modrih oči ki jih je vsakdo najprej zapazil, ker so bile zelo veKke in zrle naravnost pred se. Skočila je, ne da bi se dotaknila ponujene roke; drzno je skočila; Fierce je videl, da je bila navzlic nežnosti močna in vitka. Stopil je sa njo in ji na mostiču ponudil roka Guvernerju na čast so zaigrali pozdrav. Ona pa je obstala in te ozrla v ladjin napis tn Fierce jo je sllSal ko je zlogovala: Brez strahu in graje. pripravljen po potrebi razpustiti celo par. lament in razpisati nove volitve, ker ga (Q5mb5sova radikalna stranka ovira v novi orijentaciji. Nove volitve bi seveda temeljito predrugačile politično situacijo na Mad-€arskem. ODOBRENJE POGODBE O JUŽNI ŽELEZNICL Beograd, 27. avgusta. (Izv.) Kraul Je podpisal in vlada Je ratificirala sporazum, sklenjen dne 29. marca v Rimu glede aranžmana Južne železnice. Ratificirani sporazum jo bil nato odposlan v Rim v shrambo. Kongres frgovcev-izvoznicarje* — Beograd, 27. avg. (Izv.) Včeraj v nedeljo ob 10. dopoldne ]e bil otvorjen kongres izvozničarjev kraljevine SMS. Kongres je s kratkim pozdravnim govorom ptvoril predsednik beogradske Trgovske zbornice Gjuro R a d o i 1 o v i č. Za predsednika kongresa je bil izvoljen L. Stano-jevič, podpredsednik Trgovske zbornice v "Beogradu, za prvega podpredsednika 01. ?Janekovič in za drugega dr. franjo .VVindischer kot zastopnik trgovstva Slovenije. Kongres je pričel razpravo o izvozni politiki in o vprašanju stabilizacije našega dinaria. L. Stanoievič ie uvedel ^razpravo o našem izvozu in njega organizaciji. Konstatiral je, da mi Se vedno več $važamo nego izvažamo, vslcd česar Je na-Sa trgovinska bilanca še vedno pasivna. Lansko leto je znašal celokupni uvoz dve milijardi dinarjev, a Izvoz samo 1 milijardo 410 milijonov. Deficit v naš! trgovinski bilanci pa neugodno vpliva na tečaj našega dinaria. Koncem svojega poročila je Sta-iiojevic pozval na sistematično organizacijo in povečanje naše produkcije. Minister trgovine in Industrije dr. Ko-llč ie kongres pozdravil v imenu vlade, Ucratko očrtajoč načelne smernice njegove trgovinske politike. Podrobno je minister v svojem govoru analiziral glavne elemente dobre In uspeSne izvozne politike. Trije elementi so potrebni za gospodarsko uspe-Sen Izvoz: 1.) produkcija, 2.) kapital, ki ga ▼ državi zelo primanjkuje in 3.) dobro funk-eijoniranie železniškega prometa. Ob 1. popoldne so bile razprave lčon-Srresa zaključene ter se danes ob 10. dopoldne nadaljujejo. Na dnevnem redu so poročila zastopnikov posamnih, v vprašanju izvoza prizadetih ministrstev. Na kongres povabljeni ministri dr. Stojadinović, dr. Miletić in igro v Zagrebu, se bi ji morda dogodilo kaj hujšega. V splošnem se mora priznati, da je Concordia zasluženo zmagala, ker je zlasti v tehničnem oziru nekoliko prekašala doma« čine. Tekma je potekla brez faktične premoči ene ali druge strani. Moštvi sta nasto* Sili v sledeCi postavi: Concordia: Dabić* očak, Pažur«Paškvan, Dubravi. Pažur IL — Stiplovšek, Pasarić, Kolibaš, Penić. Solc. Ilirija: Miklavčič>Beltram, Dolinar.Tavčar, Zupančič III.. Zupanćič IV. — Zupančič I„ Učak, Oman, Vidmajer, Peval;k. Po lepih rezultatih sodeč, ki sta jih oba kluba do» segla v zadnjem času. je včerajšnja tekma nekoliko razočarala. Medtem, ko je prvi čai nudila igra lep užitek, je postala početkom drugega zelo mrtva in se je šele nekoliko oživila po padcu prvega goala, nakar je po* stala radi surove igre gostov sploh nezani. miva. Najboljši mož cele igre je bil orjaški Dubravčič, za katerim pa nista zaostajala njegov vis»a*vis Lado in Tavčar, kot de*ni krilec. V napadu sta se odlikovala pri postih Solc na desnem krilu in leva spojka Pasarič. ki pa je polomil eno že sigurno Šanso. Pri napadu Ilirije je bila edino dobra leva stran s Vidmajerjem in Pevalekom, medtem, ko Je bila cela desna z Omanom vred indispo« nirana. Pažur I. v obrambi gostov ie Čistil s dolgimi osvobodilnimi streli ozračje. Do« linar je bil boljši od Beltrama in ima slednji z Zupančičem III. na vesti prvi goal. Oba vratarja sta se izkazala kot velika talenta. Sodnik g. Vodišek je imel radi številnih pre* stopkov proti fair pliv 8 strani gostov težko delo, vendar je sodil zelo objektivno ter je bil mestoma celo premalo energičen. Radi surove igre je v drugem polčasu moral Izključiti dva igralca Concordie, tretji pa je šel prostovoljno, tako da so g<->st}e naposled igrali s osmimi možmi. — Potek igre: Gostje zgube žreb in igrajo proti solncu. Prevladuje nekoliko Ilirija, ki pa ne izrabi dveh dobrih Sans. V 15. minuti Miklavčič z efektno robinronado reši nevarno situacijo. Takoj nato drži ostro streljan prosti strel. Vrše se obojestranski menjajoči napadi. Pa. sarić preide dva igralca in zastrelja pred goalom. Kmalu nato polčas. — V 7. minuti drugega polčasa pade prvi goal po Solcu ra goste, in sicer radi Bel tramove in Zupan< čičeve IV. nesmiselne komhinacfe. Igra «s polagoma oživi. V 20. minuti pobegne Vidmajer skoraj iz sredine igrišča. Njegovo bombo ubrani vratar. Vidmajer strelja še enkrat m loga obtiči v mreži. Rezultat 1 : 1. Kmalu za tem diktira sodnik 11 metrovko proti gostom radi Pažurjeve roke. Učakov Šut v kot goalman bravurozno ohrani Con* cordia inscenira več napadov in irmndi dva kota. Drugega krasno streljanega po*He Thi* bravfcič s glavo neubranljivo v mrežo. Rez. 2 : 1. Igra postane surova in sodnik Izključi oba Pažur j a Iliri i a sedaj prevladuje. Vratar gostov hna priliko, da še večkrat pokare svojo visoko formo. Kmalu nato sodnik od* žvižga. Publike okoli 1000. F. O. SK Primorje prvak Jugoslavije T Ženski lahki atletiki z 29, Hašk (Zagreb) na drugem mestu s 8 točkami! ^elcmovanja za državno lahkoatl. prvenstvo dne 25 In 26. tm. v Zagreba niso zadovoljila, IzJemSi damskih točk, v nobenem oziru. Od velikega naliva poplavljeno te-kalUče, slabo tehnično vodstvo, klaverna udeležba od strani tekmovalcev, slab! rezultati. Slovensko lahko atletiko sta zastopala od gospodov samo Kregelj In Perpar. damske tekme se Je udeležilo rzven Hiška In Makabija edino Primorje. (Ahčlrt, Jerma Preveč, Sever in Santl.) Slovenke-Primor-Janke so zasedle skoraj vsa mesta ter zmagale nad Hrvaticami od Haška z 29:8 točkami! 1 Prvenstvo Jugoslavije so dosegli: 100 m Perpar (Prlm.) 11.2; 200 m Perpar (Prim.) 23.3; 400 m: Kojlč (Hašk) 53.8; 800 m: S u sni (Čakovec) 2.14; 1S00 nv Susn« 4.54; 5000 m: Percel (Penkala) 18.04 4X100: Hašk 46,; disk: Spahlč (Uskok-CapIJna) 33.50 m; kopje: Oašpar (Hajk) 48.15, kroglja: Spahlč 11.22 m; skok v višino: Jakupič (Gradj.) 1.75 m (rek.) skok v daljavo; Spahlč 6.65 (rek.); troskok Jakupič 11.915 m; pešhola 3000 m: Dobrin (Hašk) 15.34 (rek.) 110 m: Leandrov 17.8. — V tekmi dam so dosegle: 100 m 1.) Santel 13.9 (rek.) 2.) Preveč (obe Primorje) 3.) Fllck (Ha§k); kroglja: 1.) Jerlna 6.42 m, 2.) Preveč 5.51, (obe Prtm.) 3j Bruckner (HaSk); skok v višino: 1.) Tom-ljenovič (Hask) 1.24 m, 2.) Preveč 1.19 m, 3.) Baranval, (Hašk) 1.14 m; štafeta 4X60 1 j Primorje (AbČIn, Sever, Jerlna, Preveč) 34, 2,) Hašk, a je bil diskvalificiran. Odo. Santel vsled blesure na nogi In po 100 m ni mogla več tekmovati v skoku in Štafet!. INOZEMSKE TEKME. — Dime/, 27. avgusta, (Izv.) Rezultati včerajšnjih prvenstvenih tekem: Hakoah : Oatmark 4 : 0 (3 : 0). Simmering : Waf 1 : 0 (0 : 0), Vlenna : Wacker 3 : 2 (0 : 1). Ama-teure : Sportklub 1 : 1 (1 : 0), Admira : Bratislava 2 : 1 (1 : 0). — Praga, 26. avgusta. Slavlja : dunajski Slovan 3 : I. — Brno, 26. avgusta. Sparta : Makabi 1:5. — London, 26. avgusta. Tekme angleške Lige. Rezultati: West Ham United : LIver-pool 2 : 0, Nevreastle : Arsenal 4 : 1. Bir. mingham : Aston Villa 3 : 0, Bournline : Celtle 3 : 0, Crdiff citv : Bolton Wanderers 3 : 2, Ewerton : Nortn Foereit 2 : 1, Man« chester clty : Chefleld 2 : 1. — Prage, 26. avgusta. Praska Sparta Stev. 195. »6LOVCNSKI NAROD« dne 28 avgusta 1923. stran. 3. Dnevne vesti. V LiubijanU dne 27. avgusta 1923. Preokret? V zadnjem Času je opažati, da so T klerikalni stranki iz vojevali popolno nadvlado takozvani konservativni ele* menti. Katoliški shod je to jasno po« svedočil. Struja dr. Andreja Gosarja, ki oznanja docela bol j še viška, le neko* liko katoliško prebarvana načela, je docela zginila s površja. Ta struja je bila pred nekaj leti še silno močna in zdelo se je, da se ji v kratkem posreči izpodriniti vse konservativne elemente in si zagotoviti absolutno nadmoć v klerikalni stranki. Gosarjeva skupina je imela takrat Se svoj organ »Novi čas«, ki je propagiral docela komuni« stične ideje in prišel zbog tega opeto« vano v ostre konflikte s strankinim vodstvom. Situacija je postajala od dne do dne opasne j Is. Dr. Gossr je vedno jasneje nastopal kot diktator v stranki ter tiral klerikalce v republikansko smer. Možem, ki imajo v rokah Kato* liško tiskarno in Katoliško tiskovno društvo, to ni bilo po volj L Zato so se odločili za korenito remeduro. Glasilo Gosarjevcev »Novi Čas« je izhajal veči* soma na stroške Katoliške tiskarne. Da ga uduše, so mu odpovedali nadaljni tisk in »Novi čas« je izdihnil tisti trenutek. To je bil začetek razračunavanja s dr. Gos ar jem. Ko so prišle volitve v narodno skupščino, so Gosarja popol* rjoms obglavili. Dasi je bil v prejšnjem parlamentu poslanec, vendsr mu v novi narodni skupščini niso privoščili nobe* nega mandata. Bil je to migljaj s kolom, ki ga je gospod Andrej očividno tudi razumel. Mož, ki je preje igral eno izmed vodilnih vlog v klerikalni stranki, je ostal na katoliškem shodu docela v ozadju. Odločilno besedo na tem sKodu so torej imeli možje, katerih ideje so v diametralnem nasprotstvu z Gosarje* vimi. In to odločilno moč so gospodje rudi uveljavili: Dali so prireditvi smer, ki je temeljito desaurila politiko kleri* kalne stranke v času, ko ji je političen pravec narekoval dr, Gosar s svojimi somišljeniki. Vprašanje je sedaj, ali je ta nova smer samo posledica spremenjene tak« tike, ki jo narekujejo klerikalni stranki zgolj strankini neuspehi vzpričo nepre* mišljene zveze z Radičem, ali pa je to dejanski nova orientacija, ki ima zares v vseh temeljih spremeniti dosedanjo klerikalno politiko in jo usmeriti v pravcu državne misli. Ako bi prišlo do te zadnje pre« orientacije, bi jo z državnega stališča pozdravljali, seveda samo, ako bi ne bila ta preorijentacija zgolj na odpoved, odnosno kakor je bilo to pri klerikalcih običajno, zgolj kravja kupčija. Vsekakor nam Že prihonji dnevi prineso pojasnilo, kako je treba oce* njevati ta najnovejši preokret v kleri* kalni politiki« • m Katoliški shod. — Slavnostni sprevod. Višek prireditev katoliškega shoda Je bfl včerajšnji slavnostni sprevod, ki je bil nekaka revija bojujočih čet klerikalne stranke. Med prebivalstvom je vladalo precej hladno razpoloženje za sprevod. Točno ob 7.35 so se začele pomikati vrste udeležnikov procesije od Aleksandrove ceste na vogalu Ljubljanske kreditne banke po Dunajski cesti mimo justične palače po začrtanem programu dalje v Zvezdo. Sprevod je trajal poldrugo uro in so se vrstile pred gledalci prav zanimive skupine. Na Dunajski cesti je gledala sprevod številna množica. Opažati pa nI bilo posebnega navdušenja. Šele proti koncu so se mase nekoliko razvnele. Nekatere skupine so prepevale razne narodne popevke, med temi je bila najbolj živahna skupina pisano oblečenih Ptujčank, ki so prepevale veselo »Oj zdaj, oj zdaj pa nikdar več, veselje moje preC Je prečit V rokah rumene rože kot simbol uda-nostl Vatikana vihteč, so kat. akade-miki v družbi mladih setneniščnikov prepevali bojne klerikalne pesmi, orlovsko himno, z refrenom *Mi smo Orli — hrabra četa!« Orlov in Orlic ni bilo toliko, kolikor so jih napovedovali. Pravili so, da jfli bo nad <5000. Po točnem, na več mestih kontroliranem štetju je bilo v krojih: konjenikov 65, orlov 1315 in orlic 1016, torej skupaj 2396. Za orli so se vrstili verniki iz raznih dekanij In županij, največ je bflo Marijinih devic Sprevoda konec jo bil ob 9.30. Na Kongresnem trgu, ki so ga na povelje mestne večine okrasili z zelenjem hi mlaji mestni poklicni gasilci, je bila koncentracija skupin udeležnikov petega katoliškega shoda. Bilo je zelo mnogo zastav raznih cerkvenih m drugih društev, bratovščin Itd. Trg Je nudil prav mlčno ln pestro sliko. Pri nunski cerkvi je pri provlzoričnem sltarJu celebriral pontiflkalno mašo nuncij msgr. Hermenegildo Pellegrkietti ob asistenci škofov. Slovesni mali In ofldjelnermi dela nato sledečega ^Sf9^LUU^^°^- val Nj. VeL kralj Aleksander L, ki je bil povsod in večkrat od množic, priprostih kmetov in ženic burno pozdravljan. Kralju so večkrat prirejali burne in živahne ovacije. Navzočnost kraljeva je na vse ljudstvo napravila najglo-bokejši m najboljši ntis. Culi smo razne priproste opazke, ki jasno pričajo, da je naše ljudstvo vse preje, kakor republikansko. Ljudje so med seboj govorili: »Kaj hočemo z republiko, ko imamo tako dobrega in prijaznega vladarja! Še nismo videli popre je kralja pri maši!« Slovesnosti na Kongresnem trgu so se dalje udeležili: namestnik ministrskega predsednika, prometni minister dr. Velizar Jankovič, minister dvora Jankovič, dvorni maršal polkovnik Damjanovi č, predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovlč, dalje zastopniki raznih glavnih uradov Slovenije, med drugimi veliki župan dr. L u k a n, delegat ministrstva financ dr. š a v n i k in drugi, kakor tudi komandant dravske divizije polkovnik Vuč-kovič z oficirskim zborom. Po končanem zborovanju so se množice razpršile na vse strani. Popoldne je bila na stadionn ob Dunajski cesti javna telovadba orlov in orlic. Nastopilo je 1484 orlov in 763 orlic. Telovadba je bila prav zanimiva, dasi ni bila na višku. Včerajšnji dan je potekel popolnoma mirno, brez vsakega in« cidenta. * Ur W — Krati v Ljubljani Včeraj, v nedeljo, 26. t. m. je prispel ob 7. zjutraj Nj. Vel. kralj Aleksander I. v Ljubljano z Bleda. V spremstvu kneza Arzena si je kralj ogledal z balkona justične palače defile udeležnikov katoliškega shoda. Kralja so pred vhodom justične palače pozdravili namestnik predsednika ministrskega sveta minister dr. Velizar Jankovič, predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovlč, veliki župan dr. L ukan, Jugoslovanski episkopat nuncij Pellegrinet-ti, člani pripravljalnega odbora katoliškega shoda, častniški zbor s polkovnikom Vučkovfcem na čelu, magistratni ravnatelj dr. Z a r n J k In drugi odlični-kL V razpravni dvorani justične palače se je kralj dalj časa razgovarjal z raznimi zastopniki In dostojanstveniki. Kralju sta bila predstavljena predsednik deželnega sodišča dvor. svet. dr. Oton Papež in nadsvetnik Bulo-v e c. Kralja je pozdravil tudi doyen ljubljanskega konzularnega zbora, generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš z ostalimi Člani: avstrijskim generalnim konzulom dr. Kohlrussom, francoskim konzulom Flachem, italijanskim delegatom de Comellijem In belgijskim konzulom Dularjem. Kralj je nato motril z balkona sprevod. Kralj je bil povsod, kjer se je pojavil predmet iskrenih ovacij. — Deputacija Ljubljanskega velesejma pri kralju. Včeraj ob tričetrt na 8. je sprejel kralj Aleksander v Justič-ni palači deputacijo Ljubljanskega velesejma, ki jo je vodil predsednik glavnega odbora Ivan Knez, tajnik glavne-odbora in tajnik Trg. in obrtne zbornice dr. Viktor Murnik ter ravnatelj ve-fesejmskega urada, belgijski honorarni konzul Milan Dular. Kralj Aleksander je deputacijo zelo prijazno sprejel ter pokazal veliko zanimanje za prireditev Ljubljanskega velesejma. Ko se je od deputacije poslovil Je zakllcal: »Na svidenje u subotu!« — Konferenca Zadrug mariborskega okrožja. V nedeljo dopoldne se je vršila v restavraciji Narodnega doma v Mariboru zelo dobro obiskana konferenca Zadružne zveze v Celju za članice zadruge mariborskega okrožja. Vabljeni člani zadrug so bili gostje Posojilnice v Narodnem domu. Konferenco Je otvoril predsednik Zadružne zveze g. dor. Božič, s pozdravom na navzoče. G. dr. Pipuš je navzoče pozdravil kot hišni gospodar Narodnega doma. Zadružni ravnatelj g. Lesničar je zelo poučno predaval o stanju organizacije ln o rezultatu revizij ter je to predavanje zelo spretno združil s primernimi nasveti, kako dvigniti zadružno življenje tudi v mariborskem okrožju. Pohvalno je omenjal razvoj novih zadružnih elektraren v Limbušu in Selnici ob Dravi Uvaževanja vredni so njegovi in nasveti referenta g. dr. Božiča O kreditnem poslovanju zadrug ter večjem pospeševanju hranilnih vlog. Pri debati je predstavil novinar Pire novo ustanovljeno kreditno in stavbno zadrugo Mojmlr, kot najnovejšo članico Zadružne zveze. Popoldne so si udeležniki konference ogledali razstavo. — To Je nepošteno. Nedeljski »Slovenec« poroča ,da je V. katoliški shod med drugimi pozdravi! tudi zastopnik v Jugoslaviji bivajoč* Rusov prof. Je-zersklj. ki Je dejal: zahvaljujemo ss vam, da ste tudi nas Ruse povabili na vaše slovesno zborovanje. Nočemo se na tem mestu baviti s vprašanjem, v koliko Je bil govornik upravičen po- nu vseh ruskih emigrantov v naši državi, kajti to je končno njihova interna zadeva. Pribiti pa moramo nekaj, kar bode v oči vsakogar, ki količkaj pozna stališče klerikalcev napram tem nesrečnim žrtvam ruske revolucije. Kdo je bil tisti, ki je dosledno in ob vsaki priliki napadal Ruse ne glede na politično prepričanje in socijalni položaj, ne glede na to, iz kakšnih nagibov in kako so zapustili svojo domovino, kdo je namenoma vedno molčal o njihovih prireditvah, hujskal slovensko javnost proti njim In kdo ni poznal zanje drugega imena, kakor zaničljivega izraza »Vranglovci«, reakcijonarji, de-lomržneži itd.? Kdo je nasprotoval vsaki akciji, ki je šla za tem. da se bednim emigrantom življenje v tujini vsaj nekoliko olajša in kdo je kriv, da je nastalo med našo javnostjo in Rusi z malimi izjemami tako hladno napeto razmerje, dasi so slednji sinovi velikega bratskega naroda, one slovanske Rusije, ki je največ žrtvovala za našo svobodo? Kdo ni do danes napisal niti ene objektivne besede o teh ljudeh? To je bil »Slovenec«, to je bila klerikalna gospoda, ki se sedaj ne sramuje vabiti zastopnika istih Rusov na svojo prireditev in prirejati mu ovacije. V vsaki družbi ki ima Še količkaj smisla za značajnost in načela, se imenuje tako postopanje nepošteno. POZOR NAROČNIKI - ZAMUDNIKI! Jutri dne 28. t m. prenehamo s pošiljat, vijo Usta vsem onim naročnikom, ki nI« so — navzlic poslani položnici in opominu v Usta — poslan pravočasno naročnine za avgust, odnosno, ki jim Je zapadla v tem mesecu, — Volitve v zdravniško zbornico. Iz dežele dobivamo iz zdravniških krogov dopise, v katerih se dopisniki ogorčeno (upravičeno l Uredništvo.) zgražajo o ukrepih slov, zdrav, društva, ki je dopustilo, da se zdravniška zbornica ponemči. Obrnili smo se na našega zaupnika za pojasnilo v tej res mučni zadevi 1n prejeli sledeči odgovor: »Slov. zdravniško društvo je skle-nUo z mariborskim zdravniškim društvom sporazum, po katerem imenuje vsako društvo 5 odnosno 4 kandidate, ki se morajo obvezno voliti od vseh članov obeh društev. Mariborsko društvo je imenovalo med 4mi kandidati jednega Nemca (dr. Karla Ipavitza) in 3 Slovence. Ravno tako razmerje je med namestniki. Slov. zdr. društvo je primorano po sporazumu sprejeti kandidate mariborskega društva brez ugovora v kandidatno listo. Slovenski zdravniki ki niso bili navzoči pri glasovanju o nesrečnem sporazumu in pa tudi oni ki so glasovali proti so skle-nfli da se ne pokore sklepu društva in da volijo mesto Nemcev dr. Karla Ipavitza in dr. Drascha Slovenca dr. Benjamina Ipavlca in dr. Viktorja Kaca (ne Katza), oba v Mariboru.« S tem je zadeva torej pojasnjena! Vprašamo zopet: bodo-li slovenski zdravniki dopustili da dobi zbornica nemško lice? — Iz carinske službe. Carinski posredovalec pri carinarnici v Jesenicah Josip Pitam i c je prekinil svoje ca-rinsko-posredovalno poslovanje. — Iz poštne službe. Za nekvalificiranega poštnega poslovodjo na pošti Zadvorje je imenovan Martin Krželj, dosedai uslužben pri isti pošti. — Osebne vesti s pošte. Imenovani so: za starešino pošte Mežice začasna pošta-rlca Mara Muri, za pisarja pisarniška ma-nlpulantka Josipina Roggl pri vzdrževalnem odseku v Mariboru, za pisarja pisar-ntški manipulanti Josip Ferluga. Franja Redcr, Marija Kertnc, Marija Pristavec, Pavla Frank, Lovro Dovjak, Al. Toni ter Tončka Sterk v Ljubljani. Podeljena je odpravniška služba pri pošti Ksaverlj v Sav. dolini poštnemu pomočniku Fr. Kle-menčiču ln pošta Trojana poštni pomočnici Zori Benkovlč. Premeščeni so: kontrolor Iv. Rozman od sarajevske pošte k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani, poštarji: Adolf Sadar lz LJubljane v Sarajevo. Stan. ko Tratnik od ljubljanskega poštnega ravnateljstva kakor starešina k pošti v Cerknici, Leon Helrrrlch lz Cerknice na glavno ljubljansko pošto, Dagobert Poka lz Maribora v Sarajevo na glavno pošto; poštarji Maks Plaš pa Anton Prijatelj Iz Maribora v Sarajevo Adolf Kosi iz Slovenske Bistrice v Ptuj ta Marija Rovis Iz Metlike v Mursko Soboto. — Smrtna kosa. Umrl je v nedeljo opoldne v Zeleni jami posestnik in žel. čuval v pok. g. Anton S u ha dole. Mož je bil vzor preprosteža naprednega človeka, ki so ga v življenju odlikovale nlegova pridnost, poštenost in vztrajnost in ki se le z ravno tako življenjsko družico kllub svoiim zavistnim nasprotnikom povspel do lepega gmotnega blagostanja. Kot dober družinski oče je vzgojil svoje otroke v naprednem duhu ln s ponosom je gleda] na svojega sina« pridnega In talentiranega stavbenega inženirja. V družbi le bil vedno vesel ta poln humorja, spominjamo se zrn posebno, kako le ob priliki raznih domačih praznikov prepeval, vriskal In s harmoniko v rokah zabaval svoie goste. Pa tudi usmiljeno aree ca )• odlikovalo In nI fs menda v Zeleni Jami človeka, ki bi se bil nikoli deleže« njegovi dobrote. Lahka nra zemljica! — V pojasnilo bi obrambo. Iz gostU-ittcarskfli kro*ov nam pišejo: V dnevnikih čitamo poroCHa % BtzetJskejra. da se mi d I ondf vino po 14. 16 In najboljše po 18 K. hi da so cene vira po Hrvatskem le celo po 8—10 kron. Resničnosti na ljubo moramo konstatirati, da so ta poročna tenden-Jttnoa, U|ojavUa»i da h jt Judi ta ta* sko leto v tistih krajih kupilo vino po 14 16 in 18 kron 1. Tadi bi pa videli tiste obraze, ki bi morali tako kiselico piti. Gostilničar, ki bi tako vino točil, zgubi v enem tednu vse goste. Producenti, ki dajo razširjati danes taka poročna, so obžalovanja vredni, da pridelujejo tak žalostni pridelek, kf si ga menda še celo doma pod vejo ne upajo potočitl. Saj je vendar znano, da se tudi ne najboljša kapljica pod vejo toči po 24 do 28 kron. Po 8, 10 in 14 kron ponujana vina so namreč taka, da jih gostilničar po nobeni ceni ne mere prodajati, ako noče Iti v nič. Vina, ki so sposobna za točenje v gostilniških obratih, veljajo povsodi najnižje vrste Še danes 20- 2S kron tako v dolenjskih bizeljskih, kakor tudi v drug'h Južnoštajcrskih goricah. — Onim, ki vzdihujejo, da se niti za 40 K ne dobi v gostilnah liter vina, bi privoščil po-set zadnje vinske razstave v Mariboru, da bi se prepričali, kakšne cene imajo še dandanes dobra pitna vina. Obrnite se tozadevno na zaupne ljudi in vprašajte za ceno dobrega letnika 1921 !n zvedeli boste da velja staro vino 30—50 k liter na debelo. V vinotočih pod vejo se točijo vina katerih vinogradnik vsled slabe kakovosti ni mogel prodati na debelo vsled Cesar mu Izda politična oblast dovoljenje za vin.Moč pod vejo. Da pa kljub slabi kakovosti vino v takih krajih diši, je umevno, ker prvič pridejo pivci upehani in žejni p^d vejo za prigrizek pa dobe klobase, slanino ali suho svinjsko meso kar stori najsbbšo br-Ijavko za dobro pijačo. In ker so cene nekoliko nižje je glorija takoj gotova. Opaz-ka, da bi Imel gostilničar polovico dobička pri litru vina, le izmišljotina oneern. ki ne ve, kako velikanske režiiske stroške in davščme obremenjajo dandanes gostilnl-čarsko obrt. —- Celjske vesti. Novo podjetje v Celju. Janko Bovha Je v Čretu ustanovil novo Industrijsko podjetje rPvrota« za Izdelovanje piroteničnih predmetov. Izdelujejo se rakete, papirnati možnarjl in drugi v to stroko spadajoči predmeti. To podjetje je edino te vrste pri nas ln je upati, da bo našlo temu primernega upoštevanja. — Posledice alkohola. V Orlžah sta se v pijanosti sprla med seboj posestnikov sin Franc Tepeš in njegov krušni oče. Iz prepira le nastal pretep, v katerem Je krušni oče z nožem zabodel Franca Tepeša, kateri je kmalu nato umrl. Truplo so spravili v mrtvašnico, starega pa celjske zapore. — Statistika umrlih. V mesecu juliju je umrlo v mestu 6, v Javni bolnici 18, v Invalidskem domu 2 osebi, skupaj 26 oseb. — Tovarno »Z 1 a t a r k o« renovirajo te dni od zunaj. Tudi več drugi celjskih hišnih posestnikov pridno prenavlja svoje hiše. — Kngljasta strela. Danes (25. VITI.) ponoči ob eni uri je divjal v Blejskem kotu močan vihar, pri katerem so se pojavIU Izredno močni žareči bliski s kratkim treskom — kakor bi s kanonom streljal. Z observatorija sem opazoval ob 1 uri 30 minut, 1 url 35 m, 1 uri 40 m, 1 uri 41 In 1 url 44 min., kaJco so se spuščale po savski dolini žareče kroglje (Kugelblitz) katere so šele po preteku 17—19 sekund z grozovltrm. kratkim pokom eksplodirale. V observatoriju so okna žvenketala in kaj lepo ln karakteristično so tudi potre some r j I bilježili to izvanredno naravno prikazen. — Vršče (Gorje pri Bledu) j?rof. A. Belar. — Vand&llzemt Skupina ponočnjakov je snoči rosrovilila in tulila pod Tivolijem, da se Je čulo skoraj do mesta. Pogasili so tudi vse luči v parku. — Prijet žepar. Policija Je na kolodvoru aretirala Sretana Brazanovića iz Beograda, ki je pri konfrontaciji lakonično priznal, da Je njecov profesijon žeparstvo. Ogledat si Je prišel v Ljubljano katoliški shod, da »nešto zaradlc — Tatvina kolesa. Kolo znamke »Tribuna Je bilo ukradeno abiturljentu Stanku Peterllnu v Frančiškanski ulici 22. tm. Kolo je bilo vredno 7000 kron. — Razne nezgode. Franu Čcfolinu 16 letnemu delavcu pri Inž. Battelini, je včeraj dopoldne pri gradbi »Stadlonae, vagon-ček stri levo nogo. — Zidarski polir Ivan Kovačič Iz Zagreba, Je prišel včeraj pop. z glavo preblizu vrtiljaka v Tivoliju, pri čemer Je dobil hud udarec po obrazu ter le bil močno poškodovan. — Pri pretepu je posestnik Jernej Rebolj lz Trzina, zlomil dninarju Juriju Pavlinu levo nogo. — Poškodovanci so bili prepeljani v bolnico. — Razglas o nevročlilvih poštnih pošiljkah Je Izšel te dni ln je bil razposlan na vse one poštne urade v Sloveniji, kjer Je v prostoru za stranke razobešen občinstvu na vpogled. — Vrhunec line mehanike pisalnega Stroja »STOEVER«, zastopstvo Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. — Perpetuum mobilc. Ravnateljstvo praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 2.—9. sept. poroča, da bo na jesenskem velesejmu razsiavljen in javnosti prvič raz-kazan epohalni izum »Perpetuum moblle«. Kot gonilna moč za ta stroj se uporablja edmole privlačna sila zemlje. Zanimanja za ta Interesantni izum Je v vseh krogih nenavadno veliko. — Chrlstofov zavod, najstarejši in najbolje obiskovani oblastveno dovoljeni zasebni učni zavod za stenografijo in strojepisje, vpisuje še ves september na Domobranski cesti It. 7. — Zahtevajte po vseh hotelih, kavarnah ln restavracijah specijalna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjak. Grajska klet v Maribora. — En lezenj drv za dva dinarji dobi tisti, ki si kupi tombolsko karto in ima potem srečo, da zadene glavni dobitek na tomboli, ki jo priredi podružnica Jugoslo-venske Matice v Kamniku dne 8. septembra. Ker bo na tomboli poleg tega še vse polno drugih lepih in praktičnih dobitkov in ker Je Kamnik ena najlepših izletnih točk, Jugoslovenska Matica pa denarja nad TU ftQtctbuiji i| vredna, g« dvomiiao, ^ se bo rodoljubno občinstvo v velikem Šte^ vilu udeležilo tombole. Dne 8. septembra ^ Kamnik na tombolo! — Kino Tivoli predvaja klasičen tira »Kameleon«, ki je bil predvajan tudi kraljevemu dvoru. V glavni vlogi nastopa eden najslavnejših filmskih umetnikov Reinhold Schilnzel. Razkošna dekoracija in briljantna režija! Predvaja se do sre težki avtomobilski nesreči pri Rogaški Slatini javljajo naslednje podrobnosti. Večja dru/ba iz Radeč, ki ima tam tovarno ko€ Aleks. Pcdbinc, je napravila izlet v Ro-ca^ko Slatino. Popoldne se je hotela družba v avtomobilu zopet vrniti nazaj v Radeče. Pri selu Tekačevo Je oster ovinek, kjer mora šofer skrajno previdno voziti na desno. Avtomobil Je drvel z nalvčjo hitro* stjo. V avtomobilu so se nahajali zadaj tovarnar Salomon Abraham, njegova soproga Chzela Abraham, stara okoli 60 let in sestra Rozalija, soproga njegovega svaka. Ker šofer ni pravočasno zapazil ovinka ln. radi tega ni mogel takoj zmanjšati brzina, avtu, pri katerem se Je obenem pri zavo> ri pojavil defekt, ker je tja stopilo olje ia. ni zavora mogla funkcionirati, je nastal moment, da se je avto na ovinku vslcd brzino prevrnil v jarek ter Je pod sebe pokopal vse izletnike. S težavo so dvignili avtomobil. Bil je grozen prizor. Soproga tovarnarja fe bila na mesta mrtva. Sestra Rozallja Abraham, stara 55 let. ln tovarna? Abraham sta dobila težko telesne poškodba. Na lice mesta jo takoj prihitel zdravnik dr. Treo Iz Rogaške Slatine, ki je nudil prvo zdravniško pomoč. Na mestu Je ugotovil dejanski stan orožnlškl narednik MurSec, ki Je tudi pomagal pri rešilni akciJL Okoli avtomobila se ie zbralo nad 200 domačinov, in letovi?čarlev. Poškodovanca so prepe» liali nazaj v Rogaško Slatino, kler se nahajata v zdravniški oskrbi dr. Treota. Zanimivo Je. da sta šofer in pri niena sedeči uradnik Edo Bernstein, Abrahamom svak. ostala skoraj nepoškodovana. DobW !a sta le male praske, Šoferja le orožništvo aretiralo !n izročilo sodišču, kler te bo moral zajrovarlati radi malomarnosti oz. nepazljivosti r>rl vožnji._ Glasbeni vestnih. —Redne pevske vaja pri b Ljubljanskom Zvonu« se vrše odslej v sledečem: redu: ženski zbor vsako • r e d o, mo-sTrJ zbor vsak Četrtek, mešani zbor vsak ponedeljek točno ob pol osmih zvečer. — Odbor. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 27. avgusta. Zaključek sprejet ob 13. Kakor je bilo v soboto omenjena se je situacija zopet spremenila. 2e predborza je bila dosti čvrsta, na borzi pa so tečaji navzlic intervenciji Narodne banke porasli. Posebno so so učvrstile Italija, Praga in Curlb. Zelo veliko-robe je potreboval Beograd. Na efektnem tržišču so se zlasti industrijski papirji Se nadalje poslabšali Ob zaključku borze notirajo: — Devize, Curlh 17.50—1773f Parta 5.50—5.56, London 440—442, Berlin 0.02O— 0.022, Dunaj 0.1355—0.1365. Praga 2.85-V 2.86, Trst 4.IS—4J0, Newyork 96—96.75* Budimpešta 0.54—055. Valute: dolar 94.75,-95.50 EPEKTL 7% fnvest. dri. pos. od I. 192t 71 Ljublj. kredit, banka 337—140 Prva hrv. štedionica 1165—1175. Slavenska banka 116. Hrv. slav. zemalj. hipotek, binka 110—116 Hrv. eskomptna banka 165—1#& Jugoslavenska banka 156—157^ Trboveljsko premog, drusrvo 1 970. Guttmann 1050 Narodna Šumska i mi u str. 145—148' Slavonija 235 ExploataciJa 245—245JO INOZEMSKE BORZE. — Curlh, 27. avg. (Izv.) Današnja pre3* borza: Beograd 5.75, Berlin 0.000105, Amsterdam 217.60 Newyork 5.53. London 25.30 Pariz 31.72. Milan 23.95. Praga 16.175, Budimpešta 0.03125. Bukarešta 2.45. Solila 5.05. Varšava 0.0024 Dumi 0.0077T/8, a*, žic .krone 0.0078. — Trst, 27. avg. (Tzv.) Predborza: Beograd 23.96— 24.04. Berlin 0.00045—0.0OO5, Dunaj 0.0325—0.0327, Praga 67.75—68, Pa-» riz 131—131.50, London 105.50—105.60, New« york 23.05—23.75. Curih 418—420. r Poizvedbe. — Odšla je od doma fena. oblečeni v rnj^v plaSC, na rlavl rdeč robec. Komur je kaj znano, naj sporoči Antonu Majnflra, Jesenice 144. — Izgubljeno |e bilo* na poti od Sta-cula po Selenburgovi, Prešernovi ulici Sv. Petra cesti, Sv. Petra nasipu do Mag-dičeve hiše nasproti opere sveženj ban-kovcevv iznosu do 4000 kron. Pošten najditelj naj jih blagovoli oddati t opravi a*» *BJMe. * Stran 4. A - »SLOVENSKI NAROD« One 28. avgusta iy*3. štev. 195. SSSESBSBSflBSflBSSBSf SS SfM HIB XEH^BMBs59Bfi$w*fi VSEH VRST ŽGANJE Arko VINO e tov ■ v. SIROVI rafinirani •8.7»/,, najfinejši b Generalno «aatopetwo tovarne „ARKO", Zagreb COGHAC MEDICINA!.. Te»l*fon 5—18. vonja vedno „VIHEA(< LJUBLJANA ekladieeu po najnižjih oenah GORLJIVI J| dB Z Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka pj O. Za TRIPLE SEC. LIOUERS. - RUDNIK* Telefon S—18. S ¥■•111 semenlsklm razstaviščem priporoča stojo veliko zalogo kreppapirja v vseh barvah is množini 8856 Iv. BONAČ, Šelenburgova ulica 5 Tovarna kanditov FR. ROZmHH MARIBOR, Aleksandrova oasia i te v. 57 priporoča vse vrste kanđitov (bonbonov) po najnižjih tovarniških cenah. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! ■miiiiiiuiiiiiiiBBiiiiii Legitimacije | za § graški velesejem i s od 1. do 9. septembra 1923 prodaja Častni zastropnik Aloma Company, anončna In reklamna družba d. z o. z., LJUBLJANA Kongresni tre 8. V*EH ZNAMK 7A AVTOMOOl LE' IM KOLfc/A *,co*tc LJUBLJANA Rlafirska ielainica Ljuljan Kllaaiiara nlloa 9. Popravljam In uglaSuJem klavirje in harmonije strokovno in ceno. Prodam 20 motorjev na vrtilni tok 3, 4, 5, 7V, HP, 220/380 voltov, 1400 tur, izdelek prve vrste, 4000 porcelanastih stikačev s tukajšnjega skladišča daleč pod dnevno S- sto«, špedicija Balkan, Ljubljana He pozabite obiskati INGER oddelek Sto. 155 na UUBUANSKEN VELESEJMU Kupijo se '"""■ininnm itm ■ ■ u ■ ■ ■ ■ ■ h ■ i ■ i ■ ■ ■ ■ ■ Tvrdka Ložar & Bizjak Ljubljana, Sv. Petra cesta 20 priporoča najmodernejše obleke za gospođe in dečke, dežne plašče in pelerine, raznovrstne klobuke in slamnike ter čepice, naramnice, kravate, raznovrstno perilo in celulojdne ovratnike tudi za duhovnike. Vedno v zalogi najfinejše angleško in češko sukno. Obleke po meri se izdelujejo po najnovejšem kroju v lastnem modernem salonu. stara, tudi pokvarjena Svosol motorji, šivalni, pisalni In rani strofi. ljublja**, Karlovska cesta 4 F.jaHd upravi fTIHLI 0GLHS ■NbsbbI Cene oslascAi do 20 besed Din Sa ; v soka nadal|na beseda 30 para, a cfavlclno vred □ I Prodam Priklopni voz (modern) za motorno ko* lo proda tvrdka Henrik Kenda, Ljubljana. 8831 Železno posteljo (sklopno m z vložkom) prodam. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. Fini rizling, potem ze le nik o in rdeče vino proda po ugodni eeni kletarstvo Križman v Krškem na Dol. 8925 Ca. 10.000 kg sena, detelje in slame prodam takoj zaradi po« manjkanja prostora. — Miha Noč, Sv. Katarina št. 7, p. Medvode. 8919 Večja množina zobotrebcev po ugodni ceni naprodaj. — Ponudbe pod »Zobo* trel»ci/d89?« na upravo »Slov. Naroda-«. Mi sinili, poMSe j Skoro nov klavir tvr. Latiberger & Gloss, se po ugodni ceni proda. Fino m solidno dek> is predvojne dobe. Pogleda *« mod 13. in 18. uro. — Naslov pove uprava »SI Naroda«. 8869 mehanična delavniea (seprsvitalnlae) L. BABAftA, LJubljana, isleobnrfiova allea §-L Trsile za strope i t delujem a naj modernimi stroji m iz naJboijSego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni I. Jugoslovanska tvornica Bakata JOS. R. PUH, UUBUANA Sradatka al. 21. Tak Ml. ■ Ugodna prilika! Naprodaj je več stojal za eevlje, pripravnih sa velesehn m Šest stolov in orehovega lesa sa jedilnico. — Misar, Poljan* ska cesta 19, Ljubljana. 8886 V. Katoliški shod v Ljubljani se predvaja v Kine Ideal ase 27. do srsda dna 88« septembra. Izdelal V. Belter. popolnoma xmo2«n angleškega in francoskega jezika se za tnknj lečn. Prosilci morajo biti v stanju, da lahko v gornjih jezikih samostojno korespondiralo. Znanje stenografije in pisanja na stroju pogoj in imajo reflektantl z znanjem v papirni stroki prednost. Ponudbe naj se pošljejo na Združene papirnice v Vevčah 8836 Prvovrstno industrijsko podjetje, edino v Jugosloviji, se proda. Potreben kapital 400.000 Din. — Ponudbe pod »Industrijsko podjet* ie^853< na upravo »Slov. Naroda«. Prodam več ugodnih parcel po nizki eeni v Ljubljani. Naprodaj tudi par manj« 5ih posestev isven Ljub« liane. — Naslov pove Hinko Privsek, Ljubi j a* na, Miklošičeva cesta 18, I. nadstropje (poleg so* disca). 8820 Prodam: kladivo (Tederhammer) 60 kg. kladivo (Feder» hammer) 55 kg, vrtaln stroj do 30 mm, brusilni stroj hi mal urarski straž* nik. vse popolnoma no* vo. — Ogleda ae lahko vsak dan pri Mihael Kav* čiču v Kosezah pri Ljub ljani. 8902 Prodam: kladivo (Fcderhnmmer) 60 kg. kladivo (reder* lammer) 35 kg, vrtalni stroj do 30 mm, brusilni stroj, mal urarski struž* nik in dobro ohranjen vitelj (gepelj), vse popol* noma novo. — Ogleda se lahko vsak dan pri Mihael Kavčiču v Kose* zah pri Ljubljani. 8942 Knp:m Ruski pinč, čistokrvni, naprodaj. —-Florjanska 17/11. 8870 Sobo s hrano, po možnosti s pos. vho* dom išče boljša gospodi6» na proti dobri najemnini. Ponudbe pod M. L./8843 na upravo »SI. Naroda«. Stanovanje (dve meblovani sobi in kuhinja) se odda s 1. sen* tembrora proti plačilu ra eno leto naprej. — Društvena ulica 38. 8921 Lovski ptičartf, mladi, resasti, čistokrvni, nemške pasme, z rodov* nikom, naprodaj. — Več pove Mekinda, Novi Vod* mat 62. 8871 Stanovanje v Mariboru, obstoj oče- iz dveh sob in pritiklin. se zamenja z enakim v Ljubljani. Ponudbe pod »Slično stanovanje/8917« na upravo »Slov. Nar.«. Kupim jezice lanskolet. pridelka (1922) vagonskih množinah, lepo nepokvarjeno blago. — Ponudbe s vsorcem na tvrdko P. Hrgerspcrger, Celje. 8943 Borovi hlodi, dolgi 6 do 8 m, debelost na tanjšem kraju 35 cm, se kupijo po najvišjih cenah. — Ponudbe je po* slati na upravo »Sloven* skega Naroda pod »1200 8894«. Kupim večjo množino tanjših m debelejših desk (podnič* nic in mandrijerjev) do 10 m dolžine. — Ponudbe na: Isidor L6w, Sarajevo, poštanski pretinac 311. 8858 IC Kupim: Ia rezano bukovino 60 mi* lime tro v, ne ispod 24 cm Široko, samo sveže blago za polnjenje, in večjo množino jako suhega mi* zarskega blaga 30, 40, 50, 55 in 60 mm, večino* ma 55 mm. — Ponudbe na tvrdko: P. Higersper* ger, Celje. 8944 I Wmmmmmmimimmi I Staaovnja ■.............«......■ Hišnim posestnikom I Mesečno 5000 kron pia* čam sa stanovanje, ob* stoječe rz šestih sob te pritiklin v stari hiši v Ljubljani. — A. Arnejc, Ljubljana, Gradišče 4. 8938 Sobo sa dobo enega meseca, s popolnoma separiranim vhodom išče za takoj samec. Najemnina po* stranska stvar. — Ponud* ba pod »A. S./8936« na upravo »Slov. Naroda«. Izvežbana pletilka se sprejme takoj — Po* irve se pri tvrdki Frania Dcčman. Sv. Petra cesta št. 12, Ljubljana. 8820 Pisarniška moč, samostojna, vcsča vseh pisarniških del, sloven« ščine, nemščine, franco* Š6me in strojepisja, išče mesta. — Ponudbe pod »Samostojna 80? gom. Nudim 100 do 200 tisoč dinarjev. — Ponudbe pod »Mešana trgovi* na* na Aloma Companv, anončna družba, LiuMia* na. Kongresni trg 3. 8916 Razno Vsakovrstne pile in rašpe izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah Ivan Flgar, pila rs k i mojster, Ljubljana, Hrenova ufiea 19. 8633 Dobro prometno gostilno, vinsko IrJet ah' trgovino v kakem mestu Slovenije išče zmožen zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod »Jesen 923/8926« na upravo »Slov. Naroda«. Tvornice 01 radione, koje same ir* radjuju dizala za ustave (Schutzenauf7:uge), neka se jave Hidrotehničkom Odeljku u Bos. Brodu, od kojega če dobiti po* datke za oferte na 4 ko* mada dizala. 8940 Izredno neprijetno je, ako se pri turah in dolgotrajni poti pojavi suhota v grlu. Zato vsak pameten turist in sport* nik uporablja namesto tobaka in alkohola \Yri* glevev žvečilni gumi. — Generalno zastopstvo: drogerija »Adrija«, Ljub* ljana, Šelenburgova ulica. s796 JEZIKI!! P. n. občinstvu, zlasti trgovcem m obrtnikom najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastve* no odobreno pisarno za prestavljanje spisov iz tujih jezikov v slovenšči* no in obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Honorar zmeren Vljtid* no se priporočam za obi« la naročila. — Hinko Privšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 18, L nadstropje (poleg sodi* šča). 8633 Vizitke priporoča Narodna tiskarna Brez posebnega obvestila. Potrtim srcem naznanjamo, da je po dolgi mučni bolezni v Bogu preminul naš soprog, oče, stari oče, brat, svak in stric, Hnton Suhadolc posestnik ta železniški taval v pekefa. Zemeljski ostanki se prenesejo v torek, dne 26. t. m. ob pol šestnajstih iz hiše žalosti, Zelena jama štev. 50, na pokopališče k Sv. Križu. LJU3UANA-ZELENA JAMA, 27. avgusta 1923. imlnJoftL ff Ttlatea iL 588 99 d. d. LJUBLJANA CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 HILŠERJEVA UL 5 PODRUŽNICE: DUNAJSKA C. 20 MESTNI TRG 25 Maribor Zagreb Beograd TsTsralika zaleta pelnegnmastUi obročev. pnevmatike m vsake vrste tehniških gumijevih cevi, I auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala. Na razpolago sMsfcshafo* sa assatfceafe selaofafni|«stf8 ekretss. Velika zaloga elektr o-materIjala Zastopstvo svetovnih tovara. SbMbi li Mm sestrelb*. Csnt brez km kurenti. 6451^4 AQJ