Ameriška Domovina
r>
/%'iim m n 1 G/* m— no /wi c
NO. G
A/ ,"'<7	AM€MCAN IN ŠPIRIT
V-0 //2 ^ 0ORfi«N IN UNOUAM ONLf
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 9, 19G9
ŠLOV6N1AN
MORN UNO NfW$PAP«ffi
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII
Š!evilo vojnih žrtev IDA v Vietnamu pada
Novi grobovi
V osmih letih vojskovanja je obležalo mrtvih na bojiščih Južnega Vietnama 30,543 Amerikancev, 99,643 pa je bilo ranjenih.
WASHINGTON, D. C. — Od leta 1961 je padlo skupno v vojskovanju v Južnem Vietnamu do konca leta 1968 30,543 ameriških vojakov, 99,643 pa je bilo ^njenih. V letih 1961-1962 je padlo le 42 Amerikancev in bilo 43 ranjenih, naslednje leto je število narastlo na 78 mrtvih in 218 ranjenih, leta 1964 je doseglo 147 mrtvih in 522 ranjenih. Leta 1985 so Združene države posegle ^ boj odločnejše z lastnimi sila-rni. To se vidi tudi v številu vojnih žrtev, ki so narastle na 1,369 mrtvih in na 3,308 ranjenih.
V naslednjih treh letih so no-imo^ sde ameriške oborožene sile skoraj vso težo vojskovanja, zato so tudi žrtve naglo rastle. Tekom leta 1966 je padlo v bojih 5,008 a-meriških vojakov, 16,526 pa je hilo ranjenih. Leta 1967 je našlo smrt na bojiščih Vietnama 9,378 Amerikancev, 32,371 pa je bilo ^njenih, lani pa je število mrtvih doseglo celo 14,521, števi-1° plenih pa 46,655. Številke »žejo, da je samo v preteklem f tu padlo v Vietnamu skoraj to-1 ° Amerikancev in ranjenih, hot v vse letih vojne skupaj.
Zadnje tedne preteklega leta je začelo število ameriških vojnih žrtev v Vietnamu padati, ker So se boji postopno zmanjševali in ker prevzemajo postopno zopet večji del vojskovanja domače oborožene sile. V kolikor ne bo prišlo do konca vojne potom Pogajanj v Parizu, bo vojskovanje prešlo v glavnem na doma-ee oborožene sile, ameriške bodo predstavljale le strategično rezervo, pomagale bodo pa s topništvom in letalstvom ter v tehničnih službah.
bilo toliko v vseh prejšnjih
bc zapustil NslaniŠIvc v Moskvi
Washington, d.c. — Lie-
V/ellyn E. Thompson je sporočil Predsednik ZDA L. B. Johnsonu, ^ zaradi osebnih razlogov odpoveduje službo poslanika ZDA v Moskvi in želi iti v pokoj. Izumljeni predsednik R. M Nixon je prosil, naj bi ostal do na-nljnega na svojem mestu, pa je odklonil. Mož je star 64 let in ni Posebno dobrega zdravja.
L. E. Thompson je poklicen di-Pmmat in poleg C. Bohlena, G. v onnana in H. Koyerja najbolj-551 Poznavalec Sovjetske zveze in ostalih držav sovjetskega bloka, edaj je poslanik v Moskvi že rugič. Ves starejši rod strokov-njakov za Sovjetijo in komuni-" mno vzhodno ter srednjo Evro-0 ]e na tem, da gre v pokoj, v 0 ^or tega že ni storil. Na nje-h°vo mesto prihajajo mlajše mo-5J.in me<I njimi bo moral R. M. Jxon iskati tudi novega posla-
Anthony Kausek
Včeraj je umrl 75 let stari Anthony Kausek, rojen v St. Vidu nad Ljubljano, dolga leta pred upokojitvijo zaposlen pri Cleveland Electric Illuminating Co., mož Rose, oče Harolda in Therese Fischer, stari oče Judith McVerry, Jamesa, Ruth in Roberta Fischer, brat Josephine Ludwig, Alice Keck, Rose Do-ski in pok. Louisa. Pogreb bo iz Golubovega pogreb, zavoda na 4703 Superior Avenue v soboto, v cerkev sv. Frančiška na Superior in E. 71 St. ob desetih., nato na pokopališče.
Matt Zakrajšek
V	torek zvečer je po dolgi bolezni umrl v St. Alexis bolnici 81 let stari Matt Zakrajšek, rojen v Dvorski vasi v fari Velike Lašče, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti, zaposlen do upokojitve pri Cleveland Wire Cloth,
Antonie, roj. Perko, oče Matthewa C., Josepha Zak, Johna, Harolda, Lawrenca Zak, Alberta Zak Richarda, s. Marian R. Zakrajšek O.P. (Detroit, Mich.), pok. Ahthonyja, pok Josephine in pok. Florence, brat Angele Gregorčič. Pokojnik je bil član KSKJ št. 46, ADZ št. 10 in Društva NIJ pri Sv. Lovrencu. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v soboto ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Mary Vidmar
Na svojem domu je umrla 64 let stara Mary Vidmar s 15232 Saranac Rd., preje s 1038 E. 70 St., vdova po 1. 1964 umrlem možu Franku, mati Stanleyja, mačeha Emila, pok. Franka, stara mati. Pokojna je bila rojena Gradisar v Canon City, Colo. Bila je članica ADZ št. 4 in zaposlena pri Osborn Mfg. Co. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto zjutraj v cerkev Marije Vnebov-zete.
Alois R. Polzer
V	Painesvillu je umrl 73 let stari Alois R. Polzer, preje s Huntmere Ave. v Clevelandu, mož Barbare, roj. Nauth, oče
JOHNSON JE POSLAL
DE GAULLU RAČUNE
Vlada ZDA je poslala Franciji predlog za odškodnino naprav, ki so jih ZDA zgradile v Franciji v okviru potreb NATO.
WASHINGTON, D.C. — Dokler je bila Francija glavno vojaško zaledje NATO obrambnih sil, je Pentagon investiral nad bilijon dolarjev v razne vojaške objekte od stražnih stolpov do vojašnic, upravnih palač, vojaških letališč in vojaških luk. Samo v take investicije, ki se dajo porabiti tudi za mirne namene, je bilo vtaknjeno blizu bilijona dolarjev in sedaj ocenjeno na $556 milijonov.
Naša administracija se je odločila, da bo od francoske vlade zahtevala odškodnino le v znesku nekaj nad $300 milijonov. Račun bi bil moral biti poslan v Pariz že davno, pa je naša administracija to odlagala, ker ni hotela delati Fraciji težav ravno tiste dni, ko se je francoski frank boril za svojo tradicijonal-no devizno ceno. Sedaj je Johnson moral poslati račun, da mu ne bo kdo mogel očitati, da je to opravilo zanemaril in ga prepustil Nixonu.
Francija se računa ne bo razveselila in bo gotovo ugovarjala oceni posameznih postavk. Ni-xonova administracija bo morala začeti poganjanja, ki bodo morda trajala cela leta. Saj so pogajanja za prodajo glavne u-pravne palače NATO
L B. Johnson se je poslovil od Kongresa
WASHINGTON D..C. — Pretekli ponedeljek so senatorji in kongresniki obeh strank priredili predsedniku Johnsonu poslovilni večer, ki se ga je udeležila tudi predsednikova žena. Johnson je prišel na sestanek očitno dobre volje. V njegovih poslovilnih besedah ni bilo opaziti nobenega razočaranja. Kadar se je v svojih besedah spominjal dogodkov v preteklih 5 letih, jih je skušal zmeraj naslikati v objektivni luči. Omenil je tudi, da bo v teh par dnevih, kar jih bo še preživel v Washingtonu, uredil še vse zadnje zadeve, ki spadajo v njegovo pristojnost.
O svoji bodočnosti ni govoril, še manj seveda o sedanjem političnem stanju in o bodoči ameriški politiki. Seveda je primerno pohvalil tudi Kongres, saj so mu kongresniki in senatorji v tej dobi izglasovali nad 500 važnih zakonov. Zato je po njegovem prepričanju šel le redki predsednik s tako lepimi spomini na Kongres kot bo šel on.
Seveda pa niso na drugi strani tudi člani Kongresa varčevali z izrazi simpatij. Zdelo se je, kot da bi hoteli še zadnji trenutek popraviti to, česar niso v teh petih letih delali pravočasno.
za Moskvo.
**Uou©y
Obiskovalci Nixona
se že napovedujejo
WASHINGTON, EtC. — Izvoljeni predsednik R. If. Nixon še ni v Beli hiši, pa se e že najavila vrsta tujih obiskovalcev. Med prvimi bo prišel v' Belo hišo k v Parizu Nixonu a v s t r a 1 ski ministrski
UBAN0N V VLADNI KRIZI
Vlada Abdulaha Yafija je odstopila v zvezi z izraelskim napadom na letališče pri Beirutu. Rešitev krize bo težavna, ker zahteva islamski del prebivalstva “maščevanje” za izraelski napad, krščanska polovica prebivalstva pa bi rada o-hranila še dalje nevtralnost.
BEIRUT, Lib. — Libanon je mala d rž a v i c a na Srednjem vzhodu, katere prebivalstvo sestavljajo nekako pol na pol kristjani in muslimani. Med kristjani so posebno znani Maroniti, med muslimani Druži, plemeni, ki sta se v časih turške vlade velikokrat bojevali med seboj. Dr-
tališča. Pod pritiskom te kritike je vlada Yafija odstopila. Vprašanje je sedaj, kdo bo sposoben sestaviti novo vlado, v kateri mora biti enako število kristjanov in muslimanov, ker kristjani so v glavnem za nadaljevanje n e v t r a Ine politike Libanona, muslimani pa zahtevajo “mašče-
trajala več kot leto, kompromis- predsednik, za njim zahodno-na vrednost je pa bila določena nemški kancler, v maju mehiški na $17.5 milijonov. V državnem] predsednik Diaz Ordez, v jeseni tajništvu upajo, da jim franco- pa japonski predsednik vlade ska vlada ne bo zamerila, da so.Eisaku Sato.
sedaj morali poslati gornji račun v Pariz.
Louisa in Roberta, 13-krat stari oče. Pokojnik je bil rojen v Avstriji. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 8.45, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Kalvarijo.
: Seveda bo vmes prišla še vrsta drugih vodnikov Msko potniško letalo v Atenah.
Java zavzema v glavnem pod- vanje” nad Izraelom. Predsed-ročje gorovja Libanon in mor- nik republike C. Helou je začel sko obrežje pod njim. Ima le s posvetovanji. On je kristjan, okoli 2.5 milijona prebivalcev, predsednik vlade mora biti zato torej nekako toliko kot Izrael, musliman.
Libanon se je skušal držati ob strani pri vseh sporih na Srednjem vzhodu, posveča se v glavnem tujskemu prometu in denarnim poslom.
Islamski del prebivalstva se je tako navduševal za Naserja v E-giptu, da je predsednik Camille Chamoun leta 1958 poklical na pomoč ZDA in je Eisenhower poslal tja marine, da so preprečili upor in nemire, da katerih je prišlo v zvezi s prevratom v Iraku, kjer so tedaj odstavili in umorili kralja Fejsala.
Čeprav Libanon ni bil vmešan v vojno z Izraelom junija 1967, so začeli palestinski begunci tudi tam organizirati svoje gverilske oddelke in teroriste za boj proti Izraelu in za osvoboditev Palestine. Tako so v lanskem juliju ugrabili izraelsko jetalo na poletu iz Rima v Tel Aviv in ga odvedli v Alžirijo. Pretekli mesec sta dva Arabca streljala na izra-
držav svobodnega svetja.
Trdijo, da bo novi predsednik R. M. Nixon nemara še pred poletjem poletel v Evropo na raz-
Ko so ju prijeli, sta povedala, da sta priletela iz Libanona in od tam prinesla s seboj tudi orožje. To je dalo povod Izraelu, da je
govore z De Gaullom in vodniki .napadel letališče pri Beirutu in zavezniških držav. Šele nato bo- uničil na njem 13 letal. Libanon-do predvidoma prišli na vrsto ci so zaradi tega strašno ogorče-vodniki Vzhodne Evrope, pred- ni in napadajo vlado, ki ni pra-vsem oni v Kremlju.	| vočasno poskrbela za varstvo le-
Smo že na široko zaplavali v politiko
CLEVELAND,
Vfft deni dež, pomešan s snegom, itn r°Vri0 in mrzlo. N a j v i š j a mPeratura okoli 30.
O. — Seveda na celi črti, od Clevelanda od Washingtona.
Naši mestni očetje se pripravljajo, da nam bodo postregli s predlogom, da naj vsakokratni župan gospodari po 4 leta in ne samo dve leti, kot je sedaj uzakonjeno. Razlogov za to stališče ne manjka. Ako bo mestni svet predlog sprejel, ga bodo morali o-dobriti še volivci na majskem referendumu, pa bo župan C. Stokes lahko kandidiral prihodnjič kar za 4 leta.
Živahna je tudi debata, ali naj okraj prevzame našo javno prometno mrežo. V začetku je kazalo, da tej ideji ne bo nihče nasprotoval, saj sega danes naše mestno gospodarsko in družabno življenje daleč preko mestnih mej. Sedaj so se pojavili prvi pomisleki. Upajmo, da ne bodo ubili prvotnega načrta.
Razgibala se je tudi ohajska legislatura. Zakonski predlogi, ki so njihovi avtorji člani legislature, kar dežujejo na njen glavni urad. Pravijo, da se jih bo nabralo do 1,500! V obravnavo jih bo prišlo komaj 10%, tako uči skušnja. Mnogo predlogov je samo obnovljenih. Med njimi je
predlog za brisanje smrtne kazni. Ako bo sprejet, bo morala biti spremenjena tudi državna ustava, zadeva bi torej prišla na referendum. V ohajskih ječah čaka že 28 kandidatov na električni stol. Guverner noče namreč dati izvršiti nobene smrtne obsodbe, ker čaka, kakšna bo usoda zakona o brisanju smrtne kazni. Na vrsto bo prišel tudi zakonski predlog, naj se starost za vo-livno pravico zniža na 19 ali morda celo na 18 let. Guverner misli tudi na novo davčno zakonodajo. Po njegovem naj bi mesta in občine dobile pravico do več direktnih davkov, dočim bi bili indirektni davki pridržani državi. To je že dolga leta njegov glavni finančni konjiček, ki ga je do sedaj uspešno jahal.
Zelo hitro se je zavrtela politika tudi v Washingtonu.
V senatu se pripravljajo na ponoven boj za in proti obstrukciji. Liberalni senatorji so vneti za predlog, naj senat pretrga vsako obstrukcijo že z navadnim glasovanjem, konservativni so proti. Senator Dirksen je izjavil, da je proti, senator Mansfield bi bil za kompromis: za zmago pri glasovanju naj bi zadostovala
60% večina in ne 67%, kot je sedaj v veljavi. Najbrž bo pa vse ostalo pri starem.
V predstavniškem domu gre boj za prazno demokratsko mesto v Millsovem odboru za pota in načine. Južni konservativni demokratje ga hočejo imeti zase, liberalni demokratski kongresniki bi pa radi dobili to mesto zase. Vse je odvisno od tega, kako se bo odločila večina kluba demokratskih kongresnikov. Glavno besedo bo še zmeraj ohranil kongresnik Mills. Ima na svoji strani 10 republikanskih kongresnikov in 7 do 8 demokratskih, torej 17-18 od 25, kar je lepa kvalificirana večina.
Novi predsednik Nixon je poslal v Kongres vseh svojih 12 federalnih tajnikov, da se osebno seznanijo z republikanskimi senatorji in kongresniki. V torek zjutraj so jih sprejeli kongresniki, opoldne pa senatorji. Časnikarji niso imeli dostopa, pač pa jim je novi državni tajnik Rogers rekel, da bi bilo dobro, ako bi poročevalci pustili nove tajnike par mesecev pri miru, saj toliko časa potrebujejo, da se vživijo v svoje posle. Nihče med časnikarji ni dal obljube, da se bo tega na-
sveta držal, čeprav je nasvet sam po sebi pameten.
Znani konservativni demokratski kongresnik Patman, ki motri naše banke, se je pa silno razjezil nad sedanjo novo obrestno mero in izjavil, da banke gonijo deželo v gospodarski zastoj in da tega Kongres ne more dopustiti. Patman ima v teh stvareh glavni besedo. Je namreč načelnik domovega odbora za finančne in kreditne zadeve.
Tam daleč od Washingtona v San Franciscu so na vse to pozabili. Zanima jih edino le vprašanje, kaj bo nastalo iz obravnave proti Kennedyje-vemu morilcu Sirhanu. Takoj za tem se politična javnost zanima, kako bo guverner Reagan delal red med črnskimi in levičarskimi študenti. Je namreč v svojem prvem govoru pred kalifornijsko legislature napovedal, da ne bo trpel, da par sto študentovskih rogovi-ležev moti študiranje na kalifornijskih visokih šolah. Kalifornijska policija je že začela nastopati v duhu Reaganove napovedi. Po njej se bodo verjetno ravnale tudi policije v drugih državah, ako jim bodo guvernerji to dovolili. Republikanskih guvernerjev je 31, tega ne smemo pozabiti. _
Zadnje vesti
MIAMI, Fla. — V ponedeljek zjutraj je skušala skupina okoli 120 Kubancev, moških, žensk in otrok, pobegniti v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo. Castrova straža jih je prestregla in streljala na begunce s strojnico in nagnala na nje pse. Trije moški so bili ubiti, eno žensko so raztrgali psi, 87 se je posrečil beg v ameriško oporišče, ostale pa so Castrove straže ujele.
ALBANY, N.Y. — Guv. N. Rockefeller je včeraj pozval državno zakonodajo, naj zmanjša državne izdatke za 5%. Predložil je fudi povišanje prodajnega davka od 2 na 3%, da bi bilo mogoče kriti izdatke, ki so predvideni na 6.7 bilijonov.
PARIZ, Fr. — Vlada De Ganila je odbila zahtevo Izraela, da mu Francija vrne 100 milijonov dolarjev, ki jih je že plačal za letala in drugo opremo Franciji, pa jo ta sedaj noče dobaviti. De Gaulle je ostro obsodil izraelski napad na letališče pri Beirutu in prepovedal vsako dobavo vojaške opreme Izraelu, tudi rezorvnih delov za tisto, ki jo že ima. Kar je Izrael opreme kupil in že plačal v Franciji, bo ostala tam, dokler ne bo “sprejel in izpolnil resolucije ZN” od novembra 1967.
PRAGA, ČSR. — Včeraj je A. Dubček pozval delavstvo, naj ne štrajka v podporo Smrkov-skega, ki bo izgubil predsedstvo nove zvezne skupščine.
WASHINGTON, D C. — Mrs. Aristotle Onassis je sporočila ZDA, da se odpoveduje pokojnini $10,000 na leto, do katere je bila upravičena kot vdova pok. predsednika ZDA J. F. Kennedyja.
WASHINGTON, D.C. — Policija je po enem najobsežnejših lovov za zločinci prijela včeraj nekaj ur potem, ko je ustrelil dva agenta FBI, pobeglega roparja B. A. Bryanta. Agenta FBI sta Bryanta iskala na stanovanju njegove žene v zvezi z eno uro preje izvršenim bančnim ropom.
CLEVELAND, O. — Včeraj je NBC trdil, da ima Izrael že atomsko bombo ali pa da jo bo v kratkem imel. Dela na njej naj bi se bil lotil pred 2 leti.
1 BEIRUT, Lib. — Predsednik republike Charles Helou je ponudil sestavo nove vlade 47 let staremu Rašidu Karami, najuglednejšemu m u s 1 iman-skemu političnemu vodniku. Karami je hud nacionalist, pristaš egiptovskega Naserja.
Iz Clevelanda in okolice
Msgr. Baznik čestital—
Župnik pri Sv. Vidu msgr. A. B. Baznik je poslal v Ljubljano nadškofu dr. J. Pogačniku ob ustanovitvi slovenske metropo-lije brzojavno sledečo čestitko: Duhovniki in clevelandski Slovenci se veselimo ot ustanovitvi samostojne cerkvene province Slovenije ter nov’ metropoli ji iskreno čestitamo.
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima jutri, v petek, ob 7.30 zvečer sejo v SND na St. Clair Ave.
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida.
Zadušnica—
Jutri ob osmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Stimeca ob 1. oblet-r.ici njegove smrti.
Seja in zabava—
Podr. št. 25 SŽZ bo imela poslej mesečne seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1.30 popoldne v šoli sv. Vida. Prva seja bo v nedeljo, 12. januarja. Vse članice vabljene. Po seji bo domača zabava. Asesment bo tajnica [lobirala od 12.30 dalje.
Odbor za leto 1969—
Podružnica št. 25 SŽZ ima za
1.	1969 sledeči odbor: duh. ved. msgr. A. B. Baznik, predsed. Mary Kolegar, podpredsed. Sylvia Mihevc, taj. in blag. Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. 431-8933, zapis. Dorothy Strniša, red. Mally Dezelan; nadzor. Jennie Feme, Antonia Mihevc, mlad. akt. Vicki Faletič. Seje so vsako
2.	nedeljo v mesecu ob 1.30 popoldne v šoli sv. Vida.
Oltarno društvo fare sv. Vida ima za 1. 1969 sledeči odbor: duh. vod. msgr. A. B. Baznik, predsed. Mary Marinko, podpredsed. Mary Zorenč, taj. in blag. Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapis. Mary Farčnik, red. Anna Marinček, nadzor. Dorothv Strniša, Jennie Feme. Seje so vsako 1. nedeljo ob 1.30 popoldne v šoli sv. Vida.
SSK vabi na ples—
Slovenski športni klub vabi na “Zimski večer” s plesom. Gospodinje prosi za domače pecivo.
I/ bolnišnici—
Znana društvena delavka Mrs. Dorothv Strniša, 1161 Norwood Rd., je v St. Vincent Charity oolnišnici. Jutri bo operirana in se priporoča članicam Oltarnega društva pri Sv. Vidu v molitev. D. O. Corrigan, predsednik šolskega odbora—
Za predsednika šolskega odbora Clevelanda je bil včeraj izvoljen odvetnik Daniel O. Corrigan.
Zopet pouk—
Učitelji so po včerajšnjem protestu sklenili, da bodo danes imeli redni pouk na Addison Junior High School, ko je glavni šolski nadzornik Paul W. Briggs obljubil, da bo boljše poskrbel za varnost učiteljstva. V zadnjih dneh so podivjani šolarji večje število učnih moči dejansko napadli.
“Letečih krožnikov” ni
NEW YORK, N.Y. — Posebna skupina strokovnjakov University of Colorado je proučevala vprašanje “letečih krožnikov”, v katerih naj bi si ogledovala Zemljo umna bitja iz vesolja. Prišla je do zaključka, da ni nobenih dokazov za ta bitja in za njihove “leteče krožnike”.
Bil je že ponovno predsednik.
ministrski
faz-
Ameriška Domovina
m/s e «r i e z* r%i—h o/v» e
k:
till7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SEC ONI) CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 6 Thursday, Jan. 9, 1969
Slovenija • metropolija
Ob zadnjih božičnih praznikih je Apostolska delegacija v Belgradu objavila, da je sv. oče Pavel VI. potrdil predlog jugoslovanske škofovske konference iz leta 1966 za ustanovitev samostojne slovenske cerkvene pokrajine, metropolije s sedežem v Ljubljani. Ustanovitev metropolije je bila razglašena tudi na vatikanskem radiu in v vatikanskem uradnem glasilu Osservatore Romano; Družina, verski list slovenskih škofov, pa je priobčila naznanilo o ustanovitvi slovenske metropolije v svoji izdaji od 5. januarja 1.1. Do izida omenjene številke Družine v Ljubljani še niso imeli uradnih listin o ustanovitvi metropolije.
Z ustanovitvijo samostojne slovenske cerkvene pokrajine ali metropolije se je našemu narodu izpolnil eden izmed njegovih največjih idealov: dosegel je svojo narodno metropolijo, kar je gotovo eden izmed bistvenih atributov samobitnosti vsakega naroda. Sicer ta ideal pri nas ta čas še ni v polni meri uresničen; za njegovo realizacijo pa je vendar dana že vsa osnova. Za sedaj je namreč v slovensko metropolijo vključena poleg ljubljanske samo še mariborska škofija. Primorska škofija v Kopru ali v Vipavi še pravno ni ustanovljena, zato ostaja obstoječa Apostolska sidiminstratura Slovenskega primorja s sedežem v Kopru pravno še izven slovenske metropolije. Vendar trdno upamo, da bo iz danes na tem delu slovenskega narodnega o-zemlja obstoječih apostolskih administratur nekoč ustanovljena, kot rečeno, nova slovenska škofija, ki bo istočasno tudi formalno pravno vključena v slovensko metropolijo.
O samostojni slovenski cerkveni pokrajini je bilo v naši preteklosti že večkrat govora. Prvič v času med obema svetovnima vojskama, ko je bil leta 1935 sklenjen med takratno jugoslovansko vlado v Belgradu in Vatikanom konkordat, ki pa zaradi odpora v srbskem delu Jugoslavije nikoli ni bil potrjen po jugoslovanski narodni skupščini ter zato ni postal veljaven. Sprejemu konkordata, kateri je med drugim predvideval tudi ustanovitev slovenske metropolije, se je upiral posebno takratni vodstveni del v srbski pravoslavni Cerkvi pod patrijarhom Varnavo. Ta je izobčil vse poslance, ki so v skupščini glasovali za konkordat. Vlada tega nato ni nikdar predložila v odobritev senatu.
Volja po lastni slovenski metropoliji je prišla do polnega izraza v našem narodu zlasti ob zadnjem vatikanskem koncilu. Ko so na njem razpravljali o pastirski službi škofov v Cerkvi, je bilo govora tudi o razdelitvi vesoljne Cerkve na pokrajine, odnosno škofije. K temu so dali svoje pripombe tudi slovenski škofje. Koncil je končno sprejel pravilo, naj bo vsaka škofija dodeljena kateri izmed obstoječih cerkvenih pokrajin; škofije pa, ki so neposredno podrejene Apostolskemu sedežu, naj se združijo v novo cerkveno pokrajino. Obenem je koncil naročil državnim škofovskim konferencam, naj o tem razpravljajo ter predlože svoje tozadevne sklepe Svetemu sedežu.
Ko so jugoslovanski škofje, zbrani na svoji škofovski konferenci v Zagrebu leta 1956, skladno z navedenim koncilskim naročilom razpravljali o tem predmetu na plenarni seji 22. septembra, je jugoslovanska škofovska konferenca ■na predlog slovenskih škofov soglasno sklenila predložiti Svetemu sedežu ustanovitev samostojne slovenske metro-j^olije s sedežem v Ljubljani. Sv. oče je sedaj ta sklep potrdil in ustanovil v Ljubljani metropolijo za Slovenijo.
Ljubljanski škof dr. Jože Pogačnik je postal prvi slovenski metropolit. Z ustanovitvijo slovenske metropolije je dokončno prenehala odvisnost slovenske Cerkve od sosednjih tujih metropolij.
Ljubljana, zemljepisno osrednje slovensko mesto, bo odslej ne samo upravno in kulturno narodno središče, marveč tudi cerkveno središče Slovencev, metropolija. Samo naravno je, da se je končno tudi to zgodilo. Sicer pa je Ljubljana že tudi doslej veljala za takšno središče in so se v glavnem v njej od časa do časa sestajali slovenski škofje in razpravljali o skupnih slovenskih cerkvenih zadevah.
V prvem trenutku nastanka slovenske metropolije si je komaj mogoče v polni meri predstavljati daljnosežnost pomena tega dogodka ne samo za versko, marveč tudi za vse drugo slovensko narodno življenje. V vsej svoji dosedanji zgodovini namreč Slovenci nismo imeli svojega cerkvenega središča. To je bilo za naše prednike ali v Salzburgu — Sol-nogradu ali v Aquileji — Ogleju ali pa kje na robu slovenskega narodnega ozemlja (Gorica). Vse to gotovo ni najbolje služilo izpolnjevanju velikega dušnopastirskega, odnosno misijonskega apostolata, ki ga ima v vsakem narodu Cerkev. Tega je namreč mogoče v polni meri opravljati samo iz lastnega narodnega cerkvenega središča.
Kakor rojaki v domovini in v slovenskem zamejstvu tako smo tudi zdomski Slovenci v trenutku ustanovitve sa- večer” se bo imenoval; zimski mostojne slovenske cerkvene pokrajine, metropolije, v prvi'večer, ki spominja- na toplo iz-
vrsti globoko hvaležni Bogu, v drugi pa sv. očetu Pavlu VI. za ta veliki lanskoletni božični dar. S svojo nad tisočletno zvestobo Cerkvi smo ga, upamo, zaslužili. Prepričani smo, da bomo sedaj tudi pokazali in dokazali, da smo ga bili vredni. V to nam Bog pomagaj!
J. S.
BESEDA IZ NARODA
bo, ko se zunaj poigravajo bele snežinke kakor razposajene muhe. Sneg pada na zamrzlo zemljo in se vseda na vse, kar leži po tleh. Vse bo pokril in zemlja ne bo več robata in umazana. Po velikih industrijskih mestih seveda človek ne občuti te zimske idile, saj je sneg umazan, preden pade na zemljo. Tako je
Družinska obhajilna nedelja DNIJ
CLEVELAND, O. — V nedeljo je praznik sv. Družine, ki ga Društvo Najsv. Imena Jezusovega župnije sv. Vida obhaja vsako leto slovesno. To nedeljo ima namreč društvo družinsko obhajilno nedeljo, h katere praznovanju so povabljeni ne samo društveni udje, marveč tudi vsa njihova družina. Ta maša je vselej ob 8. uri. Med njo prejmejo vse družine skupno sv. obhajilo.
Po sv. maši je pripravljen za vse družine v župnijskem avditoriju družinski zajtrk in po njem primerno predavanje o družini. Letos nam bo govoril Mr. John Tower, sodnik tukajšnjega Mladinskega sodišča.
Društvo vabi tudi vse druge družine iz fare, naj se tudi letos pridružijo društvenemu družinskemu praznovanju. Družina je osnovna celica človeške družbe. Ne pozabimo, da vera stoji in pade z družino.
France Sever
storila, veliko darovala za svete maše in v druge dobrodelne namene. Bog ji bodi dober plačnik in naj v miru počiva v ameriški zemlji.	Mary Omejc
inuimmiiniuiiiiimimminmmnDiininnnin
Postal jo državljan
NEW YORK, N.Y. — Veseli smo pri Ligi, kadar dobimo obvestilo, da je naš priseljenec dobil ameriško državljanstvo. Tako smo 26. novembra dobili obvestilo, da je dobil ameriško državljanstvo g. Lojze Komovec. S pomočjo Lige je pred leti prišel v ZDA iz Grčije. Tja je pobegnil, ker so ga Astrijci vrnili Titu in je bil zaradi tega obsojen na 6 mesecev. Predno je nastopil zapor, je šel na jug in rav-
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
iiiii.niiimiiiimiiuiiiuuiiiiiiuiiiiii)
iiiniiiiiiii
uiiuuiuiuuimuu
samo notranje občutje in prav j no za božič ušel pred leti preko tako razpoloženje naj bi vladalo Makedonije v Grčijo, tudi na družabnem večeru j Njegovega uspeha so veseli SŠK-a, zato naj se imenuje j tudi Lojzetovi rojaki z Brnikov “Zimski večer”	j pri Cerkljah. Vztrajnost in prid-
Na tem večeru bodo igrali j nost rodita sadove. Brnčani so
Pittsburgh, Pa. — “Pittsburgh nagnjeni liberalci po svoje. Menijo, da bo konservativno zopet. Mnogi izmed njih že brusijo svoje ideološke nože proti njemu, ker v njem vidijo moža odločnosti, ne pa “cincanja”, kakor so ga bili navajeni pri Johnsonu.
Na drugi strani so z Nixonom nekako bolj zadovoljni kakor z L. B. Johnsonom v Moskvi. Pričakujejo boljšega normaliziranja med Sovjetsko zvezo in ZDA. V Nixonu vidijo želje po boljšem sožitju med njimi in nami.
Zanimivo, celo tovariš Tito pravi, da vidi v Nixonu pojači-tev organizacije NATO. Menda
Društvo v župniji Marijinega Vnebovzetja
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 12. januarja 1969, se letos prvič zberemo možje za skupno sv. mašo ob osmih. Ker je pa na to nedeljo praznik sv. Družine, vabimo može, da pripeljejo s seboj tudi svoje družine: najprej k sv. maši v cerkev, potem pa tudi v Šolsko dvorano, kjer bo skupen zajtrk in sestanek. Sv. obhajilo bomo darovali za naše družine.
Preteklo nedeljo, 5. januarja 1969, je ob veliki udeležbi faranov in svojih prijateljev daroval ob osmih zjutraj svojo srebrno sv. mašo naš župnik č. g. Viktor Tomc. On je tudi duhovni vodja našega društva. K njegovi 25-letnici mašništva in duhovniškega življenja mu člani Društva Najsv. Imena Jezusovega najlepše čestitamo. Obenem se mu pa zahvaljujemo za vse njegovo delo, ki ga opravlja kot župnik in kot pastir naših duš. Želimo mu, da bi še dolgo vrsto let lahko zdrav in zadovoljen deloval v korist fare in v posvečenje njemu izročenih duš.
Zadnjo nedeljo pred Božičem, 22. decembra 1968, nam je cerkveni pevski zbor pripravil pod vodstvom organista Mr. Martina Rakarja lep koncert božičnih pesmi pod naslovom “Slovenski božič”. Mr. Rakarju in pevcem zahvala tudi od strani našega društva. Naj pri tem omenim še to, da je bila na programu koncerta kot predzadnja točka pesem “Sveta noč”, ki je za Božič 1968 obhajala 150-letnico, odkar je bila prvič zapeta. Vsi na koncertu navzoči so to pesem zapeli v spomin na to 150-letnico in se s tem pridružili tisočem pevcev, ki so v Salzburgu v Avstriji istočasno slovesno praznovali ta jubilej.
Naš član g. Jože Sajovic se je pri delu ponesrečil in se nahaja v Suburb Community Hospital, 4180 Warrensville Center Road, Cleveland, Ohio 44122. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Zdravko Novak
Vandr ovci, člani bodo točili pijačo, ki je najboljše zdravilo proti prehladu, članice bodo pa skuhale klobase in “Roast Beef Sandwich-e”, da ne bo kdo od lakote omagal.
SŠK prisrčno vabi vse na ta zabavni “Zimski večer”, ki bo to soboto v. dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Začetek bo ob pol osmih.
M. O.
SŠK vabi na “Zimski večer”
CLEVELAND, O. — To soboto, 11. januarja 1969, bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. zabavni večer SŠK-a. “Zimski
Ob grobu ponirke
VALLEY, Wash. — Drug za drugim odhajajo v večnost naši zaslužni pionirji in pionirke, — trpini, u s t v a rjalci, poštenjaki. Pred mnogimi leti so prišli v novo, nepoznano, prostrano domovino Ameriko, tu delali, molili, peli in se veselili, vedno sanjali o rodni zemlji onkraj velikega morja ter ostali do konca zvesti svoji materini govorici.
Nekaj dni pred Božičem je tu prenehalo biti dobro srce verne slovenske žen* in matere Margarete Tomsha, ki je ohranila zvestobo svojemu rodu do svojega zadnjega diha. Mirno je v Gospodu zaspala na svojem domu v starosti 84 let.
Pokojna je bila rojena v Zgornjih Perničah pri Medvodah na Gorenjskem. Pri hiši se je reklo pri Kvanšeku. V Ameriko je prišla leta 1909 k svoji sestri Mariji Tomsha in se leta 1910 poročila s Frankom Tomsha.
Njeno življenje ni bilo posuto samo z rožicami, ampak tudi s trnjem in osatom, ko se je pred 50 in 60 leti mučila po z gozdom poraščeni zemji, kot marsikatera druga slovenska žena in mati. Takrat je vse prala na roko in še vodo je velikokrat morala znositi v hišo. Pa ji je vendar Bog dal dočakati lepo starost 84 let, čeprav je bila nad 30 let privezana na invalidski voziček. Dokler je živel mož Frank, je kljub temu vsa dela sama opravila s svojega stolčka in še sebe uredila. Ko pa ji je mož umrl, je pokojninski urad zahteval, da je nekdo pri njej. Kato se je vrnila domov hčerka Tereza in lepo sta z materjo živeli do lanskega majnika, ko je hčerka umrla. Nato je prišla k materi starejša hčerka Mary, poročena Ford, ki je ostala pri njej do smrti.
Na mrtvaškem odru je bila pokojnica položena v pogrebnikovi kapeli v Chewelah, Wash. Pogreb se je vršil v soboto, 21. decembra 1968, v cerkev sv. Jožefa v Jump-Off Valley, nato pa je bilo truplo položeno k večnemu počitku poleg njenega moža Franka, ki je umrl pred petimi leti. Sv mašo in pogrebne obreda je opravil č. g. Bernard Schiller, tukajšnji duhovnik. Pokojnica zapušča sinova Franka in Lovrenca z družinama, hčerke Margareth, Joyce in Mary z družinami.
0
Dobra mati Margareta je odšla v večnost po božje plačilo, saj si je gotovo prislužila na zemlji mučeniško krono. Veliko je premolila, veliko dobrih del
to pokazali in postali že davno vsi državljani, sedaj je to dosegel tudi Lojze, ki je prišel v to deželo zadnji med svojimi ožjimi rojaki.	J. B.
Po ugašanji! božičnih lučk
WASHINGTON, D.C. — Te dni, ko pojemajo luči in druge božične dekoracije po naših domovih, je čas, da prižgemo drugo lučko — lučko s tem, da pohitimo in si preskrbimo knjige o Slovencih v angleškem jeziku, kolikor jih še nimamo.
Te knjige so napisane s prav tako ljubeznijo do naše stare domovine, kot je ljubezen, katero mi vsi gojimo v svojih srcih in dušah. Zato pohitite, ker so knjige tiskane v omejeni nakladi. Čas gre hitro naprej in malo nas je tuji svet do nedavnega poznal. Vedno smo bili Slovenci priznani kot pošteni in dobri delavci. Zakaj ne bi svet vedel, da imamo tudi svojo literaturo, zgodovino in velike ljudi, ki so opisani v knjigah.
Vsak, ki se zanima in naroči knjige o Slovencih, že prispeva svoj delež k poznanstvu Slovencev na svetu. Prižiga tudi lučke, da Slovenci ne ostanemo v večni temi, da nas bodo tudi drugi narodi spoznali.
Knjige, ki so na razpolago, so naslednje:
Alexander, Paul B., Land Utilization in the Karst Region of Zgoimja Pivka, Slovenia, 1967. $4.50. (Knjigo je’napisal Ameri-kanec, ali ni to občudovanja vredno...)
Arnež, John A., Slovenia in European Affairs; Reflections on Slovenian Political History. 1958. $4.00.
Barker, Thomas M., The Slovenes of Carithia; a National Minority Problem. 1960. $5.00. (Izpod peresa a m e r i kanskega profesorja. Sila zanimiva študija, profesor je živel v Evropi par let, da je lahko napisal to knjigo o Slovencih. V veliko korist naših ljudi.)
Hočevar, Toussaint, The Structure of the Slovenian Economy. 1965. $5.00, vezana pa $7.00.
Jezernik, Maksimilijan, Frederick Baraga; a Portrait of the First Bishop of Marquette. 1968. $4.00, vezana pa $5.50. (To je do sedaj najboljša knjiga v angleščini o enem izmed prvih slovenskih pionirjev v Ameriki — škofu Baragi in njegovem izrednem delovanju.)
Kuhar, Aloysius, L., The Conversion of the Slovenes and the German-Slav Ethnic Boundary in the Eastern Alps. 1959, reprinted 1967. $6.00.
Kuhar, Aloysius L., Slovene Medieval History. 1962. $3,00, vezana pa $4.00. (Obe zadnji knjigi opisujeta slovensko zgodovino srednjega veka in pokristjanjenja Slovencev.)
Vse te knjige so lepe in praktičnega formata. Kaj je lepše in bolj praktično kot knjižno darilo! za rojstne, godovne in praznične dneve in dneve graduacije? Te
Press” je pred nedolgim objavil vest iz Washingtona, ki pove, da “vlada sama sebe toži” in da bo nosila sama stroške za tožbo samo, ki je proti njej vložena v 26 državah — to v naši uniji.
Vest se čudno sliši in je prav zato zanimiva, ker pokaže, kako v naši Ameriki uvajamo razne spremembe tu in tam, kujemo razne zakone in postave, ki so pa največkrat zelo nejasni in kaj zamotani.
To tožbo je baje pripravil in sestavil urad “Columbia University Center on Social Welfare Policy and Law”. Ta urad je bil ustanovljen leta 1965 iz namena, (da bi razvil postavni pouk za varovanje pravic starih onemoglih, bolnih in slepih ljudi, za nezaposlene matere, ki so na javnih podporah. Tožba je vložena proti tajniku poljedelskega oddelka Orville Freema-nu, da je njegov urad odklanjal enako protekcijo onim, ki so do nje upravičeni po ustavnih pravicah revni ljudje.
Kakor omenja poročilo o tem,-je Oddelek za poljedelstvo odločil, da se daje takim potrebnim ljudem podporo v živilih. Seveda urad sam ne razdeljuje živila, pač pa uradi, ki so jih odprli za ta namen, izdajajo tistim, ki se prijavijo za podpore in ki jih spoznajo, da so vredni takih podpor, gotove karte in znamke, s katerimi dobijo v določenih trgovinah živila na ta račun. Prav tako se daje nakazila za hrano šolam, da morejo servirati učencem “lunches” opoldne itd.
Zgleda pa, da načrt niso uvedli prav. Po vsej deželi, pravi poročilo, je okrog 3,000 okrajev, toda kakih 500 okrajev v 26 državah izmed teh je prezrtih, da ne dobivajo te podpore. V imenu teh prej imenovani urad Columbia University Center toži poljedelski urad. Zanimivo, oba oddelka spadata v zvezna področja. In en oddelek toži drug oddelek. Vmes so odvetniki, kdo bo kril stroške?
Res čudno. Včasih nas kaki dogodki zapletejo v postave in zakone, katere ne znajo pojasniti in je treba stotine odvetnikov, pa še ni pravega izhoda iz njih.
* KAJ STANEJO ZDAJ ŠOLE IN ŠOLANJA? — Ko sva zadnjič srečala na Butlerju najino vnukinjo, ki ima že sina in hčerko na višji šoli, se je kar za glavo držala, ko je nama pravila, koliko šolnine je morala plačati za sina, ko se je vpisal v kolegij. Rekla je, da s knjigami vred jo je stalo blizu $2,000. “Hčerka še ni v kolegiju, ampak če bo šla, ne vem kako bomo zmagali?” je dejala.
Čez par dni zatem sem videl v časopisu razlaganje, kaj stanejo dandanes šole. Tekom zadnjih 10 let so se življenjske potrebščine podražile od 20 do 22%. Šolarine pa nad 80%. To še ni vse, dijaki in dijakinje hočejo tudi denar za razvedrilne potroške. To danes ni moč dobiti več za en “u-bogi kvoder”, kakor včasih. Treba dolar, dva na dan. Če treba na “bus”, če je daleč od šole, stane še več. Kam bo to prišlo?
Da bi se le motil, pravim večkrat sam.sebi, ampak zdi se mi, da čas nas vodi v neke inflacijske višave, s katerimi se znamo prekucniti, da ne bomo vedeli, odkod smo prišli in kdo smo.
* KAKO GLEDA EVROPA NA NIXONA? — Kakor se izraža časopisje evropskih zapadnih dežel, gledajo na izvolitev Nixona za predsednika ZDA levičarsko
zato, ker Jože Broz čuti, da se je proti Muri in Savi preveč približal duh “ruskih medvedov”. V sili so pa vedeli povedati, da je še vedno sam vrag “muhe žrl”, pa jih ne bi kak “tovariš” kakor Tito?
Tako seveda “ugibanja ob ponedeljkih”! Mi Amerikanci pa vidimo v Nixonu moža, ki bo vedel, kaj je prav in kaj in za naše ZDA!
* MOJZESOVI POTOMCI SO ZANIMIVI LJUDJE. — V gospodarskih zadevah so najbolj napredni in kultivirani ljudje. V novembru še se je nahajal v posetih v ZDA jeruzalemski župan Kolek. Govori gladko angleščino in povabljen je bil v mnoge kroge na predavanja o sedanjih razmerah v Jeruzalemu ir. Izraelu. Pojasnjeval je v§e stvarno in svojo sedanjo domovino Izrael častno zastopal.
Zanimivo, o Jeruzalemu je bila objavljena pred kratkim knjiga, ki jo je dajal med kroge, ki se za Izrael zanimajo. Odgovarjal je na tisočera vprašanja, kako je zdaj tam glede tega in ono-ga. Napravil je dosti oglaševalno reklame za sveto mesto Jeruzalem, seveda v svojem duhu. Na splošno je bilo njegovo razlaganje povabilo: Pridite, oglejte si naš Jeruzalem zdaj!
Med drugim je tudi omenil, da bi bil Jeruzalem zelo pripraven in pravi kraj za glavni sedež Organizacije Z d r u ž enih narodov. On ni tole omenil, kar bom zdajle omenjal: Imel je najbrže v mislih business”. Mojzesovi potomci so vsi taki, to jim je prirojen narava. Sedež ZN bi jim prinesel precej businessa. Na sejah bi se lahko kregali, kar je članov ZN že stara navada, po sejah bi pa lahko jezo “hladili” z raznimi dobrotami in jih zalivali z raznimi kapljicami. In kdo bi imel od tega dobiček? To lahko ugane vsak.
Kadar se hodi po svetu, je treba znati! Vedno vedeti kaj o domovini povedati, pa tako, da je prav in koristno, ne pa leta in leta vedno ponavljati, kaj so predniki govorili in delali. Pokazati je treba, ča. znamo kaj sedanjiki napraviti za naše zadeve in našo prihodnjost.
Vse čitatelje lepo pozdravlja, želeč vsem srečno, zdravo novo leto!	Stari Majk
IZ SLOVENIJE
knjige bodo obogatile vaše zna-je, ko pa bo v vašo hišo stopil gost, bodo v dnevni sobi lahko dokaz vaše in vse slovenske kulture.
Pišite na naslov:
STUDIA SLOVENICA P.O. Box 4531 Washington, D.C. 20017
N. K.
Ameriško-j ugoslovanska raziskava
Jugoslovanski zvezni institut za mednarodno tehnično sodelovanje in tajništvo ZDA .za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo sta podpisala dogovor o sodelovanju pri raziskavanju pomoči osebam s težavami v kolkih od rojstva. V Jugoslaviji je baje največ takih slučajev v vsej Evropi. Načrt predvideva skupni napor dve leti in pol iz sredstev ki jih imajo ZDA pri Jugoslovanski narodni banki v dinarjih. Glavna udeleženca v Jugoslaviji bosta Ortopedska klinika v Ljubljani in-Ortopedska bolnica v Belgradu.
Iua«dl Krna Tkwtdtoa ?,
for th«
im WUrwihi
•
Tedenska prilaga za SloTence r Wisconsian
finnnni t ■ s i as 11« aa a
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Addrew
uoBMMimieztioM
OBZOR PHBU8HINa
COMPANY Maries R. Stoat, Pnbllaher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee IS, Wia. Tel. Mitchell B-437S
’a tUUm a*.a a 6 b a oa U"lTin>
GOSTAC MATEVŽ
Spisal F. S. Finžgar
“Vse sva se zmenila. Saj sem Se( branil, a ni odlegel.”
Oj, ta Četa! Triplati so pošte-ttjaki. Bog mu daj srečo.”
Mati je sedla, sklenila roke in šepetala staro molitev za srečo:
Sveta skala, sveta gora, na gori ■Meti bo/.j a in sveti Šempas—
Oast, ki je doletela Matevža, kakor še ne zlepa gostaškega sMa, je oba tako prevzela, da sta bo trde noči molčala.
čevljarjih, krojačih in šiviljah velika zadrega v demači vasi in še po okolici. Naročevale! niso odlegli, dokler obrtniki niso odrinili vsega drugega, že začetega dela.
4
Po balo
v Rožičev! in Triplatovi so skušali molčati o snubitvi. Kljub temu se je ta predpustna novica šepetaje širila od hiše do hiše. R-0 je v nedeljo vsa soseska v cerkvi slišala oklice, je po vasi in po fari kar zavrelo. Četa in nizka! Vse kmetijske hiše so vedele, katere bodo vabljene. Celo nekateri kaj žar ji so se tiho nadejali, da bo marsikateri vsaj Zu pažka vozataja, če že ne za desničnega svata.
Vsa vas se botre in
je razgibala. Tete, sosede so odprle stare skrinje, pregledovale peče, širo-e svilene črne predpasnike, risale z mehkimi krpami srebr-116 sklepance in bilo treba k
presojale, ali bi saj oprati in na novo 2 1 ati. Naj starejše so segle po sneznobelih kožuhih, z rožami na lubij,! jn s £rno jagriječevino ° isit.ih. riekleta družice so poi-skale avbe. Čelniki avb so bili ckrašeni s težkim zlatom. Že , tretjemu rodu so bile na voljo 2a slovesnosti.
Marsikaj je bilo treba pač no-Vega. Družice so hotele imeti cižmice na škrip, možaki so si nekateri naročili nove suknjiče •'ntkaste barve. Irhaste hlače in yisoke škornje, z zeleno žido preste. so imeli vsi, mnogi že od Sv°je svatbe. Zato je nastala pri
Haksne so Vale očil
AKO RABITE OCALA— °brnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
globe optical go.
Telefon Mitchell 5-7174
1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204
Po vseh hišah so se poprijeli hlapci in domači sinovi konjskih oprem. Loščili so usnje, drgnili medeninaste kolute, da so se svetili ko zrcala. Iz zakotja pod podom so potegnili zaprašene koleslje in jih umivali. Vse je hitelo, vsem primanjkovalo časa, da so se čudili: “Tako beže dnevi, kakor bi jih podili.”
Najhujši direndaj je bil na domu ženina in neveste. Najeli so žensk, da so čistile in pomivale, tudi mlatilni pod so podrgnili; tesar je v kotu naredil nizek oder za godce, kreg sten postavil nekaj klopi za oddih plesalcev. Oče Triplat jc kupil dva polovnjaka vina, mati je pognala dekle nakupovat perutnine in jajc po okolici. Vaškega klavca je čakalo pitano tek in dva prašiča, ki so bili določeni za svatovsko gostijo.
Štirinajst dni pred svatbo je izginilo v zadregi, kot bi trenil. Prišla je sobota pred zadnjim oklicem. Dva ovenčana vozova sta že čakala na bale.
Sred dopoldneva sta prizvonč-kala dva para težkih konj z okrašenima vozovoma na dvorišče pred Rožičevo hišo. Štiri fante, ki so prišli po balo, je nevesta pogostila z zavretim vinom in dobro malico. Potem so začeli nakladati. Na dvorišču se je zbrala vsa vaška otročad. Mnogo radovednih žensk je gledalo bolj od daleč in giasno občudovalo ter presojalo vsak kos bale: svetlo likano leseno opravo iz orehovine, pisane žimnice, rdeče posteljne odeje, s čipkami obrobljene blazine in blazinice, novo skrinjo, novo kuhinjsko orodje od cedila do burke! in loparjev in še in .še. Ženske sc spremljale balo z glasnim občudovanjem. Ko je bilo vse že na vozovih, je prišla nevesta z deklo, ki je prinesla s kopo naložen jerbas debelih rezin pogače. Rezka je s pogačo obdarovala otroke, ki so se ji veselo zahvaljevali in takoj ugriznili v darove. Ko so naložene vozove še povezali z opasil-nico, je sosed boter šel med otroke in izbral izmed njih petletnega Francka, lepega in krepkega sinčka kajžarske družine, ki je imela največ otrok. Dvignil ga je in posadil na voz vrh žim-
nic tik sprelepe zibke iz češnjevega lesa, z vložene angelčkovo glavico na končnici, in glasno voščil: “Naj bo za zgled, da vama ljubi Bog da veliko takih!” Tedaj je prišla vsa objokana tudi Rezkina mati iz hiše in pokropila balo z blagoslovljeno vodo. V tistem trenutku je pristopil Lazarjev hlapec, navihanec, in prinesel hleb pogače, ki jo je bil iztihotapil iz čumnate. Visoko je dvignil hleb in zaklical: “Vozači, brez skrbi poženite! Ce se nam kaj potare, imamo že peto kolo!” Hleb je skril med kuhinjsko orodje in hitro prijel za vajeti. Vozači so zavriskali, konjski zvončki zacingljali, voza sta se premaknila, bala je odšla mimo gledalcev skozi vas proti Tripia-tovim.
je brisal mokre oči. Položila sta ji na glavo roke, jo prekrižala in dvignila s tal. Oba sta jo poljubila in objela.
(Dalje prihodnjič)
"Electric heat
is reasonable in cost and clean, say Mr. and Mrs. Harley Morse of Ft. Atkinson
"Many folks have a mistaken idea about the cost of electric heat,” said Mr. Morse. "After seven years, experience with it, I believe it is very reasonable.
"I've quit washing walls since we put in electric heat, said Mrs. Morse. "Another thing, it is carefree and worry-free."
For more information and a free cost estimate, call os for the names of Recommended Electric Heating Contractors.
Wisconsin electric power company
K poroki
V ponedeljek po zadnji predpustni nedelji je zažarelo jutro, ki mu je rekel stari Špane, kakor je slišati brati iz svetega pisma:
To je res dan, ki ga je naredil Gospod. Zasneženi Triglav s svojimi sosedi je zableščal v soncu, kot bi kipela luč iz samega njegovega snega. Po ravnem je sneg ze skopnel.
Vidoslavčani so zgodaj vstali in se začeli pripravljati in preoblačiti. Vse naj lepše je moralo iz skrinj na dan. Svatovskim ženam so vešče sosede pomagale pokriti peče. Družice so si primerjale nove čizmice in drobno stopale v njih po hiši. Kajpak so jih tiščali. Nič zato. Pri plesu jih bodo že razhodile in raztegnile.
Že pred deveto uto so bili svatje pri Tripiatovih in pri.Božičevih. V obeh hišah so bile mize pogrnjene, stara slivovka je vabila na požirek, zmedeni flancati mikali za prigrizek. Mnogo skrbi so imele zvedene ženske z umetnimi šopki. Dva naj večja sta bila za starešino in druga. Segala sta skoraj krog in krog klobuka; ob reclju sta bila na pentljo privezana dolga traka, na koncu z zlatimi resami. Tudi na vse svatovske klobuke so jih trdno pripenjale. Ženske in družice so orejele manjše šopke, ki so jih druga drugi zatikale na nedrja.
Kmalu so privriskali na v a s pred Triplat ove pažki vozataji s koleslji. Tudi ti so morali imeti šopke za poleg krivcev. Celo konjske komate so ozaljšali z njimi. Le ženin je bil brez šopka. Teta mu je za trak na klobuku zataknila zvežček nitk rdeče svile, ki nikoli ne obledi, kakor ne sme obledeti njegova ljubezen do žene. Tedaj je pripeljal voz, ozaljšan na vsakem voglu s smrečico, godce “progarje”. Vsako zimo so po božiču prihajali ti češki godci v gorenjsko dolino in do posta godli od svatbe do svatbe.
Ko sta ženin in starešina sedla v prvi županov koleselj, napre-žen s parom ponosnih konj, so godci udarili tedaj povsod znano Radeckijevo koračnico. Svatovski vriski so splavali pod jasno nebo, konji so se veselo vznemirili in sklanjali močne, z dolgimi grivami Krite vratove, pažki pognali, sprevod je odpeljal skozi vas proti domu neveste.
Na Rožičevem dvorišču so po vrsti že čakali koleslji in ob njih svatje. Oče, mati in Rezka so bili v zgornji izbi. Ko je Rezka zaslišala goobo, jo j.e oblila rdečica, ki se je pretopila v zaskrbljeno bledico. Roke so se ji tresle, na oči so ji n a vrele solze. Zgrudila se je pred starši na kolena in v joku prosila:
“Preljuba mati, predragi moj oče, odpustita mi, če sem vaju kdaj žalila. Blagoslovita me. Materi ::r re udrle solze, oče si
General i®iors daSa delo 22,000 brezposelnih
DETROIT, Mich. — Znani junijski nemiri v Detroitu v letu 1967 so preprečili vse tri velike avtomobilske družbe, da so začele misliti, kako bi zaposlile tiste brezposelne, ki iščejo delo več kot eno leto. General Motors je sedaj objavila, da je lani v 8 mesecih vzela v službo skoro 22,000 takih brezposelnih. Ford in Chrysler še nista odkrili svojih številk.
General Motors zaposluje povprečno 585,000 delavcev. Vsako leto jih odide okoli 100,000, toliko je pa treba najeti tudi novih. Lani se je zgodilo prvič, da je podjetje nastavilo več kot 20% takih, ki so bili obsojeni na dolgotrajno brezposelnost. So to delavci brez vsake kvalifikacije. Podjetje jih je zato šele moralo vzgojiti za primerno delo.
Kdor je dobil službo, je tudi praviloma ni pustil. Saj znaša v avtomobilskih tovarnah začet-plača $3.30 na uro. Uprava
noma črnci. Vendar pa začetne težave niso trajale predolgo.
Ho Gi Minh držal besede
TOKIO, Jap. — Ko je predsednik Johnson oklical, da ne bodo ameriška letala več bombardirala Severnega Vietnama, je dodal, da je prepričan, da redne oborožene sile Severnega Vietnama ne bodo več vdirale v Demilitarizirano cono. Med tem smo večkrat slišali, da Ho Či Minh ni vpošteval tega Johnsonovega “prepričanja”.
Sedaj je glavni poveljnik naših marinov general Chapman izjavil na svoji tiskovni konferenci v Tokiu, da je Hočiminho-va vlada “prilično dobro” izpolnjevala Johnsonovo željo in da
sredstvo, ki lahko izrazi vsako skupinsko nezadovoljnost ob katerikoli priliki. Preteklo soboto se je na primer zgodilo na nju-jorški podzemni železnici tole: Na nekem potniškem vlaku pod zemljo so odpovedale avtomatične naprave za zapiranje vrat. Sprevodniki so na predlog vlakovodje prosili potnike, naj izstopijo, ker morajo vlak vzeti iz prometa.
Potniki so, kot da bi bilo dogovorjeno, obsedeli na svojih mestih in sedeli tam 40 minut. Nobena prošnja sprevodnikov jih ni mogla prepričati, da je treba vlak izključiti iz prometa. Med tem je seveda zastal promet ne samo na tej progi, ampak tudi na sosednih. Ker je zmanjkalo prostora, so se Vlaki morali ustavljati kar v temi med postajami, ker so bili potniki prisiljeni, da čakajo, dokler ni železniško osobje uredilo zasilnih izhodov. Šele po treh urah je bilo mogoče obnoviti reden potniški promet.
že dolgo v vladi
WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik je postal član je ni kršila. Chapman je tudi po- predsednikovega kabineta že le-
na
podjetja je pa pri odrejanju dela naletela tudi na nekatere težave. Pripetilo se je, da se nekateri preddelavci in kontrolorji niso ravno prijazno obnašali do
vedal, da marini niso imeli zad-ne čase večjih spopadov z rednimi rdečimi četami. Bilo je pa dosti malih prask, ki pa niso povzročile posebne škode in tudi ne zahtevale človeških žrtev.
Chapmanova izjava je dodatno gradivo za domnevo, da so se v Hanoiu odločili sedaj za novo taktiko. Ne iščejo več z Ameri-kanci večjih spopadov, zato pa skušajo zagreniti življenje sai-gonskim četam, kjer jim le pridejo pod roke.
-----o----
Nenavaden “štrajk” na
ta 1814.
MALI OGLASI
njujorški podzemni
NEW YORK, N.Y. — Zdi
se,
brezposelnih, ker so ti bili veči- da je štrajk postal tisto magično
Trgovska poslopja naprodaj
Grocerijska trgovina z mesarijo in modernim stanovanjem s 3 spalnicami. Zidano poslopje, velik promet, nobene konkurence, blizu Lake Shore Blvd.
V srcu mesta Euclida, na Lake Shore Blvd. zidano trgovsko poslopje v nakupovalnem centru. $69.000. Za nadaljna pojasnila kličite ‘RE 1-1070.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.
(8)
V	najem
oddamo spalno sobo moškemu na 1027 E. 61 St. Oglasite se osebno od 5. do 7. pop. ali kličite IV 1-5677 ali EN 1-8997.	(7)
V	najem
Oddamo 5-sobno stanovanje na 1200 Addison Rd., zgoraj. Kličite 431-0084.	—(7)
Dobroidoča pekarija naprodaj
Za samo $1.500, zaloga in vsa oprema. Od leta 1930 isti lastnik pomaga vpeljati in naučiti novega. Tiebers Home Bakery, 7406 St. Clair Ave., telefon IV 6-3255.	(x)
18116 Rosecliff Ave.
blizu bulvarja, 3 spalnice zgoraj jedilnica, ognjišče, klet, garaža. Se lahko takoj vselite.
Odprto v soboto od 2—5.
335 E. 195 St. vogal Newton Avenue, 2 spalnici, jedilnica, ognjišče, klet, garaža.
861 E. 260 St.
ranch hiša z 2 spalnicama, klet, garaža, velik lot. Se lahko takoj vselite.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100
(7)
V najem
Tri sobe se odda, spodaj, spredaj, na 1236 E. 61 St. Vpraša se na 1115 Norwood Rd.
(7)
Oglašajte v “A»r»*'r 0«>nM»vini”
Ženske dobijo delo
Delo za žensko Iščem žensko za lahko hišno delo in za druščino; svojo sobo. v Euclidu. Kličite 531-6790.
(7)
Companion wanted
Companion to elderly woman wanted, live in. Cali between 5 and 8 p.m. 449-1324.
-(9)
KUPUJTE DANES: V MESTU OD 10. DO 8.30; PODRUŽNICE OD 10. DO 9.30. MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
the'TVK«; j&.niL. r
CO.
stores
Januarska
Playtex
PRODAJA
Prihranite 2.00 pri slovitih Playtex steznikih. Močni in lepi pasovi in hlačni pasovi. Pas, regularno 9.95, sedaj 7.95; pas z zadrgo, reg. 14,95, sedaj 12.35; hlačni pas, regularno
10.95,	sedaj £MD; dolgi hlačni pas, reg.
12.95,	sedaj 10.95. Pasovi v velikostih: XS, S, M, L, XL. Kupite Playtex kontrolne steznike in izgledala boste pet funtov vitkejša! Vlečni pas, reg.
7.95,	sedaj 5.95; pas z zadrgo, 9.95,
sedaj 7.95. Velikosti: XS, S, M, L, (XL samo 1.00 več). Prihranite 1.00 pri vsakem od teh priljubljenih Playtex nedrčkov. Dolgi raztegljivi, reg. 7.95, sedaj	8.95
Playtex perfektno ukrojene dolgi nedrček, reg. 6.95	5.95
Playtex križni elastični nedrček, reg.
5.95............................... 4.95
Pritiklinski oddelek v pritličju in podružnicah.
iBM- a
Zaslišal sem presunljiv Martin krik. Prvi hip se mi je zdela, da je v njem nekaj vzdrhtelo, nekaj, kar bi lahko bilo radost, nato pa me jie obšlo: boji se za Petra. Ozrl s^m se vanj. V očeh sem mu bral onemoglo, obupno sovraštvo. Tak je bil, ko da čaka smrti. Nasmehnil sem se in stresel glavo.
“Ne, to ne, kaj še! Vzemi si jo!” sem dejal in ga spustil.
Onemel je od začudenja. Zmedeno je izbuhnil oči, nato pa se je prisiljeno naspnebnil:
“Ti si plemenit, da, hvala ti... Kar je prav, je nrav ... Mlajši sem od tebe.. . torej je stvar v redu ... Toda,” tu je znižal glas, “toda ali mi daš besedo, da nikoli — rukoli...”
Spet je pokazal z glavo proti Marti.
Pogledal sem mu naravnost v oči.
“Da, vem, ni potrebno ... Hvala ti, ti si...” je hitel kar je mogel.
Nepopisen stud me je navdal. Peter se je opotekel, obrnil in stopil proti Marti... V njenem pogledu je bilo brezmejno zaničevanje in sovraštvo. Obrnila se je stran, ko je opazila, da jo gledam.
“Marta, usoda me je izbrala 2a tvojega moža,” je rekel Peter. “Vem.”
To je rekla s skrajno brezbrižnostjo.
“Marta...”
“Kaj?”
“Nevihfa prihaja ...”
“Vidim ...”
Peter je živčno vzdahnil. “Pojdi, skrijva se v jamo.”
Iz oči mu je hhpela strašna, živalska sla — besede so mu le e težavo prihajale skozi krčevito stisnjene čeljusti, po vsem telesu je mrzlično trepetal.
Mater si rišem upal pogledati. Slišal šem le njen zamolkli, brezbrižni glas:
“Prav — grem ...”
Peter je še okleval:
“Marta, oddaj preje bodalo!” Vrgla je bodalce ob tla, da je jeklo zažvesnketalo po kamenju. Nato je, ne da bi se ozrla, stopila proti jami. Peter je vzel Toma v naročje in odhitel za njo.
Nebo je pretrgal slepeč blisk in votlo grmenje, ki mu je sledil daljen odmev, je naznanilo začetek nevihte. Ulila se je ploha, ki jo je suha, razpokana zemlja hlastno srkala vase.
V glavi se mi je zvrtelo, telebnil sem po kamenju in se zvil v strašnem, nemoškern joku...
Nad jnenoj je nepretrgoma bobnelo, razbesnela nevihta je zagrnila vso pokrajino v temo.
Naše življenje na Luni je bilo urejeno.
IV.
Posihmal se je zame začelo samotarsko življenje. Moje razmerje do Petra ni bilo nikoli kdo ve kako prisrčno, a proti Marti, naj sem se še tako hlinil, nisem mogel biti tak kakor preje. Ne^ kaj je leglo med naju, nekakšna skupna bolest in sram... Kaj vem? Tudi ona se je spremenila, da je ni bilo več prepoznati. Shujšala je, pobledela, celo grda je postala. Vedno vase zaprta, redkih besedi se me je očitno ogibala. Ure in ure je presedela sama s Tomom. Edino ob pogledu na otroka se ji je lice čudežno zjasnilo v nasmehu sreče. Sin ji je bil vse. V mislih je bila samo pri njem. Posadila si ga je na kolena, ga strastno ljubkovala brez konca in kraja, ali pa mu je pripovedovala čudne zgodbe, ki jih ni mogel niti razumeti. O Zemlji, ki je bila tam daleč, daleč nekje v sinjini o očetu, počivajočem v grobu sredi strahotne puščave, o sebi...
Peter je bil ljubosumen. Otroka nikoli ni maral, zdaj pa ga je gledal s cakim pogledom, da sem se bal, da mu ne bi storil kaj žalega, saj sem poznal njegov značaj. Sicer pa je bil ljubosumen tudi name, basi sem se ogibal vsemu, kar bi mu moglo dati povod za to. Z Marto se sprva nisem nikoli srečaval na samem, pa tudi vpričo njega nisem mnogo govoril z njo. Ob vsaki besedi, ki sem ji jo vrgel, je obvisel na meni njegov nemirni, divji pogled.
Težko je bilo življenje, tako moje kakor Martino, a kdo ve, če ni bil on bolj nesrečen kakor midva oba skupaj. Marta je imela uteho vsaj v otroku, jaz pa ponosno, čeravno klavrno zadoščenje, ki ga daje spolnjevanje prostovoljne žrtve, toda Peter, ki ga je mučilo večno ljubosumje ob strani zaželene, a zanj mrzle ženske, ni našel opore nikjer. Jaz sem se mu nehote odtujil, a Marta, ki je v vsakem pogledu poslušala njegove želje, mu je vendar dajala čutiti ob slehernem koraku, da ji ni nič več kakor orodje, s katerim hoče zagotoviti blagoslov človeškega tovarištva svojemu sinu na Luni. Nikdar je nisem videl, da bi se bila obrnila nanj s toplo, prisrčno besedo. Ni se branila, kadar jo je poljubljal po licih ali rokah, toda sedela je tam negibna, toga, brezbrižna, le v očeh se ji je tu in tam pokazala utrujenost ali... stud.
Pa saj jo je imel po svoje rad ta človek in poskušal vse, da bi vzbudil v njenem srcu nežnejša
CHICAGO, ILL
CHICAGO. DLL
BUSINESS OPPOBTUNITY
BODY REPAIR BUSINESS — By owner 15 yrs Well est. Choice industrial location — with 3 bedrm home—adjoining lot 60 x 125’.
OL 2-8051
(8)
BEAL ESTATE FOB SALE
HANOVER PK. — 5 bdrm. pan. office or 0th bdrm. Pan. fam. rm. .Din. rm. Built-ins incl. dishwasher VMz ba. crptg. drapes, 2 car gar. Fenced back yd. Conv. commuting to loop. Owner transf. $32,000.
837-1924	(7)
OAK BROOK —Area — West. No. of Downers Grove. By Owner 1 yr. old—2 sty. ranch 5 bdrms. 3 baths, eep. din. rm. family rm. Many deluxe fixtures. $54,500	971-3104
l	(6)
I—-------------------------------
PROF. & TRADES FEMALE HELP
BEAUTICIANS
Full or Part Time for new shop in Arlington Hts.
Call 728-2991 or 964-3008
(8)
FEMALE HELP
FULL TIME HELP Light assembly work. Starting rate $2.01 — 9 paid holidays.
NEPTUNE SYSTEMS 65 Scott St. Elk Grove Village 439-5510
(7)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Live In. Nr. Belmont and Sheridan. Good home. Own rm. & TV. 2 children, 7 yrs. & 6 mos. Top pay. LA 5-3313.
čustva — kakor bi bilo mogoče obuditi kaj podobnega na kakršen koli način! Bili so trenutki, ko ji je grozil in ji skušal pokazati svojo premoč, a ona je samo brezbrižno, hladno gledala vanj. Strah je ni bilo pred njim, a volje upreti se mu tudi ni imela. Sleherno zapoved mu je izpolnila brez godrnanja, pa tudi brez smenljaja, prav tako tudi vsako prošnjo. To ga je tiralo v obup. Videl sem, kako je v njej skušal izzvati vsaj odpor ali sovraštvo, samo da bi jo iztrgal iz njene neusmiljene brezbrižnosti. Oprijel :;e je zadnjega sredstva: zasledoval je Toma. Vpričo mene se ni upal dečka niti dotakniti; nekoč sem mu namreč zgrozil, da mu za najmanjšo krivico, ki bi jo malemu prizadel, poženem kroglo v glavo. Vedel je, da nosim od našega znamenitega popoldneva samokres vedno pri sebi. Kadar nisem bil navzoč, pa je možak Toma pretepal. To sem zvedel šele kasneje in po naključju. Marta mu je brez besede zagrozila z bodalom, ki sem ga bil pobral, ko ga je vrgla pred vhodom naše koče ob tla, in ji ga vrnil.
Metal se je, metal iz ene skrajnosti v drugo ... včasih je poklekal prednjo, ihtel in jo prosil usmiljenja . . .
Nekoč sem bil nehote priča takemu prizoru. Vračal sem se od oddaljenih petrolejskih vrelcev s samotnega sprehoda, ko blizu našega doma zaslišim najprej povzdignjen Petrov glas in nato njegov jok. Marta je sedela na klopi v vrtiču, ki smo ga bili napravili vrh holma, odkoder se je odpiral prelep razgled po morju in gorah. Peter ji je ležal ob nogan. Položil je sklenjene roke na njena kolena in silil vanjo z obrazom, pogledi, glasom:
“Marta, Marta, usmili se me! Mar ne vidiš, kako je z mano?! To je grozota! Blaznim za tabo, izgubljam pamet, a ti... ti...”
Krčevito ihtenje mu je pretrgalo besede. Marta se ni ganila.
“Česa prav za prav hočeš od mene?” je vprašala čez čas. “Tvojo ljubezen ...”
“Saj si moj mož .
“Ljubi me!”
“Dobro. Ljubim te.”
Vse to je govorila tako počasi, mirno in tako hladno, da me je zona stresla.
Peter je planil pokonci. “Ženska, ne draži me!” “Dobro, ne bom te dražila.” Zgrabil jo je za rame. Obraz mu je spačila neznansko togota. Nehote sem potegnil samokres, srce mi je burno razbijalo, a že tisti hip sem vedel, da me roka ne bo poslušala.
“Mar bi me rad pretepel?” ga je pobarala s takim glasom, ka-
OGNJ E MET V BENETKAH — Umetni ogenj razsvetljuje nebo nad Velikim kanalom v Benetkah v Italiji, ko praznujejo 400 let stari praznik Odrešenika.
kor bi hotela reči: Ali hočeš' kozarec vode?
“Da, pretepal te bom, mikastil, ubijal, dokler... dokler ..
(Dalje prihodnjič)
.o---—
Opozorilo!
Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ali cestavek, ga mora izročiti v uredništvu najkasneje 24 ui pred izidom številke, v kateri bi naj bil objavljen, ža ponedeljkovo številko mor-a biti dopis \ uredništva najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za 1. stran j|e mogoče oddati v uredništvu v predal za pošto do sedmih zjutraj za objavo v listu istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — Ce je le mogoče, prosimo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništvu, novice pa prejšnji dan pred četrto ur® popoldne. Dopisnike smo na to opozorili ponovn-o, vendar se dogaja še vedno, da pride kdo » dopisom v uredništvo, ko je notranji del lista že nastavljen, in hoče njegovo objavo. To seveda ni mogoče brez posebnih stro škov in sitnosti!
-----o-----
Premalo bolnic
CHICAGO, 111. — V Združenih državah je v vseh javnih bolnicah okoli 1,5 postelj. Strokovnjaki trdijo, da bi jih za dobro oskrbo bolnikov potrebovali še okoli 800,000. Če pomislimo, da bo prebivalstvo ZDA doseglo skoro 210 milijonov, nam je potreba lažje razumljiva. Sedaj pride povprečno na vsako posteljo v bolnici 140 prebivalcev v ZDA!
-----o-----
Na počitnice z avto
DETROIT, Mich. — Vseh počitniških potovanj v naši deželi je 83% z avtomobili. Povprečno je potovanje dolgo nekaj izpod I tisoč milj.
VAREN HRBET — Ko koraka v godbi na Place de la Concorde v Parizu, ima trobač pregled nad tem, kar se godi za njegovim hrbtom. Vse to se zrcali na široki, svetli zunanji strani njegovega trombona.
Society”
ONE FAlRLANE drive

JOLIET, IL 60434
Since 1914 ...
. .. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rales to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic) Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .....................
First Vice-President ..........
Second Vice-President .........
Secretary .....................
Treasurer .....................
Recording Secretary ...........
First Trustee .................
Second Trustee ................
Third Trustee .................
First Judicial ................
Second Judicial ...............
Third Judicial ................
Spiritual Director ............
Social Director ...............
Medical Advisor................
Joseph J. Konrad
Ronald Zefran
Anna Jerisha
Robert M. Kochevar
Anton J. Smrekar
Joseph L. Drašler
Joseph Šinkovec
Matthew Kochevar
Anthony Tomazin
Mary Riola
John Kovas
Frances Yucevicius
Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Nancy Owen
Joseph A. Zalar, M.D.
TA JE UDARJENA NA CVETJE — Papiga na ptičji razstavi v Parizu je segla po cvetu in pustila v nemar “prigrizek”.

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI

PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
1*4+
'”*-**;: ST esirstrrsT

i4,4"t"t-4i4-4-4"l-4"F-H'-l’4"iF-l--l”F-l-t--F4’'i-l,-F4-l-4-4"Hr<