MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In tipra vai Maribor, Aleksandrova cesta it, 13 , Telefon 2440 In 246S Izhaja rezen nedelje In praznikov vsak dan ob Id. url t Valja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din « Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra** v Liublianl t Poštni čekovni račun it. 11.400
19
JUTRA
Razorožitvena konterenca in rimski senat
Debata o proračunu vojnega ministrstva -t
Žanevi in o italijanskem predlogu, da se ukinejo ofenzivna orožja, dejal pa je, da ne veruje v tak sklep. Nasprotoval je tezi letalskega ministra Balba, da se mora v bodoči vojni dati ofenzivna prednost izključno letalstvu- Ta teza je preveč absolutna, italijanska vojska, bo pričela ofenzivo lahko tudi brez letal, ker ima na razpolago zadosti drugih sredstev. Poleg gradnje cest je predlagal na zahodni meji tudi gradnjo oklopnih trd njav, in sicer zato, da bo za to mejo zadostovalo,, čim manj, vojakov, ker bodo drugj nujno potrebni drugod. Ker veruje v dalekovidnosf Mussolinijevo, je prepričan,' da se bo to tudi zgodilo.
Po teli in drugih: govorih se je dvignil še vojni minister general Gazzera in govoril o vseh vprašanjih italijanske vojske. Med drugim je dejal, da je po zaslugi'fašizma zavladata nred vsemi četami italijanske vojske rta j večja' sloga.'To je pred vsem uspeh .Mussolinija, ki je po zakonu tudi.šef generalnega štaba. Najprej je poskrbel, za to, da se je vojska tehnično izpopolnila, sedaj jo pa dviga fizično, duhovno in intelektualno. Letošnje velike vale bodo v Toskani, Markah in Umbriji. Udeležilo se lih bo naj-man! 50.000 vojakov in okoli 5000 rezervnih častnikov. Namen naj bo posebno preiskusiti praktično, ne teoretično sposobnost, vodnikov čet in poveljnikov-
Nadalje je deial: »Ml se vedno-zavedamo. da je vojska ustvarjena za vojno in da se mora za vojno tud! odpravljati. Zasluga fašističnega režima je, da je v: vojski in v narodu ustvaril v tem oravcu posebno disciplino.« Potem je eBvoril o velikih zaslugah milice, ki vojaško vzgaja mladino pred vojaško službo.' Meje se v vsej tišini, a vztrajno utrjujejo že dve leti, in sicer, najprej in najbolj tam, kjer so potrebe trdnjav največje in najnujnejše. Zaradi tega je skrb senatorjev nepotrebna. Tudi strateške ceste ha zahodu se grade in se bodo še gradile. Vsa vojska je kompletno in najmodernejše oborožena, tako da je vsako presenečenje popolnoma Izključeno. Ražen te.g& pa je vse novo orožje' italijansko po Zasnovi in izdelavi. V ta namen so sfe stare tovarne za orožje ‘povečale- ?n moderni zfraleTn rzpopblnilo se je tudi specializirano delavstvo. - •--• • !-u Kakor rečeno r-ta izvajanja ne- potrebu jejo nobenega komentarja ...	•	-	;	-
Fašistično časopisje je v zadnjem času apeliralo na Francijo, naj se sporazume z Italijo in ji preskrbi kolonije in pusti svobodne roke v vzhodni polovici Sredozemskega morja. Kakor navadno vselej ob takih prilikah, je tudi sedaj privleklo iz ropotarnice sentimentalno- »latinsko bratstvo«. V fašističnem senatu je Pa pri razpravi o proračunu vojnega mi-histrstva govorilo več govornikov, in njihova izvajanja so bila docela drugačna, kakor so sedaj fraze o »latinskem bratstvu«. Zanimiva so pa bila naposled tudi zaradi tega. ker je istočasno delovala v Ženevi razorožitvena konferenca, na kateri so delegati iste Italije predlagali radikalno razorožitev brez garancij za varnost in mir. Ker ne potrebujejo nobenega komentarja, jih objavljamo v izvlečku tako. kakor so si sledila.
Senator N n v o l o n i je govoril prvi in naglasil velik napredek italijanske vojske v zadnjem Času. Nadalje pa je predlagal, naj se vlada pobriga za gradnjo novih stateških cest proti Franciji. Cesta Cuneo-Ventimiglia ne zadovoljuje, zato bi sc morala zgraditi nova preko Respio-Imperio ter Fossano-Mondovi-Ceva. Naposled je pa rekel, da bi bil že skrajni Čas, da bi Francija uvidela potrebo po rekonstrukciji italijansko-francoske meje okoli Nizze in Savoie, ker bi se tako odstranil važen vzrok italijansko-franco skega nesporazuma. Senator G r a z i o l i ie. za njim povdarjal, da bo bodoča vojna dinamična in resolutna in se zatomo-ra v takem thihu vzgajati tudi italijanska vojska in dopolnjevati tehnična oprema. Za podlago se mora pri tem vzetU Mussolinijev govor iz I. 1925. v senatu. Posebno se' morajo povišati izdatki za letalstvo. ker bo v bodoči vojni najvažnejše orožje. Zaradi tega se pa seveda tudi ostalo oboroževanje ne sme zanemarjati. Novi fašistični duh je intimno prepojil vojsko, da je danes živ in agilen Instrument vojne za obrambo in veličino bnperijske Italije.
Senator Asinari di Bernezzo je govoril Proti znižanju kadra vojske, ki mora biti vedno bolj močna in pripravljena za vsako hrabrost za veličino Italije- Kakor Nuvoloni se je tudi on zavzel za gradnjo strateških cest na zahodni meji. Senator P o c o r i G i r a l d i je zagovarjal načrt velikih orožnih vaj, pri katerih bodo sodelovali oddelki čet vseh vrst orožja. Senator d i Rob i! An t je razpravljal o ------------------------- ■	Siimii ■
Misija generala Koudyllsa
Koncentracijska vlada neustvarljiva — Venizelos zapušča politično življenje — Mandat generala Koudylisa
ATENE, 25. maja. Vsi napori državnega predsednika ZAIMISA, da bi pridobil politike za koncentracijsko vlado, v kateri bi bili zastopani obe republikanski stranki, so se popolnoma ponesrečili. Sinoči je ponovno poklical k sebi VENIZELOSA in mu ponudil mandat za sestavo novega kabineta pod že objavljenimi pogoji, katerega pa stari državrtlk ni sprejel. Izjavil je, da se bo popolnoma umaknil iz političnega življenja. Njegova zadnja politična misija bo odhod v Lozano, kjer bo zastopal Grčijo na reparacijski konferenci.
Po Venizelosovem odhodu ie Zairnis sprejel voditelje republikanskih strank in se z njimi pogajal radi sestave vlade generala KONDYLISA. Kakor se zatrjuje, zahfevb Kondylistakojšnjo aretacijo generala PAN-GALOSA, ki baje pripravlja vojaški prevrat. Položaj je silno zapleten, vendar bo vladna kriza, ugibrže. že danes rešena.
Sporazum ali polom Evrope
AKO SE RAZOROŽITVENA IN REPAR ACIJSKA KONFERENCA NE ZAKLJUČITA USFESNO, JE KATASTROFA NEIZBEŽNA.
LONDON, 25. maja. »T i m e s« se obširno.bavijo z razorožitvena konferenco v Ženevi in reparacijska v Lozani in naglašajo. da bi bilo pre-uranjeno trditi, da se bo razorožitvena konferenca zaključila docela brez uspeha, Izgubiti nado in upanje v Že nevo bi pomenilo, izgubiti vero v rešitev sedanjega obupnega gospodarskega stanja sveta. Razen tega se ne more govoriti o pravem svetovnem mkru in varnosti, dokler bodo nekatere države sniele biti oborožene, druge pa iie.'Oborožitev se morai urediti tako, da bodo vse države popolnoma enakopravne.	i
Razpravljajoč, o reparacijah pravi’
list, da je vehdhr še mogoče, da se bo v Lozani tj.ojpčlla zadnja pavšalna vsota, ki ob zadovoljila Francijo, Nemčijo r^zb>eniln?la. Amerika pričakuje,	dolž-
niki, po l. mUiu z,opef prič&i odpla-9p.vatt$vjp.ie dolgove. % vrashingto-nu se bodo gotovo'dobefeeano držali določb zadolžnic, v Evropi se jih pa bodo branih do skraffiosti.
Ob konci! pravijo »Times«f Ženevska' ragofpr.ltvcaia 1n lozansfra reparatfMa' Koketira se morata
; Evropa 'dprahijf pdpmnega gospodarskega’ Voloma,' Iti je sicer neizbežen.
Gospodarska Iri financira kriza Poljske %
POLJSKA JE POSLALA FRANCIJI NOTO. V KATERI JO PROSI NUJNE POMOČI. FRANCIJA BO DOVOLILA dOO MILIJONOV FRANKOV "POSOJILA.
PARIZ, 25. maja. Pbljška republika je zašla v velike gospodarske, zlasti finančhe težkoČfc. SplbŠfla svetovna kriza ji je oitemOgočiih izvoz agrarnili produktov, pa thdi industrijskih izdelkov. Posebna je prizadeta veleindustrija. • s *
Zaradi tega š'&' je obtnjla s posebno noto nd francosko vlado, da ji nujno Poma«d vsaj Iz največje stiske* Kakor zatrjujejo v poučenih' političnih in finančnih krosih-, je zaprosila 'za večje posojilor"0 tem so-sinoči razpravljali tudi predsednik Lei> r u n, T a r d i e u, H e r r i o t in finančni minister FI a n-
d1 n. Zatrjuje” se, da bo Francija poljski želji ustregla in ji dovolila zaenkrat posojilo 600 milijonov frankoV. Posojilo bo zaključeno najbrže še'pred sestava., nove francoske vlade, s.
1 1	i'xm Linm 1	ei«"«u."...
Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnja številkamiVefianrika« v petek ob navadnem času. • > r '- - ■
Novi trošarinski zakon —
-v smrtni udarec za gostilničarje
Protestno zborovanje zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru
ff" !!!■!)
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne): Manj oblačno, neznatne padavine, topleje. 'T • •>»	-	-	■
Danes dopoldne jc imela Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru v dvorani pri- »Orlu« Veliko zborovanje, da protestira Proti novemu troš ar inskemu zakonu, ki je živo zadel gostilničarsko obrt.
Udeležba" je-btfa zelo'številna, zbralo se je okoli 500 zadružnih članov gostilničarjev, navzoči so bili tudi nar. poslanci gg- Pivk ,o,rK t e j č i, P e.t o v a r in C e r a r. Mesftfo oBčino ]e zastopal ravnatelj g. Barle, banskef uprhvo g. obrtni- tiadzornik'Z aJ o % n t k, vinarsko zadrugo pa-g. Z a*b a v n i k,
'1 žborovanje je otvoril* ob K-ll. uri načelnik žbdruge g. Z e m i j i č, ki. je po pozdravu- vseh navzočih v, kratkih besedah poudaril pomen -današnjega važnega zborovanja gostilničarjev, Zborovajije smo sklicali ž namenom; je izvajal govornik. da uvidijo predstavniki oblasti, gg. narodni poslanci in vsa naša javnost maš položaj In slišijo pritožbe spričo razmer, ki so na-stale ;y$le.d;jioyPSa trošarin-. zak°tfa za to£i!pe alkoholnih pijač. Ce se ta trošarinski zakon v kratkem ne spremeht v ohL obliki, kakor je zapopadena naših - resolucijah. potem je gostilničarska obrt v naši banovini popolnoma uničena tn s'-tem najtežje pri-
zadet tudi ves tujski promet. Učinki no- j traja.)
vega trošarinskega zakona so taki, da np. bo nob.en gostilničar rpogel yz3rža-,v|tX svojega obrata in da bo vsakdo iz-,niecj nas prisiljen v najkrajšem časii zapreti svoje.‘lokale. S tem zakonom ni ogrožejla sarno eksistenca gostilničarjev hi^njjhovdh^družih, ampak tudi eksistenca vsega gostilničarskega uslužbenstva. Težko škodo pa bo imelo od tega tudi državno in občinsko gospodarstvo.
Načelnik je nato podal besedo tajniku zveze zadrug g.’ P e’ 'tein u, ki je obrazložil sedanji kritični položaj gostilničarske obrti in zaprosil gg. poslance kakor zastopnike banovine in občine, naj po svojih močeh- storijo vse, da se sedanji nemogoči in nevzdržni trošarinski 'zakon primerno spremeni, da bodo mogl* gostilničarji zopet zadihati.
Nato je povzel besedo nar. poslanec g. Peto v:a'ri ki je raztolmačil novi trošarinski zakon, obrazloži! 'stališče vinarskih zadrug napram temu zakonu in poudarjal. da je hudih učinkov novega trošarinskega zakona največ krivo to, ker se pravilno ne izvaja. V tem bi bila potrebna vestna kontrola nadzornih oblasti.
(Zborovanje, ki poteka mestoma zelo burno, ob zaključku našega lista še
- ■	-. c-	d	,	.	v	četrtek	26.	maja in nedeljo 29, maja 1932
^3topnuian Drn^ 10w,^ otrocL D 5.-^	~	_______t>lrke_se vrše, cb vsakem vremenu P, r i 6 e t e k ob 15. u r l (3. uri pop.)
Stran 2,
Mariborski »V E'C ER NIK« Jutra
Kdor vsem vse zaupa, temu je malo zaupati
LESSING
Mu zopet kramlja na teleionu
Naj berejo samo tisti, ki so dobre volje
Promenadni koncert
bo jutri na praznik v mestnem parku med 11. in 12. uro. Igrala bo »Drava«-
Trg na Telovo.
Jutri na praznik Rešnjega telesa bodo postavili mesarji in branjevke svoje stojnice na novem Glavnem trgu- Tu bodo prodajale jutri tudi kmetice svoje tržno blago.
Mestno kopališče
bo jutri na Telovo, kakor navadno ob praznikih, odprto od S- do 12. ure.
Novi avtobusni vozni red.
Te dni stopi v veljavo novi avtobusni vozni red na podeželskih progah, katerega bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
Novinarski klub.
Udeleženci majniške ekskurzije se zberejo jutri ob pol 6. zjutraj pred glavnim kolodvorom- Člani naj se udeleže izleta v čim večjem številu!
Izlet na Sljeme
jutri na Telovo ne bo z autobusom — kakor smo to javili — nego je odhod z jutranjim brzovlakom ob 3. uri. Vožnja polovična, zato naj udeleženci prinesejo s seboj legitimacije SPD.
Iz mestnega sveta.
Na snočnji svoji seji je mestni svet podelil gradbeno dovoljenje: Franji Ko-žarjevi za podstrešno sobo v Kettejevi ulici 9, Iloni Grasovi za enonadstropno stanovanjsko hišo v Tomšičevi ulici, Antonu Škrobarju za podstrešno stanovanje v Primorski ulici, Francu Jerebiču za klet in prizidek v Kosarjevi ulici 40, Erni Šmidlovi za enonadstropno stanovanjsko hišo v Kosarjevi ulici 35 in Rozaliji Kocijančičevi za odprto lopo v Gregorčičevi ulici 27. Mestni svet je sklenil tudi kupiti večje število izvodov brošure »Vodnik po Mariboru« v propagandne s vrhe.
Gradnja mariborske carinarnice.
Mariborsko carinarnico bo gradilo stavbno podjetje inž. Dukič iz Ljubljane. Pri zadnji dražbi je stavilo to podjetje najnižjo ponudbo in je popustilo zahtevanih 22 odstotkov, T>d celokupnega proračuna. Zadnje dražbe se ni udeležil noben mariborski stavbni podjetnik.
Prijavite obrtne liste.
Skupna obrtna zadruga v Mariboru opozarja vse gg. člane, ki še niso po predpisih novega obrtnega zakona predložili obrtnih listov mestnemu načelstvu, da to nemudoma store, da ne bo rok zamujen.
Potniki iz črne Afrike.
Snoči so dopotovali v Maribor štirje francoski častniki iz Kambodže v Afriki s svojim avtomobilom in se nastanili preko noči v Mariborskem dvoru. Potujejo takole za šport na lastne stroške in so namenjeni preko Dunaja v Pariz. Z njimi potuje tudi zamorec, ki so ga častniki kupili od plemena Kambo. Zamorec se je prijazno režal radovednežem, ki so se zbirali davi okrog avtomobila, na katerem zvesto čuva prtljago svojih gospodarjev.
Bogdana, občinsko dete.
Gotovo bo zanimalo naše čitatelje u-soda otročička, ki ga je odložila neke nedelje meseca marca njegova mati v spovednici v frančiškanski cerkvi. Ker je bilo vse dosedanje prizadevanje varnostnih oblasti, da bi izsledile mater, brez uspeha, je prevzela ubogega otroka zdaj V oskrbo mestna občina in je o njegovi usodi razpravljal snoči tudi mestni svet na svoji seji. Občina je dala dete v o-skrbo ge. Alojziji Knafelčevi za primerno oskrbovalnino- Rednica je poskrbela, da je bil otrok krščen v frančiškanski cerkvi na ime Bogdana Frančiška in je bila tudi sama pristna botra otroku. Najdenka pa je bila še vedno brez rodbinskega imena, katerega pa po zakonu mora imeti prav vsakdo, zatn je mestni svet kot pri stojna obča upravna oblast prve stopnje sklenil dati otročičku priimek in se bo torej pisala: Bogdana Frančiška Knafelčeva. Ta priimek so mestni očetje dali otroku po rednici ge. Knafelčevi. Varu-štvo pa je prevzel g. dr. Kronvogel. Tako je usoda najdenke iz frančiškanske cerkve zaenkrat rešena.
»Najprej se Vam moram zahvaliti, gospod urednik!« pravi Mu, — ko se je po dolgem spet oglasila na telefonu, — »prav lepe se Vam moram zahvaliti, mon redaeteur en chef, da ste me proglasili za mrtvo. Zdaj bom gotovo dolgo živela. Jaz namreč prav rada živim, zelo zabaven je ta svet... Ali se ne vidi tudi vam tako, mon ami, kadar gledate v tisti železni kavelj tam v stropu nad svojo mizo... Kolosalno, kaj?«
Ah, da kolosalna je Mu, ta naša Mu — tajna naša sotrudnica na telefonu in sploh dobra Muza naše redakcije, saj menda že veste to, cenjeni čitatelji? — Vedno je dovtipna, ima smisel za humor takore-koč, kar je v teh pustih časih krize sila blagodejno. Pa smo od srca veseli, ko zopet slišimo cingljati srebrni zvonček njenega glasu v telefonski slušalki. Pa s pravcato naslado odgovarjamo na njena vprašanja, ki jih ima Mu spet polno torbico (bisago vendar ne moremo reči pri dami, bisago polno pritožb pritrese kvečjemu kak rodoljub z dežele, kadar nas obišče v teh zmešanih časih-)
Pred vsem sproži Mu spet takole malo razgovorčka o teatru. Teater, to je njen konjiček na palčici. Ugotovljeno je že, da Mu ni od teatra, kakor so domnevale naše čitateljice. Ne, Mu je samo fanatična ljubiteljica gledališča — kina niti ne mara, kakor nam je povedala, — in ji je zato blagor in neblagor našega odra silno pri srcu. Želeli bi le našemu gledališču veliko takih prijateljic in prijateljev, potem ne bo nikoli v krizi.
»Torej, kaj pravite, mon redaeteur en chef,« kramlja Mu, »zdaj smo zaključili sezono, — kakšna je zdaj v splošnem Vaša sodba o našem teatru? Odkrito, prosim!«
»Odkrito, draga Mu!« hiti zatrjevat u-rednik. »Prav dober teater imamo, treba to priznati brez rezerve. O repertoarju ne bom govoril, to je stvar okusa, toda naš ansambl, vsa čast! Definitivno dobro sodbo sem zadobil na zadnji predstavi, pri Langerjevi igri. imamo izvrstne karakterne igralce. Tipi kakor stari Pištora, Ferdinandova žena, sestra Terezija, tisti profesor, tisti ruski knez — vsi imenitni. Lahko bi se postavili na vsakem odru. Veste, kaj sploh mislim, draga Mu: naš ansambl naj bi večkrat gostoval v Ljubljani, tako v sezoni namreč, ljubljanski pa v Mariboru. Na izmeno. To bi zelo poživilo naše gledališko življenje. Variatio delectat, sprememba zabava, to so izkusili že stari Rimljani. Veste, to se mi zdi potrebno že zato, ker sem večkrat slišal v Ljubljani reči kakega gledališkega obiskovalca: Vedno ene-in-iste igralce gledati, se človek naveliča, pa naj so še tako dobri. V Mariboru sem tudi že večkrat slišal enake glasove. Zato pa, kaj pravite k moji ideji, madame?«
»Kolosalno!« je seveda odgovor naše Mu. Ker naša Mu je takoj navdušena za vsako reformo. Sploh je Mu zelo refor-matičnega duha, o čemer pa ni dobro kaj več pisati v teh slabih časih.,
»V ostalem,« dostavi naš urednik, »konstatiram še enkrat: Da imamo v Mariboru zelo dober teater, da ga pa Mariborčani vse premalo cenijo. Sploh imam Mariborčane na sumu, da ne znajo ceniti tega, kar imajo... Na primer: Mariborski otok. To je vendar nekaj prekrasnega!«
»Da,« pravi Mu, »brala sem, kako navdušeno ste pisali o otoku in kopališču. Pa je res lepo tam!«
Francoski krožek
priredi v soboto 28. t. m. v Vesni otroško zabavo z deklamacijami, igrami in s petjem. Začetek ob 4. uri popoldne. Starši in prijatelji otrok ter francoskega krožka so vljudno vabljeni na to prireditev.
Gasilno društvo Selnica ob Dravi
bo blagoslovilo 5. junija novo motorno brizgalno. V zvezi s to slavnostjo bo vrtna veselica na vrtu gdč. Doplerjevev Selnici z zanimivim sporedom. Začetek blagoslovitve ob 9. uri dopoldne. Začetek veselice ob pol 15. uri. Vljudno vabimo vse ljubitelje gasilstva, naj nas ta dan številno obiščejo. — Odbor!
»In sploh vse te naravne lepote Maribora in okolice; — se navdušuje urednik — posebno zdaj v maju, ti krasni vrtovi! Nikdar ne bi verjel, da ima Maribor take čudovite vrtove. Zdaj razumem Džamonjo, da se je iz kršne Hercegovine preselil semkaj. Mož mora biti poet. Za vraga sicer ne spraviš Hercegovca kam v svet, razen kvečjemu v Ameriko, kjer rastejo dolarji. (Vsaj do nedavna so še rastli.) Veste, dražestna Mu, kadar se sprehajam takole mimo teh lepih vil in pogledavam v te rajske vrtičke, kjer ždijo srečni ljudje... pa me obhaja zavist. To ni lepo. In celo skavt sem. Skavt mora bližnjiku privoščiti vse dobro. A ne morem si pomagati, zavist me obhaja. En vrt je lepši od drugega, kakor v pravljicah...«
»No, kaj pravite, draga Mu? Kaj tako molčite?«
»Poslušam, poslušam, mon ami! Kar nadaljujte, včasi govorite prav lepo...
»Včasi?!« se zavzame urednik. »Vedno govorim lepo, kadar govorim o tem lepem Mariboru. O lepem se sploh more govoriti samo lepo-.. In pa Pohorje, draga Mu, Pohorje! Zadnjič sem bil gori, na Smolniku... Pa spet moram reči: hud sem na Mariborčane, ne vedo, kaj imajo. Da Vam povem to, kar me je tako neprijetno iznenadilo. Je bil zadnjič zaraužiral naš predsednik Lojze tisti izlet na Smolnik. Veste, planinske izlete zna on imenitno aranžirati, saj je Kranjec in žena mu je cela Gorenjka in je tudi tako brhka kakor so Gorenjke. Pa je vse aranžiral in smo dali tudi v časopis, da bo izlet. Pa je kalkuliral prijatelj Lojze, da nas bo najmanj kakih 80. Ker je to društven izlet.«
»In to sem hitel tisto jutro na kolodvor, češ to bo drenj v vlaku, če je samo nas za Smolnik toliko, a je bilo napovedanih v »Večerniku« še polno drugih izletov na Pohorje. Pa pritečem na kolodvor ... A propos, draga Mu, dovolite vprašanje: Ali ste že bili kdaj v Ljubljani na glavnem kolodvoru kake poletne nedelje zjutraj? Ne? Škoda! Da bi videli te množice izletnikov, ta drenj, to vrvenje, pet do osemtisoč ljudi turistov, izletnikov na vse kraje! To je Ljubljana. Pa je komaj še enkrat tolika kakor Maribor. Torej bi moralo biti v primerjavi na mariborskem kolodvoru ob nedeljah vsaj par tisoč turistov. Tako sem jaz računal. Ko pa pridem na kolodvor, svojim očem nisem verjel: Ni bilo vsega skupaj niti sto ljudi pred blagajno. In od naše družbe nas je celih devet, sedem odraslih, dva otročiča, korakalo na SmolniK. Ah, da, da, to je mariborska turistika.«
»In je tako krasno gori na Smolniku-In smo imeli mašo v tisti tako srčkani cerkvici... In tako simpatičen mašnik v gojzercah... in solnce je sijalo noter v zlatih pramenih... in evangelij o ljubezni ... in brhka pohorska dekleta v pobožni molitvi... o, draga Mu, sama poezija, samo čarobija gore, gozda in planine!...«
»Kaj tako molčite, madame? Povejte, dražestna Mu, ali ste že bili kdaj na Pohorju? Oprostite bedastemu vprašanju, seveda ste že bili neštetokrat...«
»Nisem še bila!« zacinglja srebrni smeh dražestne Mu po telefonu, »čakam, da zgradijo gor vzpenjačo ali pa vsaj avtomobilno cesto-«
Uredniku je padla slušalka nazaj na vilice. Nič več ni mogel nadaljevati tisti večer razgovora z dražestno Mu. Ker preveč je včasi Mu — kolosalna!
Razstava ženskih ročnih del.
V zavodu šolskih sester v Mariboru bo razstava ženskih ročnih del in risb od 29. t. m. po do 1. junija. Ročna dela bodo razstavljena v telovadnici, risbe in drugi tovrstni izdelki pa v risainici učiteljišča.
»Divji lovec« na naši meji.
Agilno Sokolsko društvo v Št. liju u-prizori skupno s podružnico Ciril-Meto-dove družbe v nedeljo 5. junija ob 16- uri Finžgarjevega »Divjega lovca« na prostem pred šolo. Za to priliko iskreno vabita oba odbora prijatelje podeželskih odrov od blizu in daleč, zlasti pa Mariborčane, da bi prihiteli v Št. lij, na našo obmejno postojanko in obiskali to predstavo.
V M a r i b o r u, dne 25. V- 1932.
BHBTitTTFiHrtPG1! F* j gmrm——i
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Src Ja, 25. maja ob 20. uri: »če ljubita se dva«. Prireditev marib. srednješolcev. Znižane cene.
Celjsko gledališče.
Četrtek, 2. junija ob 20. uri: »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Gostovanje mariborskega gledališča.
S policije.
Orožniška postaja pri Sv. Kungoti je telefonično obvestila včeraj popoldne tukajšnjo policijo, da so našli ljudje v nekem gozdu služkinjo Terezijo H. zvijajočo se v hudih bolečinah, ker je izpila v samomorilnem namenu večjo količino li-zo'a. S policije so telefonirali po rešilni avto, ki je odhitel v Kungoto in prepeljal obupano mladenko v, tukajšnjo bolnišnico. — Aretiran je bil neki France radi beračenja, neka Marija radi tatvine in neka Marička radi prepovedanega povratka. —
Ukradeni kaktusi.
V Praprotnikovi ulici v Krčevini je neke noči pokradel nekdo ge. Švarčevi več cvetličnih lončkov s kaktusi, vred* nimi nad 500 Din, katere ji je bilo poklonilo Olepševalno društvo ob priliki nekega njenega jubileja. Gospa je tatvino prijavila orožnikom.
Popadljiv pes-
V Hrastju je včeraj ugriznil neki pes delavca Josipa Rodoška tako hudo V obe nogi, da so morali delavca takoj spraviti v tukajšnjo bolnišnico.
Živinski sejem.
Na sejem 24. t. m- so prignali skupno 499 glav živine, in sicer 23 konj, 12 bikov, 135 volov, 308 krav in 21 telet. Do-gon je bil velik, cene se izza zadnjega sejma niso izpremenile, kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 243 glav. Povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 3.25—4.50, poldebeli 2.50—3, plemenski voli 2—2,50, biki za klanje 2—3.50, klavne krave debele 2.25—4.25, plemenske 2 —225, krave za klobase 1.25—1.50, mlada živina 3—4.50 in teleta 4—5 Din. —• Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10 —12, II. vrste 6—8; meso od krav, bikov in telic 4—6, teletina I. vrste 10—12, II. vrste 6—8 in svinjina 8—18.
*
Iz Mežiške doline
Ponarejevalci denarja. V Černečah pri Dravogradu so orožniki izsledili dva ponarejevalca kovanih jugoslovanskih dinarjev in avstrijskih šilingov. Delavca Šprah in Hudobnik sta imela v kleti urejeno livarno in kovačnico za denar, katerega sta ponarejala tako spretno, da ga je bilo mogoče ločiti od pravega le po žvenku. Izdala sta se v Dravogradu pri nakupovanju blaga. Neki trgovec je zvečer pri preštevanju denarja slučajno o-pazil, da en dinar ni pristen in prijavil zadevo orožnikom. Kmalu so se našli še dragi ponarejeni dinarji, v Labudu pa suingi. Svojega posla sta se delavca lotila šele nedavno, zato nista napravila velike škode.
I
\
»Zakaj pa je tvoja žena danes tako slabe volje?«
»Oh, jezila se je na služkinjo, potlej se je pa jezila name, ker se nisem tudi jaz jezil na služkinjo; in potlej se je jezila sama nase, ker se je sploh jezila na dva taka človeka, kakor sva jaz in služkinja, ki po njenem mnenju nisva vredna, da bi se človek na naju jezil... Ali zdaj razumeš, zakaj je tako slabe volje?«
V M a r I 6 či r u, 'dne 25. V- 1932.
MariBorsEl »V E C ER NIK« Jutra____________________
lilMBBKHHBhnff^rt im?i 1r~~?ri' '""UBITTO!
Ob devetdesetletnici rojstva
urednika Antona Tomšiča
Spomin pionirja slovenskega časnikarstva
Jutri, 26. maja, poteče 90 let, odkar se je v Dednem dolu na Dolenjskem rodil Anton Tomšič, eden izmed pionirjev slovenskega časnikarstva, prvi u-rednik še danes v Ljubljani, spočetka pa v Mariboru izhajajočega »Slovenskega Naroda«. Dedščina velikega Prešerna ga je, kakor njegovega prijatelja in stanovskega tovariša Josipa Jurčiča, navdušila za javno delo v blagor in razvoj slovenskega naroda, in posveti! se je poklicu, ki je bil tedaj še neskončno težak in grenak.
Po šolanju in delovanju v Ljubljani je Prišel v Maribor, da uresniči veliko želo in da Slovencem, posebno še mariborskim, trdno oporo v narodno pisanem in urejevanem dnevniku. Če je bilo takrat že v Ljubljani tako delo težavno, js bilo v močno nezavednem in potujče-nem Mariboru še neprimerno bolj. »Der slo\venische Heiland« so mu zaničljivo Pravili mariborski Nemci in renegati, a trpeti je moral zares kakor pravi reše-i
valeč in odrešitelj, politično, nacionalno, moralno in socialno. Utiral je pač pota nam, ki smo prišli za njim v boljšem in naprednejšem času. Njegovo delo je bilo zato dragoceno in ne sme biti nikoli pozabljeno. Da se je v Mariboru slovenska misel ohranila do osvobojenja, je v velikem tudi njegova zasluga, odnosno zasluga njegovega časnikarskega dela-
»Slovenski Narod« se v Mariboru žal ni obdržal, moral se je preseliti v Ljubljano, Antona Tomšiča pa je pustil v obdravski slovenski prestolnici — na starem mestnem pokopališču. Peza dela in življenja ga je strla. Umrl je 1. 1871. star še ne trideset let. Slovenski rodoljubi so mu postavili za tiste čase dovolj impozanten spomenik, ki stoji še sedaj in bo jutri okrašen s pomladanskim cvetjem in zelenjem. Tako bo njegov duh lahko videl, da svobodni slovenski Maribor ni pozabil njegovega dela in spomina.
Slava Antonu Tomšiču!
Sokolstvo
h Sokolskega društva Maribor - matica.
Pozivamo članstvo, ki se še ni prijavilo za vsesokolski zlet v Prago svojemu načelniku ali načelnici, da se prijavi v društveni pisarni v Narodnem domu danes v sredo od 18.—19. ure in jutri v četrtek od 11.—12. ure dopoldan. Stroške za vožnjo v Prago in nazaj, znak in drugo je treba plačati pri prijavi- Prijave po tem roku ne pridejo več v poštev.
Drevi je ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu izredna odborova seja-Pridite točno. Zdravo!
Šport
Športne prireditve na Telovo
Na mariborskem otoku ob 10. uri: mednarodne plavalne tekme.
Na dirkališču na Teznem ob 15. uri:
konjske dirke.
Na igrišču SK Rapida ob 15.: mednarodna nogometna tekma SV Leibnitz II : SK Rapid II in ob 16.30 SK Rapid I :
SV Leibnitz I.
ISSK Maribor v boju za državno nogometno prvenstvo.
Mariborski prvak odpotuje drevi v Zagreb, kjer nastopi jutri popoidne prvič »a zagrebških tleh. Kosal se bo s četrto Plasiranim klubom zagrebške nogometne Podzveze, to je SK Viktorijo, za državno ' nogometno prvenstvo. ISSK Maribor nastopi predvidoma v tej-le postavi: Gut-meier, Bertoncelj I, Stepic, Konič, Kirbiš, Prevoljnik, Miro, Hreščak, Bertoncelj II, Najžer in Priveršek. —
Ta postava sicer ni najmočnejša, vendar pa upamo, da bodo naši na vročih zagrebških tleh častno odrezali in prinesli s seboj prvi dve točki! Ker vlada v tukajšnjih športnih krogih ra izid te tekme veliko zanimanje, bomo czultat objavili jutri ob 20. uri na oglasu: tabli na Aleksandrovi cesti!
Nov veslaški klub.
•
Prihodnjo sredo 1. junija bo ob 8. uri zvečer v hotelu »Orel« ustanovni občni zbor »Mariborskega veslaškega kluba«. Na ta zbor so povabljeni vsi, ki se zanimajo za veslaški šport, ki jim je do zdravega razvoja vodnega športa in, ki hočejo pomagati, da postane Maribor središče veslaškega športa. Klub je prvi te vrste v Sloveniji in upajmo, da bo znal popularizirati veslaški šport v našem mestu.
Strašna avtomobilska nesreča
Iz Miiana poročajo: V bližini kraja Bu-sto Arsicio se je veletovarnar Giuseppe Olgiate s svojim avtom, v katerem je imel pri sebi tudi svojega šestletnega sinčka, ponoči prevrnil v deroči kanal Villcresi. Neki mladenič, ki je prihitel na kraj nesreče, je pogumno skočil v vodo in se trudi!, da bi odprl vrata avtomobila Toda deroče valovje je voz valilo naprej, pri čemer so reflektorji dalje svetili pod vodo. Še-le gasilcem se je posrečilo voz izvleči iz vode. Notri sta ležala mrtva tovarnar in njegov otrok. Po vseli znakih je bilo spoznati, kako si je ubogi mož obupno do zadnjega diha prizadeva! odpreti vrata.
SIRITE ..VEČERNIK"!
S seje ubožnega sveta
V mestni posvetovalnici je bila snoči seja mestnega ubožnega sveta pod predsedstvom župana dr. Lipolda, ki je uvodoma pozdravil novega člana ubožnega sveta g. Ramellija, okrajnega predstojnika za peti okraj.
Župan je sporočil, da je banska uprava zavrnila vse pritožbe proti odklonitvam ubožnih podpor, ki so bile sklenjene na zadnji seji ubožnega sveta, in je te sklepe potrdila kot utemeljene po zakonu o javni ubožni oskrbi. Po teh sklepih se je priznala redna ubožna podpora v znesku 50—300 Din mesečno 33 ubožcem, 8 osebam pa je ubožni svet preskrbovalno pod poro odklonil radi pomanjkljivih pogojev, ki jih predvideva zakon.
Nadalje je ubožni svet zvišal redno podporo 9 ubožcem, 11 mestnim ubogim osebam pa je po predlogu mestnega fi-zikata dovolil sprejem v oskrbo zavodov, in sicer bo pet ubožcev sprejetih v mestno sirotišnico, pet stalno privezanih na bolniško postelj pa bo sprejetih v ptujsko hiralnico. Nadalje je ubožni svet ukinil redno podporo 7 osebam, ker je doznal, da manjkajo potrebni pogoji in da niso te osebe tako nujno potrebne pod pore.
Skupno je ubožni svet rešil 70 prošenj, in znaša na novo nudena pomoč letnih 72.000 Din.
Končno so na seji razpravljali še o postopanju napram beračem in so bili v zadevnem storjeni primerni sklepi.
Smrtna vožnja ]uria Lobkovica
Kakor poročajo iz Berlina, je na dirkališču »Avus« pri nedeljskih dirkah smrtno ponesrečil češki športnik (knez) Jurij Lobkovic. Ko je hotel tik pred kur-vo prehiteti neki drug voz, je njegov avto znamke Bugatti zaneslo in ga vrglo iz proge. Vozač je zletel v visokem loku 50 metrov daleč na železniški tir in tam obležal s popolnoma razbito lobanjo- Jurij Lobkovic, ki je bil še-le 26 let star, je bil znan tudi v slovenskih športnih krogih.
'StFan 3.
mazsmssisEm
Iz Studencev pri Mariboru
Občinske zadeve. Pred tedni smo poročali, da se je sestala občinska komisija, ki je proučila načrt za zgraditev, ceste od kadetnice proti pokopališču. Marsikdo je dvomil o uresničenju tega načrta. Sedaj so pa res že pričeli z deli in tako imamo upanje, da dobimo kmalu 'ep prehod iz Obmejne ceste na Radvanjsko cesto.
Iz dnevne kronike. V tukajšnji železniški delavnici je 261etni akordant Štefan Kožuh pri razkladanju hlodov po nesreči prišel z levo roko pod kolesa vagona in mu je zmečkalo prst kazalec. — Med kovačema Vindišem in Golubičem je nastal prepir, v katerem je Vindiš Golubiča udaril s kladivom tako močno po glavi, da je ta omedlel. Rešilni oddelek je Golubiča prepeljal v bolnico, v ostalem pa ima stvar v rokah policija.
Društveno življenje. Tukajšnji Sokoi je priredil v nedeljo skupni društveni izlet na Pohorje. Udeležilo se je izleta 30 članstva in naraščaja, ki so pohiteli v kraljestvo prirode in se vrnili ožgani kot zamorci- — Na 19. junija bo imel studenški Sokol svoj letni nastop, ki bo jako pester, zato že zdaj opozarjamo na to prireditev.
Iz Radvanja
Skromna stavbna sezona. V našeem kraju letos kaj malo zidajo- V Novi vasi je postavil Gusel pritlično stanovanjsko hišo, ki je že pod streho, v Zg. Radvanju pa bo dozidal g. Brunec gospodarsko poslopje. Nadalje bo požarna bramba povečala svoj lokal, občina pa zgradila občinski urad. To je vse za letos.
Šolski izlet. Tukajšnja osnovna šola je imela preteklo soboto svoj majniški izlet in sicer nižji razredi v okolico, višji pa na Pohorje in Kozjak. To je bilo veselje na teh lepih izletih, zvečer pa pripovedovanja doma o samih čudovitih doživljajih!
Svobodna deleEa divjih zveri
Belgijski kralj v živalskem rezervatu v Kongu.
Belgijski kralj Albert se je nedavno po krajšem potovanju vrnil iz afriške kolonije Kongo. Po Kongu ga je vodil von Straelen, ki je podal časnikarjem zanimive podatke o svojih in kraljevih doživljajih. Kralj je odšel v kolonijo v prvi vrsti zato, da bi si ogledal znameniti »Albertov park«, obširni rezervat, v katerem se lahko svobodno razvijajo vse živali in zveri črne Afrike.
»Albertov park« obsega 357.000 ha in je zastražen od domačih črncev in belgijskih kolonialnih vojakov. Lov je v rezervatu strogo prepovedan. Na potovanju skozi park^ je spremljalo kralja in spremstvo 80 črncev, ki so morali paziti na eventualne napade od divjih zveri. V akcijo jim pa ves čas ni bilo treba stopiti, dasi so srečavali slone, leve, leopar-in druge kosmatince. Potrdila se je
stara izkušnja, da svobodne živali človeka ne napadejo, če jih ne razdraži ali pa če seveda niso sestradane. Von Straelen trdi celo, da je mogoče prehoditi ves Albertov park s sprehajalno palico, tako varno je tam.
Poseben namen »Albertovega parka* je, da se tam ohranijo one živali in zveri, ki bi sicer lahko popolnoma izumrle. Ustanovil ga je prav za prav že kralj Leopold II., oče sedanjega kralja, idejo pa je do konca uresničil šele kralj Albert. V tem parku žive tudi znani pritlikavci, katere je kralj tudi obiskal. Pritlikavci, črni kakor njihovi sosedje, so le
1 m visoki in so tako najmanjši ljudje na svetu. V zadnjem času pa naglo izumirajo in jih bo najbrže nemogoče ohraniti. V kratkem odide v Kongo posebna ekspedicija znanstvenikov. -
H. Jakobs:
Napad obrežnih roparjev
Nedaleč glavne morske ceste velikih parnikov leži temna točka, kjer buta morje od obal, katere se vse ladje in ribiči izogibajd. Je to nasedla jadrnica s Štirimi jambori, nekoč ponosna ladja, ki se je razbila ob tem skalovju. Nihče se ne zmeni zanjo in malokdo ve njeno zgodbo, dri je tako polna tragike.
V onih časih ko je bilo gusarstvo še skoraj pošten posel mornarjev, so bili tudi obrežni ropi pogosti. Vsaka ladja, ki je zašla v težave blizu te obale, je bila zapisana pogubi. Postala je žrtev obrežnih roparjev, Z veselim krikom so poskakali v čolne in obkolili nesrečno ladjo. Tovor in vse, kar ni bilo pribito, je postalo plen napadal&ev. ki so vse prepeljali v svojih urnih čolnih na obal. Posadka pa je bila lahko vesela, če je rešila solo življenje, kajti največkrat se je zgodilo, da ni nihče več videl svoje domovine. Morali so umreti pod sekirami in sabljami napadalcev.
In iz te dobe je tudi zgodba o ladji »Angeliki«, ki še vedno leži razbita ob obali. — Bila je temna noč, nevihta je divjala nad morjem. Morje je bilo tako
razburkano kot redkokdaj. Za kratke pol ure je voda silno narasla, dasi še ni bilo plime. Kljub razsajanju neurja se je zbralo več mož na bregu. Stali so za skalo, kjer jih pljuskajoče morje ni močilo, in so se razgovafjali. Njih groba obleka in zagoreli obrazi so pričali, da so to friški mornarji.
»Kje je neki Ubbo Ufen nocoj?« je vprašal nekdo izmed njih.
»Mora biti vsak čas tu,« je bil odgovor.
In že se je pojavila iz teme velika postava moža. Takoj so vsi umolknili in stopili v stran. Hitro je preštel Ubbo Ufen može. nihče ni manjkal.
»Je vse pripravljeno?« je vprašal z močnim glasom. »Vse!« je zazvenelo v krogu. Na njegov migljaj so hitro nakopičili dračja v ogromen kup in ga zažgali. V hipu je bil ves v plamenu, ki se je dvigal visoko proti nebu. Možje so v krogu posedli in se jeli pogovarjati. Le troje mož je motrilo grmado, ki je daleč naokrog razsvetljevala okolico. Neurje očividno ni motilo mož; vrč z žganjem je krožil med njimi, in zamolklo Petje se je razlegalo po okolici.
Po kakih treh urah je zaukazal Ubbo Ufen mir. Minute so minevale, ničesar ni bilo slišati kot bučanja morja. Četrt ure ie minilo. Tedaj — zamolkel pok od rnoria sem, foi takoj nato še eden. Raz-
burjeni so možje skočili na noge. To je bila ladia v nevarnosti! Novega dračja so nametali na grmado, da je plamen visoko švignil proti nebu. Možje pa so napeto zrli na morje, toda videli niso ničesar kot samo valove, ki so se lomili na čereh. Na produ je nastalo živo vrvenje, sprožili so top, nato porinili v vodo čolne in jih pritrdili. In vse je nadzirala visoka postava Ubba Ufena. Njegovi ukazi so se daleč razlegali po obali in zahtevali brezpogojne pokorščine. Ni bilo shsati ugovora. Nemo, toda čudno razburjeni so delali možje.
, J°P°vski streli z ladje so postali raz-locneiši. Viden je bi! že medel blisk plamena, ki je spet ugasnil. Na migljaj svojega vodje so možje vlili olja v ogenj, da je še bolj zagorel. Spet je ustrelil top na ladji in odgovorili so s proda. Ladja ni bila več daleč. Ubbo Ufen je ukazal ukrcati se v čolne. Vsakomur je bilo določeno mesto v čolnu, in vsak je moral ubogati vodjo. Ubbo Ufen sam je bil vodja največjega čolna. Na mig Ubba Ufena so prerezali vrvi.
Svetloba z morja je postala večja. Dva ognjena stebra, očevidno dva soda s katranom, sta gorela, sta bila vidna v da-ja.vi; Le kratek čas so ljudje strpeli v čolnih, in že je bilo videti obris velike 'adje. Plula je naravnost na čer in se je
morala razbiti. Vedno bolj se je bližala ., . Kratka povelja so se razlegala s krova, ki jih je posadka ponavljala. Zaupali so. ognju na obali in mirno opravljali svoje delo. Toda strašen krik se je razlegnil z ladje, ko je zaškripala na pesku.
To je bilo znamenje za napadalce. Močno so se uprli v vesla, in voda je nesla njihove čolne. Naporno so veslali, spredaj pa je stal njih vodja, oči uprte na nasedlo ladjo in držeč v roki drog s kljuko, da ga zapiči v njena rebra. Njegovi ljudje so bili do zob oboroženi, težke sablje so jim ležale na kolenih.
Skoraj neopaženo se je približal žoln Ubba Ufena ladji. Tudi drugi čolni so prispeli in z divjim krikom so poskakali na krov napadene ladje, ko je njih vodja z drogom zvezal čoln za ladjo. Preše-nečena posadka ni bila pripravljena na napad, vendar se je obupno branila. Vnela se je divja bitka.
(Konec v petek.)
Najemnik in hišni gospodar.
Ogorčeni najemnik: Tu se vse nehal Streha je že tako razdrapana, da mi zmeraj dežuje na glavo. Kako dolgo naj tc
še traja?
Gospodar (ravnodušno): Mar sem vremenski prerok?
m
J. LAHU
w M A R I' B OR
v GLAVNI TRG'
A k u p u j r 5
Hnajcenejje
# ttlanbot
Na prodal
POSOJILNICA r. z. 2 O. P. MARIBOR. NARODNI DO
  ■        — —   ——————™
Ustanovljena 1. 1882.
Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7'/, milijonov Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje.
Rentni davek plačuje iz svojega.
(T. SOKLIČ] ^ Maribor M
aaatopniki «• sprejme}*
Soli«a
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tei.2510
Kupujte svoje potrebščine pri naših incerentih!
OBLEKE ČEVLJE KLOBUKE PERILO KRAVATE NOGAVICE im.
M-t
TRGOVCI POZOR!
V prometnem kraju ob državni cesti na Štajerskem se oddajo LOKALI za TRGOVINO v NAJEM. Dosedanji trgovec se je izselil v svojo hišo v tri ure oddaljeni trg. Na zalogi mora imeti manufakturo, špecerijo, železnino, galanterijo in sploh vse, ker daleč na okrog ni konkurence. Dobičkanosna je tudi trgovina z deželnimi pridelki. — Naslov in pojasnila se dobe	i7os
hiši kjer je pošta Marija Snežna
Kdor oglašuje uspeha se raduje!
Večernikj
lastnega pridelka od 10 litrov naprej po -m*
Din 4*— liter. GAR1BOLDI
Maistrova ulica 11/1
1 par težkih mladih konjev. K- & R. Ježek, Maribor-	1691
Novost! .
Zadnja novost v trajnem kodranju so araerikanskl ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za barvane, bele sive, svetle in obledele, oskrbuje s sijajnim uspe-. hom samo salon Mraklč, Cankarjeva l.
33-t.
Na Glavnem trgu št. II
se nahaja nova slaščičarna s prav posebnimi slaščicami, kjer se dobijo tudi brezalkoholne pijače, kozarec 1 Din.
1710
*TetMk s, zabavni ltst«
z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! _________________
Sobo in črkoslikanle,.
vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Spalne sobe,
politirane in iz mehkega lesa gladko ti«- vezane ter kuhinjske opreme po kon-■ kurenčni ceni prodam. Mizarstvo Kompara, Aleksandrova 43.	1676
Več stel a ž
za manufakturo in galanterijo na prodaj. Naslov pove uprava »Večernika«t
hm
------y	.r.--------
Opravilna številka: E IX 9/32
•	9
1538
Dne 22 junija 1932 ob 10 uri dopold. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga: Kamnica, vi. št. 36 Cenilna vrednost:	Din	201.119*90
Vrednost pritikline: Din	6 325’—, ki je vpošte-
vana v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 134 079 92
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralno sodišče v Mariboru odd. IX..
dne 23. IV. 1932.
Jos. Tichy i Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Rolete,
platnene, tkane in žalozije solidno in poceni samo pri F. Novaku, Slovenska ulica 24, Vetrinjska ul. 7.	1715
Vinotoč vrh Habakuka	
otvorjen.	1707
Lovski pes ,	
star 15 mesecev, dresiran, poceni na	
prodaj. Betnavska c. 23.	1718
Prima sadjevec
lastnega pridelka se toči od 10 litrov naprej po Din 1.50 in Diri 2.— za liter. Izvršujem tudi moška oblačila po najnovejši modi in najnižji ceni in sicer po Din 100.—, 150—, 200— in 250— za obleko. Ivan Ločičnik, Koroška cesta 106.	i7i2
Prva, vaja: vsi na trebuh!
Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti ndJufjocIneJSemii obrestovani u
Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri-tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče .posle Jpčno in kulantno
BillŠ	.......................
tadajr RodZbftij * Jutra*' « Ljubljani; stavnik izdatelja io urednik:	JČ$iP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d- d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
Mariborski »V E C ER NIK« Jutra	'	p-’	s	r	i	Poru,	one	25.	V-	^32.