Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 158.	V Ljubljani, v sobolo, 12. julija 1913.
Leto XLI.
Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 28'— za en meaeo ,, . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en mese* „ . . „ 2 —
V	opravi prejema) mesečno „ 1*70
~ Sobotna izdaja: =
za celo lete ...... 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— za ostalo Inosemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 T
za dvakrat...... 13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Porotna oznanila, za&vale.osmrtnice lit:
enostolpna petltvrsta po 13 vin.
Poslano:	>
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
ter Uredništvo |e t Kopitarjevi nlloi itev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne c=a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račnn poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 88.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
lonaslednik A1 c k s a n d c r, grški armadi kralj Konštantin, šef generalnega štaba D u s m a n i s, posamezni poveljniki neznani.
II.
Taktični načrt Bulgarov jo bil v glavnem sledeči: Medtem ko bi Ivanov vrgel grško armado čez črto Tahinsko jezero—Beleš planina—Doiransko jezero—Djevdjeli ob Vardar ju nazaj in jo potem vezal v Solunu, bi glavna ai'-mada prebila na desnem krilu pri Kočanah ob zgornji Bregalnici srbsko levo krilo in se skušala pri Krivi Palanki združiti z armado Toševa, ki bi bil udri iz Kustendila, tako da bi stali Bulgari v levem boku Srbov v smeri proti Kumanovu. Centrum bi prodiral črez Štip, levo bulgarsko krilo pa po zavzetju vardarske ožine Demir Kapu in Krivolaka proti Velesu, oziroma še balj levo, da bi prišel Srbom v njih desni bok. Odločitev bi bila potem padla ali že na ovčjem polju v prostoru Skoplje—Kumanovo, ali pa višje gori na Kosovem.V tem času bi bil prodrl Dimitrijev čez Caribrod proti Nišu, njegove leve krilne in Toševe desne pa proti Vranji, cla odrežejo zvezo med Belgradom in glavno srbsko armado. Istočasno naj bi bil Kutinčev vznemirjal Srbe na najsevernejši meji.
Taktični načrt Srbov in Grkov, ki so delovali, kakor sc sedaj vidi, po natančnem skupnem dogovoru, se bo razvidel iz faktičnega poteka vojska, ki se je začela 30. junija s ponočnim nenadnim napadom ob Bregalnici na Srbe in na grško-bulgarski demarka-cijski črti na jugu.
III.
Vojvoda Putnik je dobro presodil, da je najnevarnejša točka zanj ob Kočanah na njegovem skrajnem levem krilu. Tu je zastavil najbrž najmočnejši del svojih sil. Končno mu je uspelo vreči Bulgare iz Kočan proti Carevemu selu v Smeri na Džumajo, istočasno so Srbi zasedli Carev vrh (Sultan Tepe) in Rujan ter v bitki pri Retkili Bukvah /onemogočili (vpad kustendilske armade v hrbet srbskega levega krila.
Bulgari so na svojem skrajnem levem krilu zavzeli Krivolak, kar jc bil njihov edini pomemlr.iejši uspeh v tej vojski, a Srbi so s pomočjo ojačenj Bulgare vrgli tudi tu nazaj. Nato so izvršili iz Stipa glavni sunek proti Ivo-vačevovi armadi in jo od tu in iz Krivolaka vrgli notri do Radovišta v sme-
ri proti Pejčevu ali v smeri Strumica— Petrič, odkoder tudi vodi pot na sever proti Džumaji ali čez Demir Ilissar po sereški dolini pdoti Drami v Trakijo.
Ker je bil srbski odpor na črti Štip—Krivolak tako izredno močan, je general Ivanov, gotovo na višji ukaz, storil najhujšo taktično napako v celi tej vojski, cla je namreč polovico svoje armade poslal na pomoč bulgarskemu levemu krilu proti Krivolaku. Posledica tega je bila, da ni oii vezal Grkov, ampak grška armada njega. Kralj Konštantin jc podvzel na celi črti ofenzivo, s svojim levim krilom zavzel Djevdjeli in Dojran ter marširal na Strumico in Petrič, z desnim pa se polastil Seresa, obenem ko je general Ivondutriotis zavzel Kavalo, da dobe! Grki v pest železniško zvezo Drama— Seres, edino železniško zvezo bulgarske makedonske armade s Trakijo, oziroma domovino.
Na ta način jc IV. armada generala Kovačeva in velik del V. armade generala Ivanova, če nc vsa, skoro zajeta v prostoru, ki ga obdaja na severozahodu Bregalnica, na zapadu Vardar do Doiritna, na jugu Beleš-planina nad sereško nižino, na vzhodu dolina reke Strume do Džumaje, na severu pa visoka Osigovska in Rilo-planina; nahaja se torej v Plaškavici in Maleš-planini. Še en del vojske bi sc mogel v naglem begu rešiti skozi džumajski prelaz, ostali bi se mogel le prebiti skozi grško armado, kar bi bil obupen poizkus, a končno bi mu le nič ne ostalo kakor se zateči čez visoko Perimsko gorovje na Nevrokop in odtov v mučnih pohodih skozi Banjsko v Despotske hribe v smeri na Plovdiv. Vprašanje je, če so vojaki šc za to sposobni.
V zadnjem hipu sta armadi generalov Toševa in Dimitrijeva skušali vdreti proti Pirotu, Vranji in Krivi Palanki, a sta bili odbiti kakor tudi poizkus Kutinčeva napasti Zajcčar. Bati se je, da ne stopi zdaj v akcijo general Stepanovič v nasprotni smeri, to jo proti Kiistendilu in Sofiji, ker mu je ta naloga vsled odbitja IV. in V. armade na jugu zelo olajšana.
IV.
Strokovnjaki zdaj seveda ugibajo, ali bi se bilo dalo kaj boljšega napraviti. Ta vali krivdo na to in tega, ta na ono in onega. Vendar se kmalu vidi, da bulgarski operativni načrt sam na sebi ni bil slab, nič slabši od srbskega in grškega. Nedostatki so bili drugi: daljša in neugodnejša fronta, jako tc-
Današnja številka obsega 16 strani.
Poraz hnloarsKih armad.
O poteku vojske za posest Make-Honije, ki je končala s katastrofalnim porazom bulgarskih armad, je mogoče dozdaj podati sledečo sliko:
I.
Številna moč bulgarske armade se l*avno tako ne cla točno dognati, kakor ne ona srbske in grške armade. Zdi se pa, da so Bulgari imeli veliko menj armade na razpolago, nego se je govorilo, Srbi in Grki ha bržčas več. Tudi je bulgarska armada bila utrujena in izčrpana, kar se o njenih nasprotnicah ne more reči. Bulgarski armadi v Makedoniji sta vrhtega operirali v (njima manj znanem ozemlju, ki nima razen po dolgi železniški progi Seres—Dimo-tika—Odrin s Sofijo nobene druge zveze razen težavnih gorskih potov. Preskrba, saniteta in municijsko dobav-ljanje je v bulgarski armadi sploh manjvredno. Najbrž pa tudi moralno razpoloženje bulgarskih vojakov v oči-gled osemmesečnih naporov ni bilo popolnoma povoljno.
Razvrščena je bilai bulgarska 'armada sledeče: Dve diviziji pod Iv litin čevom od Vidina do Belogradči-ka z glavnim neposrednim operacijskim ciljem Zajcčar, tri '.divizije, prvotno pod Ratko 'Dimitrijevom, zdaj pod Petrovo m, okoli Sofije z glavnim neposrednim operacijskim ciljem Pirot — Niš, dve diviziji pod iT o šc -vom okoli Kustendila z operacijskim ciljem Kriva Palanka—Kumanovo, sedem divizij, to jc glavna armada, pod Kovačevo m v prostoru Kočane (desno krilo), Štip (centrum), odtod nekako v loku ob levem bregu Vardarja do Strumice; okoli pet divizij pod Ivano v o m od Strumice do Kavale proti Grkom. Generalissimus poprej S a -v o v, zdaj Ratko Dimitrijev.
Razporedba srbskih in grških čet fje vsled velike molčečnosti srbskega vrhovnega poveljstva še danes več ali manj neznana, dočim je .»Reichspo-štin« dopisnik Wagner tako razpored-bo kakor taktični načrt Bulgarov, žc prve dni, ko so se operacije komaj začele, v svojih blebetavih brzojavkah precej izdal. Seveda je Putnik zanj najbrž sam veliko boljše vedel. Srbski generalissimus je Putnik, severnim armadam v domovini poveljuje Stepanovič, glavni makedonski presto-
LISTEK.
Pisno iz Londona
London jc največje mesto na svetu, tako ve danes že vsak šolarček na deželi. Težko je kajpada reči, kaj si ljudje s tem predstavljajo. Saj celo velika večina Londončanov nc pozna celega svojega mesta in le malo jih jc, ki bi mogli reči, da ga poznajo na vseh koncih in krajih vseskozi. Ni čuda, da je potemtakem malce težavno popisati to velikansko mesto tudi površno. Da bi človek hotel spoznati London na zunanje, zlasti pa notranje, t. j. njegovo življenje, bi moral desetletja bivati tukaj in se za nič drugega nc brigati kot za spoznavanje mesta.
Kako velik je London? Če bi ga prenesel v Ljubljansko okolico, bi segale meje ožjega mesta približno takole: od Ljubljanskega mesta preko Medvod in Škofje Loke do Kranja, odtod preko Preddvora, Cerkelj in Komende do Mengša in čez Domžale, Ihajia do Ljubljane. In to bi bilo šele ožje mesto; ves mestni okraj s predmestji in pred-kraji, ki so drže mesta, bi bil na vseh straneh še za nekaj kilometrov večji, na nekaterih več. na drueih mani. In
če živi v ožjem mestu 4 in pol milijona ljudi, v celem mestnem okraju pa 7 in pol milijona, je toliko množico ljudi in skupno ozemlje, na katerem biva, težje pregledati in spoznati, nego če bi bila ta, množica razdeljena po manjših kra-jih, a večjem ozemlju. Kaj se pravi 7 in pol milijona ljudi bivajočih na nepretrganem ozemlju, je najboljše razumeti s primerjanjem. Cela Bulgarija, Srbija in Črnagora niso štele pred vojsko toliko duš skupaj kot londonsko mesto!
Pred nekaj meseci so pripeljali Angleži poglavarja nekega velikega južnoafriškega rodu v London, da mu razkažejo svojo moč. Ko se je ta glavar vrnil domov — tako pripovedujejo sa-modopadljivi Angleži —, so ga njegovi povpraševali, kakšen je. London. Glavar je stopil k velikemu mravljišču, kakor so v njegovi deželi, ga razgrebcl ter rekel: Vidite, nekaj takega jc London.
Ni mogoče povedati, koliko je resnična ta dogodbica, vseeno pa podaja vsaj majhno sliko tega največjega mesta na zemlji. V naših časih se jemljejo na pomoč tudi številke in tako bodi dovoljeno, da jih navedemo vsaj nekaj.
Vsa zazidana zemlja ožjega mesta meri od vzhoda proti zahodu nad 22
kilometrov, od severa proti jugu pa IG kilometrov ter zavzema svojih 340 kvadratnih kilometrov. Ulic jc nad 8000, ki so dolge nad 4800 km. Prebivalstvo šteje v notranjem delu 4,523.000 (po štetju od 1910), celi mestni okraj pa 7,252.000 duš. Ti ljudje bivajo v okroglo 650.000 hišah, in dalje je 6500 javnih poslopij in 1500 cerkva. V 548 elementarnih javnih šolah —' dvojnih, t. j. deških in dekliških — je podučevalo 1910 18.000 učiteljev nad 560.000 otrok. V 400 drugih zasebnih šolah je bilo še 160.000 otrok. Vseh šoloobveznih otrok (5—14 let) je bilo leta 1910. v Londonu skoraj 900.000. Dobrodelnih zavodov, kakor so bolnice in najrazličnejši zavodi, je 2000 in njihovi dohodki, t. j. darovi, volila, prostovoljni doneski znašajo na leto okroglo 12 milijonov funtov šterlingov (1 funt št. 24 avstrijskih kron). Gledišč je 50 in varije-te-gledišč 60 poleg neštetih kinematografov. Glavnih kolodvorov je 17; poleg tega je še 605 majhnih postaj za krajevni promet, med temi 150 postaj poduličnih železnic. Časnikov izhaja nad 400. Policija šteje 19.000 mož, vojaštvo pa 6000. Dohodki mestne uprave so znašali leta 1910 okroglo 12'4 milijona funtov šterlingov (nad 7 milijonov od davkov), izdatki pa ll:,j milijona funtov št., od teh 5! -milijona za vzgu-
žavno hribovito ozemlje, kar 'mogoča slabe zveze z domovino. Če bi bil general Ivanov Grke takoj vrgel v Solun in jih porazil, medtem ko bi sc bili Bulgari pri Štipu vsaj držali, če ne druge-* ga, ter šele potem vrgel večji del svoje armado na severozapad čez Vardar, bi bila stala stvar za Bulgare boljše in bi severne bulgarske armade gotovo imele več elana, da bi bile uspešno operirale proti zvezi Belgrad—Vranja— Skoplje. Iz dejstva pa, da so severno bulgarske armade primeroma precej slabotno operirale, in da so Bulgari po začetnem silnem sunku kmalu začeli popuščati ter ima njihovo umikanje po komaj desetdnevnem boju značaj prave panike, bi se dalo sklepati, da je morala armada biti precej demora-lizirana. Zdi se, da poročila, ki so jih izpočetka vojske prinašali o izpoved-bah bulgairskih dezerter,jev srbski listi, niso bila preveč pretirana. Oddelki so se morali upirati ali vsaj izvrševati neke vrste pasivno resistenco. Tudi bulgarske grozovitosti, o kterih se precej soglasno poroča, utegnejo biti plod obupane srditosti ljudi, ki niso bili za cilj te vojske prav navdušeni.
Kdo je vojsko začel?
Belgrad, 10. julija 1913,
Med parlamentarji, ki so jih 1, t. m. poslali Bulgari k Srbom z namenom, da bi zavedli Srbe k temu, da bi ustavili ogenj, med tem bi pa bulgarske čete zasedle boljše pozicije, — se je nahajal tudi dr, Ivan Magnev, rezervni artiljerijski podporočnik, Srbi so parlamentarje pridržali in jih kasneje odpravili v Belgrad.
V dr. Magnevem bloku (bil je adjutant 31. polka) so našli celokupen dnevnik II. brigade 4. divizije (preslavske). Med drugimi dokumenti se je nahajalo tudi originalno povelje brigadnega poveljnika za napad na srbske in grške čete še na dan 29, junija t. 1.
Besedilo tega povelja, čegar fotogra» fične posnetke prinašajo srbski list i, se glasi doslovno takole:
Zemljevid 1 : 210.000.
Kdo pošilja: Poveljnik 2. brigade 4. divizije.
Komu: Poveljnikom oddelkov in ustanov.
Odkod: Vas Banja.
Nr. 21.
1913. leta, mesec: 16,/VI. (stari koledar; op. ured.) ob 8. uri popoldne.
jo. Po londonskih, železnicah, tramvaju in omnibusih se je peljalo v prvi polovici lanskega leta 690 milijonov ljudi.
Po zunanjosti London ni lepo mesto. Ima mnogo znamenitih zgradb, cerkvenih in posvetnih, a premnogo jih nc pride do veljave, ker so stisnjene med druge hiše. Če odštejemo važnejše ulice, ki tvorijo žile, po katerih se pretaka promet orjaškega mesta, ki so sicer jako slikovite, pa vse prej nego lepe, pa bogatejšo okraje, je London po zunanjosti eno na.jenakomernejših in najdolgočasnejših mest na svetu.
Iliše — v mislih so predvsem one, kjer ljudje bivajo — so vse povsod enake. Nič otožnejšega ni na svetu nego ulica v tem velikem angleškem mestu, v kateri stoje cele dolge ra.jde hiš, ki so si bolj podobne, nego jajce jajcu. Ne-ometane so malone skozinskoz in njihova zunanja črnoba ali bolje umaza-nost dela kaj neprijeten utisek na človeka.
Vse hiše so vseskoz enako urejen^ Niso dolge, ker angleške parcele so jako majhne. Dvoje oken pa vrata, to je vse, kar gre na eno dolgost hiše. Posledica tega je, da kažejo hiše na vogalih eno steno golo. V zunanjih okrajih imajo Po eno in dvoje nadstropij, v mestu pa tri nadstropja. Okna v prvem segajo v premnogih sjuč.ujik do tal. X
1.	Jutri sc začno vojne opcracije proli Srbom in Grkom. Nasproti fronti tvorijo Srbi črto ob Zletovski reki.
Višina Črni Vrh je zasedena z enim Srbskim pešpolkom, z dvema gorskima baterijama in štirimi mitralježami.
2.	Armada nastopi jutri, 17. t. m. ob 3. uri zjutraj in napade sovražnika.
Desno od nas bodo delovali proti Ka-rauli Sultan makedonsko-odrinski dobro-voljci, levo od nas pa, proli Stublju, in dalje na jug, sedma, rilska divizija.
3.	Poverjeni moji brigadi je ukazano, da napade in da zavzame višino 550 m zapadno od vasi Dobreva.
Zato ukazujem:
a)	Desna kolona:
8. primorski polk: 3 bataljone.
III. artiljerijska divizija; 3 baterije.
Vsega 3 bataljoni, 3 baterije.
Kolona naj nastopa preko Svilanova— Turskog Rudara—Drevena in ko obvlada višino severno od vasi Drevena, naj napade k. 550 z jugovzhoda.
b)	Leva kolona:
Polkovnik Markov.
31. varnenski polk: 3 bataljone, 8 gorskih topov, 1 baterijo.
Kolona naj nastopa preko Rajčana— Neokaze—Kalništa in napade k. 550 z juga.
Na mojo razpolago ostane en bataljon 8. primorskega polka in se pomika za desno kolono.
4.	Oddelki obeh kolon naj pridejo ob J. predpoldne (jutri) do Zletovske Reke, kateri naj se brez šuma približajo in uničijo sovražnikove prednje straže. Nato bodo energično nastopile proti opredeljenim jim objektom. Sovražnika se mora iz-nenaditi.
5.	Poveljniki kolon naj popolnoma izkoristijo poizvedovalne oddelke in vzdržujejo tesno zvezo tako med seboj kakor tudi s sosednimi kolonami.
6.	Poveljniki kolon naj ukrenejo odredbe za varnost zunanjih bokov.
7.	Municijska kolona in poljska bolnica r.a; bosta pri vasi Svilanov.
8.	Proviantski vozovi pri vasi Banja,
9.	Artiljerijsko skladišče v Carjevem Selu.
10.	Štab bo pri osmem polku na mojo razpolago.
Poveljnik brigade, podpoiko^nik Enčev.
— Načelnik štaba, major Kustendžijev,
Kamila Tiieimer v bengalični iii
Naš odgovorni urednik, ki ga gdčna. Kamila Theimer toži radi »razžaljenja časti«, je, kakor smo že poročali, dostavil dokaz resnice in ga obrazložil v sledečem smislu:
Pred vsem konštatujem, da v zasebni tož-nici ne vidim drugega kot bolno žensko. Kamila Theimer je umobolna. Moje inkriminirane noticc niso imele drugega namena, kot to konsta-tirati in ilustrirati. Prisiljen pa sem bil do tega vsled čudnega nastopa Kamile Theimer v naši kranjski politični javnosti, ki njo prav nič ne briga, v katero se je pa vmešavala s histerično vehe-menco, kar je že samo na sebi dokaz nenormalnega, patologičnega duševnega stanja imenovane osebe. To, kar sem o nji zapisal, je bil minimum, ki je bil potreben, da sc naša javnost, — ki Kamile Theimer ni poznala, — informira o tej čudni osebnosti. Od daleč mi ni prišlo na um žaliti urno-bolne osebe ,ki je, naj dela kar hoče, vredna le usmiljenja in potrebna sanatorija. Zato se pa tudi Ž n j o nisem spuščal v nobeno polemiko, temuč sem grajal le, deloma v ostrih besedah, časopisje, ki je to umobolno osebo vzelo za resno, odnosnu tiste neznane mi osebe, ki so svoj vpliv pri teh listih porabile v označeni namen. — Treba tedaj natančno razločevati, kaj velja v inkriminiranih noticah Kamili Theimer, in kaj je samo polemika zoper nasprotne liste.
O Kamili Theimer nisem trdil in ne trdim nič drugega, kot da jc umobolna. V tem smislu sem navedel ilustracijske okolnosti. V polemiko proti
drugem so velika kot drugje po svetu, v tretjem pa znašajo približno tretjino velikosti oken v prvem. V pritličju ali prizemlju je kuhinja. Hišna vrata so redno zaprta. Mlekar, pek, mesar in podobni ljudje morajo pa skozi vrata, ki vodijo v kuhinjo. Na hišnih vratih brez izjeme je znano angleško trkalo (Knocker), t. j. kos železa, medi ali brona najrazličnejše oblike, s katerim mora vsakdo potrkati po vratih, kdor želi noter. ,V tem trkanju se posebno odlikujejo pismonoše, ki znajo res imenitno trkati. Če potrka dvakrat, znači, da ima navadna pisma, če trikrat (tretjič po trenutnem presledku) pomeni priporočeno, dvakrat po dvakrat pa brzojavno in denarno pošilja-tev. To je konvencijonelno.
Vsako hišo ima v najemu le ena družina; ta okolnost je dala povod znanemu angleškemu reku: My home my castle — moj dom moj grad. A je veliko humbuga na tem, če hočemo biti prav odkritosrčni. Hiše so stare in slabo delane; okna šklepetajo pri najmanjšem vetrnem pihu; se ne odpirajo kot pri nas od srede na strani, sc sploh ne odpirajo, ampak obe okenski polovici se potiskata gor, oziroma dol. Vrata niso nič boljša. Znotraj je vse leseno, lesene stene so ponavadi ome-*ane z debelo malto: Dre vlečene so si-
n i i sc niirm spuščal in bi to tudi ogorčeno od. klanjal, kajti naravno je, da-z umobolno oseba nc polemiziram. Kar pa r.cr.i o Kamili Theimer trdil, to — ker me ud nje za početa pravda v to sili — tudi do pičicc dokažem. Obžalujem sicer, da moram tako postopati proti bolni osebi, a to ni moja krivda. Bianiti se proti tožbi jc moja pravica in dolžnost. Nahajam se v silobranu.
Na čelo svojemu dokazu resnicc postavim tezo, ki stoji na čelu prve inkriminirane notice:
Kamila Theimer j c u m o b o 111 a. Ta dokaz izvajam kakor sledi,
1.	Kamila Theimer j c dedno obremenjena. Njena mati jc bila blazna. To je Kamila Theimer sama pripovedovala raznim osebam.
Dokaz priče: Cecilija Krek, posestnica v Ljubljani, Prisojna ulica št. 8; Franc Povše, državni in deželni poslanec v Ljubljani; Izabcla Gosak, šolska sestra v Marijanišču v Ljubljani.
Kamila Theimer jc pa tudi pripovedovala, da trpi«njena sestra na verski blaznosti, da je bila že v sanatoriju.
Dokaz priča; S. Lidvina Purgaj, pred-nica v Marijanišču v Ljubljani; Franc Povše, državni poslanec v Ljubljani.
2.	Kamila Theimer naredi na prvi pogled jasen vtis hiperhisterične, duševno nenormalne ženske.
Dokaz zvedena priča dr. Ivan Zajec, zdravnik in deželni odbornik v Ljubljani, edini zdravnik v Ljubljani, ki je prišel — kolikor meni znano — s Kamilo Theimer v stik, to pa zato, ker jc obletala večinoma deželne odbornike in tako prišla tudi k njemu. Dr. Zajec je takoj spoznal, da ima opraviti z duševno nenormalno, hudo histerično žensko in jc nemudoma na to opozoril svoje kolege.
Dokaz priča: Dr. Ivan Zajcc.
3.	Pa tudi druge osebe, ki so imele priliko občevati s Kamilo Theimer, so sc kmalu prepričale, da je ta oseba histerična, opazili so prej ali slej znake hude prenapetosti, ekscentričnosti in patološkega razpoloženja, četudi združenega v gotovih stvareh z nenavadno inteligenco, kar ni pri rano. bolnih te vrste nič nenavadnega (o čemur sc bodo itak imeli izreči izvedenci, kojih zaslišbo pozneje predlagam).
Dokaz priče: Alfred Russo, svetovalec centralnega odbora c. kr. kmet. družbe na Dunaju; Bernhard baron Ehrcnfcld, predsednik c. kr. kmet. družbe na Dunaju; D r. Moritz vitez Ertl, c. kr. sekčni načelnik v kmetijskem ministrstvu na Dunaju; Dr. Rudolf vitez Fiircr v on IT a i m c n d o r f, c. kr. ministerijalni podtajnik na Dunaju, kmetijsko ministrstvo; Jakob vitez Mikuli, c. kr, vladni svetnik na Dunaju, kmetijsko ministrstvo; D r, Eduard Prinz von und zu Liechtcn-s t e i n, c. kr. namestniški svetnik na Dunaju, notranje ministrstvo; Ernst S c i d 1 e r, c. kr. sekčni načelnik na Dunaju, kmetijsko ministrstvo; H i c r o n y m 11 s K o 11 c r, c. kr. sekčni načelnik, ravno tam; dr. Fritz M i n k u s, načelnik družbe »Čslcrreichischc Hausindustriegesellschaft« m. b. H. na Dunaju III., Blattgasse 6; Franc Z e n k e r, Njega Veličanstva tajni svetnik, c. kr. poljedelski minister ild. na Dunaju; Friderik Z i m m e r a u c r, c. kr. ministerijalni svetnik, ravno tam; Wilhe!m Singcr, šefredakter lista »Neues \Viener Tagblatt« na Dunaju; N. P r u g c 1 1, član uredništva istega lista na Dunaju; Gustav Pire, cesarski svetnik, ravnatelj kmetijske družbe v Ljubljani; Ema P e eč e, učiteljica v Selcih pri Škofji Loki; dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani; gdč. Cecilija Krek, posestnica v Ljubljani, Prisojne ulice št. 8; gospa Otilija V a 1 e n t a v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6; Janko J o v a n, ravnatelj »Gospodarske zveze« v Ljubljani; Vinko Zabukovec, sluga »Zadružne zveze« v Ljubljani.
4.	Blaznost Kamile Theimer dokazujejo eklatantna dejstva iz njenega življenja. Njeno obnašanje v zadnjih letih kaže izrazito megalomanijo, združeno z bolestnim hrepenenjem, ljudi, s katerimi je prišla kakorkoli v stik, obrekovati in »uničevati«. To je njena manija, brez katere ne more živeti, kajti značilno je, da je njeno besno sovraštvo, katero obrača kmalu zoper to, kmalu zoper ono osebo, navadno brez vsake podlage ali pa vzrok tako malenkosten, da pri duševno normalnih ljudeh sploh ne pride v poštev. In vendar njeno sovraštvo nc pozna nobene meje. Njena bolna fantazija producira vse mogoče fikcije in s temi operira potem na vseli mogočih mestih kot z dokazanimi dejstvi in nc miruje, dokler ni uver-jena, da jc tega ali onega »uničila«. To uverjenje je pa zopet samo njena lastna fikcija, lasten produkt njene fantazije. Pri vsem tem pa nosi v sebi zavest, da ljubi mir čez vse drugo, ena najzanimivejših njenih fikcij. Z objektivno resnico je seveda v trajnem konfliktu; zmirom trdi stvari, ki niso resnične, — pri čemur se zapleta mnogokrat v naj-čudnejša logična protislovja, ki pri duševno normalnem človeku sploh niso mogoča. Vse njeno obnašanje in kretanje v zadnjih letih kaže očitne znake težko bolnega duha, kajti drugače sc to
ccr s prelepimi papirnatimi tapetami, a vanje ni mogoče zabiti žreblja. Zbok tega se ne sliši le iz ene sobe v drugo, iz prvega nadstropja v tretje, ampak tudi iz ene hiše v drugo — skozi stene namreč. Ker je v vsaki hiši najmanj en glasovir, pa nekaj žensk, kojih vse delo obstoji poleg toalete in izprehodov •— iz presedanja z enega stola na drugega, si vsakdo lahko predstavlja, kaj to pomeni! Naj omenimo, da velja to za hiše, v katerih bivajo takozvani boljši ljudje vseh stopinj. Nižji sloji, ki niso več delavci in ki žive sam Bog ve kako, pa bivajo po hišah, proti katerim so proslule slavonske bajte palače pa vzor čistosti in snažnosti. Človeka kar groza obide,kadar vidi tako revščino v srcu dežele, ki slovi kot daleč najbogatejša na svetu. In najhujše je to: povsodi vzbuja revščina sočutje in usmiljenje, znana umazanost v italijanskih mestih ima navsezadnje nekaj slikovitega na sebi; ta revščina tukaj pa človeka odbija in mu vzbuja gnjev in stud. Ljudje žive hujše nego kjerkoli jia svetu. Obrazi Angležev sploh govore knjige. Pa vrnimo se k hišam.
Vzlic temu, da so hiše v primeri z našimi — tudi starejšimi — tako slabo delane, je najemščina sila velika ter pušča celo dunajsko daleč zadaj. Za ta
sploh razlagati nc da. — »Pseudologia fantastica« r.a teli črti.
Toda naj govore suha dejstva:
a)	kolikor sc jc dalo dognati, je Kamila Theimer priič stopila v javnost pred petimi leti, in siccr takoj s š k a n d a 1 o m. Takrat — leta 1908. — je imela majhno službico v uredništvu dunajskega dnevnika »Ncues Wiener Tagblatt« ln jc sodelovala pri gospodinjski prilogi tega lista. Kmalu sc ji je služba odpovedala. Iz te malenkostne zadeve jc naredila Kamila Theimer velikansko afero. Spisala jc brošuro proti šefredakterju Viljemu Singerju, kjer ga je ostro osebno napadala, letala k dunajskemu socialnodemokraškemu listu
Arbeilerzeitung« in tam provzročila s svojimi trditvami oster oseben napad proti imenovanemu šefredakterju. Vsi ti osebni napadi pa so bili brez vsake dejanske podlage.
Dokaz priče: Viljem Singcr, šefredakter »Neues Wiener Tagblatta« na Dunaju; N. P r ii g c 1 1, član uredništva lega lista na Dunaju.
b)	Kmalu nato jc objavila v dunajskem dnevniku »Dcutsches Volksblatt« uvodnik pod naslovom » D c r F a 11 Theimer«, ki jc nadvse značilen za duševno življenje Kamile Theimer. Članek je v večernem listu zdne 29. maja 1908 pod 1. Konfuznost tega članka je eklatantna in prepuščam zvedencem-psihijatrom iz njega izvajati primerne konkluzije. Kaj naj se poreče n. pr. k stavku: da je (Kamila Theimer) dolžna svoji svobodomiselni preteklosti, da pride v nasprotni (ncsvobodomiselni) politični tabor. Ali pa — po vsem škandalu, ki ga je povzročila brez vsakega zadostnega razloga — zatrdilo, da ljubi mir čez vse! In izrazita megalomanija, ki govori iz celega članka! »Fall Theimer« jc naredila Kamila Theimer iz malenkostne zadeve, ki javnosti ni prav nič zanimala; celo židovsko stvar jc označila nekam kot ogroženo, če gre ona — Kamila Theimer — iz židovsko-liberalncga v nasprotni, anti-semitični tabor! —
c)	In res je Kamila Theimer z rapidnim skokom prešla v »nasprotni« tabor. Začela jc siliti v družbo katoliških dunajskih dam. Pozimi 1910/11 je ustanovila društvo »Landwirtschaftlichc Reichs-fraucnvereinigung« na Dunaju. Posrečilo se ji jc pridobili kot predsednico dedno princezinjo Terezijo Sch\varzenbcrg in v vodstvo več zelo odličnih dam, večinoma katoliške strujc, med njimi tudi soprogo kranjskega deželnega glavarja, gospo Bogomilo Šusteršič. Razun damskega odbora se je ustanovil tudi še svet gospodov (»Herrenbei-r a t « ). Kamila Theimer pa si jc prisodila mesto »referentinje«. Komaj je bilo društvo srečno ustanovljeno, že se je začelo privatno »delo« Kamile Theimer, obstoječe v tem, da je začela z izmišljenimi trditvami hujskati enega proti drugemu. Začela je takoj z »uničevanjem«.
Prva žrtev je bil, brez vsakega pametnega vzroka, gospod Alfred Russo, delegat dunajske kmetijske družbe v imenovanem »Herrenbeirat«, Trdila jc o njem, da jc goljufivo postopal itd. Prišlo jc tako daleč, da jc predsednik kmetijske družbe, baron Ehrenfels, v odboru »Reichsfrauenvereini-gung« protestiral zoper tako početje Kamile Theimer. Gosp. Russo pa se je prostovoljno umaknil, da sc je rešil stika s to žensko. Seveda so bile vse žaljive trditve Kamile Theimer o Alfredu Russo popolnoma izmišljene.
Dokaz priče: Alfred Russo, svetovalec centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe na Dunaju; Bernhard baron Ehrenfels, predsednik c. kr. kmetijske družbe na Dunaju; profesor Hausner, odbornik c. kr. kmetijske družbe na Dunaju.
d)	Drugi, na katerega se je vrgla Kamila Theimer takoj potem, brez vsakega vzroka, je bil profesor Hausner. Nekega lepega dne je kratkomalo izjavila, da »ž njim ne sedi več skupaj.« Profesor Hausner je to priliko porabil drage volje, da sc je rešil vsakega stika s Kamilo Theimer.
Dokaz priče: kakor ad c).
e)	Nemogoče je navajati vse podrobnosti. Zadostuje konstatacija, ka je Kamila Theimer v kratkem času srečno v svojem društvu vse tako shujskala, da sc je vsem začela gabiti atmosfera »Reichsfrauenvereinigung«, zlasti pa pristudila Kamila Theimer, katere se je vsakdo po možnosti izogibal, Konečno se je društvo razdružilo.
Dokaz priče: Alfred Russo, svetovalec centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe na Dunaju; profesor Hausner, odbornik c. kr. kmetijske družbe na Dunaju; Bernhard baron Ehrenfels, predsednik c- kr, kmetijske družbe na Dunaju; dr. Moritz vitez Ertl, sekčni načelnik v kmetijskem ministrstvu na Dunaju; dr. Rudolf vitez Fiircr von li a i m c n d o r f, c. kr. ministerijalni podtajnik na Dunaju, kmetijsko ministrstvo; Jakob vitez Mikuli, c. kr. vladni svetnik na Dunaju, kmetijsko ministrstvo; Ernst S e i d 1 e r, c. kr. sekčni načelnik na Dunaju, kmetijsko ministrstvo; Hie-ronimus Koller, c. kr. sekčni načelnik, ravno tam.
f)	Uničevalni maniji Kamile Theimer pa nikakor ni brilo zadoščeno z »uspehi« v »Rcichs-frauenvercinigung«. Vrgla sc je tudi na razne urad-
denar, ki ga izdajo ljudje za stanovanje, bi lahko stanovali v najmodernejših in najsolidnejše zgrajenih hišah, ne pa v takih starih »bajtah«, od katerih se nove ne razlikujejo dosti. Stavbeniki že dobro poskrbe, da se hitro postarajo. Na Dunaju podirajo najkrasnejše palače ob Ringu, češ, da ne odgovarjajo več zahtevam časa, tukaj pa najdeš v naj-živahnejših ulicah hiše, ki že leta prazne stoje, ki scvecla temu primerno izgledajo in so dostikrat na pol podrte, da je nevarnost manjša.
Na splošno sc lahko reče, da je London na zunanje pravo nasprotje Dunaja, Pariza, zlasti silno napredujočega Berolina, da je staro mesto. Vzlic tolikemu bogastvu in podjetnosti prebivalstva v drugih rečeh ni izlepa opaziti napredka v tem pogledu. Vzrok tega značilnega pojava so pa čudne razmere, ki vladajo v Londonu in deloma po ostalem Angleškem glede lastnine zemljišč.
V londonskem mestu je mnogo manjših, prav lepih parkov, ki pa imajo vsi to posebno znamenitost, da občinstvu ni dovoljen vstop vanje; le prebivalci okrog njih stoječih hiš imajo pravico do njih; hiše in parki pft ulice okrog njih, I. j. zemlja, na katerih so namreč zasebna last. Pretežni del angleško zemlje, bodisi na deželi bodisi
nc osebe in začela preganjati uradnike ministrstva. Nicnc »žrtve« so bili zlasti ministerijalni svetnik i' 1 iderik Zimmeraucr, o katerem ni mogla povedati dosti slabega, ministerijalni podtajnik dr. Rudolf vitez rurcr in vladni svetnik Jakob vitez Mikuli proti kojim jc ščuvala v ministrstvu s fiktivnimi navedbami. Zlasti proti prvoimenovanemu — dvornemu svetniku Zimmcrauerju — jc kazala uprav besno sovraštvo, brez vsakega pametnega vzroka.
Dokaz priče: Friderik Zimmer-auer, c. kr. ministerijalni svetnik na Dunaju; dr. Rudolf vitez Fiirer von H a imen-a o r t, c. kr. ministerijalni podtajnik na Dunaju, kmetijsko ministrstvo; Jakob vite« Miku-1 i, c. kr. vladni svetnik na Dunaju, kmetijsko ministrstvo; dr. Moritz vitez Ertl, c. kr, sekčni načelnik na Dunaju, kmetijsko ministrstvo; H i c r o n i m u s Koller, c. kr. sekčni načelnik na Dunaju, kmetijsko ministrstvo; Franc Povše, državni poslanec v Ljubljani; dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani.
g)	Pa tudi poljedelsko ministrstvo ni zadosto« valo maniji Kamile Theimer. Vtaknila se je tudi v ministrstvo za javna dela. Tam je začela preganjati vladnega svetnika dr. Fritza Minkuša in ga strahovito obrekovati,
Dokaz priče: Dr. Fritz MinkuS, načelnik družbe »Oslerrcichische Hausindustrie-gesellschaft« m. b. H. na Dunaju III., Blattgasse 6; dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani.
h)	Poleti 1912 je Kamila Theimer naenkrat prišla v Ljubljano, odkoder je potem šla za nekaj časa v Istro, na otok Krk. Pri tej priliki jc začela naenkrat kazati besno sovraštvo proti gospej Bogomili Šusteršič, soprogi deželnega glavarja, a ni imela proti njej nobene druge pritožbe, kakor »da jc ž njo tako prijazna«!
Dokaz priča: Ema Peče, učiteljica v Selcih nad Škofjo Loko.
i) To^ čisto nemotivirano blazno sovraštvo je izražala Kamila Theimer tudi letošnjo pomlad, ko je bivala v Ljubljani.
Dokaz priče: Cecilija Krek, po« sestnica v Ljubljani, Prisojne ulice št. 8; dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani; S Lidvina Purgaj, prednica v Marijanišču v Ljubljani; S. I za bel a Gosak, šolska sestra, ravno tam.
5. Na veliki teden letos je prišla Kamila Theimer v Ljubljano in ostala tu kakih šest tednov. Tu sc je vedla doccla noro, kar izhaja jasno iz sledečih dejstev, ki jih stavim pod dokaz:
a)	Nastanila se je Kamila Theimer najprej pri gospodični Ceciliji Krek, sestri državnega poslanca v Ljubljani dr. Kreka. Tu se je vedla tako čudno, da jo je gdčna. Krekova čez dva dni spravila iz hiše, ker je ni mogla več prenašati. Nato se je preselila v Marijanišče.
Dokaz priča: Cecilija Krek, posestnica v Ljubljani, Prisojne ulice št, 8.
b)	V Marijanišče je prišla Kamila Theimer nepovabljena, in sicer na Veliko soboto. Opozorili so jo, da ni nič prostora. A ona ni odnehala. Vsilila se je, da sta sc morali iz male sobe, kjer sta spali dve redovnici, isti umakniti v docela nepripraven prostor. Četudi sc jc Kamili Theimer obrazložila la neprilika in bi vsaka normalna ženska razumela, da je njen poset nadležen, je to ni nič ženiralo. Rekli so ji: »Nimamo nobene sobe,« —• odgovorila je: »Tega nc verjamem.« Rekli so ji: »Morali bi dve sestri deložirati, ki potem nimata sobe« — za to se ni prav nič zmenila. Vztrajala jo pri svoji volji toliko časa, da so se rcdovnice (v odsotnosti ravnatelja g. prelata Kalana) udale. Nastanila se je v Marijanišču in tam ostala kakih 40 dni. Kamila Theimer je v Marijanišču pripovedovala, da jo je naprosil gospod državni poslanec Povše, naj vse uredi in pripravi v Marijanišču, učni načrt, stavbeni načrt itd., da bo vse v redu, če minister pride in da bo ona (Kamila Theimer) sprejela ministra.
Dokaz priče! S, Lidvina Purgaj in S, I za bela Gosak v Marijanišču.
c)	Pripovedovala je pa Kamila Theimer tudi, da pride poljedelski minister radi nje v Ljubljano, ker ga je ona za to pridobila; da gre v Marijanišče stanovat, da bo ministra sprejela, ker »zna reprezentirat«; da ima od ministrstva nalog, da sestavi v Marijanišču projekt za seminar učiteljic za gospodinjski poduk. Gerirala se je sploh kot odposlanec poljedelskega ministrstva. Zlasti se je sklicevala še posebej na nalog sekčnega načelnika Kollerja.
Dokaz priče: Gdč, Cecilija Krek, S. Izabcla Gosak, Franc Povše.
Vse to, kar je pripovedovala o svojem mini-sterijalnem odposlanstvu, je pa gola izmišljotina ter ni prav nič res. V ministrstvu še vedeli niso. da je Kamila Theimer v Ljubljani!
Dokaz priče: ekscelenca Franc Zen-k c r, c. kr. poljedelski minister; dr. Moritz vitez Ertl, sekčni načelnik; Ernst Seid. 1 e r, sekčni načelnik; Hieronimus Koller sekčni načelnik, vsi v poljedelskem ministrstvu.
— in še več — v mestu je last nekaj stotin, nemara tudi par tisočev bogatašev. Kmetje na deželi so nekaj takega kot koloni na Goriškem, če niso na slabšem. In tudi v mestih stanovnik hiše ni lastnik hiše, to še ne bi bilo nič hudega na Angleškem, predvsem pa v Londonu, ni lastnik zemlje, na kateri mu hiša stoji; zemljo ima le v aiajemu za dobo — navadno — 99 let, po tem preteku pripade hiša lastniku zemljišča. Posestnikov zemljišč je primeroma malo, dokaj več je lastnikov hiš, med njimi dosti družb, 99 odstotkov ljudi pa so zgolj najemniki. Medtem ko je pri nas vsak kmet lastnik svoje hiše in svoje zemlje — četudi ponekod zadolžene — medtem ko je v mestih, skoraj bi dejal, načelo en gospodar ena hiša — ni jih veliko, ki bi jih imeli po več — v veljavi, medtem ko se deluje na to — z lepimi uspehi — da se majhnemu uradniku in celo preprostemu delavcu omogoči, da poslane lastnik svoje hiše na svoji zemlji, je vse to na Angleškem doccla neznano.
Cela površina ožjega londonskega mesta, ki meri okrog 180.000 hektarov, je v pretežni večini last onih velikih rodbin, ki so si že v prejšnjih časih in stolet jih pridobile na eni a ii drugi način to zemljo, ko je bil London še majhen in so se tod razprostirala nolja,
d) Kamila Theimer je pa pripovedovala še feč: trdila jc, da ji jc poljedelsko ministrstvo ponudilo stalno službo v ministrstvu, in sicer mesto ■konzulentinjc« in da bo kot taka odvisna samo od ministra, — da jc pa ona to ponudbo za seda) odklonila, pridržujoč si, da eventualno to službo pozneje sprejme. — Pristavila je tudi, da jc sekčni načelnik Koller prevzel gospodinjski pouk v svoj referat samo pod pogojem, da ona prevzame kon-sulentsko mesto.
Dokaz priče: Franc Povše, državni poslanec v Ljubljani; sestri Lidvina Purgaj in I z a b e I a Gosak v Marijanišču; gdč. Cecilija Krek, posestnica v Ljubljani, Prisojna ulica št. 8; d r. J. o v r o Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani; Gustav Pire, cesarski svetnik in ravnatelj c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Na celi tej pripovedbi Kamile 1 heimer pa ni niti pičica resnice. Nihče v ministrstvu ji ni slavil take ponudbe, nihče ni govoril kaj podobnega. Vse to je Kamila Theimer producirala v svoji lastni fantaziji. Pseudologia fantastica!
Dokaz priče: ekscelenca Franc Z c n-k c r, c. kr. poljedelski minister; dr. M o r i t z vitez E r 11, sekčni načelnik; Ernst Seid-I e r, sekčni načelnik; Hicronimus K o 11 c r1 sekčni načelnik, vsi v poljedelskem ministrstvu na Dunaju.
6.	Deželnega odbornika dr. Lampcta jc pri pravila Kamila Theimer do tega, da jc sploh ž njo konferiral, odnosno jo poslušal, samo s tem, ker se jc vpeljala z izmišljeno pretvezo, da je odposlana v Ljubljano od poljedelskega ministrstva, da izdela načrt in statut za seminar v Marijanišču in da ima tudi nalogo tukaj počakati poljedelskega ministra, da ga bode sprejela. Drugače bi se dr. Lampe ž njo niti menil nc bil. Spoznal je kmalu, da ima opraviti z duševno nenormalno osebo. Tudi dr. Lampetu jc Kamila Theimer pripovedovala izmišljotino, da ji jc ministrstvo ponudilo stalno službo kot »konzulentinja«, pa da bo to mesto šele pozneje morebiti sprejela.
Dokaz priča: Dr, Evgen Lampe deželni odbornik v Ljubljani.
7.	Nemogoče jc navesti vse nore komade, katere je igrala letošnjo spomlad v Ljubljani Kamila Theimer, vse izrodke njene bolne fantazije, vse produkte njene »pseudologiae fantaslicae«.
Naj tu navedem le še nekaj zgledov:
a)	Ko sc jc nastanila pri gospodični Cccilij Krek, ji je pravila, da noče stanovati v hotelu -Union«, kajti bila bi v nevarnosti srečati gospo deželnega glavarja, in za ta slu čaj natanko ve, da bi potem morala stanovati v deželnem dvorcu — česar pa noče na noben način. Isto je pripovedovala tudi sestram v Marijanišču. Dva dni pozneje, na Veliko nedeljo, pa je ista Kamila Theimer šla popoldne naravnost v dvorec in vprašala za glavarjevo gospo, katere tačas ni doma dobila. Pustila jc pri portirju svojo vizitko in izjavila, da bo šc enkrat prišla. In res je priletela Kamila Theimer ob osmih zvečer zopet v dvorec. Ko ji je portir rekel, da gospe glavaricc še vedno ni doma, je jela kričati, da to ni res, da je videla, ko se je pripeljala — in portir je imel dosti truda, da jo jc odpravil.
Dokaz priče: Cecilija Krek, S. Lidvina Purgaj in Franc Jcram, portir v deželnem dvorcu v Ljubljani.
b)	O dvornem svetniku Frideriku Zimmer-auerju v poljedelskem ministrstvu je pripovedovala, da ga jc spravila iz ministrstva, ker je zanič gospodaril. Dolgo je zbirala materijal proti njemu. Ko je bila mera polna, je materijal poslala z »malim pisemcem« nekemu patru, ki ima vpliv pri vojvodinji Hohenberg. Ta je interveniral v Belvederu in Zimmerauer je v nekaj dneh šel. Rekla je, da jc o dvornem svetniku Zimmerauerju dognala, da jc pri subvenciji neke gospodinjske šole sleparil in da so se tudi na tej šoli godile z dekleti nclepc reči, — pri čemur da je bil dvorni svetnik Zimmerauer udeležen.
Dokaz priče; S. Lidvina Purgaj, S. Izabela Gosak, Ema Peče, dr. Lovro Pogačnik.
A vse, kar jc pripovedovala Kamila Theimer o dvornem svetniku Zimmerauerju, j c gola izmišljotina. Edina podlaga teh pripovedk jc »pseudologia fantastica« Kamile Theimer. Dvorni svetnik Zimmerauer je še danes v aktivni službi poljedelskega ministrstva in uživa splošno spoštovanje.
Dokaz priče: Ekscelenca Franc Z c n -k e r, dvorni svetnik Friderik Zimmerauer, dr. Moritz vitez Ertl, sekčni načelnik; Ernst Seidler in Hieronymus Koller, sekčna načelnika,
c)	Še lepše reči je pripovedovala Kamila Theimer o dr. Fritz Minkušu, bivšem uradniku ministrstva za javna dela na Dunaju. Rekla je, da si šteje v posebno zaslugo, da ga je »vrgla iz ministrstva«; zapravljal je državni denar z dragimi pojedinami; v zavodu za čipkarijo — stoječim pod Minkušom — ni bilo vse v redu; svoje stanovanje 1 jc imel urejeno kot »bordel«. Šlo se je za veliko I
državno podporo za čipkarstvo. Nadvojvodinja Marija Jožefa bi bila imela podpisati prošnjo, ni pa hotela o Minkušovih napakah nič slišati, ker ji jc obmejna grofica Pallavicini, ki jc njena dvorna dama in >Minkušova ljubica« o njem le dobro pripovedovala. K;;mila Theimer pa jc dobila materi-jaj proti Minkušu pri zvezi industrijcev in šla je ž njim k princezinji Schwarzenbergovi. Globoko v noč sta dami tuhtali, kako bi preprečili podpis nad-vojvodinjc. Posrečilo se jima je s pomočjo ministra za javna dela — in Minkuš jc moral iz ministrstva. — Tako pripovedka Kamile Theimer.
Dokaz priča: Dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani.
Cela pripovest Kamile Theimer o Minkušu jc pa zopet le izmišljotina, izrodek njene bolne fantazije. Dr. Fritz Minkuš je pošten in spoštovan mož. Iz ministrstva jc res šel, pa prostovoljno, ker jc prevzel vodstvo 1. 1911. ustanovljene družbe »Osterreichische Hausindu-striegesellschafl m. b. H.« na Dunaju, koje delovanje stoji še danes pod protektoratom nadvojvo-dinjc Marije Jožefe. Dr. Fritz Minkuš jc občespo-štovani predsednik (c družbe, ki pod njegovim poštenim in modrim vodstvom zelo prospeva. V poslovnem letu 1912, se je n. pr. doseglo toliko čistega dobička, da so družabniki dobili 5% divi-dendo — za začetek gotovo krasen uspeh.
Do kaz priča: ekscelenca dr. O t o -kar Trnka, minister za javna dela na Dunaju; dr. F r i t z Minkuš na Dunaju, Ivan Vogel-nik , c, kr. nadzornik na Dunaju III.2, Blattgassc 4; Maks Holler, voditelj ravnotam; Gustav Bel lak, prokurist c. kr. priv. Landerbankc na Dunaju; N. M u 1 1 e r , podpredsednik,družbe »Čster-, reichischc Hausindustriegescllschafl m. b. H.« na Dunaju III, Blattgassc 6.
d) Kamila Theimer jc o svoji lastni materi pripovedovala, da jc goljufala očeta in da je njena mlajša sestra od drugega očeta! Seveda je tudi to izrodek fantazije Kamile Theimer.
Dokaz priča: Cecilija Krek.
c) O cesarskem svetniku Gustavu Pircu jc Kamila Theimer pripovedovala, da jo hujska (»Der Pire schiirt«).
Dokaz priči: Sestra Lidvina Purgaj in S. I z a b e 1 a Gosak.
V	resnici si jc pa Kamila Theimer to izmislila, ker cesarski svetnik Pire ni storil ničesar v označeni smeri.
Dokaz priča: Cesarski svetnik Gustav Pire, ravnatelj kmetijske družbe v Ljubljani.
f)	Oblika, v kateri sc je izražala Kamila Theimer o raznih osebah, jc tudi značilna za duševno stanje te dame, ki jc bila deležna zelo fine izobrazbe. Izrazila sc jc n. pr. o državnih poslancih gg. dr. Korošcu, Povšetu, dr. Šustcršiču in vitezu Pogačniku takole: »Korošec ist cin Schvvein, Povše ist cin Schwein, Šusteršič ist cin Schwein, Pogačnik ist ein Schwein — alle sind Schweine.« O poslancu dr. Korošcu in o deželnem odborniku dr. Lampetu je pa posebej trdila, da nima ne eden nc drugi nič vere.
Dokaz priča: Cecilija Krek,
g)	Kamila Theimer je pripovedovala, da ji je ministrstvo dovolilo 1000 K podpore, — da je pa ta denar odklonila.
Dokaz priči: S, Lidvina Purgaj in S. Izabela Gosak.
V	resnici pa Kamila Theimer ni nobene državne podpore odklonila. Podpora sc ji jc res dovolila, a ona jo je tudi vzela.
Dokaz priče: Dr. Moritz vitez Ertl, Ernst Seidler, Hieronymus Koller, vsi c. kr. sekčni načelniki na Dunaju.
Prihajam sedaj na poglavje, ki drastično ilustrira bolno duševno stanje Kamile Theimer, To poglavje smem nasloviti: Kamila Theimer kandidira za deželno glavarstvo na Kranjskem.
To poglavje jc dokaz, da nobena norost ni dosti velika, da bi zanjo ne bila zmožna Kamila Theimer.
8. Kamila Theimer je zasnovala letošnjo spomlad resen načrt, da postane Kranjcem deželna glavarica. In t a načrt jo je zadržal šest tednov v Ljubljani. Izjavila je kategorično zahtevo, da mora državni poslanec komerc. svetnik Povše postati njen mož in deželni glavar. Ona pa da bode Kranjcem dobra deželna mati. Razlagala je, kako pridno in uspešno hoče delovati za blagor Kranjcev kot deželna glavarica in da ravno take ženske, kot je ona, manjka Kranjcem. Za reprezentacijo da siccr nc bode, pač pa za delo! In ta svoj načrt je zasledovala z veliko vehemcnco. Nekega lepega dne je izjavila, da jc vse v redu« in da bo v petih tednih že svatba!
Dokaz priče: S, Lidvina Purgaj, S. Izabela Gosak, dr, Evgen Lampe, dr, Lovro Pogačnik.
Razume se samoposebi, da državni poslanec Povše ni storil ničesar, kar bi bilo opravičevalo tako govorjenje Kamile Theimer, Ravno nasprotno: Ko je gospod Povše izvedel o naklepih Kamile Theimer na njegovo osebo, ji je odločno izjavil,
da je ne bo vzel in da naj ga pusti v miru pre živeti, kar mu je še usojeno živeti.
Dokaz priče: Franc Povše, Gustav Pire in dr. L o v r o Pogačnik.
Nato jc pa Kamila Theimer pisala gospej Erni Krajčcvi — Povšetovi hčerki — noro pismo, v katerem imenovani dami naznanja, da mora njen oče od 1 o ž i t i vse mandate.
Dokaz priče: Franc Povše, gospa Ema Krajčeva, dr. Lovro Pogačnik.
9.	Pri vsem tem je zelo zanimivo, kako sc je različno in protislovno izražala o gospodu poslancu Povšetu. Navedel sem že zgoraj pod 7/f, da ga je enkrat imenovala »prešič«. Potem zopet ga je na-zivala »ein alter Esel«. Potem ga je zopet imenovala »staro klepetuljo« (>einc alte Klatschbase«) nadalje da jc »dvojezičen« (»doppelziingig«) in da igra »eine erbarmlichc Rolle«. Obratno ga jc pa zopet hvalila: »da ji je zelo simpatičen, da je silno blag in dober človek« itd. Tudi jc poudarjala, da jc duševno in telesno mnogo bolj krepak in mlad, odkar mu jc umrla pokojna soproga, ki da ga jc zelo trdo komandirala, celo polovico poslanskih dijet da ji je moral točno vsakokrat odrajtovati! Tudi je Kamila Theimer enemu pripovedovala, da jo sili državni poslanec dr. Krek, naj poroči iz političnih vzrokov poslanca Povšcta, da sc pa ona v to ne poda — potem pa zopet zahtevala, da ji mora dr. Krek preskrbeti Povšcta za moža. Enkrat je pravila, da bi Povšcta rada vzela, čc bi jo le hotel, — pa jc noče. Drugič pa zopet, da jo Povše takoj vzame, čc ga ona lc hoče itd. Tudi je poudarjala (vedno v zvezi s poslancem Povšetom), da si jc ona v svesti svojih »zaslug za deželo« in da bi bila gotovo prav dobra deželna mati«. Skratka: Enkrat jc Povšcta psovala, drugič hvalila. Enkrat ga je odklanjala, drugič hrepenela po njem in tretjič ga jc kategorično zahtevala. Tudi je povrh šc včasih pretila, da sc bo maščevala, čc ga nc dobi in čc on ne postane deželni glavar in ona ž njim glavarica!
Dokaz priče: Cecilija Krek, S. Lidvina Purgaj, S. Izabela Gosak, dr. Lovro Pogačnik, dr. Evgen Lampe,
Nora pisma Kamile Theimer.
10.	V neposredni zvezi z brezuspešnimi naskoki na Povšetovo roko in deželno glavarstvo so nora pisma, s katerimi jc Kamila Theimer bombardirala razne odlične osebe v Ljubljani. Omenil sem že zgoraj noro pismo gospej Erni Krajčcvi, kjer je zahtevala odložitev mandatov poslanca Povšcta. Gospej deželni glavarici jc pa pisala pismo z dns 23. aprila 1913. Na čelu tega pisma stoji sledeča k»nfuzna, docela izmišljena trditev: »Ich erfahre soeben zu meinem allcrhochstcn Erstauncn, dafJ gestern Dr. Pogačnik im Auftragc Ihres Hcrrn Gc-mahls bei Herrn Povše war, um ihn zu fragen, ob er die Absichl hege, mich zu heiraten.« To jc goli izrodek bolne fantazije, gola izmišljotina. »Pseudologia fantastica«! Vse do pičicc neresnično.
Dokaz priči: Dr. Lovro Pogačnik, Franc Povše.
Dr. Pogačnik jc bil sam dobil od Kamile Theimer noro pismo, v kojem jc stalo, da ona zahteva zase in za poslanca Povšcta s a t i s f a k -cijo in žuga s konsekvencami. Ker se je dr. Pogačniku silno neumno zdelo, da zahteva Kamila Theimer satisfakcijo tudi za Povšeta, je šel h gospodu Povšetu vprašat, zakaj da Kamila Theimer zahteva zanj satisfakcijo in kakšno satisfakcijo da ima o n dobiti. Na to mu je poslanec Povše odgovoril, da ona nima nobene pravice, zahtevati zanj kako satisfakcijo. Bil jc zelo hud, kako sc jc Kamila Theimer drznila, zahtevati »zadoščenje« v njegovem imenu.
Dokaz priči: Franc Povše in dr. Lovro Pogačnik.
11. Nadaljna nora pisma je pisala Kamila Theimer deželnemu odborniku dr. Lampetu. V pismu z dne 4. aprila 1913 mu piše doslovno:
»Was ich mich noch vor 14 Tagcn fanatiseh weigerte, bin ich h c u t e bcrcit zu tun: Povše zu heiraten. Obzwar cr nun Alles vveiC, will cr seltsamerW?ise noch und ich glaube beinahe jctzt noch m e h r a 1 s f r ii h c r.«
Dokaz priča: Dr. Evgen Lampe.
Ponudil sem že zgoraj dokaz, da g. poslanec Povše nc le, da ni pritrdil njenim željam, marveč nasprotno ji jc izjavil precizno, da jc nc vzame. Sploh ni poslanec Povše storil ničesar — ne direktno, ne indirektno — kar bi njo opravičevalo k trditvi, da je pripravljen jo poročiti. Tako tudi ona ni prišla v položaj »braniti se« ali celo »fanatično braniti sc«, vzeti ga. Vse to je prost produkt njene bolne domišljije.
Dokaz priča: Franc Povše.
V istem pismu piše Kamila Theimer glede na namišljeni zakon s Povšetom: »Die Anvvartschaft der Nachfolger Šusteršič zu werdcn, soli mein Brautgeschenk sein!« — Nadalje: »Ich glaube nicht, daB Povše vor Erna ein Geheimnis halt und wenn sie mir auch heute auDerst zuvorkommcnd bc-gegnet, schlieBlich wissen kann man nie. A u f dem glatten Parkctt eines Minister-
pašniki. in gozdovi. Med temi veleposestniki zemlje so dalje še krona, mestna občina, dobrodelne ustanove pa anglikanska cerkev.
Da si bodo čitatelji mogli vsaj malo predstavljati, kako je tukaj zastopano bogastvo, naj navedemo nekaj prav zanimivih podatkov o teh veleposestnikih, ki so posnete po angleškem mesečniku »Pall Mali Magazine« (febr. štev.).
Med najbogatejšimi londonskimi veleposestniki je vojvoda Westminster-ski s svojimi posestvi Belgravia, Gross-venor in Milbank, ki so najbolj vrednostna posestva na svetu. Na njih stoje najbogatejši in najodličnejši deli londonskega mesta, katoliška katedrala, veliki kolodvor Victoria itd. in njihova vrednost se ceni na več milijonov funtov šterlingov (1 funt št. = 24 K).
Drugi tak, a precej manjši bogataš je grof Portman njegovo posestvo meri le okrog 120 hektarrov, a na njem stoji nad 2000 hiš v najbogatejših ulicah. Leta 1888 je poteklo 1786 najemnin in pri tej priliki jc grof Portman vtaknil svojih 1,250.000 funtov šterlingov v žep. Posestvo prof a Howarda de Waldena nese poldrugi milijon funtov najemšči-ie na leto.
Med temi veleposestniki jc poseli ;io omeniti vojvoda Bedfordski, na kolega zemlji stoji med drugim British Museum pa London Universcty College. Koliko ie to, lc kakih 47 hektarov vc- i
liko posestvo vredno, si more čitatelj predstavljati na podlagi dejstva, da znaša vrednost nekaterih posameznih njegovih hektarov svojih 63.000 funtov šterlingov ali poldrugi milijon kron. Na njem stoje nepregledne vrste boljših stanovanjskih hiš z visokimi in vedno rastočimi najemščinami. Vojvodov zastopnik ima pravico priti vsak trenutek v hišo ter zaukazati na stroške najemnika vsakojake poprave, ki sc mu zde potrebne. Bedfordi sc ponašajo, da večjidel vsega njihovega posestva zavzemajo parki in vrtovi ter da v hišah, zgrajenih na njihovih zemljiščih, le prav malo revnih ljudi stanuje.
Bedfordi imajo še eno posestvo, ki je sicer njihovo najmanjše, a jako pomenljivo zanje. Na njem namreč stoji ogromna londonska tržnica Covcnt Garden Market. Dodatno k običajni najemščini ima vojvoda pravico pobirati tržnino od zelenjave, sadja in cvetlic, pa od voz, ki clovažajo tako blago v tržnico. Tako n. pr. morajo trgovci plačati od vsakega rešeta. (neka mera) črešenj pol penija = 5 vinarjev, od dvajset tucatov šopov (čitatelji naj sc ne strašijo preveč angleških mer!) korenja poldrugi šiling = 1 K 80 h, od zaboja pomaranč 2 penija = 20 h itd. Na milijone in milijone zabojev različne zelenjave prihaja leto za letom na ta trg in od vsakega zaboja je plačati od pol do štirih penijev (od 5 do 80 h),
Vse skupaj — to nekaj *:iese, menda.
Ti veleposestniki so imeli do najnovejših časov prav čudne predpravi-cc. Njihova namreč ni le zemlja, na kateri hiše stoje, ampak tudi vse ulicc in trgi med hišami njihovega zemljišča. In tako so imeli šc nedavno pravico zagraditi razne njihove ulice ter jih zapirati ob ranih in za ljudstvo nerodnih urah — samo zato, da bi pokazali, da so oni gospodarji. Povrh tega je bilo videti čudne biriče po ulicah, ki so zavračali rapc ali pozne vozove in celo pešce.
Take srednjeveške razmere naravno onemogočujejo vsak napredek in so tudi vse prej nego patrijarhalnc. Drugod po svetu se uspešno poganjajo za mnogovrstne socialne probleme, ki se tičejo med drugim tudi sličnih zadev; pri nas sc odpravlja — kali? — goriško kolonstvo, in celo v Bosni se opra-ščajo kmetje od begov, na Angleškem se sc za podobne kričeče razmere — našteto jc le majhen del — nc zmenijo. Anglež je napol omamljen od velikosti in slave Angleške, pa — živi. Geslo, ki !'c lastno anglosaškemu plemenu: »Človek živi lc enkrat, zalo uživaj!« vzpodbuja te ljudi na eni strani k nam neznani podjetnosti in žilavosti, na drugi pa jim narkotizira in mrtvi duha, da misli, da bo za danes vedno sledil enaki jutri.
hotcls w a r c ich nicht am P 1 a t z — — aber eine gute Landesmutter ware ich, die zwar nicht representieren konnte, aber cin llcrz fiir das Volk, sein Volk h a t t e.«
In konečno še: »Ich habc aber die Erapfin-dung, daB cin guter Gott mir den Wcg zu lhnen wies. Sie vverden die vcrvvorrenen Fiiden zum Besten Aller losen.« — Take blaznosti jc pisala Kamila Theimer dne 4. aprila t. 1.
Dokaz priča: Dr. Evgen Lampe.
Nadaljno pismo Kamile Theimer dr. Lampetu je datirano od 9. aprila 1913. Začne sc s stavkom: "Bitte, glauben Sie nicht, daB ich Sie mit Bricfen boinbardieren will...« Nadalje: »Mir graut in der Friih vor dem Tag, am Abcnd vor der Nacht noch mehr.« Nadalje: »Ich gestehe cs ehrlich, ich bin am Endc meiner Krafte und lange halte ich dieses Leben nichl mehr aus.« — Tudi razlaga v tem pismu, da jc njena narava taka, da vse vzame »grozno tragično«.
Dokaz priča: Dr. Evgen Lampe.
Tretje pismo Kainilc Theimer d r, L a m p e t u z dne 22. aprila 1913. Tu zopet poudarja, da ostane pri zahtevi zadoščenja zase in za Povšcta, — drugače da bo šla k liberalnim listom! Za Povšeta zahteva obvezno izjavo poslanca dr. Kreka, da jc Povše njegov kandidat kot naslednik dr. Šusteršiča, in siccr to pot »brez ozira na njeno osebo«! Nadalje v tem pismu naznanja, da se jc preskrbela z vsem potrebnim za samoumor in da ji ni na ničemur in nikomur na tem svetu kaj ležeče! Tudi poudarja, da gredo njena potrpežljivost pa tudi njene fizične in duševne moči h koncu, »Es ist alles vorbereitet und ich brauche nur dic Luntc an die Ziindschnur zu legen, damit das vollc PulvcrfaB cxplodiert.« To je njena pretnja, čc nc dobi ona s Povšetom »zadoščenja«.
Dokaz priča: Dr. Evgen Lampe,
Zad nje pismo Kamile Theimer dr, Lampetu jc datirano od 29. aprila 1913. Tam piše med drugim: »Auf dic Schweinerei von Šusteršič mit dem Seminar vcrlangc ich seinc sofortige Bcseitigung, sonst schaffc ich mir mein Rccht auf cigenc Faust.« — Docela nori stavek, brez vsake podlage, ker »svinjarija s seminarjem«, o kateri piše, eksistira izključno v bolni fantaziji Kamile Theimer, drugod nikjer.
Potem pa pride sledeči blazni odstavek: »Beziiglich des Modus meiner Auscinandersetzung mit Krek habc ich mit Povše folgendes und zwar in Gegcnvvarl von Pire verabredet. Er kommt mit Krek zwischen dem 5.—8. Mai zu mir nach Wien wohin ich morgen Abend fahre. Ich rede zuerst mit Krek allein, wiihrcddcsscn ivartet Povše neben-an in der Kirche oder im Kaffeehaus und Povše kommt dann nur z u r A p o t h c o s e (!l) Povše h a t sich dazu ehrenivortlicb mil Handschlag vor Pire verpflich t c t.«
Dokaz priča: Dr. Evgen Lampe
Kar pripoveduje Kamila Theimer o dogovoru s Povšetom, da bo prišel k »apoteozi«, da se jc lo obvezal s častno besedo itd. — je vse gola iz mišljotina.
Dokaz priči: Franc Povše in Gu> stav Pire.
V istem pismu žuga Kamila Theimer z najsrditejšim bojem zoper celo S. L. S., če sc njene želje nc izpolnijo in pristavlja: »Das Recht ist auf meiner Seitc und so gutmutig ich bin, wenn mar mich in Ruhc lasst, so ftihre ich eine gute Klinge, wenn gereizt, und meine Hiebe pflegen an der empfindlichsten Slcllen zu treffen.«
Dokaz priča; Dr. Evgen Lampe
12.	Radi »samomorilnega poizkusa«, ki jc na< veden v moji prvi inkriminirani notici, naj šc na-vedem sledeče:
Ta navedba jc rezultat različnih dejstev.
a)	odstavka o pripravah za samoumor 51 pismu dr. Lampetu;
b)	sledeča dogodka: Nekega dne je Kamila Th čimer sprejela v Marijanišču v navzočnosti poslanca Povšcta pismo, katero jo je očividno silna razburilo. Nato je dalje časa (četrt do pol ure) s Povšetom med štirimi očmi konferirala. Po tem pogovoru je poslanec Povše opozoril sestro prednico, naj pazi podnevi in ponoči na Kamilo Theimer, da si nc bo kaj naredila. Kamila Theimer mu je bila namreč razkrila samomorilen namen.
Dokaz priče: Franc Povše, S. Lidvina Purgaj in S. Izabela Gosak.
c)	Nato jc pisala Kamila Theimer gospodični Ceciliji Krek, da sc ima (Theimer) zahvaliti Povšetu, da jc še pri življenju.
Dokaz priča: Cccilij a Krek,
Iz teh fakt — ki niso ostala tajna — je nastala novica in sc razširila po Ljubljani, da jc Kamila Theimer izvršila samomorilni poizkus. Novica jc imela tedaj trdno realno podlago.
13.	Glede druge inkriminirane nolicc: »Prizor, vreden Ccrvantcsovcga peresa«, navajam sledeče: Priča tega prizora je poslanec Povše, ki jc to takoj šc isti dan pripovc-

»Oho, Pepe, kua pa jo iz taba, de se tku kisi držiš. Punavad sc zmeri fi-del?« naguvuru me jc gespud dohtar Šlampergar, ke sma se srečala tam bliz deželnga dvorca u Šternalet.
»Nč na vem, kua more tu bt. Snufc, sm sc ulegu čist zdrou v pojstla. Ke pa nism biu še pusebn zaspan, sm uzcu pa en letnk »Zguna« u roka in sm začeti brat pesnica ud Mojcslava Vulcta, de b loži zaspau. Kumi pa preberem ena, dve pesnice, me pa zčne šraufat pu trebuh, kokr de b kašnga mudrasa dol pužeru. Ud bulečin sni tku tulu, de sa usi susedi skp pulctel. Ke sm spiu en pisker taužentrož. ke m jh jc je su-
Poroča g. vitez Pogačnik i. dr. Somišljeniki! Zaradi važnosti shoda vsi na shod! Pokažimo se zopet!
Itto sporazuma z Rusijo!
Po slabotnih poizkusih sedaj na Balkanu nastali položaj označiti kot poraz ruske diplomacije, so danes tudi že nekateri dunajski listi prišli do spoznanja, da je res ravno narobe. Grof Berchtold sc jc zdaj, ko je vse svoje karte stavil na Bulgarijo, ravnotako uračunal, kakor takrat, ko je veroval v zmago Turčije.
Ko je Rusija skušala doseči potom peterburške konference balkanskih ministrskih predsednikov mirno poravnavo spora med zavezniki, je grof Berchtold takoj posegel vmes in označil vsako posredovanje, ki bi imelo značaj protektorata in bi ne odgovarjalo svobodi samodločevanja Balkan-cev, za neumestno. Ako hočejo balkanske države svoj spor z mečem rešiti, naj ga; tega jim nihče ne sme braniti. To je bilo naslovljeno na adreso Rusije, ki je bila Bulgariji zapretila, da ne ostane nevtralna, ako vojsko izove.
Rusija je zdaj začela svojo igro v Bukareštu. Prepričala jc Rumuinijo, da bi Velika Bulgari j a tudi njo ogrože-vala, in jo opozorila na to, da bi vojska z zavezniki dala njej povrh tudi priložnost korigirati svojo mejo, kar se ji preje ni bilo posrečilo. Ta poteza Sa-zonova je bila mojstrska, ker je s tem paraliziral vsako nadaljnje poseganje Berchtolda v balkanske dogodke. Srce grofa Berchtolda je bilo namreč zdaj razdeljeno: ena polovica Bulgariji, druga Rumuniji. S tem pa ni ustregel ne eni ne drugi, ker so interesi obeh bili v tem slučaju diametralno nasprotni. Biti na strani Bulgarije pomeni biti proti Srbiji, Grčiji in Rumniji; se zavzeti za Rumunijo, pomeni biti skunaj s Srbijo in Grčijo proti Bulgariji; srednja pot jc tu nemogoča in kdor bi skušal tu obe stranki enako ljubiti, bi postal smešen. To jc grof Berchtold tudi uvidel in zdaj razglaša, da je Avstro-Ogrska s celim srcem za Rumunijo. Dr. Daneva pa dunajsko časopisje napada. Tako se obrača veter tam gori.
Rumunija pa, kakor je videti, Bulgarije ne namerava preveč ostriči. Zasedla bo črto Turkaja-Balčik, več pa po vsej priliki ne. Značilno je, da Bul-garija svojega poslanika iz Bukarešta ni odpoklicala. Glavno, za čemer Rumunija gre, je, da bo imela pri razdelitvi evropske Turčije med zavezniki besedo. To pa je Rusija najbrže tudi v prvi vrsti hotela. Če zdaj vse balkanske državnike spravi v Peterburg — o čemer se že zopet govori — bo to, kar je že izpočetka hotela, v še večji meri dosegla.
Tam, kjer imajo najboljši nos za to, kako se politični položaj utegne razviti, v Londonu, pišejo danes, da Avstro-Ogrska stori najbolj pametno, če se skuša zdaj z Rusijo sporazumeti. Po vsem, kar se je zgodilo, je ta pot res tudi edina, ki ostane. Zakaj Rusija bo, ako grof Berchtold ne najde poti do Sazonova, brez vsakega dvoma skušala konfliktna vprašanja med balkan-i skimi državami rešiti tako, da Avstro-Ogrski ne bo v korist. Mi bi se mogli temu upreti, če bi bila trozveza bolj
solidarna nego je. Vsi pa vemo, da se Berolin vedno bolj od nas odmika in značilno je, da rusofilne vesti razen iz Pariza prihajajo najbolj iz Berolina. Iz Berolina se nam je tudi svetovalo, naj ne stavimo vseh kart na Bulgarijo, ampak rajši podamo roko Srbiji, ki je z ozirom na narodnostne razmere v Avstriji za nas veliko bolj važna. Avstrijski narodi bi bili grofu Berchtoldu zelo hvale:*ni, če bi se mu posrečilo se z Rusijo spoprijazniti, da enkrat neha ta nervoznost, ki tlači državo in ubija njeno gospodarstvo.
XXX UMIKANJE BULGARSKE ARMADE.
Belgrad, 11. julija. Po oficielnem poročilu iz Skoplja so se vojaške operacije na ozemlju srbskega kraljestva končale s popolno zmago srbske armade na vseh bojnih črtah. Bulgarske armade, ki jim poveljujejo generali Kovačev, Ivanov in Kutinčev, so bile popolnoma poražene in v neredu beže v domovino.
Atene, 11. julija. »Agence d'Ath(S nes« poroča: Po bitki pri Strumici se je koncentriralo 44 bulgarskih bataljonov pri Demir Hisarju, kjer so se ostanki bolgarske armade iz Kilkiša združili. Bulgari so zasedli griče pri Vedri-.ni na desnem pregu reke. Grki so napadli desno sovražnikovo krilo in ga prignali do Kossiliska. Prodiranje grške pehote so pa ustavili bulgarski ob-i legovalni topovi, iz katerih se devet kilometrov daleč strelja. Boj se je neodločen prekinil. Ponoči je pričeia grškaj artiljerija prodirati in zopet napadati. Zjutraj je izgnala grška pehota Bulgare iz Vedrina iji jih vrgla čez levi breg reke Strimon. Grki so zasledovali sovražnika, ki je na begu veliko plena izgubil. Ko jc bila bitka pri Demir Hisarju, so znatni bulgarski oddelki, ki so prišli od Štipa, prodirali proti Petriču in čez Strumico. Grške divizije so napadle te oddelke in jih razkropile. Grška armada stoji zdaj v fronti nasproti poraženi armadi generala Ivanova, a tudi nasproti IV. bulgarski armadi, ki je odšla iz Štipa intaktna (?), katero tudi Grki zasledujejo. Včeraj popoldne se je ar-madna skupina generala Mamusoyan-ka zasedla Demir Hissar. Sovražnik se je ob 7. uri zvečer umakfiil. Ena bul-garska kolona, ki je došla iz Štipa, jo bila razkropljena in je 19 topov pustila na cedilu. Neki drugi bulgarski oddelek, ki se je hotel skozi Petrič pomikati, je bil od ene grške divizije vržen nazaj in je izgubil 15 topov. Bulgarska deruta je popolna.
Atene, 11. julija. »Hestia« piše: Po bitki pri Kočani se je bulgarska armada razdelila v dva dela in se je proti jugu umikala ter se poizkušala izogniti nevarnosti, ki ji je grozila vsled prodiranja Grkov. Bulgari so se izkušali umakniti na bulgarski teritorij deloma skozi Strumico, deloma proti Pej-čevu. Ta bulgarska armada .je tako za-gvordena mod Grki in Srbi. Utrjeni točki Pejčevo in Petrič ležita ob črti. ki vodi v Sofijo.
Solun, 11. julija. Brzojavka iz grškega glavnega stana poroča, da so Grki vrgli eno bolgarsko kolono, ki je hotela skozi Petrič korakati, nazaj. Grki so 15 topov zarubili. Pri Strumici je bilo 700 Bulgarov vjetili.
Joval državnima poslanccma Francu Jakliču in Francu Demšarju.
Dokaz priče: Franc P o v š e ; Franc Jaklič, državni poslanec v Dobrcpoljah; Franc D e m S a r, državni poslanec v Selcih pri Škofji Loki.
Drugi dan je pripovedoval poslanec ^Jaklič to novico članu našega uredništva, nakar sem sestavil inkriminirano notico.
Dokaz priča: Franc Jaklič.
14.	Kar se tiče slednjič tretje inkriminovane ftotice: »Pseudologia fantastica histerične ženske«, omenjam kratko sledeče:
Da je »Pseudologia fantastica« pri Kamili fheimer dana, sem zadostno dokazal. Kar se pa tiče vsebine te moje notice, je vsakemu jasno, da se ista ne obrača proti Kamili Theimer, temveč proti nekaterim meni neznanim osebam v liberalni stranki. To jc zgolj polemična notica zoper nasprotno politično stranko. Kainile Theimer pa to prav nič ne briga.
15.	Slednjič stavim še en odločilen dokazni predlog.
Z zvedenci-psihijatri dokažem, da je Kamila Theimer v resnici blazna, da je njeno obnašanje patološko in da spada ta oseba v sanatorij. Izvedenci naj se zaslišijo potem, ko bode dovršeno dokazovanje s pričami, da si morejo psihijatri ustvariti popolno objektivno sliko obnašanja te ženske, vseh njenih psihičnih svojstev, pa tudi njene preteklosti. Tudi predlagam, da sc potem da izvedencem-psihijatrom zadostna prilika, da Karailo Theimer tudi neposredno temeljito opazujejo, predno izreko svojo sodbo,
Konečno izrekam
predlog, £a se vsi ti ponudeni dokazi izvedejo.
V Ljubljani, dne 10. julija 1913.
jeseniške novice.
j Še nekaj podrobnosti o lepi nedeljski slavnosti ob polaganju temeljnega kamna za novo šolo bi pristavili, ker bodo gotovo zanimale naše čitatc-lje. Po blagoslovi j efnju temeljnega kamna udari župnik Skubic na kamen z besedami: »Sv. Ciril in Metod, ču-vajta mladino, ki bo pohajala v to šolo, da ostane katoliška in slovenska!« G. okrajni glavar Žujpnek govori: »Stoj trclno, neomajno, kot temelj, skala, šoli tej vsikdar! Brani, pospešuj prosveto in prospeh ljudstva ožje domovine kranjske in mogočne širne Avstrije!« Udarec g. viteza Pogačnika spremlja želja: »Kamen! Bodi stoletna priča napredka Gorenjcev! Naprej zastava Slave!« G. poslanec Pibcr vošči: »Mladina, ki boš zapustila to šolo, ohratti najlepše ideale, sveto vero in jezik slovenski!« Vrstili so se še občinski odborniki in šolski svet, vsak s svojo željo. Dal Bog. da se izpolnijo! — Tujci, ki so se vozili v vlakih mimo okrašenega stavbišča, so se divili idealnosti jeseniškega ljudstva, domači liberalci pa so se pripravljali za — ples na »pošti«, ki je bila poleg treh drugih liberalnih hiš brez zastave!
j Listina, ki so jo vzidali v temeljni kamen, se glasi: »V letu 1913. našega odrešenja, ko sc jc praznovala 16001etnica cerkvene prostosti po milanskem ediktu cesarja Konstantina Vel., in se jc obhajalo v ta spomin izredno sveto leto, in sicer 6. julija, na nedeljo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda; ko je 10. leto vladal sv. katoliško Cerkev papež Pij X., in ko je 16. leto vodil ljubljansko škofijo škof dr. Anton Boiaventura Jeglič, in jc bil v Radovljici častni kanonik Janez Novak za dekana, in je jeseniško župnijo oskrboval 5. leto župnik Anton Skubic, čegar kaplana sta bila Frančišek Ko-gej in Matej Zbontar; ko je avstrijsko cesarstvo vladal 65. leto cesar Franči-
seduka hitr skuhala, m je mal udlegl; al prou dobr se šc dons na pučutm. Tku sm švoh, de se m kar nuge tresc-ja in kumi nuge prestaulam.
»Ja, tok je pa tu le res, kar sm slišu.«
»Kua sa slišal? Al, dc sm jest bu-fan?«
»Ne tist; al ene par se m j h je že prtužil, de sc nč kcj clobr na pučutja, kedr bereja kašna pesmea ud Mojesla-va Vuleta. Tu d men je blu mal pred novem letam tku slab, de sm mislu, da m že ta zadna ura bije. Pa nism vedu, ud kua tu pride. Jest sm mislu, de sm kej prestanga al pa pugrctga je-du. Kdu b s pa mislu, de sa Vuletuve pesmee tku za želode škudlivc! Sej jest velik prenesem,tu m žihr verjameš; al kedr dubim ud Veleta kej štofa za »Iblansk Zgun«, me pa skor useli za ene dva al tri dni u pojstla puluži. Tu je ja hujš, ket strpenc gobe. Men druz-ga na kaže, kokr de »Zgun« na kou ubesem, če ne me znaja Vuletuve pesm še s časam ukul prnest. In učaseh t jh pošle kar za en zvrhan koš, pol s pa pumagi! Zdej če jh preč vržeš, je ena velika zamera ina useli konceh in kra-jeh, ke tak gespudi, kc sa štederal, kokr prauja akedemija, s domešljuje-ja, de morja use znat in de sam uni usi prou in dobr nardeja; tku, de se nam jest prou nč čudu. če se uja začel kar naenkat čez tu gor držat, de šir-Stari čeule delaja, ke nimaja, akade-
šek Jožef I., deželni predsednik kranjski pa je bil baron Božidar Schwarz, deželni glavar pa dr. Ivan šusteršič, okrajni glavar v Radovljici pa Franc Župnek; ko je občini Jcscnice načelo-val župan Anton Čebulj z odborniki: (sledijo imena vseh odbornikov); ko je kraj lemu šolskemu svetu na Jesenicah predsedoval župnik Anton Skubic, člani krajnega šolskega sveta pa so bili: (sledijo imena); ko je jeseniško šolo vodil nadučitelj Josip Secllak z učiteljskim osobjem: (sledijo imena); ko jc bil državni poslanec Josip vitez Pogačnik iz Podnarta, deželna poslanca pa sta bila isti Josip vitez Pogačnik in Janez Piber, župnik v Gorjah; ko je železno tovarno na Savi vodil Avgust Trappen z 2000 delavci; ko se je ravnokar na Balkanu odbila vojska Jugoslovanov kroti Turčiji z zmago križa nad polumesecem, in je bila po vsej Evropi denarna kriza in draginja; ko je v kranjski deželi in jeseniški občimi bila na površju slovenska ljudska stranka, ki stoji na katoliški in slovenski podlagi; — sc je položil in blagoslovil ta temeljni kamen za novo slovensko ljudsko, obrtno in gospodinjsko šolo na Jesenicah, za katero jc trajal boj okrog 19 let, in za katero jc napravil načrte arhitekt Rudolf Petz iz Ljubljane, zidala pa sta jo Albert Valli z Jesenic in Mihael Regovec s Save. V korist jeseniškemu ljudstvu, ki je slovensko in katoliško, naj se nad tem kamnom dviga nova šola, naj raste in cvete! — Ker pa priznavamo, da »ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo; ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čujc, kdor ga varuje« (Ps. 126, L), prosimo Boga, Najvišjega in Vsemogočnega, preblaženo Devico Marijo in farnega patrona sv. Lenart^, da stavbo, zidano na tem kamnu, ču-jejo in varujejo! — V znak historične dobe smo priložili avstrijske novce, in sicer en zlat za 20 kron, ki ga je iz veselja nad novozačeto stavbo daroval tovarniški delavec Melhijor Oblak; en zlat za 10 kron, ki ga je darovala prejšnjega žena Marija Oblak; ter novce za 5 kron, za 2 kroni, za 1 krono, za 20 vinarjev, za 10 vinarjev, za 2 vinarja in za 1 vinar. — Bog okrani, Bop: obvari nam cesarja, Avstrijo!« — Pri tem so počili streli, godba je zaigrala avstrijsko himno.
j Veselica »Slovenske Straže«^ ki
sc je vršila popoldne, je bila nad vse izborna. Preveč bi jih morali imenovati, ako bi se hoteli vsakemu posebej zahvaliti za požrtvovalno sodelovanje. Ne smemo pa pozabiti ge Vallijeve,. ki je tako bogato preskrbela paviljon za mrzla jedila, ge Savinškove, tajnika Potrato, gospa in gospodičen prodajalk itd. Vsem naj bo za plačilo zavest, da so »Slovenski Straži« pripomogli tudi do lepega gmotnega dohodka. — Zvečer so rakete govorile, da je bil na Jesenicah slovesen dan, dva zrakoplova pa sta nesla čez Karavanke pozdrave koroškim bratom, naznanjajoč, da se jc ta dan postavila na Jesenicah podlaga za slovensko šolo, to čuvajnico »Slovenske Straže« z lepim spominom za obmejne brate
j Shod. Jutri v nedeljo popoldne ob pol 4. uri priredi politično društvo krščansko socialnega delavstva politični shod v Delavskem Domu na Savi.
mičneh študi. Jest? t druzga na rečem, Pepe, kokr tula: Stritar je reku:
Narhujši useh je bulečin
u nesreči srečneli clni spumin!
Jest pa pravem:
Narveč trpi člouk takrat, kedr more take pesm brat!«
»Dobr sa puvedal! Kokr vidm, znaja tucl uni pesm delat, pa še take, de me prou nč pu trebuh na kole, ke sa ni ja puveclal.«
»Ni hudiman; sej sm jest tud aka-demičn pudkuvan!«
»A tku! Lej no, sej res. Mejčkn je mankal, de nism na tu čist puzabu. Kaj pa, če b jest enkat ena pesmea na-redu! A b bla tu kašna nasreča?«
»Buli na przaden! Kej tacga pa ne-kar na. reskeri! Če dubi Vulc toja pesm pred uči, te tku razeefedra, de nau koščka na teb celga ustal. Kua pa mi-sleš? Ti pa pesm delat! Buh pumagi, kam je že svet zdej pršou! Toja naloga je ja Ivudeluga bika kumaniderat...«
»Pa kašnga druzga tud; tu je že res! Al Gregorčič jc reku:
Doužan ni sam, kar veleva mu stan, kar more, tu mož je sturit doužan!«
»Ja, ja, Gregorčič! Gregorčič je živu na kmeteh in ni puznou žeuleiua u
mest. Če b Gregorčič živui u mest, b nekol kej tacga na reku, ampak b reku:
Kdur gmah če lep met pred ldmi,
nej pridn kima, pa mouči!«
»Že mugoče, al jest pa pravem:
Jest delam holt tu, za kar dar m je dau Buh;
če kermu tu prou ni, nej piše me
v uh!«
»Tu diši pa že pu rebcljonc! Use čluveške pustave čš narobe ubrnt. Pu našeh pustavah nej ustane šuštar pr sojmo kupite. Ivulk b iz tem lohka pr-šparu ldem bulečin; in jest b biu tud dons lepu zdrou, če b se na mogu » iuč iz tistem negavem pesmem zagiftat.«
»Dupuvej mu, če mu morš! On je holt trclnga prepričajna, de je Pegaz — veš, tu je tak kojn, al pa kubila, ke ma fluge in kc ga pesnki učaseh zajahaja — nalaš zajnga usedlan. In ud tega prepričajna ga na uzraveš, če b ga prou iz usem žaubam namazu, kokr guspu-dične Kamile na prprauš du prepričajna, de se trava na striže, ampak kusi.«
»Kuku pa pride Kamilca tle umes? Ona ja na martra Idi iz pesmam, kukr Vule....«
»Jh pa iz proza; sej je use glih!«
»No, ampak vesele maja pa le lebc-raloi use glih iz nenem pisajnam, i-/ Vuletuve pisajnam pa gvišn ne.«
»Nekar na verjem, Pepe! Jest pa dobr vem, de sa marskašnmo leberal-nem prvakari hlačee treseja pred tisto Kamilčino j aro kačo in steklem použam, in vest ga zapeče tku, de b lohka fajfa per ne pržgau. A misleš, de je pr lebe-ralceh res use tku gladku, kokr se kaže na zuni. U jej!«
»Tist jest sam vem. No, pa kar se tega am tiče, sc jm ni treba pusebn bat. Ženske sa scer pousod precej klepeta-vaste, al tku ket sa Duničanke, jh pa spet hmal na dubiš. Če pr nas kašn žensk kej spudleti, sc mal zjoka in na-cmer, pol pa lepu pučas puzab in začne drge iskat kašne tulažbe. Duničanke sa pa u tem uzire drgačne, kokr vidm in u takmu slučaje grizeja tulk časa ukul sebe, de s use zube pulohija; čš. sej maja zobozdrauniki druge.«
»Pardon, Pepe! Take, kokr ti prauš, sa sani tiste Duničtf.ike, ke sa že bi uleteh. O, ta mlade Duničanke sa fletne in pulileune, de t kar iz roke je-ja, kokr škrjanki pud Tibuli. Ta stare sa pa pousod glih. Veš, kedr začne čluvek že voda u grl tečt, se holt pu-primc usakc bilke; zatu j m ni za za-mert, če zruguvilja, kedr sc jm usi štrik putrgaja.«
»Pa nej ruguvilja zavle mene. Men tu tku nč am na gre. Men gre zdej sam Vule pu glau, ke m jo take bulečine prouzroču.«
»Eh, pust Vuleta; zavla nega ni uredn, de b se jezlu al pa. grimu en
Boltatu Pene iz Kudeluga.
Dunaj, 11. julija. »Militarische Rundschau« poroča: Večji del bulgarske armade se nahaja zdaj v prostoru vzhodno od Krive Palanke in med Pcj-čevom. Odelki glavne armade so se odposlali proti jugu, da pomagajo Iva-novu, da ga Grki ne porazijo popolnoma. Ivanov ni vjet. Tudi ni res, da bi bil car Ferdinand bolan.
Belgrad, 11. julija. Po zasebnih poročilih se je popolnoma izjalovila misija Sandanskega revoltirati Albance. Albanci nočejo pričeti vojske proti Srbom, marveč se veliko Albancev javi prostovljno za vstop v vojsko proti Bulgarom.
XXX
RUSKO POSREDOVANJE.
Pariz, 11. julija. Rusija nastopi z mc-diacijo v Atenah in v Belgradu danes.
Peterburg, 11, julija. Rusija je kategorično pozvala Bulgarijo in Srbijo, naj vojne operacije prekineta, Bulgarija je izjavila, da je za to pripravljena.
Cetinje, 11. julija. Zastopnik Rusije je pri vladi posredoval, naj se sovražnosti proti Bulgariji prekinejo in naj se takoj ugotove pogoji za takojšnji mir. Zunanji minister Plamenac je izjavil, da definitivno odgovori, ko se sporazume s srbsko in grško vlado.
Belgrad, 11. julija. Glede na bulgarske korake za posredovanje inozemstva zastopajo srbski krogi stališče, da se more z ozirom na položaj na bojišču misliti na ustavljenje sovražnosti šele, ko se izvedejo vojaške odredbe, ki so za varnost srbske meje neobhodno potrebne. Srbija bo pa morala takoj, ko napoči primeren trenutek, zahtevati, da se vojujoče se stranke direktno pogajajo, ker ne gre, da bi se vojno stanje, ki traja zdaj predvsem radi bulgarskih interesov že 10 mesecev, še podaljšalo radi dolgotrajnih diplomatičnih pogajanj na negotovo dobo. Če zdaj hoče Bulgarija odkrito mir skleniti, mora zato nastopiti direktno pot, ki je najzanesljivejša in najkrajša.
XXX RUSKI NASVET.
Belgrad, 11. julija. »Samouprava« piše: Rusija je balkanskim državam svetovala, naj sovražnosti ustavijo in začno pogajanja, da se med njimi zopet vpostavi mir in prijateljstvo.
XXX
OPERACIJE ŽE USTAVLJENE?
Pariz, 11. julija. Iz Belgrada poročajo, da je srbska vlada vsled skupnega posredovanja Rusije in Francije sklenila ustaviti vojne operacije proti Bulgarski. Enak ukrep se pričakuje tudi od grške vlade.
XXX ODGOVOR SRBIJE.
Belgrad, 11. julija. Pašič je na posredovanje Rusije poslaniku Hartwigu odgovoril, da se bo sporazumel s svojima zaveznicama.
XXX
KONEC VOJSKE. — ŽRTVE.
Belgrad, 11. julija. Merodajni krogi smatrajo vojsko z Bulgarijo danes za dejansko končano. Tako odločilna vojska v Makedoniji kakor tudi ob staro-srbski meji od včeraj nadalje popolnoma počiva. Desetdnevna vojska je stala državo 35.000 do 40.000 mož. Samo zadnje tri dni je padlo 20.000 mož. Isto-tako visoko cenijo izgube Bulgarov, ki pa utegnejo doseči 50.000 mož.
XXX
AKCIJA RUMUNSKE ARMADE.
Giurgiu ob Donavi, 11. julija. Danes rano zjutraj so se pričele vojne operacije Rumunije proti Bulgariji. Prve čete rumun-ske armade so prekoračile Donavo in okupirale bulgarsko ozemlje. Pripravljali so se za to že dolgo časa. Še nekoliko prej, pred-no se jc oficielno mobilizirala cela rumun-ska armada, so se izvedle velike koncentracije ob Donavi. Glavno silo so ob Donavi tako razvili, da je stalo desno rumun-sko krilo nasproti Ruščuku; donavsko pristanišče Giurgevo pa tvori temelj operacij; levo krilo se jc razvilo pri Črnivodi, središče, podpirano po levem krilu, jc prvo Donavo prekoračilo in jc v naglem maršu Prodiralo ob Donavi, da izvede sunek proti Silislriji, Načrt je bil že dolgo gotov, vse priprave za vpad so bile tako precizno izvedene, da dajo najboljše izpričevalo rumunskemu generalnemu štabu. Cenzura jc postopala drakonično in strogo so izvedli nadzorovanje osebnega prometa v donavskih pristaniščih, vsled česar so bile zakrite vse vojaške priprave. Osebni promet je prenehal neoficiclno žc nekaj dni, ker so vsi vlaki vojake vozili. Danes ponoči so sc pričeli pripravljati na invazijski marš. Levo krilo, ki je že veliko prej pri Črnivodi Donavo prekoračilo, je prekoračilo dopoldne deželno mejo med Bulgarijo in Rumunijo. Operacijsko točko tvori Bal-čik ob Črnem morju. Ob 11. dopoldne so zaprli Donavo pod Oršovo, vse tuje ladje so se morale odpeljati iz operacijske črte. Rumunsko trgovinsko donavsko brodovje se je koncentriralo v pristanišču Giurgiu.
Trije rumunski oklopni monitorji so je krili, Zjutraj so čete, ki so kampirale izven mesta, marširale v mesto in so jih takoj v ladje vkrcali, ki so se nato odpeljale v določeni smeri. Proti 12. so se prve rumunske čete izkrcale v ruščukskem pristanišču. Paralelna akcija, izkrcanje čet in zasedba Silistrije in Turtukaje, se je tudi po sporedu izvedla. Slabe bulgarske posadke se niso nikjer upirale in so jih Rumuni razorožili, ne da bi se bil en strel izstrelil. V Turtukaji, kjer se je nahajalo poveljstvo rumunske armade, stoje trije polki bukareškega ar-madnega zbora. Kavalerija prodira v notranjo deželo. Prve popoldanske ure so Rumuni zasedli bulgarska mesta Silistrijo, Ruščuk, Turtukajo in sedem vasi. Bulgarsko prebivalstvo je popolnoma mirno. Jutri se oficielno proglasi okupacija ali pa aneksija ozemlja, ki so je dozdaj rumunske čete zasedle.
Bukarešt, 11. julija. Silistrija se je zasedla, ne da bi sc bili Bulgari branili. 200 do 300 bulgarskih vojakov se je udalo. Prvi so prijezdili na konjih vojaki 5. lovskega polka v mesto. Bulgarski oddelki so bili brez upora razoroženi. Rumunska armada je vdrla 10 do 15 km na bulgarski teritorij. Rumunsko in mohamedansko prebivalstvo je navdušeno.
XXX
RUMUNSKA NOTA.
Dunaj, 11. julija. Tukajšnje rumunsko poslaništvo objavlja besedilo note, ki jo je izročil rumunski poslanik v Sofiji, Nota slove: Rumunska vlada je pravočasno posvarila bulgarsko vlado, da Rumunija v slučaju spora med balkanskimi državami ne ostane nevtralna. Bulgarska vlada ni na to noto odgovorila, marveč je z nenadnim napadom na Srbe pričela vojsko in dovedla, ne vpoštevajoč mednarodnih pravnih načel, do dejanskega vojnega stanja. Rumunski armadi je zato vlada ukazala, naj v Bulgarijo vkoraka.
XXX BULGARIJA SE NE UPIRA.
Sofija, 10. julija. »Agence telegraphi-que bulgare« poroča: V trenutku, ko je že bilo vse na tem, da se doseže smoter ruskega posredovanja in se spor z orožjem med Bulgarijo, Srbijo in Grško ustavi in ko se je mislilo, da jc na Balkanu mir zagotovljen, jc izročila rumunska vlada v Sofiji noto, v kateri se sklicuje na ta spor in obvešča bulgarsko vlado, da je ukazala rumunski armadi v Bulgarijo vkorakati. Z ozirom na ta položaj je ukazala bulgarska vlada bulgarskim vojaškim oblastem, naj se rumunski armadi ne upirajo. Rumunski poslanik v Sofiji, princ Ghika, zapusti z osobjem poslaništva Sofijo jutri. Posle rumunskega poslaništva prevzame laško poslaništvo.
Bukarešt, 11, julija. Ruski poslanik je obvestil rumunsko vlado, da je bulgarski armadi ukazano, naj ozemlje, ki ga rumunske čete zasedejo, brez boja zapusti.
Bukarešt, II. julija. Bulgarskemu poslaniku Kalinkovu je bulgarska vlada ukazala, naj ostane v Bukareštu.
XXX NAMENI RUMUNIJE SO JASNI.
Pariz, 11. julija. Rumunski poslanik je ministru za zunanje zadeve pojasnil, kakšne namene zasleduje rumunska vlada. Izjavil je, da rumunska armada ne išče vojaških uspehov, ampak intervenira le zato, da uveljavi svoj vpliv na Balkanu in vzdrži ravnotežje. Tudi na razdelitvi evropske Turčije in zlasti pri obmejitvi Makedonije je Rumunija zelo interesirana. — Tukajšnji krogi dvomijo, če se bo peter-burška konferenca še vršila, ampak menijo, da se bo nadomestila z evropsko.
Bukarešt, It. julija. (Oficielno.) Zasc-denje ozemlja Tutrukaja—Balčik se vrši po programu. Rumunija zasleduje s to akcijo dvoje: 1. strategično mejo; 2. da se definitivno stanje na Balkanu ne izvrši brez nje. Rumunija noče uničenja Bulgarije, ampak gre za leni, da se vzdrži ravnotežje.
Bukarešt, 11. julija. Tukajšnje časopisje pozdravlja sklep vlade, vkorakati v Bulgarijo, z zadoščenjem. Splošno se izjavlja, da smatra Rumunija svojo misijo kot čuvajka civilizacijo na Balkanu in hoče s svojim vpadom v Bulgarijo vzdržati na Balkanu mir. (Prvi namen pa je, Bulgare, ki bi bili itak mir sklenili, oropati.)
XXX RUMUNIJA DELA SPORAZUMNO S SRBIJO IN GRČIJO ?
Pariz, 11. julija. »Matin« piše: Ako Bulgarija hitro ne sklene premirja in miru, korakajo rumunske čete še prihodnji teden v Sofijo. Evropski diplomatski krogi s to možnostjo resno računajo. Bulgari se pred Rumuni na celi črti umikajo; sicer jim pa manjka tudi municije. Med Srbijo in Grčijo obstoja pogodba, da držita skupaj, dokler mir ni sklenjen, mogoče jc, da jc tudi Rumunija v tej zvezi in sklene z Bulgarijo mir šele, ko Bulgarija sklene mir tudi s Srbijo in Grčijo.
XXX RAZLIČNE VESTI O DIPLOMATIČ-NEM POLOŽAJU. Berolin, 11. julija. Z merodajne strani se javlja: V Peterburg je došla
prošnja Bulgarije za dosego premirja. Rusija je že včeraj v balkanskih glavnih mestih posredovala. Rusija predlaga; Sovražnosti naj se takoj prekinejo iu (naj vsaka balkanska država odpošlje enega zastopnika v Peterburg. Tudi Rumunija se pozove, da odpošlje svojega zastop. v Peterburg, pogodba med Srbijo in Bulgarijo, ki se je pred vojsko sklenila, pa ne tvori več temelja peter-burškim pogajanjem.
Bukarešt, 11. julija. Tukajšnji dobro poučeni krogi javljajo, da se Bulgarija uda in zaprosi carja v Peterbur-gu za obrambo. Car bo najbrže zahteval, da morajo balkanske države takoj demobilizirati. Bulgarija pa ne bo mogla demobilizirati, če se prej o miru z Rumunijo ne zedini.
Berolin, 11. julija. Bukareštski dopisnik »Berliner Tageblatta« poroča, da namerava Srbija predlagati konferenco vseh balkanskih držav v Bukareštu, katere naj sc tudi Rumunija udeleži, da se na njej določi Jnov red na Balkanu.
Pariz, 11. julija. Vprašanje evropskega kongresa, da se reši vsa balkanska vprašanja, tudi tista, o katerih so dozdaj v Londonu in v Parizu razpravljali, sc oficielno živahno v evropskih kabinetih razmotriva. Tukajšnji krogi simpatizujejo s kongresom.
Carigrad, 11. julija. Bulgarski posredovalec Načevič je izročil odgovor Bulgarske Turčiji,ki se je takoj ministrskemu svetu izročil. Veliki vezir in zunanji minister sta izjavila, da Turčija ni voljna niti nima časa pogajanja zavlačevati. Načevič jc odgovoril, da ima vsa pooblastila, da se s Turčijo direktno pogaja. Bulgarija je pripravljena, da Turčiji tudi nekaj krajev izven črte Enos—Midia odstopi, če ostane Turčija nevtralna.
XXX
DANEV GRE?
Dunaj, 11. julija. »Neues Wiener Tagblatt« objavlja iz informiranih krogov, da je postalo stališče Danevovega kabineta nevzdržno. Tudi car Ferdinand, ki je še ob zadnji kabinetni krizi Daneva pregovoril, da je ostal, je uvi-del, da je potrebna izprememba kabineta. Zelo gotovo jc, da sc ustanovi koalicijski kabinet pod Genadijevom.
XXX ' OPASEN POLOŽAJ V SOFIJI.
Dunaj, 11. julija. Po poročilih iz Sofije je tamkaj položaj naravnost obupen. Razburjenje v narodu je začelo vplivali tudi že na notranjc-politični položaj. Vlada z vso strogostjo zatira časopisje, da prepreči nadaljno razburjanje javnosti. Listi niso smeli niti besedice poročati o strašnih porazih bulgarske armade, niti besedice o rumunski mobilizaciji. Vsled neznosne cenzure so skoro že vsi listi prenehali izhajati. Celo oficijozni »Mir« izide jutri začasno zadnjikrat; izhajal bo le oficijalni list. Demisija kabineta Danev je neizogibna. Za naslednika se imenuje Genadijev, a za enkrat je še čisto nesigurno, kako se bo razvila politična situacija. Treznejši elementi že zahtevajo, naj Bulgarska takoj ugodi srbskim zahtevam in sklene premirje. Zatrjuje sc, da je bivši ministrski predsednik Gešov, ki se nahaja sedaj v Parizu, že nasvetoval bulgarski vladi, naj sc takoj poravna s Srbijo. Po vsem kulturnem svetu vzbujajo sedanji žalostni dnevi Bulgarske odkrito pomilovanje.
X X X VELIK SRBSKI USPEH TUDI NA CER-KVENO-NARODNEM POLJU.
Belgrad, 11. julija. Včeraj se je v Skop-lju izvršil z veliko slovesnostjo povratek eksarhistične ccrkve k ortodoksnemu pa-triarhatu.
XXX
ANGLEŽI PRIVOŠČIJO BULGARIJI PORAZ.
London, 11. julija. Tukajšnje časopisje pozdravlja poraz Bulgarije, ki jc zdaj prisiljena, da hitro sklene mir. Nastop Rumuraije bo zdaj ob končni razdelitvi moči na Balkanu zelo učinkoval. Posredovanje Rusije je zato zelo otežkočeno. Anglija sc hoče prejkoslej glede na balkanska vprašanja držati v ozadju. Tu sc sodi, da mora avstrijska diplomacija težek poraz, ki ga je brez-dvomno doživela, je tako izravnati, če nastopa pošteno skupno z Rusijo. Boljše je, čc sc zdaj Bulgarija poniža, ker bi zmagovita Bulgarija trajno motila miren razvoj na Balkanu.
K UVODNEMU ČLANKU.
»Militarische Rundschau« 10. t. m. prinaša o razporedili bulgarske armade natančnejše podatke:
Armada Kutin če v na skrajnem severu : 5. in 6. divizija s črno-vojniki.
Armada Petrov: 1. in 14. divizija z delom 7,
Obe okoli 110.000 pušk.
Armada T o š c v : 15., L in 9. divizija.
Armada Kovačev: 12. divizija, del 7. div„ 2. divizija, del 3. divizije, tu 8. divizija.
Obe 150—160.000 pušk.
Srbi: na severu general Stepa-novic z II. armado, od te ena tretjina III. poziva, okoli 70.000 pušk.
I. in II. armada, glavna, in sicer: donavska divizija II. poziva (Kriva Palanka), donavska I., (zveza), drin-ska I. (Bregalnica), moravska I. (Štip), timoška II. (Krivolak), drinska II. (rezerva). Okoli 130.000 pušk.
Južna bulgarska armada Ivanov, okoli 35.000 pušk, in sicer: del 3. divizije (Valandovo), 11. divizija (Doi-ran), 13. divizija (Strumica). Nekaj polkov pri Demir Hissarju.
Grki: 10. in 3. divizija (Djevdjeli —Doiran), 5. in 2. divizija, 4. divizija, 6. divizija (Doiran—Strulma), 1. in 7. divizija (Nigrito—Tahino). 8. divizeja kot rezerva. Okoli 80.000 mož.
Najbrž so imeli tako Grki kako" Srbi več, Bulgari menj.
Dnevne novice.
+ Kdor čuti katoliško in narodno,
naj se poda na katoliški shod v Ljubljano! Tako vsklika glasilo koroških Slovencev »Mir«, ki na uvodnem mestu v posebnem pozivu, ki so ga podpisali vsi voditelji koroških Slovencev, vabi na katoliški shod v Ljubljano. Slovenci in Slovenke iz vseh slovenskih pokrajin — dne 2L avgusta bodi veličasten tabor vseli katoliških Slovencev v beli Ljubljani!
+ Stare zastave, pod katerimi so naši dedje krvaveli in zmagovali za domovino, bodo v posebni skupini v slavnostnem sprevodu katoliškega shoda. Slovenci in Hrvatje bodo navdušeno pozdravljali te priče njihovega junaštva.
Vstopnica za katoliški shod, glaseča se na ime, vštevši glavno telovadbo na stojiščih, velja: če se plača naprej, za nedeljo 1 K, za vse dni katoliškega shoda
5	K, sicer bo veljala vstopnica za vse dni
6	K. Kdor bi želel pri telovadbi kak sedež, ga dobi na dan prireditve v zato postavljenih šotorih in lokalih. Vsa oglasila za vstopnice sprejemajo župni uradi,
+ Glede narodne noše pri slavnostnem sprevodu na slovensko-hrvatskem katoliškem shodu v Ljubljani dne 24. avgusta 1913 je določil pripravljalni odbor sledeče: Pri sprevodu v Ljubljani sc bodo smeli udeležiti skupine slovenskih narodnih noš le tisti, ki bodo imeli izkaznico za katoliški shod, ki se bo dobila pri župnijskem uradu. Paziti se mora, da ima vsak udeleženec pri tej skupini pravilno narodno nošo in nc morebiti le po svoji volji in po svojem okusu skrpano obleko, ki nc odgovarja pravi narodni noši. Pravo blago za nove ženske kranjske narodne noše se dobi pri tvrdki Regorschek v Stritarjevi ulici' v Ljubljani, za moške daje navodila trgovcc Olup na Starem trgu v Ljubljani. Pasove izdeluje pasar Iv. Kregar v Ljubljani.
+ Za katoliški shod v Ljubljani so
darovali: Dr. A. B. Jeglič, škof, Ljubljana, 100 K. — Matevž Jereb, župnik, Sp. Bernik pri Cerkljah, 7 K. — Josip Hafner, Škofja Loka, i K. — Dr. Jakob Moliorič, Ljubljana, 3 K.
4- Občine za deželnega glavarja, Ogorčenje v deželi radi podlega početja liberalnega časopisja narašča od dne do dne. Početje liberalcev jc rodilo ravno nasproten uspeh kot so nameravali. Liberalna podlost jc ustvarila po ccli deželi razpoloženje za brezobziren nastop proti škodljivcem naše-ga ljudstva. Plačilo liberalcem nc izostane. — Iznova so obsodili s poštenim ogorčenjem nizkotno početje liberalnih listov, izrekli deželnemu glavarju dr, Iv, Šusteršiču neomajno zaupanje in visoko spoštovanje ter mu iskreno čestitali k 501clnici sledeči občinski odbori: C c r k-niča, Moravče pri Litiji, C c r k-1 j e na Gorenjskem, S o d r a ž i c a, H r a s t j e pri Kr a n j u, P r e č n i. pri Novem mestu, V i š n j a g o r a , Brez niča na Gorenjskem, Cerklje na Dolenjskem.
X Kmečka zveza za novomeški sod« ni okraj povodom svoje seje z dne 3. junija 1913 k 501etnici prcblugorod-nega deželnega glavarja iskreno čestita in izraža svoje popolno zaupanje, ter obsoja vse podle napade liberalnega časopisja na visoko spoštovano osebo deželnega glavarja. — Kmečka zveza za novomeški sodni okraj.
Gorenjska podružnica »Slomškove zveze«, zbrana na Bohinjski Beli, je izrekla deželnemu glavarju dr. Ivanu Šusteršiču vsled njegove nesebične požrtvovalnosti v blagor dežele neomajano zaupanje, udanosl ter najodličnejše spoštovanje, čestitajoč mu obenem k petdesetletnici.
!+ Slomškova Zveza, podružnica za postojnski okraj, jc na zborovanju v Š t. P c t r u n a K r a s u clne 3. t. m. izrekla deželnemu glavarju dr. šusteršiču neomajno zaupanje in visoko spoštovanje, zajedno skrajno ogorčenje nad nizkotnim početjem brezverskega časopisja.
4- Izročitev častne diplome mesta Črnomelj deželnemu glavarju. Pretekli torek se je poklonila deželnemu glavarju g. dr. Šusteršiču deputacija mesta Črnomelj, obstoječa iz gosp. župana Doltarja, občinskega svetovalca in podžupana g. M a 1 c r i č a in občinskega odbornika g. M ii 11 c r j a, izročivši mu diplomo častnega meščanstva črnomaljskega, kojc mu je podelil občinski odbor soglasno vsled izrednih zaslug za prospeh mesta Črnomelj. — Deželni glavar se je v svojem odgovoru prisrčno zahvalil za izkazano mu čast, katero ve dobro ceniti. Ko je stopil na čelo deželne uprave, si je izbral geslo: Zvestoba za zvestobo. Mesto Črnomelj jc pokazalo opetovano — rekel je deželni glavar — da se smem nanj zanesti. Zagotavljam Vas, da sme obratno tudi Črnomelj vsikdar računati name! Kar velja o Črnomlju, velja tudi o celi Beli Kr a j i n i. Marsikaj se je zgodilo za Belo Krajino, odkar je vodstvo deželne uprave prišlo v naše roke. Še veliko ostane storiti. Imamo velike načrte v prilog Beli Krajini. Upanje je, da se letošnjo jesen izvede v državnem zboru finančni načrt, ki bo dal deželi nova izdatna odkazila iz državnih dohodkov. Skrbeli bomo, da bo na tem udeležena tudi Bela Krajina. Treba je še mnogo storiti za izpopolnitev cestnega omrežja, za vodno preskrbo, zboljšanje pašnikov, komasacijo itd. Vse to imamo skrbno v očeh in s sporazumnim delom, naslonjeni na obojestransko zaupanje, bomo z božjo pomočjo dosegli srečni preporod naše vrle Bele Krajine. — Deželni glavar se jc potem še dalje razgovarjal s člani deputacije o nujnih zadevah Bele Krajine, Deputacija mesta Črnomelj je odnesla domov zavest, da ima Bela Krajina v deželni upravi S. L. S. trdno zaslombo.
-f Novi cestni zakon uveljavljen! Deželni zakonik, razposlan dne 1. julija, razglaša novi zakon glede gradnje in vzdrževanja javnih neerarskih cest in potov. Prišel je torej trenutek, katerega so se tako bali sovražniki ljudstva, liberalci! Od liberalcev toliko preklinjam, od ljudstva tako zaželjeni novi cestni zakon, ki ga je sklenila ljudska večina deželnega zbora, stopi v veljavo! — Prvo, kar se zgodi, je, da se volijo novi cestni odbori na podlagi novega zakona. Naredba deželne vlade dogovorno z deželnim odborom določa, da se imajo te volitve dovršiti tako pravočasno, da se cestni odbori zamorejo najpozneje do 1. oktobra t. 1. ustanoviti (konstituirati). Potem imajo stari cestni odbori na poziv deželnega odbora oddati novim cestnim odborom celo cestno gospodarstvo, tako da bo do novega leta že vse v rokah novih cestnih odborov. Vse okrajne ceste postanejo z novim letom deželne ceste II. vrste. — Prvo so sedaj volitve novih cestnih odbornikov. To bode nova lepa prilika, pokazati liberalcem, da jim je v deželi popolnoma odklenkalo. Vun z liberalci povsodii — to bodi odgovor na nesramno početje te stranke.
-I Dokazilen material v pravdi Ka-mile Tlieimerjeve je naš odgovorni urednik predložil preiskovalnemu sodniku dne 10. t. m. in obenem podal na zapisnik, da sc je sestavila vloga, katere vsebino objavljamo, po njegovih informacijah. Vlogo je signiral g. dr. V. Pegan.
-j- Danes prinašamo karakteristiko najnovejšega generalisima narodno-napred-ne stranke. Ljubeznivo dunajsko gospodično Kamilo Theimer je narodno-napredna stranka z odprtimi rokami sprejela za svojo voditeljico, vse liberalno časopisje ji jc bilo neomejeno na razpolago. Še cclo šehedak-terja »Naroda« dr. Trillerja so odrinili, ko je izrazil svoj dvom, da bi ta izprememba v vrhovnem vodstvu za narodno-napredno stranko bila taktično pravilna. Kamila Theimer jc zagospodovala in ves liberalni tabor jc bil prepričan, da bo ona zrušila v prah Slovensko Ljudsko Stranko. Danes smo postavili generalko narodno-napredne stranke v bengalično luč. Kamila Theimer je personificirani simbol narodno-napredne stranke.
+ Poštenosti se gotovi listi ne morejo na noben način navaditi. Tako nam slavni »Dan« na primer očita, da smo verjeli prorokovanjem Wagnerja. »Slovenec« jc prinašal vedno vsa poročila z bojišča, dočim »Dan« svoje »Telegrafske in telefonske vesti« večinoma iz »Slovenca« in »Naroda« izstri-že. Tako smo tudi \Vagnerjevc reči objavljali kakor vsi drugi listi, toda brez najmanjše opombe. Pri progi strate-gičnega položaja smo pa enkrat rekli, da je severna bulgarska armada vpa-dla v Srbijo, kakor je VVagner proro-koval. To je na bilo tudi res in
je \Vagncr to čisto pravilno napovedal. Bulgari so celo iz štirih točk naenkrat v Srbijo vpadli. Pristavili smo pa obenem, da samoobsebi ne pomenja še, nobenega odločilnega uspeha, lahko bi pa bilo, če bi bili Bulgari na jugu boljše opravili. »Dan« se pač no bo odvadil svoje otročje taktike nasprotniku vsako besedo že v ustih zaviti.
+ V nesreči se spoznajo pravi prijatelji. Kdo je Bulgarom svetoval vojsko zoper Srbijo? »Neue Freie Presse«, »Zeit«, »Reicbspost«, »NViener Allgem. Zeitung« itd. itd. Kdo Hulgarc zdaj, ko so poraženi, napada? Isti listi. Zakaj? Ker so se ravnali po svetih dunajskih listov iu tako postali žalostna žrtev avstrijsko - ruskega trenja. Kdo je Srbom želel poraz in jih označeval za nesmrtne sovražnike Avstrije? Imenovani listi. Kdo se jim zdaj, ko so zmagali, dobrika in svetuje grofu Bcrchtoldu, naj jih podpira? Isti Usti. Kdo je prej skozinskoz držal z Bulgari? Ti listi. Kdo se zdaj postavlja popolnoma na stran Rumunije, ki je nc dosti menj kot roparsko vpadla v Bulgarijo? Ravno tisti.
-f Liberalci v boju proti elektriki. Urnebesna budalost liberalcev jc vsak dan večja. Enkrat sramote deželno vlado, ker je morala po zakonu razsoditi, da ima deželno podjetje prednost pred špekulacijami raznih elementov, zdaj pa kličejo isto, prej tako zasramovano deželno vlado na pomoč, češ da naj ustavi vso akcijo deželnega odbora. Še več zahtevajo od vlade: Da mora odstaviti tudi sam deželni odbor! Ti ljudje že naravnost nore.
+ V »Narod« jc začel pisati tudi gospod Tomaž Pavšlar proti deželnemu odboru. Ta ima pa najmanj povoda zato. Na tak način se od dežele ne dobe milijoni . . ,
-j- Klaverna 25 letnica. Čakali smo poročila v liberalnih listih o slavnostnem zborovanju učiteljstva v Postojni, pa ga ni in ni. To nas tem bolj potrjuje v mnenju, da je bil velik fiasko. Zato molči liberalno učiteljstvo kol grob. In prav je tako. Na obrazih v Postojni namreč nismo opazili tistega slavnostnega navdušenja kot prejšnja leta, ko je bila vsa liberalna množica edina, ko še ni bilo teh preklicanih Slom-škarjev. Bilo jih je vseh skupaj 38. Morda se to število zdi komu veliko, pomisliti je pa treba, da jc bilo zborovanje za ves postojnski in vipavski okraj in zato jih je bilo res jako malo. O, ko bi bile diete! Zastonj se je oziralo oko sklicateljev po marsikom, pa ga ni bilo. Saj je celo učiteljstvo v Kne-žaku obrnilo hrbet svojemu šefu. Časi se spreminjajo.
H- Kmečka zveza za kranjski okraj napravi v nedeljo, dne 13. t. m., dva shoda, in sicer ob desetih dopoldne v Vogljah za Vogljo in Voklo, ob treh popoldne pa v Ljudskem domu v Cerkljah za Cerklje in Velesovo. — ZaiVvjo nedeljo je bil shod Kmečke zveze v Podbrezjah. Govorila sta gg.: poslanec Franc Demšar in prof. Vinko Marinko iz Kranja. Sprejeta je bila resolucija, ki izreka poslancem S. L. S. zaupanje in obsoja napade na osebno čast naših poslancev, osobito g. deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča. Na shodu se je govorilo tudi o težko pričakovanem vodovodu in o še več drugih stvareh.
+ Kmečka zveza za postojnski okraj priredi jutri v nedeljo javen političen shod v Zagorju na Krasu. Začetek ob 10. uri dopoldne po sveti maši. Poroča državni in deželni poslanec dr. Ignacij Žitnik.
—	Vič. Jutri, v nedeljo, ob \. uri popoldne bo v Društvenem domu važno posvetovanje glede slovensko-lirvaške-ga katoliškega shoda. Somišljeniki! So-mišljenice! Pridite gotovo v Društveni dom, da se bomo o vsem potrebnem dogovorili, da bomo Vičani izmed ljubljanskih okoličanov častno zastopani na shodu in da bomo tudi dejanski na katerikoli način pripomogli k svečanosti bližajočega se velevažnega shoda.
—	Umrl je 6. t. m. v Volčjilinjivah, župnije Mirna, 80 let stari A n t o n Z
p 1 a t a r, posestnik in vinski trgovec. Vozil je v dobrih, starih časih vino po Gorenjskem in Notranjskem. Tudi v Trstu in Gorici je bil poznan kot poštenjak. Mož je svojčas dovršil v Ljubljani šest gimnazijskih razredov, potem na raje prevzel domačijo, kot bi si z učenjem glavo belil. N. v m. p.!
—	Plemenito dejanje avtomobilista. Iz Št. Gotarda se nam piše: Bilo je prvo nedeljo v juniju, ko sem bil pozvan po popoldanski službi božji k poldrugo uro oddaljenemu šestinosemdesetletnemu bolniku. Od doma kakih deset minut pred Trojanami me dojde iz Medije vozeč avtomobil. V vozu je bil, kot sem zvedel, gospod vitez Purschka, tehnični zastopnik podružnice Biissingove tovarne za tovorne avtomobile z Dunaja, poleg njega gospa, stotnik 27. pešpolka Klupp in g. poročnik poljskega topničarskega polka št, 7 Friderik Bcllmont de Anlalfalva. Gospod inženir pa ustavi avtomobil, družba slopi z voza, prejme blagoslov in ponudi meni voz nn rjizoolado. Preprijazno ponudbo sem
hvaležno sprejel, gospod ravnatelj vitez Purschka jc sam osebno vodil avtomobil. Tako sem pospešil svojo pot in tako pravočasno dospel k bolniku, da sem mu mogel podeliti še vse tri sv. zakramente za umirajoče, ker brž po opravilu jc postal starček nezavesten, dokler ni umrl. — Za ta visokoblagodušni čin si štejem v sveto dolžnost, da sc gori imenovani gospodi ne-zabno hvaležno tem potom javno toplo zahvaljujem. — V Št. Gotardu, 8, julija 1913. — Anton Hribar, župnik.
—	Vipavska občina je pomaknjena v sedmi tarifni razred vojaške najemnine za stanovanja.
—	Avtomobilna zveza Novo mesto-Brežice. Veleposestnik Leopold Apat s Štajerskega jc vložil prošnjo za avtomo-bilno zvezo Novo mesto-Št. Jernej, Ko-stanjevica-Cerklje-Brežice.
—	Ropi v ljubljanski okolici. — Družbo izdal devetletni deček? Iz Ga-melj se nam poroča: Tukajšnji vaščani so preplašeni, ker se vedno sliši o novih vlomih. V tem tednu so roparji že zopet poizkusili svojo srečo v trgovini pri Kosu v Sred. Gameljnah. Prebivalstvo jc postalo pozorno in sum sc je obrnil na neko bajto, ki stoji v gozdu nad vasjo. Hiša je last nekega Berčiča; mož jo doma od Škofje Loke nekje, žena pa iz Trzina. Pretečeni teden je žena rabila preveč mleka na dan, dognalo se je, da devet litrov t" tudi več; prej ga ni toliko kupovala, in polog toga še večinoma brez denarja, sedaj jc bilo pa dovolj denarja. Ljudje so tedaj začeli sumiti omenjena. Tudi so videli včasih pozno v noč razsvetljeno hišo. Vse to so ovadili orožnikom. Danes so orožniki preiskali hišo; bilo jih je menda 15. Našli niso nič sumljivega. Žena jc bila sama doma, ker mož hodi v mesto na delo. Otroke jc spodila od hiše. Na vasi je orožnik izpraševal njenega sina, kaj mu je povedal, ne vemo. Pač pa smo izvedeli od fanta, da hodi že dalj časa kakih deset ljudi, moških, spat v bajto in da jim mama kokoši kuhajo. »Mi jemo potem v hiši, ostali pa v kleti spodaj. Mama so rekli, da so iz Trzina doma.« Zadnjič je bil tepen in je rekel očetu, da če ga bo topel, bo pa povedal, kdo zahaja k njim; oče mu je rekel, da če bo povedal, da bo tako pretepel, če ga prav ubije. Fant se boji sedaj, ker je izdal skrivnost, da bi no bil tepen. OroSniki so očeta, ko je šel domov, aretirali ter odpeljali v Ljubljano v zapor.
—	Olika kamniških naprednjakov. Ko so se v nedeljo mirno vračali me-kinjski Orli od okrožne prireditve v Vodicah, so jih z voza, na katerem so se peljali kamniški naprednjaki, napadli s psovkami. Med temi olikanci jc bil tudi kamniški postajenačelnik. Posebno glasen je bil voznik, Terpinčev hlapec. Značilna jo psovka »judje«, s katero so nekateri pitali mirne Orle. — Kmečki fantje so pokazali več olike, kot kamniška elita, kor na nobeno psovko niso reagirali. Terpinčcvemu hlapcu svetujemo, naj se gre kam učit. da se ho znal prihodnjič na cesti z vozom umikati.
—	Poročil sc je v Zagrebu odlični hrvaški slovenski skladatelj Franjo S. Vilhar z gospo Anko Ulrich rojeno Kal-mus iz Ljubljane.
—	Iz Stare Lcke. V nedeljo popoldne je bil v Šmartnem pri Kranju razgovor o skupnem vodovodu za občine Stražišče, Mavčiče, Škofja Loka in Stara Loka. Seje se je udeležil g. poslancc E. Jarc. Občini Stražišče in Mavčiče imate že izdelan načrt za vodovod. Po temeljitih stvarnih razlogih, katere sta podala g. poslanec Jarc in načelnik pripravljalnega odbora g. Karol vitez Strahl, se je soglasno sklenilo, da se prične takoj s tehničnimi pripravami za skupen vodovod za vse štiri navedene občine.
—	Državna cbrtna šola v Ljubljani.
Prihodnje leto bo obsegala obrtna šola nastopne oddelke: stavbno-obrtno šolo; dclo-vodsko šolo za mehanično-tehnične obrte; delovodsko šolo za elektrotehniko; mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo; strokovno šolo za lesno in kamneno kiparstvo; specialne tečaje za obrtnike; javno risarsko in modelirsko šolo; žensko obrtno šolo in strokovni tečaji za izobrazbo učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Stavbno-obrtna šola daje pomočnikom zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obrta ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga uspešnejšemu delovanju in obrto-vanju, in jih tudi usposablja za mojstrske izkušnje. Stavbno-obrtna šola obsega pripravljalni tečaj in dva strokovna tečaja, ki trajajo za vsakega navedenih obrlov po pet mesecev (od dne 3. novembra do konca marca). Šolo je potemtakem moči dovršiti v treh, odnosno v dveh zimskih tečajih. Pouk je teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje, zemljepisje, računstvo, geometrija, naravoslovje, tehnično risanje in projekcijski nauk, prostoročno risanje, gradivoznan-stvo, kamenoslovje, stavbarstvo, osnova in oprema poslopij, stavbno risanje, oblikoslovje, strojeznanstvo, obratoslovje, stavbna mehanika, knjigovodstvo, državljanski
nauk, higiena v stavbnem obrtu, merstvo) in praktičen. Za sprejem je treba prosilcu dokazati, da je star 17 let in da se je izučil onega obrta, v katerem se želi dalje izobraževati. Vpisovanje v stavbno-obrtno šolo se vrši v dneh 29., 30. in 31. oktobra, Stavbno-obrtna šola daje absolventom možnost in podlago, da napravijo izpite za zidarskega, tesarskega in kamnoseškega mojstra; poleg tega skrajša odhodno spri-čevalo tesarjem in kamnosekom predpisano praktično uporabo za eno leto. Absol-ventje stavbno-obrtne šole dobe tudi službe železniških mojstrov (poduradnikov) pri c. kr. državnih železnicah. Poštno in tele-grafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne pomočnike; ako napravijo potem predpisane teoretične in praktične izpite, lahko dosežejo službo poštnih oficijantov.
—	Zrelostni izpiti na c. kr. cesarja Franca Josipa gimnaziji v Kranju so se vršili v četrtek, dne 10. in v petek, dne 11. t. m., pod predsedstvom g. c. kr. vladnega svetnika dr. Franca Detele. Udeležilo se jih jc 14 dijakov. Trije so napravili izpit z odliko, 10 soglasno z dobrim uspehom in 1 dijak z večino glasov. Maturo so delali naslednji dijaki: Friderik Bratina iz Ajdovščine, Ignacij Fajdiga iz Novega mosta, Josip Mavrič z Boh. Bistrice, Adolf Muri z Jezerskega, Milan Peterlin iz Gornjega Logatca, Franc Pogačnik iž Krope, Blaž Pretnar s Podtabora, Franc Schiffrer iz Zabnice, Franc Šlibar iz Radovljice (z odliko), Niko Štempihar iz Kranja (z odliko), Franc Štiglic iz Radomirja, Konrad Theuerschuh iz Tržiča (z odi.), Franc Urbas iz Gornjega Logatca in L. Vidic iz Kamnika.
—	Duhovniki - četrtoletniki 1. 1903. ljubljanskega semenišča imajo desetletni sestanek v hotelu pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru dne 21. julija zvečer in 22. julija. Oglašenih jc dosedaj 14. Tovariši, ki sc še niso oglasili, naj store to nemudoma. Fr. Steržaj, Ivoprivnik v Bohinju.
—	Novo kanalizacijo namerava zgraditi mestno županstvo v Radovljici, in sicer v severnem delu mesta v dolgosti 439 metrov in 90 cm globočine položene cementne cevi s -40 cm svetlobe, 24 stranskih kanalov s požiralnimi jamami in močno železno mrežo, 880 metrov obcesinega jarka 40 cm širokega, 12 cm močnega, tlakovan s savskim okroglim kamnom ter s cementom zalit. — Poglabljenje stare kanalizacije se izvrši v dolgosti 127 metrov, polaganje cementnih cevi 40 cm svetlobe, 17 stranskih kanalov z nabiralniki, 13 kanalskih mrež in 250 metrov obcestnega jarka v širjavi in moči, kakor v zgoraj omenjenem kanalu. Tozadevni načrt in pogoji so razgrnjeni pri mestnem županstvu v Radovljici in naj se rcflek-tantje zglase do 20. julija t. 1. istotam.
—	Strela ubila osem goved. Pocl Ratitovcem na Podlonski planini je v viharni noči od 7. na 8. julija t. 1. strela ubila osem goved. Hud dež je bil med treskanjem in so vode močno narasle. Vreme je slabo za zorenje žita in spravljanje mrve.
—	Razpis stavbinskega dela na drž, železnici. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda proti pavšalu v postaji Trst c. kr. drž. žel. proge Jesenice— —Trst gradbena dela za povečanje preskr-bovalnega poslopja za strojno službo in povečanje skladišča za olje in inventar.
—	V Postojni so otvorili v salonu ge. Vičičeve novi kinematograf »Ideal«,
—	Utonil je hlapec g. Miklavčiča v Rajhcnburgu v potiokn Preslico, ki teče skozi Rajhenburg, v noči od srede na četrtek. Doma je iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Vzrok je alkohol.
—	Posledice škrlatinke. Iz Mirne: Danes, 11. t. m., se jc zopet o tvorila tukaj šnja šola. ki je bila zaprta šest tednov zaradi škrlatinke. Zamujeno se bo moralo nadomestiti v počitnicah. Ljudje tožijo, ker jim bo ob žetvi manjkalo donašalcev vode na polje.
—	Neprostovoljni šaljivec v Novem mestu. »Slovenski Narod« ima v Novem mestu dopisnika, neprostovoljnega humorista. Nje gov »humor« ima piko na potresne tresljaje, magnetne igle, na gacle in na avtomobile. Te. stvari mu vedno švigajo po možganih in vsaka po svojo učinkuje. Naposled pricle na papir stvar, ki je v časnikarskem svetu znana pod imenom »Pir-čeva klobasa«. Po teh klobasah hoče napraviti Novo mesto slavno. Mož zasluži, da bi mu poleg klobas, katere nam fabricira, dali na novomeškem mestnem rotovžu tudi nekoliko kruhka kot pisarju mestne zgodovino in mestnemu šaljivcu. — Sedaj je la pre-Ijubeznjivi Človek, ki nam je nehote napravil že toliko veselih uric, iznašel zopet nekaj novega. Njegova specifična iznajdba je avtomobil, na katerem vsak droban in vitek človek takoj poslano »dobrorejen«. Tako je imel te dni v Novem mestu avtomobil, »na katerem je bila dobrorejena gospa Kregar-
jeva«. Tako vsaj poroča »Slovenskemu Narodu« ne glede na to, da se gospa Kregarjeva doslej sploli še ni vozila z avtomobilom. Med avtomobilisli bo postalo Novo mesto po tem dopisniku slavno, ker nikjer drugod še nimajo človeka, da bi o vsakem avtomobilu, ki pride v vas ali mesto, poslal kilo-meterski dopis listom. To jc res taka novost v Novem mestu, da utegne z njo Novo mesto v zbadljivkah zasloveti. Vsak kraj ima pač svoje originale, ki ga ovekovečijo.
—	Kamniška čebelarska podružnica ima čebelarski shod jutri popoldne ob 3, uri pri čebelnjaku gosp. Jakoba Flisa v Stobu pri Domžalah. Na shodu bo predaval odbornik osrednjega društva g. Avgust Bukovic. Želeti je obilne udeležbe.
—	Brusnice. Preteklo nedeljo 6. t. m. smo pri nas blagoslovili novo brizgalno gasilnega društva. Prišla so gasilna društva iz Šempetra, Orehovice, Št. Jerneja, Vavte-vasi, Vrhpolja in en zastopnik novomeškega gasilnega društva ter orlovska godba iz Št. Jerneja, Ob 10. uri je bila v cerkvi slovesna sv. maša, nato zunaj na trgu blagoslov brizgalne, kateri je kumovala vi-sokorodna gospa Antonija pl. Fichtenau. Po blagoslovu pozdravi dež. odbornik dr. Pegan došle goste in vse navzoče ter v daljšem govoru razloži pomen gasilnih društev. Nato popiše p. Anastazij Ausser, ki je izvršil tudi ves cerkveni obred, ideal krščanske ljubezni, ki naj se kaže zlasti v gasilnih društvih. Popoldne se jc vršila ljudska veselica s srečolovom in šaljivo pošto na lepem vrtu g. Hudoklina, kamor je prihitelo veliko občinstva iz okolice, zlasti iz Novega mesta. Pri vcselici je veselo svirala orlovska godba.
—	Izvanredno ugodna loterija so turške srečke, kajti vsaka srečka mora zadeti! Komur je sreča mila, zamo-re že po vplačilu prvega obroka, ki znaša samo 4 Iv 75 vin., dne 1. avgusta t. 1. zadeti 400.000 frankov. Ker pa mora vsaka srečka zadeti najmanj 400 frankov, je to popolnoma varna igra tudi za one, ki navadno nimajo sreče v igri. Kdor nima sreče, no more nikdar zadeti, kdor jo pa ima, se mu glavni dobitek zamore vsak hip pripetiti, če pa ne, dobi vsaj velik dol svojega denarja nazaj, ker mora prav gotovo zadet' vsaj namanjši dobitek, ali pa, če srečko zopet proda. Naročite tedaj turško srečko, kajti z njo zamoretc že v najkrajšem času obogateti ali pa nahranite z njo Vsaj varno glavnico, ki se Vam zopet povrne, v doglednem času, najbržo v polni visokosti. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Kongresni trg 19. Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne razredne loterije in da.io zanesljiva in točna zadevna pojasnila.
Koroške novice.
k Letovišče Mittewald pri Beljaku je na dražbi kupila mestna hranilnica v Brixenu za 301.000 kron.
k Ponesrečen kaplan. Pri turi na Svi-,ijo planino je ponesrečil g. kaplan iz Šmi-hela pri Volšpergu, Ignac Millonig. Prepeljali so ga v volšperško bolnišnico.
k V Velikovcu, v Fressingerjcvi hiši, začne ordinirati s 16. julijem dr. med. Fran Petek.
LMonske novice.
lj Vsi, ki imajo kako posteljo ali sobo za goste katoliškega shoda, naj to nemudoma javijo cerkvenim predstojništvom, oziroma župnim uradom v Ljubljani,
lj Vse somišljenike opozarjamo na jutrišnjo veselico šentpeterskega Orla, ki se začne ob pol 5. uri popoldne. Nebo se je zjasnilo, zato je upati na lepo veselico. Le v slučaju skrajno slabega vremena sc veselica preloži na prihodnjo nedeljo, dne 20. julija 1913. J u t r i v s i h g. Flegarju na Zaloško cesto!
lj Šentjakobsko prosvetno društvo vabi častite gospe na sestanek dne 14. julija, v ponedeljek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, kjer se pogovorimo o raznih pripravah za slovensko - hrvaški katoliški shod, med drugim tudi o udeležbi dečkov in deklic pri slavnostnem sprevodu. Prosimo obilne udeležbe vseh, ki se za shod in udeležbo zanimajo.
lj Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo v t o r ek , dne 15. julija 1913 ob šestih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so med drugim poročila: glede izvolitve novega okrajnega načelnika za šentjakobski okraj, o prošnji Josipa Olupa za podelitev meščanstva ljubljanskega, o dopisu županovem glede ustanovitve mestnega pogrebnega zavoda, glede podaljšanja najemne dobe za mestno pehotno vojašnico, glede stavbnega dovoljenja in oddaje del za razširjevalne stavbe prašičjih hlevov v mestni klavnici, o pri-
zivu Jerneja Sterniše proti odloku mestnega magistrata glede prezidave hiše št. 39 v Streliški ulici, o ponovni ponudbi Friderika Sogla glede odstopa njegovega sveta v svrho razširjenja Ceste v Rožno dolino, draginjskega odseka poročilo o raznih sklepih tega odseka v aprovizacijskih zadevah, o dopisu deželnega odbora glede odpisa večje porabe vode iz vodnjaka pri pazni-ških hišah pri deželni prisilni delavnici, samostalni predlog obč. svctovalca Jerneja Šerjaka glede naprave javnega pisoarja v Ribji ulici, poročila o prošnjah za razpisani službi mestnega stavbnega nadkomi-sarja in mestnega stavbnega praktikanta, o uvrstitvi nižjega tehničnega osobja mestnega magistrata v razne kategorije in plačilne stopnje, o raznih prošnjah magistralnih uradnikov in uslužbencev v personalnih zadevah, o prošnji nekega magistrat-nega uslužbenca za bolniško podporo, glede definitivnega imenovanja nekega licej-skega učitelja, o prošnjah za razne obrtne koncesije.
lj Osebne vesti s pošte. Poštni ofi-ciali v Ljubljani: Rado Ivobe, Anton Bučar in Karel Lassbacher so imenovani za poštno nadoficiale.
lj Zaročila se jc hčerka velespošto-vanega davčnega naclupravitelja v p. gospoda A u m a n a gospodična M i -r a A u m a n z nadporočnikom g-Stankom Z o r k o iz ugledne rodbine z Brda. Naše iskrene čestitke!
lj Matura na II. državni gimnaziji sc je vršila od 7. do 9. t. m. Izkušnjo jc ugodno prestalo vseh 22 abiturijen-tov, med temi 3 z odliko, 13 soglasno in ostali z večino glasov. Imena abitu-rientov so: Leopold A mou iz Drcnske-ga Rebra na Štajerskem, Anton C e r a r iz Doba, Mih. Č a r f iz Gonovca na Koroškem, Feliks Gregor c iz Mengša, Myron G r c g o r i č iz Ljubljane, Matija .T a n e ž i č iz Peč, Jos. Kopo r c iz Do-brnika, Ant. Kur alt iz Žabnice, Ant. Leskove c iz Ivošane, Ivan Marin-č i č iz Ptuja z odliko, Jakob Migi i č z Iga, Franc M o h a r s Hriba, Ivan Nov a.k iz Dola, Iva.:i Oblak od Sv. Gregorja, Franc P c č c k iz Lašč, Ivan Pire iz Ljubljane, Ignac Sirca s Planine z odliko, Kari Š v i g e 1 j iz Borovnice z odliko, Herman Č a m e r n i k iz Rateč, Alojzij R i g 1 o r iz Praprcč, J. Sirk iz Ljubljane in Andrej Uran iz Ljubljane.
— Razstava za bos. misijon. Po želji mnogih bo razstava darov za bos. novomašnike šc v nedeljo, dno 13. t. m., odprta od 9. do 12. in od 2. do 7. ure. Poljanska cesta št. 4, I. nad. Kdor si razstave še ni ogledal in se zanjo zanima, prijazno povabljen. — Bos. odbor.
lj Zatvornice pri izlivu Gradaščice
so danes zjutraj zopet zaprli. Delavstvo je začelo z delom, toda morajo preje spraviti vse v prejšnji red, predno bodo zopet žvižgali stroji po strugi, ker je deroča voda po nekaterih krajih precej razdejala in zasula, poleg tega na tudi odnesla nesnago in jc sedaj struga kakor prenovljena.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Vi-dovec, služkinja, 6(3 tet. — Albert Glo-bočnik, izvoščok, 60 let. — Marija Hrovatin, bivša služkinja, sedaj hiralka, 43 lot.
lj Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija«
priredi v nedeljo, dne 13. t. m. svoj prvi popoldanski izlet, in sicer na Vrhniko. Zbirališče ob pol 2. uri na dvorišču restavracije pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti. Odhod točno ob 2. uri. Člani sc vabijo, da se izleta v polnem številu ude-lež. Dobrodošli so tudi gostje! Za slučaj slabega vremena se izlet preloži na prihodnjo nedeljo, t. j. 20. t. m.
Pojasnilo. Julij Meinl, Ljubljana, Še-lenburgova ulica št. 7 nam pošilja naslednje pojasnilo: Tvrdka Julij Meinl pečala se je početkoma izključno samo s prodajo kave in sladkorja in je bila kot takem tudi registrirana. Pozneje se je podjetje z ustanovitvijo tovarn za: kakao, čokolado, figovo cikorijo, eladno kavo, marmelade in mezge ter tovarno za pecivo tako razširilo, da sc je formelno obrt v toliko pre-osnovala, kolikor so pač zahtevale te izpre-membe. V trgovskem obratu se samoob-sebi umevno ni izvršila niti najmanjša iz-prememba.
LIBERALNO-SOCIAL2STIČNA VLADA NA NIZOZEMSKEM.
Nizozemska kraljica jc poverila nalogo, da sestavi vlaclo, liberalnemu demokratu dr. Bosu iz liberalccv in socialnih demokratov.
VLADA NAMERAVA ČEŠKO SPRAVO VSILITI.
»Deutschbohmischc Corrospondcnz« poroča iz Prage: Vlada namerava res oktroirati nov češki deželni red. in sicer z ozirom na spravna pogajanja med Nemci in Čehi. Vlada namerava uveljaviti tista določila, o katerih so se Čehi in Nemci sporazumeli, glede na tiste točke pa, o katerih se niso sporazumeli, Pa vlada krene srednjo pot.
Štajerske novice.
š Velika nesreča. Iz Maribora, dne 10. julija 1913. Na takozvani lajteršperški cesti med Mariborom in Pesnico blizu Dcr-vušekove opekarne, kjer sc nagne državna cesta strmo navzdol proti Pesnici, se jc zgodila danes velika nesreča. Posestnik Fr. Kolmanič iz okolice Št. Lenarta v Slov. Goricah se jc vračal danes popoldne s svojim vozom domov iz Maribora. Na vozu so poleg Kolmaniča še sedele tri druge osebe. Voz, ki je bil težko obložen, je začel naenkrat močno drčati po strmi cesti. Zavora namreč ni držala. Govori se, da jc Kolmanič — vsled pijanosti — pozabil kolo zavreti. Konj, katerega so takozvane »va-ge« začele biti ob noge in ni mogel več vzdržati velike teže, je. skočil ob stran, voz se jc prekucnil in pokopal pedse Kolmaniča in dve drugi osebi. Tretji, neki mož iz Slaptincev od Št. Jurja ob Ščavnici, je ostal nepoškodovan. Ko so bližnji ljudje prihiteli na lice mesta, so potegnili izpod voza — mrtvega Kolmaniča. Glavo jc imel popolnoma razbito, roke zlomljene. Močno poškodovani sta bili tudi drugi dve osebi. Ljudje so oba ranjenca za prvo silo obvezali, nakar ju je rešilni voz zapeljal v mariborsko bolnišnico, Kolmaniča pa so prepeljali v mrtvašnico mariborskega glavnega mirodvora. — Tako je nesrečni alkohol zopet kriv, da je ena družina nagloma izgubila svojega glavarja. — Ali država nima denarja, da bi preložila strmi klanec v Lajteršpergu?
š Ragoznica pri Ptuju. Pri občinskih volitvah, ki so sc vršile 30. junija, je Slov. kmečka zveza s svojimi kandidati zmagala na ccli črti. Naši možje so pošteno obračunali s šiajercijanci in rdečkarji, tako da bo gotovo nekaj časa raznim Hajdukom, Haladejem, Kekcem, Arungom po ušesih šumelo. Uspeh jc bil takle: L razred: izvoljeni: Brenčič Mihael starejši v Ragoznici, posestnik, oče drž. poslanca (6 glasov); An-žel Mihael, kmet v Žabjaku (6 glasov); Vilčnik Pavel, kmet v Žabjaku (6 glasov); Marčinko Franc, pos. in gostilničar v Ragoznici (6 gl.); namestnika: Kline Franc in Mahorič Martin. II. razred: izvoljeni: Petrovič Anton, želar v Novi vasi (19 gl.); Brenčič Jožef, kmet v Ragoznici (19 gl.); Kolarič Anton, posestnik in kovač v Žabjaku (18 gl.) in Majerič Franc, pos. v Novi vasi (19 gl.); namestnika: Rašl Franc, kmet v Ragoznici in Lesjak Jakob, pos. v Žabjaku. III. razred: Brumen Jožef, pos. (dosedanji župan) v Ragoznici (56 gi.); Plohi Franc, želar v Novi vasi (53 gl.); Brenčič Janez, veleposestnik, mlinar in gostilničar v Geruci (47 gl.) in Arnuš Simon, kmet v Novi vasi (45 gl.); namestnika: Kukovec Anton, želar v Ragoznici in Brmež Matija, želar v Žabjaku. — Tukaj so naši možje pokazali, kako znajo tik pred Ptujem svojo narodnost in svojo zemljo proti nasprotniku častno braniti; le tako naprej tudi pri bralnem društvu in narodni godbi.
š Žrebetnjak na Murskem polju. Prihodnjo nedeljo 13. t. m. bo na Cvenu pri Ljutomeru velika ljudska slavnost. Otvo-lil se bo žrebetnjak, ki je postavljen s pomočjo državne subvencije. Na Murskem polju je slovita konjerja že od nekdaj. Naša kavalerija dobi z Muropolja najboljši materijah Posebno pa so mropoljski konji poznati po širnem svetu kot sloviti dirkači. Žrebetnjak naj bi rejo konj še posebno pospešil. Otvoritev bo čim najbolj slovesna. Udeležilo se je bo mnogo odličnih oseb, med njimi cesarski namestnik grof Clary-Aldringen, baron Rosmanit in drugi. Žrebetnjak bo dopoldne slovesno blagoslovljen po ljutomerskem dekanu g. Jurkoviču, nakar se bo na prostem vršila sv. maša. Popoldne bo velika dirka.
š Na orglarski šoli v Celju se vrši zrelostni izpit prihodnji ponedeljek, dne 14. julija in ne v nedeljo, kakor je pomotoma »Slov. Gospodar« poročal. K izpitu je oglašenili 7 tretjeletnikov, ki so s službami razen dveh že vsi oskrbljeni. Skušnja se vrši pod nadzorstvom gosp. opata Fr. Ogradi in dr. I. Jančič, župnika v Št. Petru.
š Mariborske novico. Mariborski pleskarski in slikarski pomočniki in pomožni delavci so stopili v štrajlc. Zahtevajo lOodst. večjo plačo in eno uro krajši delavni čas. V Marburgcrci pozivajo mojstri, naj občinstvo podpira boj mojstrov. Stavbo »Theresienhof« bodo slikali baje graški slikarji. — Župan dr. Schmicdcrer jc šol na dopust. Župansko posle vodi podžupan posl. Wa-stian. Z dr. Valentinom, uradnim vodjo na magistratu, je imel Wastian že drugi dan svojega poslovanja oster nastop. Dr. Valentin, nekdaj Valentinič, jo namreč vscncmcc, in jo pri zadnjih volitvah agiliral proti VVastianu ■/.■,< vse-nernco dr. VVaneckn. — Potrjuje so, da je bil Kolmanič, ki jo ponesrečil 10. t. mes. na lajtršperški costi, niotio pijan in da je voz površno zavrl pred znanim strmim klancem. — Na mariborski deželni vinarski in sadjarski šoli bo sklep šolo dno 30. t. m. — Nemci nestrpno agi-tirnjo za nabiranje daril za znano nepotrebno kočo na slovenskem Pohorju »Marburgor IltUte«, \' nedeljo. 13. I. m..
priredijo zopet velik koncert na korist nemški koči. — Neka dražestna »slovenska« frajlica, ki je v letošnji sezoni tako skrbno sodelovala na gledališču mariborskega »Narodnega doma«, pridno obiskuje nemške prireditve nacionalnih društev. Prav po liberalko! --• Škrlatica v Mariboru jo baje ponehala.
š Samoumori v Mariboru. Dne 11. t. ni. jc skočil v Dravo brezposelni ko-čijaž Franc Mešiček, doma od Sv. Eme v šmarskom okraju. Mož je bil udan pijači in je iz obupa skočil v Dravo.
š Toča je pobila.9. t. m. dol Sloveli* škili goric. Po nekod je padala toča debela kot kurja jajca. Kmetje v ponesrečenih krajih obupujejo. Strela je udarila na petih krajih v hiše in jih zažgala.
Po sveln.
Bulgarski vjetniki v Belgradu. Ko
so bulgarski vjetniki korakali po belgijskem trgu, so jih tamošnje branj cvke obdarovale s sadjem in jestvi-nami, kar so vjetniki večinoma na mostu hlastno povžili. Bolgari so korakali v najlepšem redu kakor na vežbališču. Na nekem mestu plane iz množico neko nedoraslo bulgarsko dekle — služkinja pri nekem bolgrajskem trgovcu ter se oklene starejšega bulgarskega vojaka. Bil jo njen oče. Prizor jo na vse navzoče globoko vplival in častnik, ki jo vodil vjotnike, je dovolil, da jc smel Bulgar s hčerko stopiti iz vrste.
Kletni junak. Ko so jc lani začela vojna s Turki, jo liletni sin sofijskega blagajnika Nikolaja Minkora, učenec IV. gimnazijskega razreda, brez vednosti starišev odšel s prostovoljci na bojišče in se posebno odlikoval pri zajetju Javor pašine armade. Vse prizadevanje, da bi so vrnil k starišem, je bilo zaman. Ostal je v vojski in sodelovali v vseh bojih v prvih vrstah. Ko so so delila odlikovanja, jo cela stot-nija zahtevala, da sc da red tudi mlademu junaku, ki jc bil nato tudi ros odlikovan s svetinjo za hrabrost, katero sedaj ponosno nosi na prsih.
Novenebotične hiše v New Yorku, Nedavno so v New Torku dogradili novo 18nadstropno hišo, v kateri sc oddajajo prostori samo glasbenikom, pevskim učiteljem in drugim delavcem na glasbenem polju. Stene so v to svrho na poseben način zgrajene, tako da jih ne prodre noben zvok ali glas. Seclaj pa zida jo v New Torku drugo hišo za specialiste, ki bo imela 35 nadstropij. Tu so naselijo s svojimi ateljeji, operacijskimi dvoranami itd. samo zdravniki: medicinci, kirurgi in zobozdravniki — sami specialisti, tako da se bodo v hiši zdravile vse bolezni. Na razpolago bo dvigalo, ki bo bolniški voz z bolnikom vred dvignilo v poljubno nadstropje naravnost v operacijsko dvorano. Preskrbljeno bo za vse potrebne električne in druge naprave v posameznih govorilnicah in skupnih operacijskih dvoranah. Istotako bodo na razpolago prostori za čakalnice, lekarne in trgovine s kirurgiJnimi potrebščinami.
Očala za krave izdeluje neka tovarna v Birmingliamu in jih prodaja predvsem v Sibirijo. Ondi namreč izpuščajo krave na prosto kolikor mogoče zgodaj, tako da mnogokrat še sneg leži. Ko posije solncc, sc kravam blišči ter obole na očeh. Zato so vpeljali za krave očala z zelenimi stekli v usnjatem okviru, ki sc z jermeni pritrdijo na rogove. Očala so podobna turislovskim očalam za sneg.
Srečen zakon. V Niirnbergu na Nemškem je tovarnarju Ottmannu porodila žena trojčke — same dečke —, ko mu je pred štirinajstimi meseci podarila četvorčke — same deklice. Vseh sedem otrok jc zdravih. Pač blagoslovljen zakon!
Zakaj se toliko ljudi muči v življenju in zakaj jih tako malo dospe do prave živ!jonsko srečo? Zato, ker večina ljudi nima zdravega odvajanja! Da sc to kronično motenje pri prebavljanju odstrani, je najboljšo sredstvo staroznana Franc Jožofova grončica, ki izvira kot budimski Franc Jožefov zdravilni vrelce in ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter tudi pri daljši rabi povzroča redno čiščenje, milo in brez bolečin. Polog toga so ta rudnica pri jemo in lahko zavživa. Priporočajo jo učenjaki, kakor: Bamberger. Braun. Brec.sky, Krafft-Ebing, Meyncrt, Osor, Schauta in mnogi drugi zastopniki dunajskih medicinskih šol. Franc Jožofova grončica sc dobi v lekarnah, drogerijah in v pro-dajalnicah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnico Franc Jožefovil) zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
Cerkvene potrebščine, kakor: apart-olje za voi| m luč ft la Guilon, slenjo, steklo, kadilo za kadilnice itd., nadalje razno šoke za abstinente ima v svoji zalogi Albin Novak, Sinčaves, Koroško. Več v insoratu.
Špionaža na Tirolskem. V Pajer-fevi aferi so zaprli še tri osumljence. Hišne preiskave se nadaljujejo.
špionaža na Nemškem. V Konigs-bergu so prijeli nekega mekanika kot ruskega špiona. Na poti v zapor je pobil čuvaja in ušel najbrže čez rusko mejo.
Malo časa poslanec. Pred kratkim žopet izvoljeni ogrski državni poslanec Gvidon Kravovszky je umrl. Star je bil 60 let.
Razočaran natakar. Te dni je prišel v neko zagrebško restavracijo lepo oblečen gospod s tremi 13- do 151etnimi dečki. Naročil je zase in dečke okusno kosilce s svežim pivom. Ko so prvič popili in pojedli, je prišel natakar vprašat, če še kaj prinese in gospod jc še enkrat naročil jela in pila. Dečkom je sijalo lice. Ko so zopet vse pospravili, je rekel gospod: »Otroci, počakajte, si grem po smodke.« In »otroci« so čakali. Toda čas je potekal, a dobrega gospoda od nikoder. Končno pristopi natakar in vpraša fante, kam je šel »oče«. »Kakšen oče!« odvrnejo fantje, »saj tega gospoda nič nc poznamo, marveč nas je srečal na Zrinjevcu iji povabil na kosilce. Ne vemo, kdo je.« Ubogega natakarja, ki sc jc veselil zaslužka, je sedaj minila vsa postrežljivost in prijaznost.
Kamo umira časnikar. V Stamfor-fu, v amer. državi Connecticut, se je nedavno zgodila grozna železniška nesreča; ubitih jc bilo 35 oseb, nad 100 pa težko ranjenih. Izmed razvalin so med drugim izvlekli tudi urednika »Ncw York Worlda« — zlomljenih udov in strtih prsi. Že je umiral. Vendar jc imel še toliko moči, da je prosil, da bi njegov list nemudoma brzojavno obvestili o nesreči. Nato je v pero narekoval poročilo o vseh podrobnostih 'nesreče in končno prosil, naj mu pri listu odpuste, ker radi poškodb ne more podati natančnejšega poročila. Denar za brzojavke naj se vzame iz njegove denarnice. Takoj nato je izdihnil. Tovariši mu nameravajo postaviti spomenik.
Uspeh socialno-demokratičnega štrajka * Kreieldu n. R. V Krefeldu so štrajkali barvarji; štrajk, ki so ga vodili socialni de-mokratje, je trajal 17 tednov. Uspeh štrajka je bil pa edino ta, da je šlo v zrak 1,261.000 mark delavskega denarja — bodisi vsled izgube zaslužka, bodisi vsled izplačevanja podpor iz delavskih podpornih blagajn.
Koliko je še gozdov na svetu. V Parizu se je vršil mednarodni gozdarski kongres in ob tej priliki so bile podane naslednje številke: Vsi gozdi na svetu obsegajo danes približno poldrugo milijardo hektarjev. Od tega odpade na Ameriko 646,752.200 ha, na Azijo 386,003.100 ha, na Evropo 314,468.500 ha in na Avstralijo 94,430.000 ha. Izmed evropskih držav ima največ gozdov Rusija, t. j. 190 milijonov ha; potem pride Francija z 9,800.000 ha in za njo sc v majhnih presledkih vrste Avstro-Ogr-ska, Prusija in Španija.
Smrt na izbiro. V Newadi v Ameriki so nedavno uvedli zakon, ki daje k smrti obsojenim zločincem na prosto voljo, da si izbero način smrti izmed trojega: elektrika, vrv ali kroglja. Kot prvi se je po-služil »blagodati« tega zakona neki An-drija Mirkovič, ki je lani na zverinski način umoril nekega uglednega Nevvadčana in bil zato k smrti obsojen. Izbral si je smrt s krogljo, češ, cla hoče umreti kakor vojak. Na morišče je šel navidezno najboljše volje ter je prišedši tja »zabaval« gledalce s tem, da je v hoji oponašal purana. Nato se je ravnodušno vsedel na pripravljeni stol in smehljaje motril navzoče — bilo je vsega 20 gledalcev. Medtem so ga strežniki z jermeni privezali na stol. V razdalji kakih 10 metrov je stala pred stolom omarica, v kateri so "bile v vodoravni legi mehanično pritrjene tri puške. Naravnali so jih na obsojenčeve prsi — na srce. Samo ena puška je bila ostro nabita, drugi dve pa samo za pok, tako da nobeden od treh strežnikov ni vedel, kdo bo sprožil smrtni strel. Ko je Mirkovič z velikim zanimanjem opazoval strelno napravo, se je oglasilo povelje: »Ogenj!« Puške so počile v en mah in Mirkovič je bil v hipu mrtev. Jetniški uradniki so kasneje pravili, da je bila usmrčenčeva ravnodušnost le navidezna. Ponoči jc preživel Mirkovič grozopolne ure smrtnega strahu in ni niti trenotek zatisnil oči.
Škodljivost visokih peva na čevljih. Bazelski zdravnik dr. Ilubscher jc nedavno predaval o veliki škodljivosti visokih pet na čevljih, kakor jih sedaj nosijo ženske. Pri nenaravni hoji v takih čevljih morajo mišice celega telesa naporno delovati, o čemer so zlasti škodljivo prizadeti trebušni organi. Velik del nadložnosli, ki jih trpe ženske, je pripisati nošnji visokih peta. Znano je, da hoja v takih čevljih silno hitro utrudi in da vojaki v takih čevljih nebi mogli korakati. Škodljivost visokih peta je mnogostranska ii večja, nego sc misli.
Slikar Nikolaj Aleš umrl. Včeraj je v Pragi umrl akademični slikar Nikolaj Aleš v 61. letu starosti, Aleš je po dovršitvi praško slikarsko akademijo deloval največ kot risar in ilustrator. Posebno odlične so njegove ilustracije k češki narodni pesmi.
Pozor!
P. n. naročniki! Prihodnji te-den ustavimo »Slovenca« vsem, ki dotlej ne obnove naročnine.
Zadnje vesli.
Bulgarski cor Ferdinand umorjen.
Budimpešta, 12. julija. Iz Bukarešta prihajajo poročila, da se je napravil na cara Ferdinanda in ministrskega predsednika Daneva atentat. Car je umorjen, Danev je pa atentatu ušel.
REVOLUCIJA V BULGARIJI?
Sofija, 12. julija. General Vazov je imenovan za vojnega ministra. Da se ne izzove noben konflikt, je vlada naročila četam v Dobrudži, da se pred Rumuni umaknejo, civilnim uradnikom pa, naj ostanejo, da pomirujejo prebivalstvo. Opozicija je zahtevala tajno sejo sobranja, Danev pa je to odklonil, češ, da svojim javnim izjavam nima ničesar dostaviti.
Bukarešt, 12. julija. Nemirno gibanje v Sofiji vedno bolj narašča. Na Daneva se je baje poizkusil atentat, ki pa ni uspel.
Bukarešt, 12. julija. Zadnje vesti poročajo, da je v Sofiji izbruhnila revolucija.
VPAD RUMUNOV V BULGARIJO.
Bukarešt, 12. julija. Danes popoldne so rumunske čete vkorakale tudi na drugih točkah Bulgarije. Ustavile se bodo šele, ko zasedejo svojo strateško črto. V Sili-striji se je rumunskemu poveljniku predstavil bulgarski glavar in izjavil, da ima nalog, mesto izročiti. Rumunski poveljnik je prebral ljudstvu proklamacijo, da se mesta polasti kralj Karol.
NAPREDOVANJE GRKOV.
Dunaj, 12. julija. »Militarische R.« poroča, da se jc od desnega krila grške armade detaširala ena divizija v Kavallo.
STALIŠČE SRBIJE.
Belgrad, 12. julija. Stališče srbske vlade je, da mora Srbija, kateri je bila vojska vsiljena, tudi pod pogojem, da se Bulgarija za mir naravnost nanjo obrne, vpo-števati vojaške operacije, ki so še v polnem teku, da jih ne oškoduje,
CAR KRALJU KAROLU.
London, 12. julija. Neki tukajšnji list trdi, da je ruski car poslal kralju Karolu po posebnem kurirju lastnoročno pismo, naj Rumunija v svojih zahtevah do Bulgarije ne gre predaleč.
BULGARIJA IN SRBIJA SE UKLONILI RUSIJI.
Pariz, 12. julija. »Agence Havas« javlja iz Sofije: Vojskujoči se državi sta podelili Rusiji vso polnomoč, da dobi modus, ki omogoči ustavljenje sovražnosti.
TRUD FRANCOSKE DIPLOMACIJE.
Pariz, 12. julija. Piclion sc trucli sovražnosti na Balkanu prej ko mogoče ustaviti. Francoski kabinet raziskuje, jc li Rumunija glede tega vezana s sporazumom na Srbijo in Grčijo. Glede te točke vlada namreč še vedno nejasnost.
BULGARI SE UMIKAJO IZ ČA-TALDŽE.
Carigrad, 12. julija. (Oficielno.) Bulgari zapuščajo čataldško črto in uničujejo pri tem železniško zvezo. Nek avia-tik je konstatiral, da štejejo umikajoče se čete okoli 25.000 mož.
SNEG V ŠVICI.
Curih, 12. julija. V Švici je zapadel visok sneg. Hoteli so zopet otvorili zimsko športno sezono. Začenja se tudi skijski šport.
PrimorsKe vesli.
p Volilcev iz slovenske splošne skupine na Goriškem je v okrajih Sežana, Gorica, Tolmin 32.715, k tem jc prišteti še okrog 1000 volilcev občin Dcvin, Doberdob, Medana, Kožbana in Biljana. Skupno je torej vseh slovenskih volilcev oprog 34.009. Volitev se vrši jutri.
p Puljska špionaža sega v Trst? Po Trstu se govori, da so zaprli nekega narednika iz pisarne vojaškega poveljstva, ker je baje v zvezi z afero špijo-nov v Pulju. Gotovega pa sc ne more o tem ničesar povedati, ker merodajni vojaški krogi trdovratno molče.
p Smrtna kosa. V četrtek ob 2. uri popoldne je umrl v Gorici na Tržaški cesti št. 91 g. Tomaž S c d 1 a č e k . vpo-
kojen stražmojster in upravnik »Nar. tiskarne« v starosti 47 let.
p Dva mornarja utonila. Ob bojan-skem izlivu sc jc tc <Jni pripetila velika nesreča, ki je zahtevala dvoje mladih življenj naše vojne mornarice. Neka barka dreadnoughta »ViribUs unitis« bi bila imela odpluti proti Škadru s pošto. Ker je bilo pa morje isti dan jako razburkano, so barko morski valovi preobrnili in sta padla pri tem dva naša mornarja v morje, kjer jih je dohitela smrt, ker jih ni bilo mogoče rešiti.
p Počasi jih lovijo. V četrtek popoldne so zaprli v Trstu bivšega uradnika pri blagajni splošne bolnišnice Karla Lupetina, ki je bil, kakor je »Slovenec« že poročal, odstavljen radi poneverje-nja krog 4000 K, katere jc pa plačal italijanski občinski svetnik Biviolli še pred revizijo, ker se je Lupetina posebno izkazal kot kamoraški agitator. Lupetina je bil cele tri tedne na svobodi, a sedaj so ga vendar dejali pod ključ, ker je revizija dogna'a, da še vendar ni vse v redu.
p Strešna zmota pri izkopavanju mrliča. Pred dnevi jc naš list poročal, da so na Reki zaprli Madjarko Rožo Danici, ki je bila pred dobrim mesecem ubila svojega stanovalca, 56 let starega Jožefa Loczija, ker ji kot brezposeln mehanik ni mogel plačati borne najemnine. Te dni pa je hotela sodna komisija v svrho postopanja izkopati Loczijevo truplo, a zgodila se je grozna zmota. Ko so namreč izgrebli ra-kev in jo odprli, je začela grobarje obhajati zona, kajti v rakvi je bilo že precej segnito truplo šestnajstletnega dekleta, ki je bilo umrlo v bolnišnici one dni kakor Loczi. Biia sta zato skupaj pokopana. Po tej zmoti pa sodišče ni več kopalo za Lo-czijem,
p Zagonetua tatvina pri bolniški
blagajni. Pri okrajni bolniški blagajni — italijanski zavocl — v Trstu se jc v sredo dopoldne zgodila nekoliko čudna tatvina. Urp.aoik Ritossa .jc proti 11. uri vzel iz železne blagajne nekaj denarja v svrho izplačevanja in je vtaknil zavoj bankovcev v predal svoje mize. Kmalu nato pa je šel v sosedno sobo govorit z nekim tovarišem, a ko se jc vrnil, je bil predal pritrnjen, denarja pa ni bilo več v njem. Ritossa pravi, da je stegnil kdo onih, ki so čakali na izplačevanje, svojo roko skozi lino in vzel denar. Sledu za tatom ni nikakega. Ukradeno ,je 1440 kron v bankovcih po 20 kron. Čudno je, da sc o sličnib tatvinah pri raznih zavodih (bolnišnica, ubožnica, bolniška blagajna in tako naprej kar zapored) izve vedno šele čez nekoliko dni. Čemu prikrivati, ko se ne more zakriti!?
p Tatinska služkinja. V Trstu je služila pri grški rodovini Dianopulo 27 let stara Liza Zorkova iz Krškega. Dekle pa je precej dolgoprstna in je pokradla gospodinji nekaj zlata, njenima sinoma pa 140 kron denarja. Srako so zaprli.
p Eksplozija na parniku. V Trst jc priplul parnik »Lapsa«, kojega poveljnik je javil poveljstvu v pristanu, da je dne 25. junija blizu Lizbone na parniku eksplodirala posoda z ogljikovo kislino, pri čemer so našli smrt kadet in trije kurjači. Čemu sc .je dogodila eksplozija, poveljnik ni mogel dognati.
p Avtomohilne vožnje Gorica—Postojna. Od 16. julija t. 1, dalje bodo oskrbovali poštno prevažanje na progi poštni urad Gorica 1 (glavni poštni urad)—poštni urad Postojna in nazaj po dvakrat na dan avtomobili, katere bo prevzela »Gorica— Postojna«, avtomobilna družba z o. z. v Gorici. Avtomobili bodo odhajali iz Gorice in Postojne cb 6. uri zjutraj in ob 4. uri popoldne in bodo prihajali v Gorico ob 9. uri 45 min. dopoldne in ob 7. uri 45 minut zvečer in v Postojno ob 9. uri 59 minut dopoldne, oziroma ob 7. uri 50 minut zvečer. Sedanje dvovprežne dnevne dvakratne vožne pošte na progi Gorica 4 (državni kolodvor)—Postojna in dnevne enkratne enovprežne vožne pošte Vipava—Ajdovščina se bodo opustile s koncem 15. julija.
p Vlak na jadransko razstavo. Povodom jadranske razstave bo vozil v noči od 2. na 3. avgusta z državnega kolodvora v Trstu preko Celovca na Dunaj poseben vlak, kojega vožnje cene za tja in nazaj bodo znižane za 25%. Iz Trsta odide vlak ob 4, uri 41 min. popoldne, z Jesenic ob 9. uri 28 min. ponoči in z glavnega kolodvora v Celovcu ob 10. uri 32 min. ponoči. Nazaj bo veljal vožnji listek za vsak vlak in vožnja se sme enkrat prekiniti.
p »Quo vadiš« v Trstu. Ze nekoliko dni ima Trst na polju kinematografije prijetno izpremeno, ki se kaj blagodejno razlikuje od šablone roparskih in drugih filmov, kateri so namenjeni vzbujati senzacijo in vznemirjati najnižje instinkte ljudstva. Z velikim uspehom in pohvalo lokalnih listov se namreč uprizarja v Teatru Fenice film, ki je posnet po slovitem Sienkie\viczevem romanu »Quo vadiš?« Predstava sc vrši vsakega popoldneva dvakrat in sedaj
so cene že tako znižane, da je vsakomur omogočen pristop. Strmeče občinstvo pridržuje sapo in sc v mislih poglablja v razmere in čase, ki jih zgodovinsko slika mojster peresa Sienkicvvicz v svojem slavnem romanu. Mimo krvave arene hodi motritelj in gleda požar Rima, vizijo apostola Petra, smrt tirana Nero-na itd. Tu se vidi, da ima i lahkomiselni Trst smisla za kaj globljega. Čemu mu torej prikazovati same rope, umore in krvave in opolzke dogodke, ki zavajajo slabe nature k sličnim slabim dejanjem?
p Velika tatvina kave. Spedicijskk tvrdka bratov Uccelli v Trstu ima v svobodni luki svoje skladišče, v katerem čaka na odpremo tvrdki od strank poverjeno blago. Poleg drugega jc ležalo v skladišču tudi 20 vreč fine kave, vredne 3500 kron. Preteklega petka je bilo treba odpremiti kavo in na delo so šli uslužbenci tvrdke. Ko pa so prišli v skladišče, ni bilo vreč s kavo nikjer več, a ker do takra J®ni imel nikclo povoda, da bi bil vreče kam preložil ali odposlal, je bilo jasno, cla jih jc nekdo ukradel. Tvrka je začela tozadevno preiskavo, ki je končala z rezultatom, da je policija zaprla njenega uradnika Franca Tomasicha in težaka Dominika Deo-talevija. Oba sta iz sosedne kraljevine in odločno zanikata, da bi bila ali naenkrat ukradla blago ali ga pa polagoma pojemala.
Meteorologijo poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
• C !	Cas opazovanja	Stanj o barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Kebo	rt.3 ■s 2 s - 3 1 'S ^ a « > 3H C
u	9. zveč.	7285	141	sr. szah.	oblačno	
12	7. zjutr. 2. pop.	7302 730-8	13-3 22*2	si. jjvzh. m. szah,	del. obl. del. jasno	9i
Srednja včerajšnja temp. 14-4°, norm. 19-7°.
Ovratnike duhovščino
priporoča Josipina Pisdkraišek
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 ^ — Naročila po pošti se izvrše točno. — S
Um k Klemen!
akt. tožila.
Tovarna v Mladi Boleslavi.
STRAŠNE POVODNJI NA OGRSKEM.
Več milijonov kron škode. — Utonilo vče oseb.
O povodnjih na Ogrskem dohajajo Prašna poročila. Halmi, stolica Ugosza, je ogrožena. Pozvali so na pomoč vojake. Promet je prekinjen. Cela dolina Mai*oš je opustošena. Mesto Mediaš je osamljeno in opustošeno. Škode jc več milijonov. Maros Szapo in Maros Ugra sta popolnoma poplavljena. Dne 10. julija ob 9. uri zvečer je preplavila reka Tisa nasipe. Marmaros-Sziget je povo-dehj popolnoma od ostalega sveta odcepila. Pravkar se poroča, da grozi nevarnost, da se podere železniški most pri Hoszumezoju. Železnica vozi le do postaje Taraczkoz. Promet z okoličam-skimi kraji vzdržujejo splavi. Spodnji deli mostu so poplavljeni. Podrl se je železniški most. Prebivalstvo beži pred povodnjijo na bližnje višine. Več pastirjev je utonilo. V Mišku se je podrlo več hiš. Popolnoma je poplavljena občina Huszt. Štiri možje so utonili. Nasip jc na dalji črti podrt. Veliko živine je utonilo. Pri Slatini je podrla voda železen most. V Dicso Szt. Mart on je izstopila reka KUkiilloff. Podrlo sc jc 30 hiš. Mesto je od prometa odrezano. Reka Črni Koros jc tudi nasipe podrla in več krajev poplavila. Žetev je popolnoma uničena. V Mezoju in v Tclegdu sta izstopili reki Korros in IToppany. Telega je poplavljen. Prebivalstvo beži na strehe. V Furti je voda odnesla 30 hiš. Tri osebe so utonile. Samos je poplavila več vasi od Ktindelko do Szajola. Na 120 km daleč stoji voda 5]/2 metra višje kot navadno. Sajo-Udvarhely in Szeretfalva sta poplavljeni. Železniški most pri La-jomagyarosu je voda odnesla. Železniška postaja Bethlen je poplavljena. Utonile so tri osebe. Škode je več milijonov kron.
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 9. julija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	1P59
Rž za oktober 1913.....9-23
Oves za oktober 1913 ....	8-65
Koruza za julij 1913 . . . . .	750
Koruza za avgust 1913 ....	807
Koruza za oktober 1913. . , ,	7'37 Efektiv trdno.
Fotogr. aparate
in vse potrebščine ima v zalogi .■■II
JMrija'
in
v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5.
Zahtevajte cenike! 1431 Zahtevajte cenike!
nisla Deželna podružni
n. a. Mil. Me, M iamslv. zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživotjo in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvona zavarovanja. Zavod tomelji na vzajemnosti. Absolutna varnost. Cene premije. Sposobni ZASTOPNIKI naj javijo svoj naslov. Prospekti zastonj in poštnino prosto. 1*80
1626
Vsakovrstne
slamnike
od priprostih do najfinejših po primerno nizki ceni priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale.
Na prodal imam:
2 polkrife kočije, lan« dauer, i^llsi glasovir
ter večjo množino hftnOVCcl
FRANC CVEK, Kamnik.
Posestvo
naprodaj
iz proste roke na Brodu pri Novem
mestu. Več so izve ravnotam pri last-niku Francu Meoliču št. 11.	2080
UZORCE FRfiMKO
modnega blagu kakor

batista, platna platnenega in bombaiastega blaga razpošilja
V. J, HavIRSek & brat Lažne Podžbrady, Češka
- Pišite takoj. ——
Realčni abiturijent išče mesta
domačega učitelja
a najraje ob Adriji ali pa kje na deželi. w Naslov »Egon«, Ljubljana I, post. resi.
I
Sinčaves, Koroško
Tovarniška zaloga in razpošiljanje cerkvenih potrebščin kakor: apa-rat-olje za večno luč, stenje, stekla, kadilo oglje zakadllnlceitd.
Za abstinente: Sadne soke raz. vrst. Cene solidne, postrežba točna.	2084
j V J 'i 36 let star, y lepem kraju in
LJ F d Qni K z ^ooro v svr^°
} ženitve resne korespondence z zdravo gospico primerne izobrazbe. ,Želi nekaj premoženja, vendar ni pogoj. Obširne ponudbe pod „Y avgustu 1018/2105" na upravništvo „Slovenca". jVlolčečnost zajamčena.	2105
Razpis del
za zgradba
Društveneua doma
u Radovljici.
Potom pismene ponudbe se bodo oddala sledeča dela:
1.	zidarska dela;
2.	dela iz umetnega kamna;
3.	tesarska dela;
4.	mizarska dela;
5.	ključavničarska dela;
6.	kleparska dela in dr.
v skupnem znesku okroglo 50.000 K, od katere svote pa se odbije zidarski materij al, ki je že pripravljen.
Stavba se odda skupno ali posamezno in podjetnik mora po prevzetju dela položiti 5% vadij in priznati, da so mu stavbeni pogoji znani.
Načrti in pogoji so razpoloženi od 14. do 20. julija v pisarni kmečke hranilnice in posojilnice v Radovljici, Hotel »Bastel«.
Odbor si pridržuje pravico, izbirati ponudnika nc glede na višino ponudbene cene.
2101
Za stavbeni odbor Novak.
Proda se dobro vpeljana
TRGOVINH
z mešanim blagom pri Ljubljani. Potrebni kapital K 5000-—. — Vprašanje oziroma ponudbe pod šifro I. S. 1000 poste renstante glavna pošta Ljubljana. 2080
Sanatorlum Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In šef-zdravnlk: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. boln-
je oddati v Selah pri Borovljah na
Koroškem.
Služba je primerna. Znanje potrebno obeh deželnih jezikov. Pojasnila daje
županstvo v Selah pošta Borovile.
Vabilo za udeležbo pri družabnem potovanju v
Sveto deželo
spojenim s posebnim izletom v Egipct. — Potne knjižice ni potreba.
Obiskovala se bodo mesta:' Beljak, Trst, Korfu, Patras, Atene, Aleksandrija, Port-Said, Bairut, Jafa, Jeruzalem, Nazaret, Jeriho (Jordan - Mrtvo morje). Začetek potovanja: 10. avgusta 1913. — Potovanje traja 34 dni. Vozne cene: I. razred 950 K, II. razred 750 K, III. razred 430 K. Vožnja, stanovanje in popolna hrana. — Omejeno število udeležencev, torej pravočasna prijava neobhodno potrebna. — Obširne vsporede pošilja vel. gospod Josip Sanegger, Beljak, Perava 35. — Prijave se sprejemajo do 20. julija 1.1.
Mala kavarna
se vzame v najem oziroma tudi kupi s koncesijo vred. — Ponadbe pod šifro «Kavarna» št. 2094. (Znamka). 2094
Odda se v sredini mesta na križišču štirih prometnih ulic
kjer je sedaj že več let dobro uspevajoča trgovina z mešanim blagom, s 1. avgustom ali tudi takoj. — Pogoji so ugodni ter se jih poizve v gostilni Gradišče 13.	2107

DiM.Fran Petek
prakt. zdravnik
V
začne ordinirati v Velikovcu (Fressingerjeva hiša na trgu) dne
16. julija 1913
vsak dan od 9. do 12. ure dop.
J
išče Ivan Pogačnik, krojač, Javornik, Gorenjsko.	2117
dobro izurjen v vseh vodnih zgradbah in betonskih delih, išče službe. — Ponudbe pod »Železobeton 2085« na upravništvo »Slovenca«.	2085
Išče se dober
izurjen za žago z dvema turbinama, 2 benečanskima jarmoma, 4 cirkular-nimi žagami in 1 žago za ccpljenje, in električni obrat. Zahteva se znanje nemščine. Razpisano mesto je v Kočah (Kotschadi) v Ziljski dolini na Koroškem, ponudbe pa se morajo poslati na tvrdko bratje TRMBURLINI v Planini pri Rakeku.	2116
Manufakturist
vojaščine prost, zmožen tudi mešane špecerijske in galanterijske stroke, želi pre-meniti službo. Gre tudi na deželo v kako večjo mešano trgovino. — Ponudbe pod »Manufakturist 2115« na upr. „Slovenca".
Sprejme se takoj v stalno delo dober, pošten
mizar « preddelavca
v manjšem obratu (samski imajo prednost) pri A. Čufer, Jesenice, Gorenjsko. 2113
Sprejme se dobra, pridna, poštena
za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na A. Cufer, Jesenice, Gorenjsko. 2114
Dober črn
1
se poceni proda na Sv. Petra cesti 79 v Ljubljani.	207'.)

7.a takojšnji nastop sprejme v trajno delo Jakob Preželj, instalater in kijučavn. mojster Novomesto. Priletni in taki, ki se razumejo na vodovodne naprave imajo prednost.	2072
3=11
1
j^aznanilo.
Vdano podpisani si usoja javiti, da je dne 7. julija letos vstopit Kot
l*Vfl •	• i	6	l*V v 9 i H	• I
1*
in se priporoča najtopleje p. n. občinstvu kot zdravniško preizkušen kopališki mojster, rriaser in operater za kurja očesa.	2112
Sotard SMegler
poprej kopališki mojster v „2)iana kopališču" na Dunaju.
priporoča
se:
nflNUFdfmiRNd TRQOVmd
zahtevajte vzorce!
FRANC 50UVAN SIN - umuam
PRIZNANO DOBRO BLAQO! NIZKE CENE!
)BRO BLAQO! »» HF^TNI TIFCi SOLIbNA POSTREŽBA! i »L.O Mil I l\VJ ZZ
Slovencem so dosedaj popolnoma neznane i* 1 m g*	o m v» v
2104
ki nudijo najboljšega okrepila pri revmatičnih in njim podobnih boleznih. Poleg svetovno znanega fango blata je bolnikom na razpolago močna, žveplo in brom vsebujoča, 40o topla mineralna voda. Cene zmerne. Prospekti brezplačno.
Ravnateljstvo Rimskih Toplic, Tržič, (Goriško).
Naznanilo in priporočilo.
Vljudno naznanjava slavnemu občinstvu, da sva prevzela staroznano gostilno
restavracijo pri BOBEltČKU
—11 na Glincah ■ —
EHi
Naša dolgoletna praksa v gostilniški stroki zagotavlja, da bova postregla vedno z pristnim vinom ter svežim pivom iz delniške pivovarne Zalec-Laški trg in tudi z dobro kuhinjo in bodo vedno na razpolago mrzla in gorka jedila. Za ninoqobrojni obisk sc priporočava
2091	F. M. Balija.
rNHHHHMHKia^anHHE]
Učenec
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri
Jos. KlemenčiC, Kamnik.
2096
1763 U gospodinlsfiun 20
= 50°|o prihranka ee
more doseči vsaka gospodinja, če rabi mesto surovega masla edino polnovredno nadomestilo Blaimschein-ov „Unikum"-margarin. „Unikum"-margarin se izdeluje iz najčistejše goveje zrnate maščobe z najfinejšo smetano ter se rumeni in peni kot navadno surovo maslo. Dobi se v vsakem mestu ali vsaki avstr. vasi, izvedo se pa prodajalne na vprašanje pri edinih izdelovalcih svetovne znamke Blaim-schein-ovega »Unikum«-margarina, združ, tov. za margarin in maslo, Dunaj XIV.
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna žaSa SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora. - - - - 245
amerikanskega sistema, skoraj nov, z 10 registri, 21/2 vrste glasov. - Cena 260 kron. Jako lepa omara. Tudi na obroke. Vprašati je pod »Harmonij« Poste restante Ljubljana. 2056
V prijaznem in zdravem kraju ljubljanske okolice se proda v švicarskem slogu zgrajena, popolnoma opremljena
l
11
El
pod zelo ugodnimi pogoji. Vila stoji v lepem senčnem vrtu, ob vodi. Na razpolago je tudi elektrika. Eventuelno se zamenja za manjše posestvo
Pojasnila daje iz prijaznosti uprava = tega lista pod štev. 2047. =
Pozor, kolesarji!
JCamesto 120, samo 80'-
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih graških dvokoles, model 1912, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. S torpednim prostim tekom K 95-— s poštnino vred. 2e rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 54—, 6-—, !■—, 8-—, zračne cevi po K 3-—, 4-—, 5'—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanje v lastni dclavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa napla-čila K 20'—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje.	1064
TvornlSko skladišče dvokoles in šivalnih strojev
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse št. 23.
ifcsr Za
1 par visokih čevljev na zadrgo iz usnja za moške in ženske le K 5-—.
Prva krščanska izvozna tvrdka za čevlja na Dunaju so je odločila, da bi postala povsod znunii, raz-pečati 30.000 parov chevr. čevljev na zadrgo po tvorniški ceni in jih prodajati 1 par moških ali ženskih visokih čovljov na zadrgo, sličnih kakor kažo slika, samo po K S'-. Cenjeni naročniki bodo s čevlji zadovoljni in prepričan sem, da ostanojo tudi nadalje inoji odjemalci iu mo priporoča v krogu svojih cenjenih znancev. Pri naročilu zadostuje, da se navedo mora v centimetrih! ali pa številka. Razpošilja po pov-Sc zetju prva kršč. izvozna tvrdka za čevlje,
Dunaj II., Aloisgasse
štev. 3/10 R.
Od c. kr. trgovskega sodišča protokoUrana tvrdka'
Franc Humana,
Zelezninar
vojaščine prost, slovenščine in nemščine zmožen, razumen prodajalec z daljšo prakso dobi trajno mesto pod boljšimi pogoji. — A. Sušuik. Ljubljana, Zaloška cesta	2083
Ira t

m
i\
!¥®
m mm
ar je danes nfljprijelnejše in najmodernejše tiioijenično perilo (ni irikoi).
Samo en poizkus in priljubilo se Vam bode.
—=— MtlPk z.alo.da mi Koj&ijfekojg —==—
f. LJUBILJAMA
Franca Jožefa cesta štev. 3.
Speeijalna modna in športna trgovina za gospode in deeke.
2040
Sprejmem
dajalko
ki je sposobna samostojno voditi trgovino z manufakturnim blagom ter vešča v korespondenci. - Plača po zmožnosti. Obenem iščem tudi
ki je dovršila najmanj 6 razredov.
loan Žar gi, trgooec d Hatssnikii.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd.
TZajbolJ. kosm. zobo čistil sred'
Radioaktivno termalno kopališče
iezija i________
do 1. oktobra.
Toplice na Kranjskem. Mia od 1 maia
Postaja dolenjske železnice Straža — Toplice. Akratov vrelec 38» C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masfiža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 976 66
(I POZO
Vsled opustitve galanterijske trgovine in izpraznjenja lokala na Mestnem trgu št 6 prodajam od danes naprej galanterijsko blago po znatno znižanih cenah,
in sicer 20—30 o/0 ceneje kakor dosedaj.
Za obilen obisk sc priporočam, posebno opozarjam p. n. društva za ugodni nakup dobitkov za veselice.
Bazar pri Jelenu
1348 Mestni trg št. 6.
iz dobre hiše in s potrebno šolsko izobrazbo se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom Anton Trevn, Jesenice, Gorenjsko.	2082
Ustanovljen?	^"^i5113
■ r	/ -»»»»

F
sodno zapriseženi izvedenec v Ljubljani Šelenburgova ufica šf. 6
prva največja in najstarejša trgovina
Glasovirji, pi- M	Rfissler, Gzerny
anini, liarmo-	S Hofmann,
niji (amerik.1	Horiol in edino
najbolj slovitih ifPFf	zastopstvo
tvrdk: Stelz- t, l ^- bi	dvflrne lvr(1116
tiammer, fl^BBaflpfc-	Forster.
Posojevalnica. Plačila	na obroke.
Najnižje cene.	333 1
Trgovski
1 pomočnik
b	o
prva moč. sc sprejme v trgovino z me-	ti
šanim blagom na deželi. Prednost imajo	fi
oni, ki so se izučili v mešani trgovini na	g
deželi, dobri računarji in vajeni tudi pri	D
manufakturi. Naslov pove uprava lista	5
g pod štev. 2075. — (Znamka za odgovor!)	pj
DOt3£3GC3GCC3DDCCjOCjCS3C30DCOCE30t3DOnDt3B
Sedmošolec išče za počitnice
instrukcije
ali kaj podobnega. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod številko 2008.
Proda sc lepo
2096
tri četrt ure od Vrbskega jezera na Koroškem, z zidano lepo hišo, obokanim hlevom, 9 glav govede, 1 konj pa 10 prašičev, z vsem kmetijskim orodjem, nov gepelj in mlatilni stroj. Žita in krme bo čez domačo potrebo obilno, kar lahko vsak sam pregleda. Zemljišča je blizu 30 oralov, lepo zaraščen gozd. Cena vsemu posestvu z vsemi premičninami 24.000 kron. — Pojasnila daje lastnik Gregor Lesjak, p. Rožek na Koroškem.

f^esna ženifna ponudba.
Crgovsko izvežban jt\ož, z večletno prakso, srednje starosti in prikupljive vnanjosti, z nekaj tisoč lastnega prihranka, se želi seznaniti z gospodično ali' vdovo brez otrok, ki bi imela dobro upeljano trgovino, gostilno ati večje poseslvo. prijazne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, se prosi do 25, t. m, na upravništvo „SloYenca" pod ši/ro ,,Zvestoba 2088'". 2a tajnost se jamči,	2088


2095
Pozor!
Vljudno naznanjam, da radi dolgotrajne bolezni
svojo zalogo raznih pristnih vin
pod lastno ceno od 40 vinarjev naprej.
Za cenjena naročila se najtopleje priporočam.
Alojz lin, Spodnja Mi
(sekirarica) za izdelovanje sekir in drugega železnega orodja z dvema ognjema s stalno zadostno vodno silo, s 300 □ sežnji površine, za žganje oglja se odda v bližini železniške postaje Bled zajedno s stanovanjem, gospodarskim poslopjem sadnim vrtom in travnikom v zakup. Natančnejša pojasnila daje dr. Žiga Vodušek, Ljubljana, Gledališka ul. 10 1,
Parna žaga v Stajnici blizu Ogulina sprejme takoj v delo tri dobre
Žagarje
na venecijanske gatere proti mesečni plači od K 100-—. 2099
10 Razpošilja se p tudi po pošti!
Najboljši izvor za izvrstne
D
m 1 m ii
m ii
m n [■ii
Posebno priporočljive vrste:
Nizki damski čevlji iz chevreau-usnja . . .	K	7*80
Damski čevlji na zadrgo iz chevreau-usnja . . .	K	950
Moški čevlji na zadrgo iz chevreau-usnja . . .	K	11-
Moški čevlji na zadrgo iz box-usnja......	K	10'-

Že desetletja preizkušeno in se
dobro obneslo! Največje podjetje te vrste
v monarhiji!
Ilustrirane cenike franko in zastonj.
Ljubljana, Stritarjeva ulica 9.
TržiSRe novice.
t Gospodinjski tečaj je bil zaključen 10. julija t, 1..Udeleževalo se ga je do konca
29	deklet, ki so priredile za sklep v prijetno z zelenjem okrašeni sobi razstavo. Razstavljenih je bilo nad 400 kosov perila in več drugih stvari, ki so jih udeleženke izvršile v tečaju. Vsi ti lični predmeti so bili tako okusno razstavljeni in lepo z na-tekom (rododendronom) ozaljšani, da je razstava privabila veliko število obiskovalcev. Dopoldne je bila izkušnja, pri kateri so gojenke tečaja teoretično pokazale, česa so se izučile v gospodinjstvu; pri obedu opoldne pa so praktično dokazale uspehe dvemesečne izobrazbe v kuhi. Pri uspehih, ki jih je bilo opažati, je res čestitati voditeljici tečaja gdčni Juliji Jaklič ter ji bodi na tem mestu za njen izreden napor izrečena prisrčna zahvala. Posebna zahvala gre kajpada tudi slavnemu deželnemu odboru kakor tudi trškemu županstvu, ki sta omogočila tečaj, — Zaključitev tečaja so počastili s svojo navzočnostjo gospodje: v imenu deželnega odbora dr. I, Zajec, v imenu poslancev vitez Pogačnik, primarij dr. V. Gregorič in župnik Piber, v imenu občinskega odbora župan Ahačič, veletovarnar Gassner st, in tovarnar Klo-futar, v imenu cerkve dekan Koblar in župnik Potokar s kaplanoma, v imenu šole ravnatelj Kalinger. K zaključku knjigovodskega tečaja, ki se je vršil tudi ta dan, došla svetnik Kregar in ravnatelj Remec kot zastopnika obrtno-pospeševalnega urada sta tudi zaključitev gospodinjskega tečaja počastila s svojo udeležbo. Prišel bi bil tudi g. okrajni glavar, a je bil vsled nujnega posla zadržan. Srčna hvala vsem gospodom, ki so ta dan prihiteli k nam ter pokazali zanimanje za dobro stvar!
t Knjigovodski tečaj kot omenjeno je bil končan tudi ta dan. Udeležili so se sklepa* vsi zgoraj imenovani gospodje in poleg njih tudi še g. K. Ruech kot predsednik gostilničarske zadruge za tržiški okraj.
30	udeležencem tečaja so se razdelila spričevala po končanih kratkih nagovorih raznih zastopnikov. Tudi za prireditev tega tečaja vsem prizadetim faktorjem, osobito g. profesorju Železniku, iskreni: Bog plačaj! — Oba tečaja sta pa zopet nanovo dokazala, katera stranka dela za blagor ljudstva. Če bi bila liberalna stranka na krmilu, kdo bi se brigal za take tečaje? Zato pa nas tem bolj veže dolžnost hvaležnosti do S. L. S., stranke resničnega dela.
Idrijske novice.
i Pouk na naši rudniški gospodinjski Šoli in v otroškem vrtcu se je končal. Sedaj je dva dni razstava različnih izdelkov odprta. Ljudje jo prav pridno obiskujejo, Ni čudo! Nad 100 otrok pohaja v vrtec, 25 učenk je določenih od ministrstva, da redno obiskujejo gospodinjsko šolo, a vedno še katera preprosi, da hospitira praktičen in teoretičen pouk. Kjer je toliko zanimanja med letom, bode še večja radovednost koncem leta, da, ravno pri razstavi vidijo, kak namen ima zavod. V prvem nadstropju smo videli različne izdelke petletnih otrok. Mali so, a so lični, prikrojeni taki starosti. Marsikateri se na-smehlja, ko se spomni svoje srečne otročje dobe. V drugem nadstropju so pa štiri sobe napolnjene. Vidiš pridelke z vrta, ki se porabljajo v kuhinji, v drugi sobi različna peciva ,od navadne polente do okusno sladke torte, kar vleče tc, da bi pri-sedel in pokušal. Ker ni žlice, ne noža, nc vilic zraven, se spomniš, da je to samo za ogled, ne za zauživanje. Na posebni mizi so razna jedila za bolnike. V tretji in četrti sobi so razne vezenine, obleke in različno perilo. Nekatere učenke kažejo izvan-reden talent in marljivo vztrajnost. Ker je vse tako okusno razvrsteno, se marsikateri »ah, kako lepo« sliši med obiskovalci. Razstava kaže, kako pridno in praktično za naše razmere se je med letom delalo. Ni čuda, da se toliko učenk vsako leto oglaša, da ni mogoče vseh sprejeti. Le tako naprej!
i »Slovenska Straža« je imela prete-čeno nedeljo svoj občni zbor. Slavnostni govornik iz Ljubljane je došel od Logatca, a ker ni videl avtomobila, se ni podal v Idrijo. Zgrešil je voz, ki ga je čakal na postaji. Vendar je bilo dobro obiskano, pevci in orkester so skrbeli za zabavo,
i Dežja imamo vsaki dan dosti. Hribovje ožema vodene oblake, da lije kakor za stavo. Za ta čas je nenavadno mrzlo in mestna elektrika kako noč odpove, ker turbina ne more zmagovati valovja.
_ Pavel Novak: Nemščina brez učitelja. I. del: Nemška slovnica za samouke. 11. del: Slovensko-nemški razgovori v vsakdanjem življenju. V Ljubljani, 1913. Založila »Katoliška B u k v a r n a«. Cena vsakemu zvezku
1	K 20 vin. Oba dela skupaj vezana
2	K 80 vin. — Dijaški list »Mentor« piše: »Knjižici sta namenjeni v prvi vrsti samoukom, seveda takim, ki so si v ljudski šoli pridobili osnovne slovnične pojme. Brez teb sc tudi samouk ne more nobenega jezika vsaj približno pravilno naučiti. Delce bo torej zelo dobra pomoč pri pouku nemščine v izobraževalnih društvih, v telovadnih odsekih itd. Posebno veliko praktično vrednost ima drugi del: Razgovori. Tu so zelo spretno sestavljeni pogovori v navadnih položajih vsakdanjega življenja: Pozdravi, o vremenu, o času, o jedi in pijači, v gostilni, na železnici . .. Za naše mladeniče, ki gredo v tujino, dobrodošel pripomoček. A tudi učencem višjih ljudskošolskih in meščanskih nižjih srednješolskih razredov in dijakom nižjih srednješolskih razredov praktično knjižico zelo priporočamo, — recimo kot počitniško zabavo.«
* Salomonovi rudniki. (Spisal J. R. Haggard, poslovenil J. INI.) Afrikanska povest. Cena broš. 1 K 60 vin., v platnu 2 K 40 vin. — Le malo povesti imamo Slovenci, ki bi nudile Čitatelju poleg izredno zanimive vsebine tudi možnost spoznavati tuje dežele in seznanjati sc s čudnimi šegami in običaji nam neznanih divjih narodov. Slavni angleški pisatelj Haggard je postal ravno radi tega svetovnoznan, ker sna v svojih čudovitih potnih povestih, ki so skozin-skoz prepletene s čudovitimi dogodki, tako izborno naslikati tudi čuda pokrajin in prebivalcev, mimo katerih pelje čitatelja. Njegova nad vse bujna domišljija mu povsod pomaga najti sredstva in pota, po katerih se izogne tisočerim nevarnostim ter svoje junake srečno pripelje do zaželjenega smotra. V tej povesti s čudovito spretnostjo odgrinja čitatelju skrivnosti Afrike ter ga seznanja najpreje s strašnimi težavami, s katerimi jc zvezan prehod skozi puščavo črez gore, pokrite z večnim snegom in ledom. Nato pa pripelje svoje junake, kolikor jih ne pogine med potom, v deželo, kjer se nahajajo bajni rudniki, iz katerih je črpal kralj Salomon svoje dijamante in dragocen-nosti in kjer je dobil slonovo kost za svoj slonokoščeni prestol. — Povest je pisana z redko pisateljsko zmožnostjo in je izredno zanimiva, zato jo priporočamo. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljublani.
naravna
alkalična kislina
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-»arih, oblstnih in mehurmh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
pocigsiralno sredstoo
pri karlovovarijskem in drugih kopelišlfih zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.;
izvirek: ffišessftiabg Sanerbrunn,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj In franko,
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-niku in Andrej Sarabonu, LJubljana. 11
Christofov učni zavod v Ljubljani
upisuje ves mesec julij in september 1913 vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 2, I. nadstropje. 2013
Izdelki državnega pletarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene kina-odeje, kopalni črevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus.
Ilustrovani ceniki zastonj.
1368
Od dobrega najboljše! j( Se ,*» izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra cesta Novo mesto, hiša lekarja
Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih.
4,
= un u
m v
Doba potovanja 15 dni.
v zvezi s posebnim izletom v svetovno sloveči kopališči Biarica in S. Sebastian (Španija) pod duhovnim vodstvom čč. gg. Karola Schweitzer-ja iz \Yaasen-Leohen in
Karola Pollitsch-a iz Gradca. Pričelek potovanja: 16. avgust.
Cene za udcležence: Od Dunaja do Dunaja: Od Gradca do Gradca: I. razred .... K 535 I. razred .... K 520 I
II.	„ .... „ 430 II. „ .... „ 420
III.	„ . . . . „ 255 III. „ ......250
Od Linca do Llnca: I. razred .... K 505 II. „ .... „ 410
III- ........240
Potovalo se bo skozi Tirole, Švico (Čez Št. Gotard) Italijo, Francijo in Nemčijo, (čez bodensko jezero) ter bo s prvim namenom potovanja kot romanjem združena tudi udobnost in mnoge zanimivosti in vsled toga le omejeno število udeležnikov.
Obširni načrti se dobe pri preč. gosp. Karolu Schweitzerju, mestnem župniku Waasen Leoben in preč. gosp. Karolu Pollitschu, stolnem kaplanu v Gradcu, Burg-gasse 3., kamor naj se pošiljajo prijave.	1838
mr Priglasila se sprejemalo do 31. julija.
01ympic 45.000 ton.
ifllillliff
St, Louis. Adriatic.
St. Paul. Occanic.
preko Pariza, ilavre, Soul-tiomptona aH CMourga-
je najvarnejša, najhitrejša in najprijetnejša vožnja z največjimi angleškimi parniki sveta »WHITE STAR LINE« ter slovečimi brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalne sobice, v katerih so 2 ali 4 postelje. Hrana se potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost in dobra postrežba jo na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in soboto. Natančnejša pojasnila daje brezplačno	3084
oblastoeno konezsijonirana potovalna pisarna
Edvard Kristan
Lfiibll^tia, KolodiiDrsItai lil. 41
g BrizgaHnice, cevi, telovadno orodje in avtomobile []
kupujte samo pri
n Opozarjamo, da razpošiljajo v zadnjem času različne nemške tvrdke po svojih q zastopnikih na gasilna društva svoje nemške cenike in ponujajo svoje blago.


1. S ME KAL, ZAGREB
katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in potrebščin, telovadnega orodja in avtomobilov d. s. o. j.
Praga-Smichov.
R. A. Smekal.	V. I. Stratilek.	V. K. Smakal.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer
Centrala na Dnnaja. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic, Uoga! mariiin trg
Preskrbovanjc vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzcmanjo denarnih vlog na hranilno knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (dopoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Su. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Najkulantnejšo izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes" tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov samoshrambe (safos) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev, — Promos© za vsa žrebanju
Ustmona in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlon na hranilne knjižice dne 30. junija 1913, K 70,092.599
31. decembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 214,160-979 —.
Najcenejše
dežnike 1
solncnike
domačega izdelka
priporoča po najnižji coni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
.(i!
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.	537
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Škofijo šfev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujojo
♦	Koroško!	Koroško! ♦
♦	Edino slovensko narodno podjetje! ♦
! Hotel Trabesinger	j
*	o Celoten, VellkouSiKa c. 5.	£
Podpisana voditeljica hotela Trabesinger	<>
se vljudno priporoča vsem velecenjenim	♦
slovenskim in slovanskim gostom, ki pre-	i
nočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu.	4
V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po	♦
j primerni ceni; nudi se izborna kuhinja	^
+ in zajamčeno pristna in dobra vina iz	«
♦	slovenskih goric. Na razpolago je tudi	♦ J kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu	J
rVMAUrk#*lMnni> H IM ♦ A lrnn lr rlon r\APftKv\n rvn	A
Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah, prijetno slovensko družbo. — Slovenci ustavljajte se samo v edini slovenski narodni gostilni „HOTEL TRABESINGER" v Celovcu, kjer boste vedno dobre postreženi. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča voditeljica hotela
Leon Alojzija.
i
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
1785
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Uerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Selentiuraova m. Si. i.
Ceniki franko. 553 Ceniki franko.
Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji
ŽITNI Ki
v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in 7, zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite se torej z zaupanjem na mojo izborno tvrdko in prejeli boste za 4 K 5 kg izborne žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko
Jos. Vese!y, Praga VII. 586
in postali bodetc za vedno moj stalen odjemalec.	906
(poprej Henrik Korn)
pokrivalec streli in klepar, voellalec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesla e.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
irtMt-MiEBiiili ftmjeii «i) mwm
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-ce-mentno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proi ačunl brezplačno ln poštnine prosto.
H5T—33—W

z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane m Autarpen v lew-M
je proga

Na naših parnikih „LapIand\ »Finland« »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
(loti iz Ljubljano vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno ce-nejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.
Prvo HronjsHo pedjeije n umetno stittnhi in sliHle na steKlu

B-isaaisfsa mri® št. o poisg „Figos?ca"
s.e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvcnim predstojništvom kakor p 11. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
\t
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3680
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n, odjemalcem v ogled.

ElaSboliša m nsSsigsiraeiSa priSika if^eoiei
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastili hiši nasproti hotela ,.Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
■•VI
ter jih obrestuje po 4%° o t>rez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog jc bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Ha£el$!vo.
rrrv^~rriHBTi)Ti itmu i> 'ii>iwwinwiiMiimw'iiiii HIIHIM«
Priporočamo hitro
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmcrl, Ljubljana,
Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite se na tvrdko
pri „SQLWCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne Čevije za dame, gospode in otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3090
Strogo solidna najstarejša domača tvrdka!
Juveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. — Popravila in nova dela po najnižji ceni.
ilona tir z znamko „
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec.
jilna, Wolta ulica slev. 3.
potniki v severno in južno jRmeciko se vozijo sedaj le po domači avstrijski prog
Austro-Amerikana
Trst — New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro, Santos, Portland, Quebeo, Montreal, Kanada i. t. d.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni, v Kanado vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radc-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Simon 3<metetz, £jubljana
21 ^Kolodvorska ulica 26.