Političen list za slovenski narod. P* polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 (ld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemnn veljil: Za celo leto 12 irld., za pol leta 6 pld., za četrt leta • rld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulioe it. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v. Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vs»k dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. i^t ey. 1XO. V Ljubljani, v torek 14. maja 1889. Letnik XYII. Nemški,,scliiilverein"pa kranjska hranilnica. V štev. 01. dne 20. aprila t. 1. smo opozarjali, kako bogato je obsipalo zopet to leto vodstvo kranjske hranilnice z večinoma slovenskimi žulji nemške zavode, kakor protestantsko in „schul-vereiusko" šolo, ne izvzemši kranjskega „Lan-d e s-L e h re r v er ei n a", ki so nasprotni našim domačim razmeram ne le v narodnem, marveč tudi verskem oziru. Da smo s tem dregnili v sršenovo guezdo, ni treba praviti tem, ki poznajo, v kakih razmerah stoje nekateri naših političnih Nemcev proti naši deželi v tem dvojnem oziru. „Laib. Wochenblatt", glasilo tega nemštva, z dne 4. t. m. je poln zavijanja in psovk proti nam, češ, da nas vodi laž in zvijača, slepa strast, narodni fanatizem, zagrizenost proti vsemu nemštvu, zavist, sovraštvo, predrznost itd., ko smo govorili o tem. Slovesno oporekamo proti tem in enakim pred-bacivanjem, če tudi smo prepričani, da bodo malo izdala oporekanja pri naših ljubeznjivih nasprotnikih, dasi jih naše občinstvo dostojneje sodi. Pa naravnost povemo, da nam ni in ne more biti vse jedno, kako se obrača prebitek edinega večjega denarnega zavoda v deželi, kateri jej more biti v nepopisen prospeh, pa tudi v narodni kakor verski propad. Mi želimo, da kranjska hranilnica raste in prospeva, kakor se je razcvitala od svojega početka; nam je do tega, da naše ljudstvo hrani zaupanje do mogočnega zavoda in pridno donaša vanj svoje krvavo zaslužene žulje, a zahtevamo in bodemo zahtevali vselej odločno, da se premoženje kranjske hranilnice res obrača po § 20. njenih pravil v dobrodelne in občno-koristne namene v mestu in na deželi", ne pa v strankarske, kar le prepir razširja v deželi ter neti sovraštvo, njenemu prebivalstvu pa preti z ne malo nesrečo. Nikdar in nikoli nas prepričal ne bo sotrudnik „Laib. Wochenblatt"-a, da so ravnatelji kranjske hranilnice njeni lastniki, da le milosti dele z njenim premoženjem, da nihče kritikovati ne sme teh mi-lostij. Naj se vendar enkrat stvari da pravi pojem. Današnji vek je poln spletek in zavijanja, da se reč drugače imenuje, kakoršna je v resnici, n. pr. liberalno, kar ni liberalno. Ravnatelji kranjske hranilnice niso njeni lastniki, marveč le njeni oskrbniki, ki tedaj njenega premoženja ne smejo devati tja, kamor jih vleče srce, marveč kamor jim veleva pravica. Da kranjska hranilnica vsako leto dokaj daruje tudi za take zavode v deželi, ki niso izključljivo nemški, nihče tajiti ne more. Saj drugače skoro ni mogoče za deželni zavod, v kateri se stekajo doneski vsega prebivalstva, kakor da tudi tisti nekoliko drobtinic dobi, ki mu ni sicer ravno pri srcu. Kako bi se tudi prezrlo to, da bi takoj očita ne bila krivičnost? Da tudi slovenski zavodi dobivajo podporo kranjske hranilnice, je res, a primeroma nikdar ne toliko, kakor enaki nemški. In to bi se še prenašati dalo, ko bi se premoženje kranjske hranilnice obračalo res poleg slovenskih tudi v dobrodelne in občno-koristne namene naših Nemcev v mestu in na deželi, vsaj Slovenec je krotka stvar in z malim zadovoljen, a da ravnateljstvo kranjske hrauilnice tolikanj podpira z njenim premoženjem protestantske, „schulvereinske" in „1 a n d es - I e h r er - v er e i n-ske" namene, kakor se že godi nekaj let, je nezaslišano. Tako početje obsoja zaveden Nemec nič manj, kakor Slovenec, katerega vodijo poleg krvnih tudi pravna čuta, ki res ljubi deželo in se veseli njenega razcvita. Da molčimo o dobrotah protestantske šole in kranjskega „landes-lehrer-vereina", baviti se nam je z nemškim „schulvereinom", ki ima toliko navdušenih zaščitnikov pri kranjski hranilnici. Ako se pomisli: kaj je nemški „schul-verein" in kaj hoče, jasno je kot beli dan, da bi mu iz kranjske hranilnice ne prijal niti bor belič, pa ga njeno ravnateljstvo nekaj let sem toliko z dobrotami obsipuje, da za samo deško nemško-„ schul vereinsko " šolo kar pet tisočakov daruje. 1. Kaj pa je nemški „schulverein"? Liberalno društvo, ustanovljeno od liberalcev leta 1880, katero vodijo liberalci in na vse kriplje delajo za razširjenje njegovo. Svoj sedež ima to društvo na Pruskem, njegov načelnik v Avstriji je znani dr. Weitlof. 2. Namen tega društva je baje, ohraniti in pospeševati nemško šolstvo posebno v tistih deželah, kjer Nemci žive pomešani z drugimi narodi, da bi ne izgubili nemški otroci svojega jezika in svojih šeg. V resnici pa ščuje to društvo narode in podpihuje ter razširja narodne prepire. Nemški „schulverein" upije: „Nemštvo je v nevarnosti", pa pri raznih prilikah spoznati daje, kako je to nemštvo. Med graškimi udi tega društva drznil se je neki vseučiliščnik med gromovitim ploskanjem reči med drugim: „Ta črno-rudeča-žolta zastava je, krog katere se zbiramo, pod katero se nadjamo še vojskovati." Drugi pa je Uis-mareka proslavljal „kot zaščitnika avstrijskih Nemcev." Znani dr. Sturm je v nekem „si-hulvereinskem" zboru leta 1886 v Iglavi dejal: „To društvo je odpor vseh liberalnih Nemcev proti slovanski in klerikalni ne-strplji vosti." K tem besedam opomni „Salzb. Chronik": „Nemški „schulverein" je bojno društvo proti neliberalnim, posebno proti konservativnim Nemcem." Trdim Nemcem mrzi to društvo, imenujejo ga židovsko društvo, ne marajo zanj ne verni, ne narodni Nemci. *) 3. Kako je z nemškim „Schulvereinom" glede na verske šolske zadeve? Tisto stališče zavzema, *) Ivlor se natančneje poučiti želi o delovanju nemškega „schulvereina", pregleda naj knjižice društva „Der Kinder-freund" pri Pustetu v Solnogradu, n. pr.: „Kann der Katho-lik beira „Deutschen Scliulverein" mitthun?" „Steht der „D. Sch." dem Christcnthume feindlick gegenuber?" LISTEK. Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel — r—.) (Dalje.) Kakor knez Sezima, tako tudi njegov sin llroz-nata sta bila v veliki ljubezni pri podložnem ljudstvu. Ko bi jih ne bilo, bili bi velikokrat lakoto trpeli. Ko je bilo najhuje, je bila žitnica na gradu odprta in vsakemu so posojevali tudi zastonj. Grajska družina je branila podložnike z mečem, Sezima je zastopal ter varoval svojo podložnike kot dobrot-Ijiv in milostijiv gospod. Starčki so še pomnili, kako veselo je bilo na gradu, ko si jo Sezima, močan junak, pripeljal v Toplo gospo Dobroslavo iz starega rodu Cerninov. Zato so so tudi danes nadejali, da se bodo kratkočasili pri medici in dipljah, ko si bo Hroznata, sin in naslednik, pripeljal soprogo Vojslavo na grad. Komaj so bile priprave končane, oglasil se je v gozdu glas trobente, ropot bobnov in piskanje dipelj. Na gradu so se oproduiki kar gnetli, ljudstvo je drlo skozi vrata in čuvaj je naznanjal raz stolp prihod spremstva. Veselim vzklikom po gozdu so odgovarjali glasovi po nasipih. Rizek je premeril prostor celega dvorišča z zvedavim pogledom, vse je v najvzornejšem redu. Čakal je kot najstarejši sluga na gradu koj pri glavnem stolpu. Nepotrpežljivo je hodil sem ter tja. Še pred trenutkom sije bil dovolil povedati slabo mnenje o hrabrosti mladega kneza, zdaj pa bi zanj skočil v ogenj. Celemu rodu gospodov na Topli je bil zmiraj vdan in spolnoval je zvesto vse dolžnosti. Hroznatova družina je že prijahala iz gozda krenivši v dolino proti vasi Nezdicam. Naprej jezdila je na penastih konjih četa junakov s trobentami, za njimi mlada zakonska, Sezima in njegova soproga s hčerama Vojslavo in Judito, potem pa je sledila mnogoštevilna truma sosednjih mogočnih knezov in svobodnikov z majhnimi pristavami, oprode različnih barv, zastavniki, dajdaši s popotujočim pevcem v sredi. Za sprevodom so peljali nevestino balo na mnogih vozovih, da so se osi lomile in konji so morali vse moči napenjati. Komaj so se k gradu približali, začelo je ljudstvo novo gospo pozdravljati. „Živela, naša častitljiva gospa, dolgo življenje in sreča naj jo spremlja na vsaki poti!" „Živela, sreča in vspeh naj jo spremlja pri vsakem delu." „Dolga leta naj nam modro in srečno vlada !" Sprevod je bil nepredirljiv. Nekrasa bi bil rad videl mlado gospo, pa ravno zdaj je stopila raz konja s soprogom , ter peš šla proti vratom. Vsa gospoda jo je spremljala; samo dajdaši niso raz konje stopili, da bi se od vseh strani videli. Gospoda je šla koj v sobane, da se počije po trudni, neshojeni poti. Saj se bo še-le drugi dan mlada gospa pokazala, ko bo delila zmagovalcem cene. Med tem se je veselilo ljudstvo na dvorišči. Dajdaši so obstali na pripravljenem prostoru, ter zagodli poskočnico. Stari in mladi so se prijeli, in brž je donela zemlja, vzkliki veselja so se glasili in medica jo tekla iz sodov v velike kupe. Rizek je opravljal krčmarja. Točil je ljudem, kakor tudi sebi v kozarec. „Le veselite se, saj privošči milostljiva gospoda pridnim podložnikom!" Pa ni bilo potreba siliti. Kitka in Marta sta plesala v sredi. Lica in oči so se jima svetile samega veselja. „Kaj plešec, ali ne boš plesal?" Rudeč kakor rak je obstal Kitka pred nalivajočim Rizkom, ter mu ponujal Marto za ples. „Varuj se, golobradec; danes je za te ples, jutri so bom s teboj meril pri turnirju." „Kakor sem danes kralj na plesu, tako bom jutri, če Bog da, ovenčan zmagovalec." kakoršno zavíé^^o liberale', ¿ole. Kadarkoli se prilik^ nudi, udrife|}o ».stopuilfi tega društv*, dr. ^fjtlof, dr. Sturm, df. Schmeykal in drugi po verskem prepričanji avstrijskega prebivalstva. 4. Stoji nemški „Sehulvereiu" s prostozidarji v kaki zvezi? ,Oesterr. Correspondenz" je nedavqo pis|l»: „Vsa premalo se paii, kafco se ^ r i to razširja fram%^oa«t*9 T s t r i j i in v kako tesni zvezi je ž njim nemški ,Schulverein', kajti razno se more kon-statovati, da krajevne skupine tega druátya ustanavljajo notorični prostozidarji." Četudi so taka prostozidarska društva v tostranski Avstriji prepovedana, vendar polno prostozidarjev, udov nemškega „Schulvereina". Četudi so ti prostozidarji po imenu marsikje še neznani, vendar protikrščauski duh, ki povsod veje v tem društvu s svojim človekoljubjem, več dolgo ne more slepiti. Kaj pa naj iščejo prostozidarji v nemškem „Schulvereinu" ? 1. Le-ti sami prizuajo, da je pred vsem treba polastiti se šol ter vpliv pridobiti na-nje in na uči-teljstvo. Glava iramasonov, Weisshaupt po imenu, je pri neki priliki dejal: „Povsod je treba ljudstvo pridobiti za ta red. Najboljše sredstvo k temu je vpliv na šolo. Mi moramo biti gospodarji šol in učiteljev." Badenski minister, prostozidar A1 te n ste i n , pa je rekel: „Le šolo nam dajte, drugo pride samo ob sebi." 2. Zgodovina nam kaže, da tako povsod tudi delujejo, kjer le morejo, n. pr. na Francoskem, v Italiji in drugod. 3. Ali naj se pa tudi v Avstriji jednako godi? Ali niso tudi pri nas brezverski liberalci? Brezverski liberalizem pa je do pičice enak 1'ramasonstvu, vsaj v verskem oziru, ker so načela in napori obeh v bistvu ista. Vse, kar je še vernega v Avstriji, vpije po verski šoli, liberalci je ne marajo, enako ne prostozidarji in zaščitniki nemškega „Schulvereina"! In tako društvo naj bi se redilo in paslo s prebitkom tako mogočnega denarnega zavoda v deželi, kakor je kranjska hranilnica, kamor se stekajo vkljub vsemu tajenju in zavijanju naših ljubeznjivih nasprotnikov vendar večinoma žulji slovenskega prebivalstva? Česar se niti dosti liberalna graška hranilnica storiti ue upa in niti beliča ne privoli v jednake strankarske namene, ravnateljstvo kranjske hranilnice že nekaj let sem kar s tisočaki obsipa. Naj se „Laib. Wochenblatt" še toliko ubija dokazovati koristi „schulvereinskih" zavodov, dokazal nam tega ne bo. Naj veruje, če hoče sam, da je kranjska hranilnica lastnina sedanjega ravnateljstva, katero bi zgolj milosti deliti imelo, a uikakih dolžnosti. Naše trdno prepričanje je, da kakor je vis. ministerstvo glede srenjskega premoženja ukrenilo, da se le-to za „schulvereinske" namene ne sme uporabljati, mora prej ali slej priti tudi do tega glede kranjske hrauilnice. Zastopnikov našega naroda sveta dolžnost pa je, paznim očesom motriti postopanje naših strastnih nasprotnikov ter postaviti „Nikar se ne bahaj, da ti ne bode današnja hvala v smeh in grajo. Tukaj imaš med;ce, napij temu dekletu in zaplešita za-me še enkrat tako visoko." Kitka je plesal do noči z vaščaui. Nič se niso brigali, da veje hladen, jesenski veter, da je na nebu luna mesto solnca. Se-Ie ko so se dajdaši preselili v sobo, razšlo se je ljudstvo po vaseh, in na gradu je vse trdno zaspalo. „Povej mi vendar, dekle", vpraša mladi Ne-krasa Marto med potom, „zakaj je s teboj edino ta mladeneč izmed grajske družine plesal? Kakor bi ne bilo junakov iz sosednih vasi." „Ne morem pomagati oče, Kitka me ni hotel pustiti." „Ali veš tudi za njegovo ime?" „Saj hodi k nam, in z Jožo sta ena roka." „Nikoli se nisem brigal zanj. Pa ne občuj ž njim. Tak oproda je danes tu, jutri tam. Da ti ne bo vedno za petami, ostaneš jutri doma. Turnir tako ni za te." Cisto nedolžno veselje je bilo naglo ogrenjeno s pelinom. Marta je pred trenutkom plesala, obljubila junaku, da bo njegovo moč, hrabrost in spretnost občudovala, in zdaj ji je oče prepovedal ne samo jutrajšnji obisk na gradu, ampak tudi vse daljše občevanje z ljubim oproduikom. (Dalje sledi) se o^očiluem mestu z v^jjj ^¡pušč$qifjH sred-stfj, d* «e bqde ^o^la z a a. sinji b f % i nas iu p r q i i n a m , j $aš ver^j in uaT cel° gmotni pqgin. Tudi naši mgpjrotniki priti ptfajai že do zajesti, da ravnateljstvu kranjske hrfailnice ne prij% lastništvo do njenega premoženja, iftfrveč le oskrb-ništvo. Ta vetavažnj 4?Q!»ro' zavod #e sme biti kljuftljivo v ro^ab t« one stranke. Njegovo ravnateljstvo se mora zopet spopolnovati z razumnimi ter vestnimi možmi raznih stanov, kakor je bil to splošnji običaj početkogj njegovega obstanka. Le t&ko ravnateljstvo nam bode porok, da se bo premoženje kranjske hranilnico obračalo po § 20. „za res dobrodelne in občekoristne namene v mestu in na deželi". Takrat pa tudi nemški „Sehulvereiu" niti počenega groša od slovenskih žuljev več dobil ne bo. —cki. Pred dvajsetimi leti. K t meminissc juvat. čuden pojav je to, da v dobi, v trenotji, ko nemško-liberalna stranka praznuje in proslavlja se-dauje šolske postave, ki so bile pred dvajsetimi leti vzlic silnemu odporu slovenskega naroda in veliki večini druzih narodov avstrijskih vsprejete in potrjene v državnem zboru ter uvedene v javno življenje, prihaja gosp. naučni minister Gautsch s svojimi šolskimi predlogami, o kojih so se v drž. zboru vsi klubi desnice brez razločka enoglasno ne-povoljno izrekli, in mi naravnost izrekamo, da nas Slovence ta predloga vže celó ne more zadovoljiti, kar so tudi naši poslanci izjavili, da ta novela ne izpolni ni jedne želje in zahteve slovenske v šolskem oziru. Naj ima gospod minister kakoršnekoli želje, mi se ne odrečemo ni za pičico našemu slovenskemu šolskemu programu. Stališče naše je brez dvojbe jasno, na kojem stojimo in smo stali od prvega početka. Slovenski narod se nikoli ni mogel sprijazniti s postavami, katere so mu skovali v državnem zboru njegovi nasprotniki. In kar se tiče teh šolskih postav, pač poznavatelj naših domačih razmer ne more biti v zadregi, da «pozmi. in razloči, je li škoda narodnosti naši manjša, nego zlo, katero smo trpeli in trpimo z volilnimi redi. Ves narod se je zavedal, česa so pomenile za njegov kulturni razvoj te postave in se je kot jeden mož oglasil zoper nje. Burni protesti, s kojimi so bile Ilasnerjeve postave takrat pozdravljene na sloveuskih ljudskih taborih, niso izginoli iz našega spomina. Povzdignil je glas svoj narod naš zoper nje po taborih v Žalcu, v Ljutomeru, Šempasu, Rožeku, v Vipavi, Cerknici, na Vižmarjih itd. Politikarji, rodoljubi, žurnalistika slovenska, sploh vse, kar je v javnosti igralo ulogo, stalo ja ko zid zoper nje. In česa smo zahtevali glede šolstva, čegar neizmerno važnost smo imeli vedno pred očmi? Namen vseh teh teženj bila je šolska samouprava, ta emi-nentna in prva podloga našega politično-narodnega programa. Žal, da vsi rodoljubni napori, v kojih so poslanci naši vztrajali celih dvajset let, še dandanes niso končani, in kdo vé, kedaj se bomo veselili na tem polji povoljnejših vspehov! Pokojni voditelj naroda, dr. Janez Bleivveis, in prvi naši poslanci proglasili so nebrojnokrat, da smatrajo za svojo prvo dolžnost, da se med slovenskim narodom ne širi samo omika, temveč privaja na višjo stopinjo, ker v neprestanem narodnostnem boji po slovenskih pokrajinah samo isti zmaga, kdor bode največ skrbel za izobraženje naroda svojega. Doslednost in vsa preteklost teh mi>ž sta porok za odkritosrčnost njih besedij, in Slovenci jim gotovo tudi v prihodnje ne bodo odrekali zaupanja. O tem, kam se ima obrniti narod naš, ali k preustrojitvi šolskih postav ali k težnjam, da se obranijo tudi v bodoče, ne more dvojiti nihče ni treuotje, kdor ne zatajuje svojega naroda in njega minolosti, kdor pomisli, kake demonstracije se vrše danes po mnogih nemških mestih in med Nemci na sloveuskih tleh. Nemško-naeijonalni hujskači skladajo slavnostne govore, sploh vse je prirejeno, da se slavnostnim načinom proslavi 14. maj. Politični nasprotniki naši dobro vedó, kak zaščit imajo v Hasnerjevih postavah in zaradi tega navdušeno proslavljajo današnji dan; oni tudi vedó, česa bi izgubili, ko bi v šolskih postavah zmagala samouprava, in baš zaradi tega se tako ljuto in strastno stavijo z najskrajnejšimi sredstvi zoper njih premembo po robu. Njih glasila priporočajo ljudstvu tiifli, naj danes v spqrçjjf) ^Y4k$t|etgic«' »eda»jih šolskih postav zažiga |f.re§gve ! IjfdRjjp |j„ lia ni še dosti to, kar smo trpelj za fyiQQlih dfgjfft let? Mislijo par, da jim bode ljud, ko nekdaj £jjj}ovemu laži-lihpralizmu, verjel, ako mu (¿g^Dij» kažejo kot strnilo? Y slovenskem ljudstvu ni ie zamrl versko-narodni čut, in ta, nidejamo se, bodg poštenim ïodoljubnim naporom in težnjam čuf|| p*eJ nemškimi in domačimi liberalci. Ta versko-nvodni čut, najzanesljivejši kažipot in voditelj korakom našim, nam je pred dvajsetimi leti vcepil v sree in dušo geslo : Šola bodi izročena deželi, okraju in občini ! Tega gèsla smo se držali celih dvajset let, tej zastavi smo i do danes ostali zvesti in pod njo borili se bomo i nadalje, da zmagamo! Politični pregled. V L j u bi j an i, 14. maja. Kotrau|e dežele. V današnji seji gospodske zbornice je na dnevnem redu tudi vladna šolska predloga. Po opravilnem redu te zbornice pri prvem čitauji ni dovoljena razprava, pač pa sme nasproti zbornici poslancev gospodska zbornica že pri prvem čitauji vladne predloge odklanjati. Glasilo nemško-veHkega „bauernbuuda" „Der Bauernbote" obžaljuje , da se je odklonil nemško-liberalnim veleposestnikom ponudeni kompromis. Utemeljitev tega koraka imenuje list suhoparno ter odreka postopanju nemško-liberalnih veleposestnikov vsako logično zvezo. V na nje države. Včeraj so se v Burgasu pričela dela za novo bolgarsko železnico mej Burgasom in Jambolijem. Navzoči so bili princ Ferdinand, ministri, bolgarski agent v Carjigradu, prefekt in vojaški poveljnik plov-divski iu veliko povabljenih gostov. — Bolgarska bo odslej razdeljena v šest zdravniških okrajev. Dotične zdravnike bo vlada v kratkem imenovala, in sicer večinoma domačine, ker sedaj bolj ko prej prezirajo tujce. — Dne 11. t. m. so na dvorišči osrednje solijske jetnišnice usmrtili pet roparjev. Iluski car bo s carjevno in šestnajstimi vojnimi ladijami na potu v Kodanj sredi avgusta prišel v Kiel, kjer bo obiskal nemškega cesarja. Listi pa odločno oporekajo, da bo car odpotoval tudi v Be-rolin. Nemškemu ministru Ilerfnrthu se je posrečilo ugladiti pot za sporazumljenje mej rudarskimi delavci in delodajalci. Obe stranki bodete izvolili pooblaščence, ki se bodo v zvezi z vladnimi zastopniki sostavili v nekako razsodišče. Dognano je, da pri tem delavskem gibanji niso vplivali anarhisti, kar je razvidno tudi že iz prijaznosti meščanov nasproti strajkovcem. V Bohumu so vojaki tudi nedolžne ranili. Zaradi tega se je pričela stroga preiskava. Predvčeraj se je objavila nastopna proklamacija nizozemskega kralja: „Kakor upam, prizual mi bo narod, da sem spolnil obljube, katere sem storil pri svojem vladnem nastopu. Vem, da mi je b;l narod v veselih in žalostnih dneh vedno zvest. Trudil sem se vedno, da bi koristil domovini. Z živo hvaležnostjo do Boga zrem na preteklost. Božji blagoslov je staro zvezo mej Orauijo iu Nizozemstvom utrdil. Danes, v slavuostni dan, prosim euakega blagoslova za moj narod iu mojo hišo. Spomin na preteklost je porok za bodočnost Oranije in Nizozemskega, ki sta po božji milosti složui, močni in prosti." Francoska svetovna razstava ima sicer za-željeni gospodarski vspeh, nikakor pa ue političnega vpliva. Stranke si danes tako ostro nasprotujejo, kakor poprej. Radikalci menijo celo, da bi čisto nič ne škodovalo razstavi, ko bi padlo sedanje ministerstvo, v katerem oziru so tudi sklenili delovati. Oportunci pa se jih posebno ne bojé, ker se zanašajo na Carnota, ki sicer ni pristaš nobene straGke, a se vendar najbolj nagiba k oportuncem. Da bi pospešili svojo stvar, nameravajo postaviti v Parizu Thiersu spomenik, kar so hoteli storiti že pred leti, a se jim je ponesrečilo. — O tem se sedaj ne more več dvojiti, da preiskovalna komisija senatnega sodišča vzlic vsej marljivosti ni našla vzroka, da bi mogla predlagati, naj se Roulanger zatoži zaradi veleizdaje. Edina „Republique Française" si upa prorokovati, da bo „general" obsojen. Ostalo republikansko časopisje se tolaži s tem, da je Boulanger bolan in da so mu zdravniki priporočili nepogojno mirovanje. Čudež bi pa tudi ne bil, ko bi prekmalu začel hirati „general" enako Gambetti, ki sta si popolnoma enaka glede razuzdanega življenja. Floquet, ki se je dlje časa mudil v Rimu, kjer si je ogledal umetniške zaklade, imel je poleg tega od svoje vlade nalog, da bi sprijaznil Italijo s Francijo, in sicer na podlagi trgovinske pogodbe. Francija bi bila pripravljena odjenjati glede tarifov za italijansko vino in olje, Italija na naj bi se odpovedala kapitulacijam v Tunisu. Toda C.ispi, ako-ravno osoben prijatelj Floquetov. ni mogel sprejeti teh pogojev, ker broji italijanska naselbina v Tunisu 40.000 duš iu bi se temu dogovoru gotovo srdito proti v ila. zbornica. Sploh p» se Italija boji, da bi v tem slučaji Francija predrugačila svoj protektorat t pril,a8titev Kakor vidimo, ne zaupate si dosti italijanska in %ncQgka saaedinj». — Predvčeraj se je v IJimu pričelo zasedanje italijanskega odbora mirovnega društva. Navzočih je bilo 98 odposlancev, ki so zastopali 39 odborov. Prečital se je med drugim predlog, da ae izroči papežu razsodništvo o miru, to pa še le potem, ko se bodeta spravila Italija in sv. Stol. Pri otvorjenju Miaulisovega spomenika v Siri se je pripetil dogodek mej grškim mornaričnim ministrom in ruskim poveljnikom Domskojem, ki je po časopisju in v diplomatskih krogih napravil veliko pr^hu: Domskoj proti običajem ni obiskal ministra. Ko je ruski poslanik Buecov pri dvornem obedu ministru predstavil Domskoja, branil se je minister seči Domskojn v roke, slednji pa se je zaradi tega nedostojno nasproti gostom izjavil o ministru. Buecov je storil zaradi tega korake pri grškem kralju, a časopisje odobrava postopanje ministrovo kot primerno narodnemu dostojanstvu. Izvirni dopisi. Iz Prage, 4. maja. Imenovanie prevzv. knezo-nadškofa grofa Schonborna kardinalom, koje je objavil vatikanski organ „Osservatore Romano" in za njim vsi listi, napotilo je premnoge čestilce Nj. milosti nadškofove, da mu pošiljajo svoje brzojavne in pismene čestitke. Ti pojavi so bili pa nekoliko prenagljeni, kajti oficijelne čestitke umestne so sto-prav takrat, ko so vso formalitete in ceremonije s tem imenovanjem dovršene. Najprej se zbere kon-zistorij kardinalov, v kojem se vrši proklamacija prevzv. nadškofa za kardinala; na to pa višji cerkveni dostojanstvenik izroči novemu kardinalu „cappo" in papežki breve. Za papeževa poslanca, kakor sem poročal v zadnjem dopisu, izvoljena sta rektor češkega kolegija v Rimu, nadškof Lorenzelli, in papežev gardist grof Moroni. Kardinalski baret izroči pa novemu kardinalu Nj. Veličanstvo cesar sam. Oba poslanca skoro dospeta If-sem iz Rima in se odpeljeta potem z nadškofom Sel nubomom na Dunaj na dvor. Pozneje poda se nadškof na pot v Rim, da sprejme od sv. Očeta kardinalski klobuk. Kake rovarje zoper katoliško vero imajo nemški nacijonalci na Češkem, pojasni nam nastopni obrazek : Pri nedeljski agitaciji zoper katoliško cerkev v Liberci (Reichenberg), o koji so židovski listi dunajski polni dopisov, igral je veliko vlogo pomočnik vvarnsdorfskega starokatoliškega župnika, neki gosp. Ant. Absenger. Slednji porodil se je v Pragi, kjer stariši še žive. Vzgojen je bil v češkem duhu ter se šolal na češki malostranski gimnaziji. It. šeste šole vstopil je v kapucinski samostan na Hradčanih, kjer je dostal novicijat. V samostanu se je vselej priznaval k češki narodnosti in se odlikoval na videz z nenavadno pobožnostjo. Minolcga leta je kar nenadoma zapustil svoj ted ter prestopil k staroka-tolicizmu. Odpovedal se je svoji veri in — narodnosti. Postal je torej iz bivšega redovnega brata Ferdinanda — to ime je imel v samostanu — proti-katoliški misijonar. Cehi gotovo ne zavidajo svojih sosedov zavoljo tacega proroka nove vere. Nemški veleposestniki, kakor znano, so odklonili kompromis s konservativno stranko, vendar uiti z jedno besedico niso naznanili ceste, po koji bi se odstranili spori in pravičnim potom dalo izvršiti poravnanje. Njihovo mišljenje najbolj označuje ta okoliščina, da so zavrgli tudi predlog barona Konigs-Avartra, naj se most ne podere popolnoma med obema strankama. Vprašanje, kedo je na Češkem največji neprijatelj miru in sprave, je s tem najbolj pojasnjeno. Zajedno so pa liberalni veleposestniki, kojim je predsedoval baron Aehrenthal in strastno besedičila baron Scharschmid in knez ScbOnburg, sklenili, da se ne bodo vdeležili prihodnjih de/elno-zborskih volitev, koje so vže razpisane, in sicer za volitev poslancev po kmetskih občinah v vsi deželi v 2. dan julija t. I.; za mesta in industrijne kraje v 5. dan julija t. 1.; za trgovinske in obrtne zbornice v 9. dan julija; veleposestniki (alodijalno in iiealodijalno) volijo v 15. dan julija. Zlasti ljuto iu brezozirno v volilni agitaciji po deželi postopajo Mladočehi zoper Staročehe in duhovnike, toda o tem drug pot. Kras nožna nsko društvo za češko kraljestvo v Pragi slavi letos svojo 50letnico iu vsled tega je priredilo v „Rudolfinumu" umeteljsko izložbo, kojo je otvoril prav priprosto predsednik grof Zdenko Thun, vitez Lama v prisotnosti mnogih druzih plemenitašev, povabljenih gostov, umetnikov in žurnalistov. V izložbo poslali so nenavadno mnogo svojih umeteljskih proizvodov ne samo tuji, temveč domači nadobudni češki umetniki. Počenši pri nestorji živečih čeških slikarjev, g. K. Javurki, so tu zastopani s svojimi slikami ratven mnogo izkušenih sil tadi 19- in 201etni na-depolni dijaki praike slikarske akademije. Izmed mlajših umetnikov so izložili tu: Vad. Brožik, Hynais, Adolf Liebscher, Hanuš Schvvaigr, Karol Liebscher, Chittussi, Hanuš Knochl, J. Zenišek, Lerch, Skramlik, Stibral, Dite itd. Posebno pozornost budi velika in krasna slika Ad. Liebscherja: „Ilusiti pred Kutno Goro v dan sv. treh kraljev 1. 1422." Ta slika je najznamenitejša vse izložbe. V glavni dvorani pa vabi Ad. Bartonek s svojima slikama: .Pot k umirajočemu'' in .Spor na dvoru" — obiskovalce. Ljubka genrova slika je tudi: „Po-božnost sv. Janeza na kamenenem mostu". Toda tudi plastična dela, zlasti Mjslbekova, so mnogobrojno^j zastopana. Človek nehote postoji pred mojstersko izgotovljeno soho po vsej Evropi proslulega mojstra Myslbeka: „Oddanost". To delo priznavajo dandanašnje po vsem umeteljskem svetu za najlepšo in najizbornejšo tvorbo sedanjega veka. Tik „Oddanosti" odlikuje se znamenito še tega mojstra skupina: „Lumir in pesen". Soharsko ali kiparsko izložbo dopolnjuje še mnogo domačih in tujih umetnikov s svojimi izdelki, na pr. B. Seeling, Vosmik, Sandtner, Hergesell, Falkmann, Mentzel, povsem tukajšnji umetniki; dalje Eberlein v Bero-linu, A. Schall' (Ceh) z Dunaja, Arlossi v Milanu in mnogo druzih. Cerkvena umetnost je na tej izložbi zastopana mnogobrojno in častno, toda o tem poročal bodem posebe. Konečno bodi omenjeno, da bode naša Praga skoro za jedno tipično osobo revnejša iN ta je — primorski jesihar, ki potuje s svojo kislo robo po vsem cesarstvu kakor brat njemu iz bornega Slovaškega — dratar, na Slovenskem: piskrevezec. Pravilno se ne sme prodajati ocet ali jesih po hišah, ker spada med zavživne tekočine, dalje pa tudi k materijalnemu blagu. Samo sinovi golega Krasa, zlasti iz krajev okolu Volovske v Primorji, imajo pravo, prodajat ocet po hišah. Češkim gospodarjem bil je ta primorski pridelek jako omiljen, toda kmalu se je to predrugačilo. Primorci uvidevši, da je njih blago čislano, niso hoteli več hoditi v Istro po novo robo, prodavši prve sodčke, temveč kupili so očeta v tukajšnjih t o v a r n a h in so ga prodajali za svoje blago. S to nepoštenostjo so si pokazili vso kupčijo in so si nakopali jezo trgovcev, obrtnikov in tovarnarjev. Vsled tega je ministerstvo izdalo novo naredbo, vsled koje so dovoljenja veljavna samo za eno leto, in sicer za stauovnike občin Velike in Male Munje in Zejane pri Volovski na Primorskem, novih licenc pa ne dajo več. S tem je ta obrt toli kot uničen. Istrijanci pa, koji so mnogi pri nas skoro postali domači, so brez licence na Češkem -— reveži in brez zaslužka, in tako bodo postale pražke ulice skoro revnejše za jedno tipično osebo — primorskega jesiharja v debeli sivkasti haljini z majhnim sodčkom, kojega vsebina je pa kouči svojemu lastniku naredila še največ — kislosti! Dnevne novice. (Nadvojvoda Rainer), nadpoveljnik deželni brambi, pripeljal se je danes v Ljubljauo nadzorovat tukajšnjo deželno brambo; jutri popoludue se odpelje v Trst. (Prevzv. gospod knezoškof lavantski) eksce-lencija dr. Jakob Maksimilijan Ste p iš ni k pripeljal se je včeraj v spremstvu mil. g. prelata in kanonika Fr. Kosa rja v Ljubljano. Nastanil seje kot gost pri našem prevzv. vladiki, s katerim sta danes dopoludne obiskala Marijanišče, kjer tako vspešno delujejo čč. sestre iz III. reda sv. Frančiška iz materne hiše mariborske. Visokemu gostu na čast bil je v škofiji danes sloveseu obed, h kateremu je bil povabljen tudi stolni kapitul. Popoludue sta se odpeljala gg. knezoškofa s kanonikom Kosarjem v Rep nje, pogledat ondotno šolo šolskih sester. (Nabiranje krajepisnih imen.) V zadnjem času so nalogo pogodili ugoduo: mestni kapelan Žlogar: za S u h o r pri Metliki; župnik Petek : za P o 1 š n i k; posestnik Križnik: za Motnik in Spitalič; nad-učitelj Ribnikar: za Dolenji Logatec, Brod, Cevca, Martin h rib in Žiberše; župnik Meško: za Kapelo, B oračevo, Radence, Očesi a v ce in Rihtarovce pri Radgoni; B. Fle-gerič: za Vod ranče, Jastrebce, Vitan, Kog, Središče, Obrežje in Salovce; nadzornik Bezlaj: donesek za Gorije; župnik Pleva- nec: za Sotesko; župnik Schvveiger: za Rado-vico; župnik in nadzornik Aljaž v zvezi z dijakoma Pretnarjem in Strojem: za Dobravo ia Ovsiše; učitelj Fr. Breitschopf: za Korte pri Piranu; učitelj Kenda: za Sedlo na Goriškem; učitelj Petfiček v Žalci: za Golovlje, Griže in Petrovče. Lepo hvalo vsem gospodom! (Grozna nesreča.) Iz Gradca se nam poroča: Včeraj, t. j. nedeljo popoludne okoli 4. ure zgodila se je na Muri velika nesreča. Razbil in potopil se je mali parnik „Styria" ob Radeckyjevem mostu. Pravijo, da je bilo na ladiji nekaj nad 20 oseb. Ko to pišem, našteli so šest mrtvih, tri osebe pa pogrešajo; 14 oseb so rešili. Ko je namreč parnik odrinil iz svojega pristanišča pri plovališči, zgrabila ga je vsled deževja prederoča Mura ter ga treščila ob nabrežni zid pod uršulinskim samostanom, kjer se je gotovo koj poškodoval. Nato se je parnik dvakrat zavrtil v krogu, in ljudje so pričeli klicati na pomoč. Pri Nikolajevem nabrežji so vrgli nekemu človeku vrv na breg, a mož ni mogel par-nika obdržati, in z vso močjo je treščil ob kozo Radeckyjevega mosta ter se čez sredo prelomil. Velikanski krik je bil, in v Muri smo videli posamezne osebe. Eden del parnika je voda odnesla, drugi pa je obtičal na mestu. Takoj se je zbralo na tisoče ljudstva. Da nesreča ni bila še večja, pripomogla sta poreški nadzornik Zechner in kavarnar Painsi, ki sta rešila 14 osob. Nevolja in žalost je velika; povsod trdijo, da bi policija že zdavnaj morala prepovedati to nevarno „igračo" na Muri, ker se je pripetilo že več nesreč. — Kdo je kriv? pravijo, da je moštvo na parniku bilo vinjeno. Pi-jonirji in požarna bramba hitro delajo, da z vrvmi in vijaki vzdignejo ostali del ladije. Včeraj so si ogledali nesrečno mesto c. kr. namestnik baron Kiibeck, FZM. Schonfeld in GM. Fiedler. (Č. g. Alojzij Žužek), kapelan v Križih pri Tržiči, prestavljen je v Sostro pod Ljubljano. (Cerkev Matere božje na Rožniku) je dobila novo olepšavo. Trudoljubivi č. g. župnik o. K al is t Medič oskrbel jej je nov veliki altar, katerega je izdelal g. F. To man iz istrskega, tirolskega, solno-graškega in kranjskega marmorja. Altar je visok 9 metrov, širok 4 metre. Stebri in tabernakelj so iz kararskega marmorja. V alt&rju je nova podoba Matere božje, katero je slikal g. Jurij Š u b i c. ((jllasbena akademija.) V redutni dvorani bode jutri ob 7,8. uri zvečer glasbena akademija na korist ubogim dijakom c. kr. višje realke v Ljubljani pod vodstvom učitelja petja g. Ant. F o e r -s ter j a. Vspored smo že objavili, (Na tukajšnji c. kr. pripravnici) pričela se bode pismena matura dne 3. junija, ustna dne 1. julija. (Kreditno društvo) kranjske hranilnice ima v četrtek dne 16. t. m. ob 4. uri popoludne v dvorani hranilnični XIV. redni letni zbor. Na dnevnem redu so: Poročilo odborovo o delovanji v I. 1888, poročilo pregledovalnega odseka o računskem zaključku, volitev štirih odbornikov, ki po pravilih letos izstopijo, volitev pregledovalnega odseka in posamezni nasveti. (V Sevnici) se je nastanil kot advokat g. dr. Artur K a u t s c h,i t s c h. (Izžrebani porotniki.) Za tretje letošnje porotne obravnave, ki se prično 3. junija, so izžrebani kot porotniki naslednji gg.: Josip Dekleva, vžitninski ravnatelj v Ljubljani; Al. Krenner, tovarnar v Loki; V. Schiffer, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Eg. Ilirschmann, gostilničar v Ljubljani; Hugon Eberl, pleskar v Ljubljani; Jos. Bahovec, mokar v Ljubljani; Jos. Poženu, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; J. Mallner, posestnik in gostilničar v Želečah; Jak. Cik, hišni posestnik v Ljubljani; Er. Jevnikar, trgovec v Ljubljani; J. Gostinčar, posestnik v Dolu; Jos. Ogorelec, posestnik v Razdrtem; Peregrin Kajzel, trgovec v Ljubljani; Jernej Žitnik, hišni posestnik v Ljubljani; An. Lindtner, trgovec v Kranji; Jos. Juvan, hišni posestnik v Ljubljani; Jos. Geba, urar v Ljubljaui; An. Kremžar, pek v Ljubljani; II. "VVencel, trgovec v Ljubljani; Fel. Urbane, trgovec v Ljubljani; Jos. Golob, gostilničar v Krauji; K. Pibrovec, posestnik v Kropi; Anton Prelesnik, dež. uradnik v Ljubljani; Ant. Jeraučič, hišni posestnik v Ljubljani; Ig. Eržen, up. davčni kontrolor v Ljubljani; Ant. Burgar, posestnik v Hrašah; Adolf Eberl. pleskar v Ljubljani; Oton AVallentschag, koncipijent v Ljubljani; Jos. SchlalTer, trgovec v Ljubljani; Fr. Štrukelj, hišni posestnik v Ljubljani; Albin Slitscher, trgovec v Ljubljani; Jos. Lozar, trgovec v Ljubljani; J. Plauti, trgovec v Ljubljani; J. Luckmann, trgovec v Ljubljani; P. Nolli, klepar v Ljubljani, in J. Cerne, mesar v Ljubljaui. Kot namestniki gg.: Jos. Kuhar, uradnik; Fr. Pilko, ključavničar; Ant. pl. Franken, Fr. Tre-ven, Al. Kajzel, Aut. Mikuš, And. Uršič, J. Čik in H. Sattuer, vsi v Ljubljani. (iz Šmartna) pod Smaruogoro se nam poroča: Preč. g. župnik Anton Namre je minolo nedeljo praznoval 251etnico, odkar deluje pri nas. G. župan Janez Kališ je v imenu občine počastil obče spoštovanega g. zlatomašnika in knezoškolijskega svetovalca s tem, da je dal pred župnijsko cerkvijo postaviti mlaje in slavolok ter ukazal streljati. Še mnogo let! („Zlata Praha"), krasuo ilustrovani češki list, je objavil v 25. št. jako lep životopis o umrlem našem rojaku, g. Janezu Šubicu, pod naslovom „Jan Šubič, historicky malir". (Božje službe pri nemško-liberalnih šolskih demonstracijah prepovedane.) Danes, na dan dvajsetletnice Hasnerjevih šolskih postav, prirejena je cela vrsta nemško-liberalnih demonstracij, 8 katerimi se ima proslavljati ta dvajsetletnica. Nemški liberalci ne spadajo sicer med tiste, katerim je cerkvena služba Dožja potrebna, — ljuta agitacija za staro-katolicizem vsaj tega ne opravičuje — vendar so jo postavili v vsporede demonstracij. Učinili so to zaradi tega, da bi za te slavuosti širje občinstvo bolj navdušili in prej pridobili z.i-se; bile bi jim torej službe božje agitacijsko sredstvo pri njihovih demonstracijah. V Ijutomeriški vladiko-vini na pr. so ta načrt še o pravem času dali na rešeto, in so vsled tega duhovnim oskrbnikom razposlali ukaz in naročili, naj povodom teh demonstracij v proslavo šolskih postav ne opravljajo nobene službe božje. Vsled namena, s katerim so v Ijutomeriški vladikovini prirejali te demonstracije, a tudi po Štajarskem in Koroškem (sobotna številka celovških „Freie Stimmen" izšla je v slavnostnem okviru z uvodnim člankom o šolski slavnosti iz peresa znanega poslanca D u m r ei ch er ja), ne da ga tajiti, da se morajo te naredbe popolnem odobravati. Slične slavnosti ne spadajo v cerkev, temveč je zanje primeren prostor v — kremi, kjer se kupuje ono navdušenje, kakeršnega treba pri jednacih demonstracijah. (Umrlo) je v Ljubljani od 5. do 11. maja petindvajset oseb, in sicer 11 moškega in 14 ženskega spola; med temi 6 v deželni bolnici, 3 v hiralnici, 2 v mestni revni hiši. — Rojenih je bilo ravno v tem času 14 otrok, in sicer 8 moškega in 6 ženskega spola. (V Zagrebu) je pravda državnega odvetništva proti Dragotinu pl. Pogled ieu končana. Sodišče je obsodilo bivšega sekcijskega načelnika pl. Pogle-diča vsled postopanja proti mestnemu načelniku Sieber-ju po §§ 312 in 313 na 40 gld. denarne globe, oziroma S dni zapora. Telegrami. Dunaj, 14. maja. Zbornica poslancev: Dunajevski odgovarja na interpelacijo Tur-kovo o službenim dušnih pastirjev v prisil- nih delavnicah, da spadajo, v kolikor delujejo kot državni uradniki, pod $ 17(5 pristoj-binskega zakona iz lota 1840, daljo na Kraussovo interpelacijo o oprostitvi pristojbin pri konvertovanji zemljiških dolgov, da jo on sam interpelantovih nazorov ter takoj izdal navodilo v smislu g 2. postave z dne i», marca 188U in § izvršilno naredbe z dne 17. marca 1889. Prestopivši k dnevnemu rodu jo zbornica v tretjem čitanji potrdila postavo o varstvu znamk. Essen, 14. maja. Izjava vodij delavskega gibanja v Dortmundu pravi, da rudarski delavci 110 morejo storiti nobenega koraka, s katerim bi so končal strajk. Rudarji no morejo pričeti dela, dokler ne izpregovore podjetniki ter nepogojno ne sprejmo znanih tir-jatev rudarskih delavcev. Umrli no: 10. maja. Marija Petri«, starinarjeva vdova, 40 let, Flo-rijanske ulice 46, jetika. 11. maja. Neža Pirnat, dekla, 84 let, liibje ulico 7, kap. — Alojzij Gaberšek, natakar, 29 let, Kolodvorske ulice 27, meningitis. — Pavla Mihelič, delavčeva hči, 3 leta, Poljanska costa 20, božjast. 12. maja Katarina Kavčič, gostija, 64 let, vsled krča v želodcu in črevih. V bolnišnici: 10. maja. Prane Toman, delavec, 27 let, v podružnici bolnišnice na Poljanski cesti 42, za osepnicami. 11. maja. Ivan Strehar, delavec, 23 let, v podružnici bolnišnice na Poljanski cesti 42, za osepnicami. 12. maja. Jakob Škoda, delavčev sin, 7 let, jetika Tujci. 10. maja. Pri Alall&u: Butschek, trgovec, iz lirna. — Mayer in Boheim, potovale», z Dunaja. Pri Slona : Mallner, gostilničar, z llleda. — Schwarzkopf, trgovec, iz Trsta. — Stern, Kaiser in Hausner, trgovci, z Dunaja. — A. Klopstock iz lirna. — Trostler in Uagel z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru: iiozina iz liradca. — J. Dolenc in Itaznošnik iz Trsta. — Miron iz Italije. — Reguli in Schwarz z Dunaja. Vremensko sporočilo. Dan Čas Stanje Veter Vreme « t •S 3 a opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju o«1' s S rt C 13 7. u. zjut. 2. u. pop. 0. n. zveč. 735-8 735-4 735-6 15-6 22-2 160 si. zap. si. vzh. si. jzap. oblačno M J) 0-00 — — - — — j—r- „ Srednja temperatura 17'9°, in 4'3° nad normalom. Dunajska borza. (Telegralično poročilo.) 14. maja. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5 »i „ 100 „ „ 16 % 5 »u avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr-ogerske banke .... Kreditne akcije ........ 85 gl. S5 kr. Srebro Cesarski cekini Nemške marke 86 10 . 100 95 . 100 »j 90 . 303 n _ . 118 ti 65 9 n 41 v 64 ->a pi*oclaj je & hiša iS v Florijanskih ulioah it. 33, v kateri jo stara, dobro obiskovana gostilna. Natančneje poizve se v prvem nadstropja na desno. (3_3) Jaz Ana Gzillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi oriaiklmi „Loreley"-lasmi, katere sera dobila po Mmesečni rabi od meno same izumljenega mazila, naznanjam: To jo edino sredstvo zoper izpadenje las, za pospeševanje njihove rasti, za okrepčevanje laslšča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepke brade ter že po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišje starosti, da prerano ne oslvi. Cena lončku 2 gld. Razpošilja se vsak dan v vse kraje celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. Czillag in drugovi, Budimpešta, Konigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Pri naročitvah šestih in več lončkov 25% rabat in frauko-pošiljatev. (20—13) x Brata Eberl, H izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X #C in napisov. JC tt £ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot . znano reelno lino delo in najnižje cene. ^ jk Posebno priporočilne za prckupce so oljnate barve ^ v ploščevinastlh pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boljše jf nego vse te vrste v prodajalnah. JJ" ^ Cenike nn znlitevmije. y -Í3- Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav ==— na Dunaj i VIT., Zieglergasse 27. Zastopnik Franc Itl iirklHT. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi » „THE GRESHAM" zavarovalno za zi Podružnica za Avstrijo: i Podružnica za Ogersko v hiši društva. \ št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1888 ..........frank. 102,840.222-47 Letni dohodki premij in obresti..........................„ 19,161.298'7S Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848)..................„ 207.lo8.040 — V zadnji dvanajstmesečni pnslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 50,071.150'— novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obst.ink» skupni znesek vloženih ponudb....................„ 1.561,757.680'— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v I^jul>ljaiii (12—5) pri Gvidu Zesch-kotu Tržaška cesta, 8t. 3. Diseldorlske oljnate £ barve v tubah. ► Akvarelne barve /K mokre in suhe. ™ ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna Pf^oljnatih barv, firneža in laka~w Ljubljani. I > * ► s Pisarna in zaloga: ¡«¡olKlfi drevored