Torek: Tednikov kopalni dan j Aktua'no TEDNIK j Ptuj • NajVeČji izgubarji med I bolnišnicami O Stran 2 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Aktualno Ormož • Vinogradniški gordijski vozel? O Stran 2 Ptuj, petek, 7. marca 2014 letnik LXVII • št. 19 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8 »98,2° 104,3 www.rad¡o-ptu¡.si Štajerski Slovenija • Spremembe nepremičninske zakonodaje še ni Ustanovljena operativna skupina Kljub napovedim, da naj bi sredi tedna vlada na seji deloma popravila nepriljubljen davek na nepremičnine, se to ni zgodilo. Ula F url Ema in puu Šport Nogomet • Konec premora, začenja se zares O Stran 11 Predvideno je sicer bilo, da naj bi bila za stanovanjske nepremičnine ne glede na rezidenčnost predlagana enotna davčna stopnja 0,15 odstotka. Poleg tega naj bi odpravili tudi posebno vrednotenje za zemljišča za gradnjo stavb, ki bodo tako vrednotena enako kot druga stavbna zemljišča, v igri pa je bil tudi predlog gospodarskega ministra, da se znižajo davčne stopnje pri obdavčitvi nepremičnin malih in mikro podjetij ter samostojnih podjetnikov s sedanjih 0,75 na 0,40 odstotka. Vendar se ni zgodilo nič od napovedanega; predloga novele zakona o davku na nepremičnine vlada sploh ni potrjevala, ker se je določila, da bo vse spremembe uvajala prek novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je že v postopku v DZ. Je pa vlada v sredo glede davka na nepremičnine imenovala člane operativne skupine za zagotovitev učinkovitega izvajanja zakona o davku na nepremičnine in projekta uvajanja nepremičninskega davka. Foto: Črtomir Goznik Atletika • Veronika Domjan popravila 27 let star državni rekord! O Stran 11 59 dni v letu ženske delajo zastonj Podravje • Po številnih podatkih v naši družbi še zmeraj prevladuje miselnost o tipično moških in ženskih vlogah, prav tako o zaposlitvah in mestu v družbi. Zelo redko so zastopane na vodilnih delovnih mestih, vse bolj so zaposlene v storitvenih dejavnostih, javni upravi, šolstvu, toda pozor, na vodilnih mestih teh dejavnosti še vedno prevladujejo moški. O Stran 4 do 7 Za dijaka letno tudi 10.000 evrov in več Slovenija • Srednje šole se, odkar jih država oz. MIZŠ financira s t. i. glavarinami, borijo prav za vsakega dijaka. Razlog za 'boj na trgu' so sredstva, ki jih letno prejmejo za vsakega vpisanega. Ta se v povprečju gibljejo med tri in deset tisoč evrov. O Stran 3 2 Štajerski Aktualno petek • 14. marca 2014 Ptuj • Poslovanje ptujske bolnišnice v letu 2013 Največji izgubarji med bolnišnicami v državi Ptujska bolnišnica je poslovanje v letu 2013 končala s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 2.137.813 evrov, kar naj bi znašalo 11 % njenih prihodkov. Višina njene izgube močno presega višino izgube v drugih slovenskih bolnišnicah, še znosna izguba naj bi bila okrog dva odstotka letnih prihodkov. »Iz rednega poslovanja znaša presežek odhodkov nad prihodki 1.185.006 evrov, to pa je znesek, ki se v celoti pokriva z višino zmanjšanih prihodkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2013, ki znaša skupaj skoraj 1,3 milijona evrov in je posledica nižanja cen zdravstvenih storitev v višini okrog 850.000 evrov ter okrog 450.000 evrov zaradi nerealiziranega programa dela v tem letu. Zaradi vračunane utaje davka iz leta 2011 v višini 550.091 evrov in poračuna izplačila odprave 3/4 plačnih nesorazmerij v višini 402.716 evrov skupaj z zamu- Foto: Črtomir Goznik V ptujski bolnišnici so lani poslovali z izgubo v višini nekaj nad 2,1 milijona evra. dnimi obrestmi, pa se je pre- pojasnjuje v. d. direktorice šnica izgubila 513.000 evrov, sežek odhodkov nad prihodki ptujske bolnišnice Mirjana ker je njeno delo še vedno povečal na 2.137.813 evrov,« Bušljeta. Dodatno pa je bolni- podvrednoteno, njeno opra- Ormož • Vinogradniki in Ormoška klet vsak na svojem bregu Kdo bo presekal gordijski vozel? Kot smo že pred časom poročali, računi med kletjo P&F Jeruzalem Ormož in ormoškimi vinogradniki v zvezi s poplačilom grozdja letnika 2012 še zmeraj niso poravnani. Tudi po petkovem srečanju ostajajo vsak na svojem bregu. Vinogradniki zahtevajo poplačilo, ormoška klet odškodnino za nedobavljeno grozdje. Kalvarija ormoških vinogradnikov se vleče že iz lanskega leta. Po tem, ko mesec za mesecem popuščajo in zamikajo rok, do katerega od kleti P&F Jeruzalem Ormož zahtevajo poplačilo za odkup grozdja letnika 2012, tokrat znova grozijo s protestnim shodom. Da bo treba poiskati rešitev, ki bo ugodna za obe strani, se strinjajo vsi udeleženci, a vsak ima svoje stališče in svoje argumente zanj. Kmetje zahtevajo poplačilo za grozdje, ki so ga leta 2012 oddali kleti, vodstvo kleti vztraja, da so kmetje dobavili manjše količine grozdja, kot so dogovorjene po pogodbi. Trdijo, da so zaradi tega utrpeli škodo in zanjo zahtevajo primerno odškodnino. Partner v tem dogovoru je tudi KZ Ormož, katere dejavnost postopoma prevzema KZ Ptuj. Kot nam je zaupal direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič, vzporedno z dogovori za rešitev težav z odkupom grozdja potekajo tudi pogovori o oblikovanju nove petletne pogodbe za odkup le- tošnje letine grozdja. Pogodbo je že obravnaval vinogradniški zbor, ki je predlagal malenkostne popravke, sicer pa naj bi bila, po rešitvi nastale situacije, v najkrajšem možnem času podpisana. Dejstvo je namreč, da se je sezona del v vinogradih že pričela, vinogradniki pa pred prvimi večjimi posegi v vinogradu potrebujejo neke vrste zagotovilo, da bodo pridelek lahko prodali. Pogoj za to, da bodo pogodbo podpisali in grozdje oddali ormoški kleti, je urejeno plačilo za Foto: Arhiv ormoške kleti Vinogradniki in kletarji zaenkrat vztrajajo vsak pri svojem. Ali je na vidiku ustrezna odločitev, bo morda znano že danes. vljeno delo ni bilo v celoti plačano. Na skoraj milijon evrov dodatnih stroškov, od tega za 550.091 evrov utaje davka iz leta 2011, za katere sicer dokončna odločba ni bila izdana, znesek pa je bil že zaveden pod poslovno leto 2013 kot presežek odhodkov nad prihodki, in poračun plačnega nesorazmerja, poravnati so ga morali iz lastnih sredstev in vključiti v poslovni izid za leto 2013, čeprav bi ta znesek v bistvu morala zagotoviti ustanoviteljice zavoda, dejansko niso imeli vpliva. Pri normalnih razmerah za poslovanje bi lahko bil rezultat bistveno drugačen oz. presežek odhodkov na prihodki minimalen oz. v znosnih mejah. Tudi v letu 2013 so se v ptujski bolnišnici trudili z iskanjem notranjih rezerv na vseh področjih delovanja. Nadaljevali so z izvajanjem sana- Uvodnik cijskega programa in vpeljali dodatne varčevalne ukrepe. „Zdravstvena blagajna je prazna, pritiski na izvajalce zdravstvenih storitev so vedno hujši, zato bo moralo novo vodstvo ptujske bolnišnice poiskati še zadnje notranje rezerve, in v celoti tudi izvesti dogovorjen obseg dela oz. doseči 100-odstotno realizacijo programa, za to pa potrebna tudi večja angažiranost stroke, predstojnikov oddelkov in vseh nosilcev dejavnosti," še izhaja iz letnega poročila ptujske bolnišnice za prejšnje leto. Dejstvo pa je, da bo tudi v prihodnje ob dodatno znižanih stroških in še vedno premajhnem plačilu za opravljeno delo, sistemsko rešitev za ta problem država napoveduje že vrsto let, izjemno težko zagotoviti uravnoteženo poslovanje. MG nazaj. Če ne najdejo ustrezne rešitve, bo nastala velika škoda tako za vinogradnike kot tudi za klet, opozarja Marjan Janže-kovič, ki je povedal še, da če ne bodo podpisali nove pogodbe, vinogradnike in ormoško klet zavezuje stara pogodba, sklenjena s KZ Ormož, ta je bila namreč leta 2009 sklenjena za obdobje petnajstih let. Škarje in platno ima v rokah lastnik kleti Vinogradniki so se že večkrat sestali in iskali ustrezne rešitve, na zadnjem zboru so soglasno sprejeli odločitev o zadnjem možnem roku plačila, ki se izteče prav na današnji dan. Če klet na njihove zahteve ne bo pristala, napovedujejo protestni shod. A kot smo izvedeli, do današnjega dne rešitve še ni bilo na vidiku, končno odločitev kleti naj bi sprejel lastnik kleti Vladimir Puklavec, ki pa naj bi v Slovenijo pripotoval šele čez nekaj dni. Sicer pa so iz ormoške kleti sporočili, da bodo prav danes na novinarski konferenci podali svoj odgovor o nadaljnjem sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Ormož. O vsebini novinarske konference bomo poročali v torkovi številki. Patricija Kovačec Tresla se bo gora, a miš se ne bo rodila Bravo Slovenija, čestitke slovenska politika, ki nas ovčke vedno znova napaja z lažnimi obljubami in zavezami, Po tem, ko je vlada sprejela program ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in pregon korupcije, smo izvedeli še, da bo izvajanje programa ukrepov koordiniralo notranje ministrstvo, ki ga vodi večno nedolžni Gregor Virant. Upam, da ste razumeli ta 'večno nedolžni'. Pa kaj je z nami, ovčkami slovenskimi? A ne premoremo enega poštenega človeka, ki bo razmišljal z zdravo kmečko pametjo in enkrat za vselej raz-gnal vse te kriminalce iz naše države, potem ko bodo vrnili naše milijone, seveda. A samo predstavnikom ljudstva v parlamentu ni jasno, da ne potrebujemo programov, vizije in novih zakonov za to, da bi preprečili korupcijo?Poslušati je treba ljudstvo, to vam je omogočilo stolčke v parlamentu in ljudstvo vam daje plače in ljudstvo pravi, da je stanje slabo. A tam gori nekje je stanje očitno bistveno drugače, saj nas želijo prepričati, da je stanje dobro. Prepričati nas hočejo, da so varčevalni ukrepi dobri, da je nepremičninski davek dober in da bodo tako ljudje kot država veliko izgubili. Ne vem, kaj lahko izgubiš, če recimo ne bi bilo treba plačati nepremičninskega davka, morda bi celo lahko prihranil kakšen evro, ampak naši vrli politiki seveda ne gledajo tako na to. Morda sem še mlada in naivna in še zmeraj verjamem, da pa nekoč bo bolje, vendar me ta naivnost ob vsakodnevnem pregledu časopisja mine. Mine me ob sprenevedanju politikov, ob dejstvu, da bodo v okviru ukrepov za odkrivanje in pregon korupcije naredili revizijo bančne luknje. Pa lepo vas prosim, jaz vam naštejem lopove, ki so jo naredili, zakaj rabimo večmesečne revizije, v okviru katerih ne bomo izvedeli nič novega? Tresla se bo gora, a miš se ne bo rodila, vse se bo fino zavilo v lep celofanček in serviralo slovenskim ovčicam, ki pa še naprej poslušno sledimo čredi pokvarjenih pastirjev. Patricija Kovačec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-maiiu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 7. marca 2014 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Zakaj se srednje šole borijo za dodatne programe? Z dijaka letno tudi 10 tisoč evrov in več Srednje šole se, odkar jih država oziroma Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) financira s tako imenovanimi glavarinami, borijo prav za vsakega dijaka. Razlog za 'boj na trgu' so sredstva, ki jih letno prejmejo za vsakega vpisanega. Ta se v povprečju gibljejo med tri in deset tisoč evrov. Velikokrat je v družbi slišati očitke na račun izobraževanja pri nas. Vse preveč naj bi bilo nepovezano s potrebami gospodarstva, preveč naj bi bilo družboslovnih smeri, na drugi strani pa očitki letijo tudi na račun (ne)znanja otrok. Po mnenju nekaterih naj bi bilo njihovo znanje presplo-šno in preveč površno, šole naj ne bi zahtevale dovolj. Ker premalo znajo, svojega znanja ne znajo uporabiti, so prepričani mnogi. Pojavljajo se dvomi o kakovosti šol in izobraževalnega sistema nasploh. Vse bolj se zdi, da se šole bolj kot za kakovosten prenos znanja borijo za finančna sredstva, ki jih prejemajo od države. Višina le-teh je odvisna od števila vpisanih otrok oziroma dijakov. Gre za tako imenovane glavarine, ki v povprečju znašajo med tri in deset tisoč evrov na dijaka letno. Omenjena sredstva so strogo namenska in jih sme zavod uporabljati izključno za pokrivanje stroškov za izvedbo programov SŠ. Zneski programov so letni. Nakazila ministrstva šolam pa so mesečna v 1/12 letnih zneskov. Namenjena so za stroške dela strokovnih delavcev, to je učiteljev, knjižničarjev, svetovalnih delavcev in drugih delavcev šole, kot so računovodja, poslovni sekretar, hišnik in drugi, ter za izdatke za blago in storitve, kamor spadajo material za izvedbo pouka, elektrika, voda, ogrevanje, tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev, šolska dokumentacija, strokovno izpopolnjevanje delavcev, nabava knjižničnega gradiva in zdravniški pregledi zaposlenih. Sicer pa to ni edini vir prihodkov srednjih šol, izvedeli smo namreč, da materialne stroške pokrivajo iz drugih virov, Foto: Črtomir Goznik Cene programov srednjega šolstva na dijaka v proračunskem letu 2014 znašajo med dva tisoč in deset tisoč evrov, za nekatere programe je številka še višja. Za državo najdražji je program glasbene smeri umetniške gimnazije. velikokrat kar iz profitnih dejavnosti. Kot so nam pojasnili na MIZŠ, so prihodki srednjih šol v glavnem sestavljeni iz prihodkov iz državnega proračuna, prispevkov dijakov, prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu, donacij, nekatere srednje šole pa prejemajo tudi sredstva iz občinskih proračunov. Letna sredstva nekaterih srednjih šol višja kot proračun kakšne občine Nekatere srednje šole z visokim številom vpisanih dijakov na račun glavarine letno prejmejo po milijon evrov ali več. Poleg dela javnega zavoda pa lahko opravljajo tudi pridobitno dejavnost. Nekatere v najem oddajajo kakšnega od prostorov, športno ali kultur- no dvorano, kuhinjo, jedilnico in podobno. Pod drobnogled smo zato vzeli poslovanje dveh, ptujske in ormoške gimnazije v letu 2012. Proračun Gimnazije Ptuj v letu 2012 skoraj 3 milijone evrov Javni zavod Gimnazija Ptuj, ki je v lanskem letu zaposloval 72 ljudi, je v letu 2012 zabeležil skoraj tri milijone prihodkov, natančneje 2.993.858 evrov. Od tega so sredstva iz državnega proračuna znašala 2.637.460 evrov, 8.422 evrov iz občinskega proračuna za tekočo porabo, ki so bila namenjena pokritju stroškov dela za zaposlene preko programa javnih del, ter 211.440 evrov iz sredstev proračuna Evropske unije, namenjenih pokritju stroškov sodelovanja v mednarodnem projektu. Cene programov srednjega šolstva na dijaka v proračunskem letu 2014 za posamezne vrste programov Srednješolski program Cena programa na dijaka (v evrih) Gimnazija 3.052,43 Gimnazija - evropski oddelki 3.485,70 Umetniška gimnazija 3.063 do 11.035* Umetniška gimnazija - dramsko gledališka smer 3.742,29 Ekonomska gimnazija 3.063,45 Predšolska vzgoja 2.412,40 Maturitetni tečaj 1.840,23 Vir: MIZS *Cene programa so odvisne od smeri (likovna, glasbena, plesna, dramsko gledališka smer) V Sloveniji je skupaj 193 različnih srednješolskih izobraževalnih programov. V zgornji tabeli jih je tako predstavljenih le nekaj. Cene programov za poklicno-tehniško izobraževanje se gibljejo okoli 2.500 evrov, gimnazijski programi državo stanejo za okoli 1.000 evrov več, najdražji so programi umetniške gimnazije, ti se gibljejo od 3.000 pa tja do 11.000 evrov na dijaka letno. Najdražja je glasbena smer - petje. Gimnazija Ptuj je namreč po-slovodeči konzorcijski partner v projektu Posodobitev gimnazijskih programov, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Prejeli so tudi 118.001 evrov za dopolnjevanje učne obveze ter 18.535 evrov iz donacije za tekočo rabo, doplačil za dijaško prehrano ter drugih virov za dijaške dejavnosti ter prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu, kot je oddajanje nepremičnin - kuhinje in športne dvorane. Proračun Gimnazije Ormož v letu 2012 več kot 700.000 evrov Prihodki Gimnazije Ormož, ki v tem šolskem letu zaposluje 20 ljudi, so, glede na manjše število vpisanih dijakov, sorazmerno nižji od ptujske, predvsem iz državne blagajne, medtem ko prejmejo več sredstev iz proračunov občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi, višji pa so tudi pri- Šest milijonov evrov za projekt, ki ga vodi ptujska gimnazija Konzorcij splošnih gimnazij za izvajanje projekta Posodobitev gimnazijskih programov, ki je potekal med letoma 2007 in 2013, je bil ustanovljen na pobudo Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije in Urada za razvoj šolstva z namenom, da se v splošne gimnazije postopno uvede posodobitev gimnazijskega programa. Na skupščini Skupnosti splošnih gimnazij je bil sprejet sklep, da vodenje Konzorcija v imenu vseh 56 splošnih gimnazij prevzame Gimnazija Ptuj in tako postane poslovodeči konzorcijski partner. V projekt so se po besedah ravnateljice ptujske Gimnazije Melani Centrih, slovenske splošne gimnazije vključile prvenstveno zaradi nujne posodobitve gimnazijskega programa, ob tem pa so se zavedali tudi pomena kakovostnega črpanja evropskih sredstev za razvoj naše države in možnosti dodatnih zaposlitev. Od 1. septembra 2008 je vseh 56 splošnih gimnazij opravilo vse naloge v skladu z načrtom izvajanja projekta in se že pripravljajo na zaključek projekta ob koncu letošnjega leta. Kot nam je pojasnila Centrihova, so cilji projekta posodobitev učnih načrtov ter posodobitev načrtovanja in izvajanja predmetnika, uvajanje posodobljenih učnih načrtov, timsko poučevanje, uvedba državljanske vzgoje v okviru obveznih izbirnih vsebin, spremenjen način izvajanja nekaterih predmetov, nadaljevanje razvoja koncepta obveznih izbirnih vsebin, bolj intenzivno in funkcionalno vgrajevanje informacijske tehnologije v program in razvijanje razvojno-raziskovalne vloge učitelja. hodki iz dejavnosti na trgu. Skupni letni prihodki so tako v letu 2012 znašali 723.076 evrov. Iz naslova glavarin so v letu 2012 prejeli 569.795 evrov, iz proračunov omenjenih lokalnih skupnosti pa 41.359 evrov. Kot je pojasnila ravnateljica Blanka Erhatič, gre za namenske dotacije občin za sofinanciranje določenih stroškov dela, šolskih in obšolskih dejavnosti ter nekatere materialne stroške in nabavo opreme, saj so omenjene občine soustanoviteljice njihovega zavoda. Prihodki iz naslova prispevkov staršev so znašali 47.863 evrov, ti sestavljajo plačila za dijake, kot so prehrana, izposojevalnina učbenikov iz učbeniškega sklada, po sprejetem sklepu Sveta staršev tudi udeležbo na načrtovanih šolskih in nadstandardnih ekskurzijah in dejavnostih šole ter prispevek za razmnoževanje papirnatega delovnega materiala za potrebe pouka. Prihodki, pridobljeni na trgu, v višini 25 tisočakov izhajajo iz naslova ogrevanja bazena, ki je v lasti Občine Ormož, ter iz oddajanja učilnic in telovadnice v najem. Z njimi v celoti krijejo materialne stroške, kamor spadajo stroški ogrevanja, električne energije, vode, čistil in podobno. Ormoška gimnazija je v letu 2012 prejela še 38.490 evrov tako imenovanih drugih prihodkov, ki zajemajo sredstva iz projektov Posodobitev gimnazij, Comenius ter Hočem pomagati okolju. Patricija Kovačec 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 14. marca 2014 Slovenija • Ob dnevu žena: ženske še zmeraj slabše zastopane na vodilnih položajih Kar 59 dni v letu ženske delajo zastonj Po številnih podatkih v naši družbi še zmeraj prevladuje miselnost o tipično moških in ženskih vlogah, prav tako o zaposlitvah in mestu v družbi. Podatki kažejo, da ženske kasneje vstopijo na trg delovne sile, saj je čas iskanja prve zaposlitve daljši, statistika pa kaže še, da se ženske šele pri štiridesetih izenačijo z moškimi, kar se tiče položaja na delovnem mestu. Zelo redko so zastopane na vodilnih delovnih mestih, vse bolj so zaposlene v storitvenih dejavnostih, javni upravi, šolstvu, toda pozor, na vodilnih mestih teh dejavnosti še vedno prevladujejo moški. V Evropi ženske še vedno delajo zastonj 59 dni, tako kažejo najnovejši podatki, ki jih je pred nekaj dnevi objavila Evropska komisija. Razlika v plačilu med spoloma - povprečna razlika med urnim zaslužkom žensk in moških v celotnem gospodarstvu - se je v zadnjih letih komaj spremenila in ostaja na približno 16 %. V praksi naj bi to pomenilo, da danes ženske delajo brez plačila 59 dni in so šele nato plačane enako kot moški. V ta namen so konec februarja po Evropi obeležili evropski dan enakega plačila, ki opozarja, da so ženske na trgu dela še vedno slabše plačane. V zadnjih letih se je razlika v plačilu zmanjšala le za malenkost. Največja ovira so še vedno stereotipi in predsodki »Država vlaga v izobrazbo žensk, njihovih potencialov pa se ne izkoristi. S tem, ko je delež žensk na mestih odločanja veliko nižji od V 13 ministrstvih le dve ministrici Slovensko vlado sestavlja trinajst ministrstev, od tega le dve vodita ženski, in sicer Anja Kopač Mrak Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter novo-pečena ministrica Alenka Trop Skaza, ki je nedavno prevzela vodenje Ministrstva za zdravje. Foto: Črtomir Goznik deleža diplomantk, država izgublja dragocen kapital,« poudarja ministrica Foto: Črtomir Goznik Alenka Bratušek, prva predsednica vlade v zgodovini samostojne Slovenije Družina ima prednost pred službo Po skoraj 22 letih samostojnosti je v lanskem letu premierski stolček zasedla ženska, Alenka Bratušek. Vprašali smo jo, kako se znajde na političnem parketu, ki sicer velja za tipično moško področje, ter kako usklajuje službene in družinske obveznosti. »Kljub temu da sem prva ženska predsednica vlade, vedno poudarjam, da si želim, da si me ljudje ne bi zapomnili po tem, da sem bila prva ženska predsednica vlade, ampak po tem, da sem nekaj dobrega naredila za našo državo in državljane,« o svoji vlogi razlaga premierka Alenka Bratušek in dodaja, da je morda v politiki res več moških kot žensk, a da bi bilo po njenem mnenju prav, da bi se za ta poklic odločilo več žensk. Kot priznava, se je njeno družinsko življenje v zadnjem letu, odkar je prevzela vodenje vlade, zelo spremenilo. Zaradi službenih obveznosti z otrokoma in partnerjem preživi precej manj časa kot včasih, zato so ti trenutki zanjo še posebej dragoceni. »Srečo imam, da sta otroka že skoraj odrasla in lažje sprejemata mojo odsotnost. Sicer pa družini čas namenjam predvsem ob koncih tedna, ko poskušamo kar najbolje izkoristiti skupne trenutke.« Kot poudarja, je družina zanjo še vedno na prvem mestu. »Res je, da mi službeni urnik vzame več časa, a mi družina zagotovo pomeni več,« je povedala Bratuškova. za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Ovir je po njenem mnenju več, v grobem jih lahko razdelimo na družbene, organizacijske in osebne. Med družbene sodijo predvsem stereotipi in predsodki o tem, kaj so in kaj niso primerna delovna mesta za ženske in za moške. Med organizacijske sodijo načini kadrovanja in napredovanja, raziskave namreč kažejo, da bolj kot so postopki napredovanja in kadrovanja transparentni in temeljijo na vnaprej določenih kriterijih, več je žensk na vodstvenih položajih. Med organizacijske bi lahko umestili tudi naravo dela in organizacijske možnosti za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Ženske namreč še vedno prevzema- Vodilni možje o ženskah Kaj menite o tem, da podjetja oz. ustanove vodijo ženske? Kje vidite prednost in kje slabost - če so ženske na vodilnih položajih? Kakšna bi morala biti ženska, ki bi prevzela vodenje vašega podjetja oz. ustanove? To so vprašanja, na katera je odgovarjalo nekaj vodilnih mož s Ptujskega Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma: »Sposobnosti menedžerjev oz. vodstvenih ali vodilnih kadrov ocenjujem po njihovih kompetencah, kulturi vodenja in pripadnosti podjetjem, ki jih vodijo. Pa naj si bodo to ženske ali moški, je popolnoma vseeno. Se pa od panoge do panoge razliku- jo večji delež skrbi za dom in družino, kar je pokazala tudi raziskava o enakosti spolov v družinskem življenju in v partnerskih odnosih, ki so jo izvedli na pristojnem ministrstvu. Če v nekem poklicu prevladujejo ženske, to še ne pomeni, da jih je več na vodilnih položajih Kot so nam pojasnili na ministrstvu za delo, v okviru katerega deluje tudi nekoč samostojna institucija, danes pa del omenjenega ministrstva, urad za enake možnosti, so feminizirani vsi poklici, v katerih delež spolov ni uravnotežen, to pomeni, da ni prisotnega vsaj 40 odstotkov enega od spolov. Feminizirani so tako poklici v vzgoji in izobraževanju, socialnem varstvu, zdravstvu, pravosodju in bančništvu. Po drugi strani pa moški prevladujejo na področju gradbeništva, v tehničnih poklicih ter na področju informacijskih tehnologij. Kot so poudarili, tudi, če v nekem poklicu prevladujejo ženske, to še ne pomeni, da jih je več tudi na vodstvenih oziroma vodilnih položajih. Praviloma namreč tudi v feminizi-ranih poklicih na najvišjih mestih odločanja prevladujejo moški. Do feminizacije poklicev prihaja, ker se že dekleta in fantje odločajo za spolno je prisotnost žensk na vodstvenih delovnih mestih. V metalurški industriji je, denimo, več moških menedžerjev. Najbrž pa tudi to ne bi smelo biti pravilo. Ženske po moji oceni večkrat odločajo instinktivno oz. čustveno, moški pa bolj razumsko. Odločati se po instinktu je včasih prednost, včasih slabost. Recepta za način vodenja ni, zato težko odgovorim, kakšna bi morala biti ženska, ki bi prevzela vodenje naše družbe. Vsakdo izbere svoj način vodenja in z njim uresničuje aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Če nekdo to počne s svojo predanostjo, zdravimi človeškimi načeli in s tradicionalnimi vrednotami, ki temeljijo na spoštovanju, zaupanju in poštenosti, je na pravi poti. Takšna bi morala biti tudi ženska na vodilnem položaju. Sicer pa naj dodam, da v Skupini Talum 25 odstotkov vodstvenih in vodilnih delovnih mest zasedajo ženske.« petek • 14. marca 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 Po podatkih Statističnega urada RS je bilo na dan 31. 12. 2013 v poslovnih subjektih v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo nad 250 sodelavcev in so kategorizirana kot velika podjetja, na vodilnih položajih 3.724 menedžerjev. Od teh 2.343 moških in 1.381 žensk. Sicer pa so velika podjetja (v zasebnem sektorju) na dan 31. 12. 2013 skupno zaposlovala 129.297 sodelavcev. Od tega približno polovico žensk in polovico moških; žensk 64.616 in moških 64.681. Leta 2012 je bilo v Sloveniji 792.948 delovno aktivnih, od tega 435.493 moških in 357.455 žensk. V kategoriji, ki jo Statistični urad RS vodi kot »Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji« - torej na vodilnih položajih (javni sektor in gospodarstvo) je bilo zaposlenih 43.172 oseb, od tega nekaj manj kot 29.000 moških in dobrih 14.000 žensk. stereotipne smeri šolanja oziroma študija. Stereoti-pi in predsodki, povezani s spolom, namreč vplivajo na izbiro smeri šolanja in karierno pot. Posledično stereotipi in predsodki o primernih poklicih in položajih za ženske in moške vplivajo tudi na vertikalno in horizontalno segregacijo na trgu dela. Tako ženske na eni strani večinoma delajo v sektorjih, kjer so plače nižje, po drugi strani pa tudi v organizacijah ne dosegajo hierarhičnih ravni, primernih njihovi povprečno višji izobrazbi. Podatki iz leta 2010 namreč kažejo, da je bilo tega leta med visokošolskimi diplomanti 64 odstotkov žensk. Ženske poleg službe opravijo še večino dela za dom, gospodinjstvo in otroke Istočasno pa predsodki in stereotipi vplivajo tudi na način, kako so med ženske in moške porazdeljena gospodinjska in domača opravila ter skrb za nego in varstvo otrok oziroma na način usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja. Podatki kažejo, da so v Sloveniji še vedno ženske tiste, ki v nesorazmerno večjem deležu skrbijo za bolne otroke in druge družinske članice in člane. Tako so v letu 2010 80 odstotkov vseh dni bolniškega staleža za nego družinskega člana ali članice izkoristile žen- Foto: Črtomir Goznik Darinka Fakin, županja občine Majšperk in izredna profesorica na Fakulteti za strojništvo Zadeve morajo biti narejene profesionalno, ne glede na spol Darinka Fakin, ena izmed le desetih županj v Sloveniji, je sicer zaposlena na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Mariboru, na oddelku Oblikovanje in tekstilni materiali. Kot izredna profesorica predava različne vsebine, sicer pa je nosilka številnih predmetov, kot so Barva in barvna komunikacija, Nauk o barvi, Tekstilno kemijski procesi in drugih. Na vprašanje, kako se znajde na političnem parketu, ki sicer velja za tradicionalno moško področje, odgovarja, da na to nikoli ni gledala kot na moško področje, saj gre po njenih besedah za delo, ki ga je treba v prvi vrsti opraviti predvsem strokovno in ne politično. »Zame je najpomembneje to, da so stvari narejene do nekih rokov, da so narejene profesionalno in tako, da so vsaj v veliki meri pravične in do vseh enake. To, da sem ženska, ne vem, ali je prednost ali slabost. Na posameznih področjih, kjer je potrebno veliko intuicije, in teh ni malo, je prav gotovo prednost, verjetno pa je delo in odnos do njega bolj pogojen z osebnostnimi lastnostmi posameznika kot s spolom.« Po njenih besedah ni nič posebnega, da živimo v času, ki od nas zahteva predvsem veliko dela, in da so časi, ko se je delalo osem ur, nato pa smo bili prosti, že zdavnaj za nami. »Prav gotovo mi je lažje sedaj, ko je moj sin odrasel in kombinirava svoje obveznosti predvsem z možem, ki pa mi tudi veliko pomaga.« Kot pravi, zagotovo ni nobena izjema, da ima tako kot pri večini tudi pri njej služba pač vedno prednost. »Dokler sem delovno aktivna, je to tudi moja prva dolžnost, saj mi omogoča življenje. Družina pa ima prednost ob posebnih dogodkih, ki nam pomenijo veliko in nas povezujejo.« ske. Ženske so tudi tiste, ki v veliko večji meri koristijo 260 dni dopusta za nego in varstvo otroka oziroma porodniškega dopusta, kot mu običajno rečemo. Leta 2010 ga je v celoti ali deloma izkoristilo 1415 očetov, ob tem ko je bilo vseh porodov v tem letu več kot 22.000. Ženske obenem opravijo več dela za dom, gospodinjstvo in otroke ali ostarele. Podatki za EU kažejo, da ženske v povprečju tedensko posvetijo domačim in družinskim opravilom 25,5 ure, moški pa 7,8 ure. Po- Foto: Črtomir Goznik sledično lahko moški plačanemu delu v povprečju posvetijo več časa, 45,5 ure tedensko, ženske pa 38,1 ure tedensko. Vse to pa po besedah naših sogovornikov iz ministrstva za delo vpliva na karierno pot in na višino dohodka. Delež poslank po posameznih mandatnih obdobjih Mandatno obdobje Število poslank 2011 - 31 2008-2011 16 2004-2008 13 2000-2004 16 1996-2000 11 1992-1996 14 Vir: Državni zbor RS Delež žensk v parlamentu, ki sicer šteje 90 poslancev, je bil med letoma 1992 in 2008 precej konstanten, medtem ko se je leta 2011, v mandatu, ki še teče, število predstavnic nežnejšega spola podvojilo. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj: »Družbena vloga žensk se v obdobju moderne zgodovine bliskovito razvija tako na političnem kot tudi na gospodarskem področju. Seveda sta v sistemu Perutnine Ptuj enakovredno in enakopravno zastopana oba spola. V strukturi zaposlenih na nivoju Slovenije je razmerje 50 proti 50, na nivoju Skupine Perutnina Ptuj pa je za tri odstotne točke več moških kot žensk. Sicer pa so menedžerske sposobnosti žensk popolnoma enakovredne moškim. Tako je tudi v Perutnini Ptuj na položajih srednjega in najvišjega menedžmenta zaposlenih več žensk, tudi v upravi, kjer domeno enega najpomembnejših področij, to je nabave in prodaje, upravlja ravno ženska. Kot sem že poudaril, je vprašanje spola pri izvajanju in upravljanju poslovnih funkcij popolnoma irelevantno. Tisto, kar šteje in velja, so strokovnost, sposobnost, delavnost, zagnanost in druge lastnosti, ki odlikujejo zavzetega pripadnika Perutnine Ptuj ali katerekoli druge gospodarske družbe. Pri tem ne opažamo nobenih razlik med spoloma, sploh glede prednosti oziroma slabosti. Tako je po statistikah po svetu več kot 187 milijonov podjetnic, ki obvladujejo med 32 in 39 odstotkov celotne formalne svetovne ekonomije in so še posebej uspešne na področju inovacij tako na storitvenem kot tudi produktnem nivoju. Ženske torej imajo v sistemu Perutnine Ptuj veljavo, verjamem pa, da jo imajo tudi na drugih gospodarskih področjih v Sloveniji. Ne smemo namreč pozabiti, da je tudi prva ministrica ženska, da je v vladi več žensk na vodilnih položajih in da se enakovredno afirmirajo tudi na vseh drugih področjih.« Alen Hodnik, direktor Javnih služb: »Menim, da je treba pri izbiri vodje organizacije izhajati iz kompetenc posameznika in njegove strokovnosti, zato je v osnovi vseeno, katerega spola je ta oseba. Kar pa se tiče karakternih lastnosti posameznika, ki prav tako zagotovo vplivajo na kakovost vodenja, pa bi morali poudarek dajati predvsem poštenosti in človeškosti, ki pa sta prav tako lastnosti, ki nista odvisni od spola.« Po njegovem mnenju tudi prednosti ali slabosti posameznika niso odvisne od spola, temveč od karakternih lastnosti osebe, strokovnosti in poglobljenega poznavanja področja dela organizacije, ki naj bi jo vodila. »Sposobnost vsakega posameznika v osnovi definira kombinacija vseh teh lastnosti, prepričan pa sem, da te niso odvisne od spola posameznika, temveč prej od marsikaterega drugega dejavnika, ki v življenju oblikuje človeka.« Na vprašanje, kakšne lastnosti bi morala imeti ženska, ki bi prevzela vodenje družbe, ki jo vodi sam, pa odgovarja, da bi morala biti strokovna in odločna. Zaradi velikega števila različnih dejavnosti, ki se izvajajo v podjetju, pa tudi zmožna hitrega prilagajanja raznovrstnim situacijam in obvladovanja nenehnih miselnih preskokov. 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 14. marca 2014 Na Ptujskem je podjetnic dobra petina Po podatkih registra Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj je bilo konec leta 2013 med 1626 člani na območju šestnajstih občin na Ptujskem 347 podjetnic, kar je 21,34 % vseh članov oz. dobra petina. Zajeti so samo podatki o samostojnih podjetnikih in družbah, ki opravljajo obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti in domačo/umetnostno obrt ne glede na status (s. p. ali družba). Dodani pa so še podatki o računovodskih servisih, ki tudi ni obrtna dejavnost. V teh podatkih pa tudi niso zajeti podatki o še nekaterih neo- brtnih dejavnostih, kot so v gostinstvu bari, celotna trgovina, posredništvo, svetovanja. „Tudi v tem se vidi kratkovidnost naše politike in celotne liberalizacije Foto: Črtomir Goznik Komandirka PP Gorišnica Otilija-Tina Medved »To, da sem ženska, še ne pomeni, da sem popustljiva.« Komandirka PP Gorišnica Otilija-Tina Medved že skoraj 16 let vodi kolektiv, v katerem so pretežno zaposleni moški sodelavci. Kljub temu da je ženska, ima nad kolektivom avtoriteto, ki ji jo lahko marsikdo zavida. Na vprašanje, kakšna šefica je, stroga ali popustljiva, odgovarja tako: »To vprašanje bi morali zastaviti mojim sodelavcem. Zagotovo od njih veliko zahtevam in pri svojih zahtevah vztrajam. Do sodelavcev želim biti zlasti poštena in pravična, probleme želim reševati sproti, brez nepotrebnega ovinkarjenja. Vsekakor si kot vodja lahko ustvariš avtoriteto le s svojim delom, vedenjem, znanjem ... Rekla bi, da sem stroga, razumevajoča, pripravljena pomagati ... To, da sem ženska, še ne pomeni, da sem popustljiva. Po teh letih so že navajeni, da jih vodi ženska (ne vsi). Morda tudi zaradi nekoliko drugačnega pristopa. Vsekakor pa se zavedam, da vsem sodelavcem in tudi občanom ni všeč, da se soočajo z žensko, vendar me to že dolgo ne moti.« Sicer pa Medvedova priznava, da ji je danes, kos ta njena otroka že starejša in je ne potrebujeta več toliko, usklajevanje dela z zasebnim življenjem veliko lažje kot nekoč: »Žal pa sem veliko lepega v njunem otroštvu zamudila. V naših vrstah je včasih težko usklajevati poklicno in zasebno življenje. Vendar se v zadnjih letih na račun službe ničemur ne odrekam. Čim bolj poskušam usklajevati oboje. Z leti vodenja se naučiš takšnega življenja in z menoj se je naučila tako živeti tudi moja družina. Morda me kdaj niso razumeli, predvsem takrat, ko me niso videli dva dni ali več, vendar so mi stali ob strani in poskušali razumeti, za kar sem jim bila še posebej hvaležna.« O tem, da bi se zaradi družine oz. hujših težav kot je težka bolezen v družini odpovedala službi, Medvedova zaenkrat niti ne razmišlja: »Za zdaj za to ni potrebe, kar me zelo veseli. Želim si, da tako ostane še naprej. Ja, za svojo družino sem se pripravljena odpovedati marsičemu. Sicer pa lahko povem, da so mož in otroka mojo službo sprejeli kot način življenja. Razumejo, ko v nočnem času pozvoni telefon in še preden pogovor končam, sem že na poti v Gorišnico. Razumejo moje delo, poznajo me in vedo, da takšna sem. Pa četudi je kdaj treba zapustiti kakšen vesel dogodek ali praznovanje in se odzvati službenemu klicu. Zame to ni problem, prav tako ne za njih. Tega ne dojemam kot odrekanje. Je del in način življenja, ki ga z veseljem preživljam, še posebej, ko dosegamo v enoti dobre rezultate dela.« Otilija-Tina Medved pogovor zaključuje tako: »Ko pomislim na leto 1998, ko sem začela voditi PP Gorišnica, nekaj časa sploh nisem imela prostega časa, saj sem se kot ženska-vod-ja morala dokazovati. Vse do decembra 2013 sem bila edina komandirka v Sloveniji. Sedaj je na območju Policijske uprave Maribor še ena komandirka, in sicer na PP Maribor II, kar me zelo veseli. S tem dokazujemo, da z vztrajnostjo, samozavestjo, jasno začrtanimi cilji in trmo brez težav dokazujemo, da smo ženske enakovredne moškim. Danes težav s prostim časom več ne poznam, saj 15 let vodenja vsekakor prinese pozitivne spremembe v delovno in domače okolje. Včasih službenih stvari doma nisem odmislila, danes s tem nimam niti najmanjšega problema. Kot sem že rekla, ko sem v službi, sem vodja, ko sem doma, sem mama, žena, hči ... Prosti čas in vsak drobni trenutek poskušam res maksimalno izkoristiti. Zavedam se, da življenje res teče hitro. Rada se sprehajam, kolesarim, plavam ... Najraje pa sem s svojo družino v svojem domačem kraju, pri mami in očetu ... In moja največja želja je, da bi kmalu prosti čas preživljali z vnuki ...« Foto: Črtomir Goznik na področju podjetništva, ko lahko vsak dela vse. Podatki so zelo razbiti, nekaj jih imamo na OOZ, nekaj jih ima GZS, pri obojih pa je članstvo prostovoljstvo, zato bo v prihodnje še bolj nemogoče spremljati dogajanje na tem področju. Edi- ni, ki ima tako vse podatke, je AJPES, kjer pa tudi ni mogoče dobiti vseh informacij zaradi varovanja podatkov. Ženske so v ospredju v frizerstvu, kjer jih je skupaj s kozmetiki od 121 kar 106, tekstilni dejavnosti, kjer jih je 33 od 45, računovodstvu (58 od 101) in cvetličarstvu, kjer jih je od 50 kar polovica oz. 25. Nekaj naših članic pa je uspešnih tudi v dejavnostih, v katerih so v ospredju moški, tako v lesarstvu in galvanizaciji," je povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. ŽENSKE v SLOVENIJI 2000 2001 2005 2010 2013 Indeks (povprečje) (povprečje) (povprečje) (povprečje) (povprečje) 2013/2005 Aktivne prebivalke 400.901 400.797 408.495 414.743 414.546 101,48 Delovno aktivne prebivalke 346.807 349.104 359.057 366.810 357.472 99,S6 Zaposlene osebe (ž) 321.587 325.699 336.167 342.052 327.287 97,36 v podjetjih, družbah In organizacijah 295.039 298.863 311.672 319.619 307.602 98,69 pri samozaposlenih osebah 26.548 26.836 24.495 22.432 19.685 80,36 Samozaposlene osebe (svobodni poklici) 25.220 23.405 22.889 24.758 30.185 131,88 Samostojne podjetnice posameznice 11.214 11.192 10.928 14.435 16.474 150,75 Osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost 2.436 2.478 2.815 3.159 2.982 105,93 Kmetice 11.568 9.733 9.145 7.164 10.729 117,32 Registrirano brezposelne ženske 59.094 51.693 49.438 47.933 57.074 115,45 Vir: Zavod za za poslovanje Andrej Levanič, dr. med.,spec. ped., direktor ptujske bolnišnice: „Sam že dolgo ne ločujem ljudi po spolu, temveč po njihovem odnosu do sočloveka, družbe, po njihovem odnosu in odgovornosti do dela in seveda po sposobnostih. Tukaj vsaj meni znanih razlik med spoloma ni. Od žensk tradicionalno pričakujemo tudi materinski čut, ki ga v pozitivnem smislu prenašajo na svoje podrejene. Ženske v večinsko moškem poslovnem svetu pogosto tudi zaradi svojih čarov lažje uveljavljajo zahteve, ob tem so pogosto tudi bolj sistematične, neredko pa tudi bolj nepopustljive in manj pragmatične. Vse to je lahko tako prednost kot slabost. Meja je tanka." O ženski, ki bi lahko prevzela vodenje bolnišnice, pa Levanič pravi: »Vseeno je, ali gre za moškega ali žensko. Pomembna je osebnostna integriteta, sposobnost, znanje, zavedanje in odgovornost do tega, kar ta položaj prinaša in odnaša. Sicer pa bo po mojem mnenju več žensk na čelu podjetij in v politiki takrat, ko se jih bo več odločilo za to. Ženske kvote v politiki so en od mehanizmov, ki pa ga seveda mora spremljati tudi spremenjena tradicionalna miselnost večine, z roko v roki z jasnimi izbirnimi kriteriji." Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj: »Po mojem mnenju so ženske lahko odlične vodje svojih podjetij, do sedaj sem delal s kar nekaj izvrstnimi menedžer-kami in moje izkušnje so bile odlične. Ženske so po naravi bolj usmerjene v odnose in sodobne voditeljske prakse kažejo, da so em-patija, čustvena inteligenca in potrpežljivost ključne lastnosti, potrebne za uspešnega vodjo. Slabosti so po navadi stvar značaja in bi jih težko generalizirali kot 'ženske'.« Po njegovem mnenju bi morala biti ženska, ki bi vodila institucijo, kot je ptujsko gledališče, multidisciplinarna s poznavanjem širokega nabora področij, od čisto menedžerskih znanj, poznavanja organizacije in marketinga, pravil dela v javni upravi, do strokovnih gledaliških znanj in poglobljenega poznavanja področja dela. »Seveda pa vsa znanja niso dovolj, če oseba nima potrebne čustvene inteligence, etičnih in moralnih kvalitet ter seveda pripadnosti temu mestu in gledališču, ki ga je treba zmeraj postaviti pred sebe in svoje osebne ambicije.« petek • 14. marca 2014 Tednikov objektiv Štajerski 7 V drugih državah veliko več podpore ženskim podjetnicam kot pri nas Marta Turk, predsednica Ljubljanske gospodarske zbornice, je povedala, da je delež podjetnic v Sloveniji popolnoma primerljiv z drugimi državami. V Evropi povprečno ena tretjina podjetnic ustanovi svoje podjetje. Zelo uspešne in zelo aktivne so Francozinje, ki imajo tudi eno najdaljših tradicij na področju ustanavljanja ženskega podjetništva. V Sloveniji je okoli 27 % žensk, samostojnih podjetnic, in okrog 21 odstotkov žensk, ki so registrirale d. o. o., tako da imajo ženske okrog 25-odstotni delež v slovenskem podjetništvu. V tem trenutku je skupaj registriranih okrog 45.000 ženskih samostojnih podjetnic in ustanoviteljic, d. o. o., o njih pa se premalo govori v primerjavi z menedžerka-mi, ki jih je okrog 450. Specifičnih ukrepov za podporo ženskemu podjetništvu v Sloveniji nimamo. Turkova, ki se je vrnila s konference iz Aten, organiziral jo je Evropski inštitut za enakost spolov na temo podpore razvoju ženskega podjetništva, je povedala, da Slovenija na njej ni imela kaj dosti povedati. Iz drugih držav pa je bilo slišati veliko, saj se lahko pohvalijo z zelo konkretnimi ukrepi za razvoj in podporo ženskemu podjetništvu, kot so nepovratna sredstva, ugodnejši dostop do kreditov, nižje obrestne mere kot tudi na primer različni podporni izobraževalni ukrepi, inkubatorji za žensko podjetništvo, ženski podjetniški centri, ki so organizirani na poseben način, delovni čas in družbeno okolje ... „Podjetnice naj se povezujejo med seboj, ne samo na ravni lokalnega okolja, Število svetnikov in svetnic v spodnjepodravskih občinah Občina Število svetnikov Moški Ženske Ptuj 29 22 7 Ormož 20 14 6 Kidričevo 17 15 2 Videm 17 14 3 Majšperk 14 12 2 Dornava 11 10 1 Destrnik 11 7 4 Gorišnica 11 11 0 Markovci 10 9 1 Središče ob Dravi 9 6 3 Cirkulane 9 9 0 Juršinci 9 7 2 Sv. Tomaž 7 4 3 Žetale 7 6 1 Podlehnik 7 6 1 Zavrč 7 6 1 Trnovska vas 7 6 1 Sv. Andraž 7 5 2 Foto: Črtomir Goznik Uspešna podjetnica Majda Mlakar Če si podjetnik, moraš imeti trdo kožo Majda Mlakar, inženirka konfekcijske tehnologije, seje za samostojno pot odločila pred 19 leti, potem ko je že imela 10 let delovnih izkušenj v Mercatorjevi Zaščiti. Njena obratovalnica Zaščitna sredstva v Lovrencu na Dravskem polju, majhno proizvodno podjetje z nekaj zaposlenimi, bo v letu 2015 tako praznovala že 20-le-tnico uspešnega delovanja. Kot pove, je predelava usnja družinska tradicija. Z njo je začel že njen ded, nadaljeval jo je oče, kije tudi več deset let popoldansko obrt izdelovanja usnjenih galanterijskih izdelkov. Izdelava zaščitnih rokavic vseh vrst je njihov osnovni program, ki teče neprestano ne glede na krizo, izdelujejo jih po naročilu, izdelujejo pa tudi varilske obleke, bluze, narokavnike, itd. Že 17 let pa tudi izdelujejo mehove za zaščito vodil pri obdelovalnih strojih, z njimi pokrivajo celotno Slovenijo. Vsako delo, ki ga dobijo, jim pomeni novi izziv, izkušnje in znanje pa so samo nadgradnja vsega. „Biti podjetnica je zelo težko. Če se tega ne zavedaš, lahko hitro obupaš. Od leta 2008, ko nas je skupaj z našimi strankami doletela kriza, dejansko bijemo borbo za preživetje. Skorajda nam občasno že zmanjkuje energije. Če pa se s tem lahko soočiš, so stvari mnogo lažje. Kot podjetnik moraš imeti trdo kožo in veliko vztrajnosti." Majda Mlakar priznava, da je izjemno težko uspešno krmariti med podjetniškim delom, ki zahteva več kot celega človeka, v majhnem kolektivu pa še toliko več, ko si vse v enem, od načrtovalca proizvodnje, do končne prodaje, in zasebnim življenjem, ker ti enostavno zmanjkuje časa na enem in drugem področju. Njena sreča pa je, da ima podporo družine, že od vsega začetka jo spodbujajo in ji vedno stojijo ob strani, ji pomagajo, ko je to potrebno. »Včasih pa imaš občutek, ko ne veš, kaj je pomembneje, podjetništvo ali družina, ki mi je vedno pomenila zelo veliko,« pravi. Kljub številnim problemom, s katerimi se dnevno soočajo slovenski podjetniki in podjetnice, še vedno dela z velikim veseljem. Predvsem pa si podjetniki želijo ugodnejšo podporno okolje, da bi bila pot do ugodnih kreditov manj zapletena, ker, kot pove, bi lahko v tem primeru proizvodni asortiment še razširila, razvila nove izdelke, če bi bili pogoji za to. Zdaj pa je tako, da ti vso to energijo za razvoj pobere iskanje možnosti za preživetje. Baterije si polni z delom na vrtu, to je njena sprostitev, še vedno jim uspe pridelati dovolj hrane za družino. V zimskem času pa za psihično in fizično kondicijo skrbi s telovadbo. Pravi, da je treba nakopičene „strupe" v telesu nekam odložiti, da lahko potem lažje in uspešneje delaš. Kot je razvidno iz tabele, so ženske manj številčno zastopane v občinskih svetih občin Sp. Po-dravja. V nekaterih celo ni niti ene predstavnice ženskega spola. Statistično gledano delež žensk v občinskih svetih občin Sp. Podravja predstavlja le 18 odstotkov. ampak vseslovensko, saj bi tako lahko ne glede na državne ukrepe dosegli večjo konkurenčnost in boljšo učinkovitost. Naj povem, da smo v lanskem letu or- ganizirali Svet za inovativ-nost žensk, ker ugotavljamo, da je zelo veliko žensk v podjetništvu, ki nimajo možnosti in priložnosti, da bi inovativno razvile svojo ponudbo storitev ali izdelkov. Cilj delovanja Sveta je več znanja in mednarodno delovanje," je še povedala Marta Turk. MG, MZ, PK Miran Senčar, podjetnik: „Tako kot na vseh drugih področjih bi moralo vladati tudi na področju vodenja uravnoteženo stanje med moškimi in ženskimi. Na žalost pa v družbi še vedno prevladujejo stereotipi o tem, kaj so ženska in kaj moška opravila, tako v družinskem kot tudi v poslovnem okolju. Prepričan sem, da bi bila situacija v državi popolnoma drugačna, če bi bilo več žensk na vodilnih mestih. Ženske na vodilnih položajih imajo bistveno več čustvene inteligence, so bolj delovne in vztrajne od moških kolegov ter pogosteje popustijo v trdih poslovnih pogajanjih za dobro institucije, ki jo vodijo (imajo manj, mnogokrat škodljivega, »moškega ponosa«). Še vedno pa velike prepreke za uspešno kariero pri ženski predstavljajo družinske obveznosti, pomanjkanje časa za druženja s kolegi ter posledično s tem kronično pomanjkanje neformalnih poslovnih in politič- Foto: Črtomir Goznik nih zvez, ki so, na žalost, danes v Sloveniji nujno potrebne za preživetje." O ženski, ki bi lahko vodila njegovo podjetje, pa Senčar pravi: »Zraven nujno potrebne formalne izobrazbe in drugih pomembnih kompetenc za tako delovno mesto bi morala imeti še obilo podjetniške žilice, naravne intuicije, razvito neformalno poslovno mrežo, osebne odgovornosti za zaposlene in njihove družine kakor tudi družbene odgovornosti do okolja." O tem, kdaj bo več žensk na čelu podjetij in v politiki pa Senčar dodaja: »Če želijo ženske več vodilnih položajev v podjetjih, se bodo morale najprej aktivno vključiti v politiko, pa naj še tako govorijo, da to ni zanje. Pri slovenski dogovorni ekonomiji in izključno političnem kadrovanju na vsa pomembna delovna mesta v javnem in politično kontroliranem realnem sektorju (na žalost) je to edina pot k uravnoteženju spolov.« Vir: Občine 8 Štajerski Pustovanje 2014 petek • 7. marca 2014 Markovci • 23. fašenk Prve tri nagrade za skupine Bollywood, Mariachi fiesta in Kobre Na 23. fašenski povorki od Zabovcev do Markovcev je kljub recesiji in slabi vremenski napovedi sodelovalo kar 35 etnografskih in karnevalskih skupin z okoli 2000 maskiranimi, po oceni organizatorjev pa si je povorko skozi vasi ogledalo okoli 5000 obiskovalcev. Foto: M. Ozmec Drugo nagrado so prejeli mladi iz Bukovcev s karnevalsko skupino Mariačiji. Kot je pojasnil predsednik etnografskega društva Korant Marjan Bezjak, so organizatorji tudi letos poskrbeli, da so obiskovalcem od blizu in daleč posamezne etnografske in karnevalske skupine med potjo podrobneje predstavljali na večih lokacijah. Med izvirnimi domačimi skupinami so bili letos posebej številčni ko-pjaši ter nepogrešljivi koranti, živahni pa so bili tudi piceki, kurike, ruse, medvedi in game-le. Med gostujočimi so bile posebej zanimive pustna skupina kurentom podobnih mask iz Belgije, karnevalska skupina iz hrvaške Cestice ter Prfocen-haus iz Kostanjevice na Krki. Seveda pa so se tudi letos nadvse lepo izkazali gostoljubni domačini, saj so kljub kriznim časom skoraj pred vsako hišo nastopajoče in obiskovalce pogostili z domačo jedačo in pijačo. Po končani povorki so udeležence etnografskih in karnevalskih skupin tudi tokrat pogostili v prireditvenem šotoru v industrijski coni, kjer so tudi razglasili najboljše maske. Komisija je imela precej težko delo, saj so bile tudi letos vse skupine izvirne in dobro pripravljene. Kljub temu so prvo mesto in nagrado 700 evrov namenili skupini Bollywood iz KUD Maska Stojnci. Drugo mesto in denarno nagrado 500 evrov si je prislužila skupina Mariachi fiesta, mladih iz Bukovcev, tretje mesto in nagrado 400 evrov je prejela domiselno izdelana skupina Kobre iz stojnskega Sigeta, 4. mesto in nagrado 300 evrov skupina Dirkališče polži iz Male vasi, 5. mesto skupina Irski škratki iz Spuhlje, 6. skupina Gosenice iz Cestice v sosednji Hrvaški, 7. skupina Marsovci Soviče-Dravci, 8. mesto pa skupina Simfonija godal iz Juršincev. Posebno nagrado za najboljšo etnografsko skupino je komisija prisodila izvirni skupini Piceki in vile iz OŠ Markovci. M. Ozmec Ptuj • Dominikanci so se vrnili... Dominkanca hočejo nazaj Na pustni torek se je na Ptuju pojavila večja skupina redovnic in redovnikov dominikanskega reda. V mesto je prišla z namenom, da se vselijo v dominikanski samostan, ki jim je v preteklosti že pripadel. Mestna oblast naj bi jim samostan predala v njihovo posest in s tem omogočila ponovni zagon samostanskega življenja ter preživetja samostana, ker trenutni oblastniki ne vedo, kaj bi z 800 let starim objektom, so povedali na krajši tiskovni konferenci v Mestni hiši na Ptuju. Vrnili so se, ker so izvedeli, da je dominikanski samostan obnovljen, dominikanci pa so zelo zaslužni, da je v mestu nekoč zaživela kultura, literatura, knjižničarstvo. Vse, kar se je doslej pisalo o dominikanskem samostanu in kar se je v zvezi z njim pošiljalo iz Mestne hiše, pa je ena velika laž. Resnico o samostanu je oznanil njegov prior. Na začetku se niso želeli vpletati, ker pa objekt prenavljajo tako, da se bo celo podrl Foto: Črtomir Goznik in je nevaren za vsakega, ki se mu že približa, kaj šele vstopi vanj, je napočil skrajni čas, da prevzamejo ta čudoviti objekt in da v njem zaživi to, kar je živelo več stoletij. Eni bi radi v njem imeli kongrese, kot ptujski župan, ki je v tej zgodbi „izgubljena duša", zato bodo kongresno dvorano, ki je nevarna, izselili. Drugi bi radi plesali in se zabavali, da o tistih prej niti ne govorim, celo vojska je bila v tem objektu, je spomnil prior. Na pustni torek so dominikanci Ptujčanom, Slovencem in širši svetovni javnosti sporočili, da hočejo hišo v naravi nazaj. Kar je bilo vloženo, nikoli ne bo vrnjeno, ker so v vseh letih toliko skru-nili, kvečjemu bodo morali dati še kakšen evro zraven, da bo objekt ponovno dobil svoj nekdanji sijaj. MG Ptuj • Pokop pusta Slovo s presežki in lepimi spomini Na mestni tržnici, ki je v pustnem času dobila streho, so v torek pokopali pusta. Še prej pa je princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez dornavski, v spremstvu svoje gospe Ane, garde in ciganov opravil obračun pustnega dela, ki je bil zelo uspešen. V akciji so bili letos dober mesec, delovali pa so na območju Slovenije in tudi v tujini. V ptujsko mestno blagajno se je v 12 dneh mestne oblasti od vseh davščin nateklo kar 6,835 milijona evrov, od tega so sicer porabili dva milijona evrov za nakup hiše na Potrčevi cesti, kjer so po koncu pusta tudi prespali, da jim ni bilo treba v motel Podlehnik, v njihovo tudi siceršnjo cigo banko. Dokopali pa so se tudi do šestih kilogramov zlata. Prvi mož Fecca Slovenije pa si je z izkupičkom od prodaje hiše omislil novo mestno rezidenco (eno že ima na Prešernovi ulici). Glede na uspešno delo princa in njegovega spremstva se je v mestni blagajni nabralo toliko denarja, da pust prihodnje leto ni ogrožen, Ptuj bo še naprej pustna prestolnice Slovenije in tega dela Evrope. Na mestni tržnici so se v torek ob princu karnevala in njegovem spremstvu, ptujskem županu Štefanu Čelanu in Branku Brumnu predstavili tudi člani ožjega organizacijskega dela, ki so zaslužni, da je tudi letošnje Kurentovanje uspelo. Ptujski župan Štefan Čelan, ki je kurentovo masko Foto: Črtomir Goznik Na pustni torek je princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez dor-navski, vrnil ključe mesta, ptujski župan Štefan Čelan je ponovno prvi mož Ptuja, karnevalsko, prinčevsko in Feccovo zastavo so zvili do prihodnjega pusta. zamenjal za dominikansko ogrinjalo, se je zahvalil vsem, ki so tako ali drugače zaslužni za uspešno ptujsko pustno zgodbo: »To je dogodek, kot ga ni v drugje Sloveniji, hvala, da znate razumeti, kaj je moč te dediščine, negujmo skupaj to dediščino tudi v prihodnje!« Čelan je prepričan, da bo Ptuj v desetih letih ne samo največja srednjeevropska etnografska metropola, cilj je narediti največje svetovno etnografsko metropolo, največji svetovni EtnoFest. »V Evropi ni karnevala, ki bi imel 3500 udeležencev v povorki, v kateri ni bilo niti ene politične maske. Vsak lik v njej je govoril nekaj lepega, nekaj prijaznega. Vsem, ki so jo sestavljali, gre največja možna zahvala za še eno uspešno ptujsko pustno zgodbo.« S simboličnim pokopom pusta, ki so ga opravili člani PD Prvenci-Strelci, delujejo že 40 let in so stalni udeleženci ptujskih pustnih prireditev, so se končale letošnje prireditve 54. Kurentovanja. Hudič je sprejel svoje, ostali pa so lepi spomini. MG Ormož • Fašenk po ormoško Na povorki kar 1250 mask V ormoški 37. povorki je nastopalo 36 skupin, ormoška godba in kar tri skupine kurentov; skupaj približno 1250 mask. Fašenk po ormoško je organiziral Turistični informacijski center (TIC) Ormož v sodelovanju z Mladinskim centrom Ormož, Javnim skladom za kulturne dejavnosti (JSKD) Območna izpostava (OI) Ormož in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, enota Ormož.. Skupine so bile razdeljene po kategorijah, in sicer otroške skupine, etnološke skupine in karnevalske skupine. Po številčnosti so prevladovale skupine iz šol in vrtcev, ki so se našemile v številne izvirne maske, predstavili sta se tudi predstavili tudi dve skupini iz Gimnazije Ormož, manjkal pa ni niti 14. princ ptujskega kar- nevala Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski s svojim spremstvom. Med odraslimi maskami so se predstavile številne skupine iz sosednjih in domače občine. Šestčlanska komisija ni imela lahkega dela. Na koncu je odločila, da med otroškimi skupinami prvo mesto dodelijo sovicam iz OŠ Stanka Vraza Ormož, drugo mesto kuharjem iz prvega razreda OŠ Središče ob Dravi in tretje mesto pingvinom iz OŠ Sveti Tomaž. Med etnološkimi skupinami so si prvo mesto prislužili člani Konjeniškega društva Središče ob Dravi s središkim gostuvanjem. Drugo mesto so zasedli učenci šestega razreda OŠ Središče ob Dravi s šaljivimi grbi, tretje mesto pa kmetje iz Gimnazije Ormož. Med pustnimi skupinami je komisija prvo mesto dodelila miškam in njihovi pekarni TD Sodinci. Drugo mesto si je prislužila skupina Bollywood KUD Maska iz Stojncev, tretje mesto pa sta si delili dve skupini, in sicer zelenjadarji iz Tr-govišča in kobre iz stojnskega Sigeta. Skupine so bile nagrajene z denarnimi nagradami. Za prvo mesto so prejele 400 evrov, za drugo 250 evrov in za tretje 100 evrov. Vse šolske skupine pa so dobile denarne tolažilne nagrade. Monika Levanič Na tokratnem Fašenku po ormoško se je predstavila tudi rusa iz Sodincev. Foto: ML petek • 14. marca 2014 Politika Štajerski 9 Sveti Tomaž • 23. redna seja »Tega se ne splača obnavljati!« Občinski svet Sveti Tomaž je na minuli 24. redni seji med drugim razpravljal tudi o obnovi nekdanje šole na naslovu Sveti Tomaž 38. Nekateri svetniki so bili mnenja, da se tega ne splača obnavljati, ker je skoraj vse uničeno. Po besedah svetnika Janka Vrbančiča bi bila cenejša novogradnja. A župan se s tem ni strinjal. Pod točko Pobude, predlogi in vprašanja se je na vprašanje svetnika Mirka Lovreca, kako napreduje zadeva glede možne obnove objekta stare šole, vnela debata. Župan Mirko Cvetko je dejal, da je statik po ogledu omenjene stavbe potrdil, da objekt ni v stanju rušenja, oziroma da je možna obnova objekta. Oglasil se je svetnik Marko Plohl, ki je povedal, da je stavba v zelo slabem stanju in da bi bilo bolje, da jo porušijo. S tem se je strinjal tudi svetnik Janko Vrbančič: »Kdaj ste bili nazadnje v tej stavbi? Vse je uničeno. Spodnja streha je uničena, voda zateka v stavbo. Nemudoma je treba nekaj narediti.« Svetniki so namignili tudi, da bi lahko bila obnova dražja kot novogradnja. »Ne vem, mogoče res pride ceneje, če bi stavbo porušili, ampak če je statik dejal, da stene prenesejo obnovo, potem moramo temu prisluhniti. Poleg tega pa, vprašajte se, kaj bi rušenje te stavbe pomenilo za tiste ljudi, ki so s tem živeli,« je odgovoril župan in še dejal: »Obnova strehe po predračunu znaša 50.000 evrov. Toliko bi stalo rušenje te stavbe. Za ta denar pa lahko že obnovimo streho.« Pri tem je svetnik Vrbančič še pripomnil: »Bojim se, da je ta znesek prenizek. Za to bo potreben milijon.« Namembnost obnovljene stavbe V obnovljeno stavbo bi po besedah župana Cvetka umestili dislocirano enoto Centra starejših občanov Ormož. »S centrom potekajo zelo močni pogovori, da se letos pristopi k izdelavi projektne dokumentacije - da se izdela projekt, s katerim bi v ta prostor umestili dnevni center za starejše, ki bi lahko sprejel 30 oskrbovancev,« je pojasnil župan Cvetko. Po njegovih besedah občina dnevni center potrebuje, glede načina financiranja obnove omenjene stavbe pa so z občine sporočili, da bodo poskusili na javnih razpisih. Obeta se obnova vežice Pod točko Razno je župan Cvetko predlagal, da v vežici uredijo ločen prostor za pevce, ki je nujno potreben, saj je po njegovih besedah v času pogreba tam velika prostorska stiska. »Idealna rešitev je, da damo pevce na zgornjo etažo - naredimo neke vrste balkon, kjer bo prostora za približno 30 pevcev. To je glede na statiko objekta izvedljivo. Naredili bi spiralne stopnice, ki bi vodile na zgornjo etažo, stropno odprtino in varnostno ograjo,« je povedal župan in še dodal, da bi vse skupaj stalo okrog 3500 evrov. Županov predlog je občinski svet soglasno sprejel. »Vse je uničeno. Spodnja streha je uničena, voda zateka v stavbo,« je o županovem predlogu o obnovi stare šole dejal svetnik Vrbančič in dodal, da bi bilo bolje, če stavbo porušijo in zgradijo novo. Odkup parcel za dobrih 33.000 evrov Župan Cvetko je na sejo dodal še dodatno točko dnevnega reda, in sicer obravnavanje Sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra in Sklepa o poo- blastilu županu za sklenitev prodajne in kupne pogodbe z župnijo Sveti Tomaž. S soglasno sprejetim Sklepom o ukinitvi statusa javnega dobra je občinski svet potrdil, da se na dveh zemljiščih okrog cerkve v skupni izmeri 500 m2 ukine status javnega dobra in postaneta last Občine Sveti Tomaž. Nato pa so svetniki in svetnice soglasno sprejeli sklep, s katerim so pooblastili župana za sklenitev prodajne pogodbe z župnijo Sveti Tomaž, in sicer za prodajo zgoraj omenjenih zemljišč okrog cerkve v skupni izmeri 500 m2, za kar bo morala župnija nameniti 10 evrov za m2 oziroma pet tisoč evrov. »Žalostno je, da mora župnija to nazaj kupiti. To je v bistvu njihova zemlja. Cerkve niti ne bi mogli zgraditi, če ne bi bila ta zemlja njihova,« je pri tem pripomnil svetnik Lovrec. Občinski svet je s sklepom še soglasno sprejel ter pooblastil župana za sklenitev kupne pogodbe z župnijo Sveti Tomaž, in sicer pet zemljišč v skupni izmeri slabih 3.400 m2, kar po ceni 10 evrov za kvadratni meter znaša približno 33.800 evrov. Kupnino bo občina plačala v dveh delih, in sicer 17.000 evrov letos, preostalih 16.800 evrov pa prihodnje leto. Omenjena zemljišča bodo potrebovali za izgradnjo dnevnega centra starejših občanov. Monika Levanič Makole • Dodatnih hitrostnih ovir ne bo Stodrežani se sprašujejo, koliko je vredno njihovo življenje Novih hitrostnih ovir za omejitev prometa v zaselku Stodrež pri Makolah ne bo, je odločen župan Alojz Gorčenko. Po 15. marcu bo ponovno postavljena zgolj ovira, ki je bila odstranjena zaradi zimske službe. Vendar ena je premalo za varnost ljudi, opozarjajo krajani in se ob tem sprašujejo, ali ni njihovo življenje vredno dveh dodatnih hitrostnih ovir. Cesta skozi Stodrež je bila pred tremi leti razširjena in preplaščena, vendar z boljšim cestiščem krajani niso pridobili ničesar, pravijo, saj za varnost ni bilo poskrbljeno. »Bila je postavljena ena hitrostna ovira, promet se je za odtenek umiril, ampak to še zdaleč ni bilo dovolj. Potrebovali bi najmanj tri,« so prepričani krajani. Kot že omenjeno, je bila ovira odstranjena zaradi zimske službe in brez ovire ter ob neupoštevanju prometne signalizacije so vozniki, po zatrjevanju krajanov, krepko presegli siceršnjo omejitev 30 kilometrov na uro. Nedavno se je zgodila tudi nesreča, in sicer je voznik zbil žival. Res je, žival ne bi smela biti prosto spuščena brez nadzora, vendar na cesti ni bilo niti centimetra zavorne sledi, so opozorili Stodrežani. Ob tem so dodali, da jih slednje skrbi zaradi otrok, ki mnogokrat nepremišljeno stečejo na cesto. »Tod hodijo vrtčevski otroci, šolarji, starejši občani. Strah nas je iti po cesti v Makole v trgovino, na pošto. Ko vidim avto, vedno stopim s ceste in korak vstran, sicer ne vem, kaj bi bilo, pločnika namreč ni,« je zaskrbljeno dejala ena izmed krajank. Druga jo je dopolnila: »Jaz ne upam imeti niti vnukov zunaj, ker vozniki tako divjajo.« Na Občino so se že obrnili, vendar kot pravijo, odgovora ni bilo. Nam je župan odgovoril: »Za leto 2014 nimamo izdelanega konkretnega programa (lokacij) za postavljanje novih hitrostnih ovir. Odločali se bomo glede na podane pobude občanov, ocene ogroženosti in razpoložljiva finančna sredstva.« Opozorila in pobu- de so bile podane, toda odgovor ostaja enak. Sicer pa je bila prvotna cena hitrostne ovire, ki bo sedaj ponovno postavljena, 1.265 evrov. Prav tako so krajani že pozvali policiste Policijske postaje Slovenska Bistrica, naj poostrijo nadzor, vendar so jim ti odvrnili, da jih mora za nadzor na občinski cesti poklicati Občina. »Občina daje policiji predloge, kje naj poostri nadzore v cestnem prometu, policija pa se sama odloča, kako in kje bo ukrepala. Posebej za Stodrež od občine pobude policiji, da poostri nadzor, še nismo dali, bomo pa to storili ta teden,« je dejal župan. Krajani Stodreža in občina pa so že nekaj mesecev na nasprotnih taborih zaradi (ne) izgradnje čistilne naprave. Čeprav se na videz zdi, da čistilna naprava nima povezave z razsvetljavo, jo ima. Tako so bili nekateri svetniki na decembrski seji mnenja, da so Stodrežani povsem upravičeno brez javne razsvetljave, saj nasprotujejo občinskemu pro- jektu. Toda luč v Stodrežu bo zasijala, je napovedal župan. »Predvidena je postavitev sedmih luči za javno razsvetljavo. Položene so že cevi za kable in valjanec za ozemljitve, naši delavci pa bodo postavili temelje za droge spomladi. V občinskem proračunu je predvideno za novogradnje za javno razsvetljavo 9.000 evrov, ni pa še potrjen konkreten plan, na katerih lokacijah bodo postavljene nove luči. O tem bo odločal Odbor za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo glede na razpoložljiva sredstva in druge predloge po vaseh,« je še dejal župan. Toda svetloba ne bo rešila varnostnega problema v zaselku. Vsaj tako dolgo ne, dokler bodo prometni znaki sami sebi namen. Ob tem pa ostaja še dejstvo, da bi lahko dodatnih 2.530 evrov za hitrostne ovire dobesedno preprečilo nespametno in egoistično divjanje voznikov v neposredni bližini dvorišč. Mojca Vtič Foto: Lukec Ilek Občani želijo na cesti skozi Stodrež tri cestne ovire, župan obljublja le eno. Prlekija • Kaj bo s projektom Oskrba s pitno vodo Pomurja Ljutomerska občina nosilka projekta Po napovedanem odstopu ljutomerske županje Olge Karba z mesta koordinatorke projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C, s čimer bi se občina Ljutomer umaknila z mesta nosilca te obsežne in zahtevne naložbe, so se v Gornji Radgoni sestali župani osmih prleških občin, vključenih v ta sistem. Ob tem se je izoblikovalo enotno stališče, s katerim se še naprej podpira občino Ljutomer v vlogi nosilca projekta, saj je bilo dosedanje opravljeno delo zelo korektno. Znano je, da občina Ljutomer še vedno nima sprejetega proračuna, njegovo sprejetje pa je pogoj za nemoteno uresničevanje projekta. Ministrstvo za finance je občini Ljutomer v prvotni razlagi prepovedalo plačevanje računov izvajalcem del, dokler ni proračun sprejet, kasneje pa je svoje mnenje spremenilo. Generalni direktor Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Boštjan Pete-linc se na srečanju prleških županov ni želel opredeliti do mnenj finančnega ministrstva. »Z nakazilom sredstev na nosilno občino smo svoje delo opravili,« je dejal Petelinc, župan občine Gornja Radgona Anton Kampuša pa je dodal: »Za nemoteno nadaljevanje projekta morajo biti sprejeti proračuni vseh naših občin!« O usodi ljutomerskega proračuna bodo svetniki odločali v naslednjih dneh. NŠ Boštjan Petelinc (levo) in župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš Foto: MZ Foto: NS 1G Štajerski Kultura petek • 7. marca 2Q14 Ptuj • 10. likovna kolonija Bejži čopič, kurent gre Ko mladi pomagajo mladim Leo klub Ptuj, ki je bil ustanovljen pred skoraj desetimi leti z namenom, da bi prisluhnili in pomagali ljudem v stiski in je eden izmed 18 slovenskih Leo klubov, ki so povezani v Zvezo Leo distrikt 129, je pripravil že 10. tradicionalno dobrodelno prireditev, likovno kolonijo pod naslovom Bejži čopič, kurent gre. Pri izvedbi likovne kolonije, ki je tudi stalna spremljevalka ptujskega Kurentovanja in ena izmed dveh dobrodelnih prireditev največje pustne prireditve v Sloveniji, jim vsako leto pomagajo v MG Ptuj, Ptujski kleti in PP Gostinstvu. Tudi letos je bilo tako. »Projekta pa ne bi bilo, če ne bi bilo umetnikov, ki nas že vrsto let navdušujejo s svojimi stvaritvami,« je med drugim povedal predsednik Leo kluba Ptuj Andrej Korpar. Z dražbo njihovih del, letos so sodelovali Aleksandra Hutinski, Katja Kokovnik, Iva Zupanič, Jože Ekart, Marija - Maja Širec, Metoda Lenarčič, Doroteja Avguštin in Sonja Pišek, so zbrali 1100 evrov, ki jih bodo namenili Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ptuj za nakup tehničnih pripomočkov, ki jih pri premagovanju vsakodnevnih ovir potrebujejo slepi in slabovidni otroci ter mladostniki, stari med sedem Foto: Črtomir Goznik Z 10. likovne kolonije Bejži čopič, kurent gre in 15 let. Vso pohvalo mladim v njihovi dobrodelnosti so na dražbi v petek, 28. februarja, izrekli predsednik Zveze Leo distrikt 129 Slovenija Damjan Matičič, ptujski župan Štefan Čelan in predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Janez Solina, ki se je tudi zahvalil za darovana sredstva za nakup tehničnih pripomočkov, ki bodo izboljšali kakovost življenja slepih in slabovidnih mladih. MG Ptuj • Mednarodni ex-tempore Karneval 2014 Pustno obredje v umetniški podobi Tudi letos so KUD Art Stays v sodelovanju z MO Ptuj, podjetjem Javne službe Ptuj in sponzorji pripravili največjo likovno razstavo v sklopu Kurentovanja 2014. Umetniki so v Sloveniji in tujini žigosali 65 slikarskih podlag, v ocenjevanje so prejeli 47 del. V prejšnjih letih je svoja dela žigosalo več kot 500 slikarjev po vsej Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem in v Italiji. Letošnja dela je ocenjevala mednarodna žirija v sestavi Domenico Maria Papa (Torino), Elisabetta Donaggio&Alfredo Pugnalin (Benetke), Marika Vicari (Art Stays, Ptuj) in Dušan Fišer (Tovarna umetnosti, Majšperk). Ocenjevanje je potekalo po sistemu točk, žiranti niso poznali imen umetnikov, dela so bila označena s številkami. Največje število točk sta prejeli dve likovni deli, žirija je odločila, da se nagrada Grand Prix MO Ptuj razdeli med obe prvouvrščeni umetnici, Andrejo Repnik in Suzano Jovič. Delo Andreje Repnik z zelo čisto risbo odlično orisuje mističnost pustnega časa in najpomembnejšega pustnega lika. Delo mlade umetnice Suzane Jovič z zelo omejeno barvno lestvico ekspresivno prikazuje figuro v pripravah na karnevalsko rajanje. Veliko odkupno nagrado je prejel Franc Simonič, ki v svojem delu upodablja ruralno pokrajino, od koder pustni liki izhajajo, ki pa so na sliki z geometrijskimi črtami postavljeni v ozadje in poudarjajo razcep med tradicionalnim in sodobnim, pred katerimi so ljudski običaji danes. Malo odkupno nagrado je dobilo delo Ota Vogrina, pri katerem gre za zelo čisto kolažno in grafično tehniko, v katero avtor zelo vnaša grafično ornamentiko in jo kombinira s figurativnimi pustnimi liki. Posebna priznanja strokovne žirije pa so Foto: Črtomir Goznik Z razstave v Mestni hiši, dela letošnje mednarodne likovne kolonije ex-tempore so na ogled tudi v galeriji FO.VI2 v MG Ptuj. si na že šestem mednarodnem ex-temporu Karneval zaradi svoje izvirnosti in tehnike prislužila dela Eve Schlitzer, Bogdana Čobala, Pavla Ščurka in Predraga Szilvassya Szya. Delo Benjamina Kumpreja, ki se zaradi izstopanja dovoljenih mer slikarske podlage ni potegova- Foto: Črtomir Goznik Nagrajenci mednarodnega ex-tempora Karneval 2014 lo za odkupne nagrade, pa je pritegnilo pozornost Galerije FO.VI, ki je umetniku podelila nagradno razstavo in katalog. V celoti gledano so dela letošnje mednarodne likovne kolonije ex-tempore Karneval 2014 po oceni strokovne žirije srednje likovne kakovosti. Priložnostna slovesnost s podelitvijo nagrad je bila 28. februarja na Mestnem trgu. Na njej je govorila predsednica odbora za kulturo, zdravstvo in socialo MO Ptuj Metka Jurešič, ki se je umetnikom zahvalila za sodelovanje in ponovno lepe umetniške stvaritve na temo karnevala in proste teme. Razstavi del sodelujočih umetnikov sta na ogled v galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju in v galeriji FO.VI2 v Mestnem gledališču na Ptuju do 21. marca. MG Tednikova knjigarnica Čarli in Lola sta zakon Carli je Lolin starejši brat, ki za njo pravi, da je majhna in zelo smešna. Lola želi, kot zatrjuje Carli, vedno početi vse enako kot brat. In Lola želi vedno vedeti, kaj ima brat za bregom. Brat je tudi prepričan, da Lola noče nikamor brez njega, ali bolje: Lola je na brata enostavno prilepljena, kar se zdi Čarilju sicer v redu, a včasih bi tudi on rad bil na samem s prijateljem Marvom. Nekega dne, ko je Carli zares želel biti sam s prijateljem, je Loli dejal: »Danes, Lola, se želim enkrat samkrat igrati z Marvom sam. Vidiš, da izumljava izjemen izum.« »In kaj je to?« vpraša Lola. »To je strogo zaupno,« rečem. »Kaj vama bo strogo zaupno?« vpraša Lola. »To je napoj, ki nama bo pomagal ujeti čudno in prebrisano bitje,« rečeMarv. »A tako,« reče Lola. »In kako bo to storil?« »Naredi te nevidnega,«pravi Marv. »Kaj pa,« reče Lola,« če bi namesto tega imeli čajanko?« Fanta se hočeta na vsak način znebiti Lole, vendar de-klič vztraja in vztraja: »Ne bom delala nadlege in ne bom delala motenj. Sploh ne bosta vedela, da sem tu.« In res. Fanta uspeta narediti napitek za nevidnost in sta ga spravila v hladilnik ter se odpravila jadrat okoli sveta. Dvakrat sta šla naokoli in pot ju je zlakotila. Toda v kuhinji je bilo čudno, prebrisano grozljivo bitje, ki je bilo videti prav zares lačno. Ko sta odprla hladilnik, sta ugotovila, da je njun izjemen izum, napitek nevidnosti, nekdo že popil! Le kdo? ... Neverjetna hišna pustolovščina s Carlijem in Lolo se nadaljuje v izjemnem, prebrisanem in duhovitem slogu avtorice Lauren Child (1965, Marborough), ki jo odlikuje odličen avtorski slog v literarnem, besednem in ilustratorskem smislu. Childova je namreč enakovredno pisateljica in slikarka, oblikovalka. Njene slikanice so neverjeten splet domišljije in psiholoških podob otrok, sodi med tiste avtorje, ki jim v resnici ni mar poučno žuganje, marveč pronicljivo, z veliko mero lucidnosti v besedi in sliki, oblikuje male knjižne umetnine za najmlajše bralce. S svojim izvirnim likovnim slogom in oblikovanjem so njene slikanice presežno branje za otroke in presenetljivo za starše. Childova s podobami, ki jim ni tuj »dizajnerski« navdih, odlično nagovarja najmlajše in premaguje klišejske ilustratorske postopke. Pri tem je besedilo premišljeno razporejeno, vpeto med ilustracije in v njih, da je po eni strani branje pravi izziv, po drugi pa je branje lažje, saj so nekatere besede poudarjene, spet druge napisane z velikimi tiskanimi črkami, tekst pa je kratek, daljši stavki so prelomljeni tako, da tudi manj vešči bralci nimajo preglavic z branjem. Še več: taka razporeditev besedila lahko zadovolji vse sorte bralcev, če le niso preveč šolsko ukalupljeni, če se lahko tako izrazim. Lauren Child je cenjena in nagrajevana avtorica, prvi prevod v slovenščino iz njene znamenite zbirke Čarli in Lola je slikanica Oprostite, to je moja knjiga (2006), istega leta je pri založbi Učila izšla še slikanica Prav zares lahko paziva na vašega psa. Leta 2010 je založba Mor-fem prevedla knjigo avtorice Luaren Child Absolitno jaz, Clarice Bean in leto kasneje še Clarice Bean: težavno črkovanje. Navedeni knjigi sta za nekoliko spretnejše bralce in nadaljujeta izvrsten slog avtorice. Mlajši bralci lahko sežejo še po slikanicah: Paradižnika ne bom nikoli niti poskusila (2011), Nisem zaspana in ne bom šla spat (2012) in Za šolo sem absolutno še premajhna (2012). Prijetno in zabavno branje želi Liljana Kemenčič Blaž Rola »Na svoj servis sem igral samozavestno« Stran 12 Rokomet Ormožani daleč od želene forme Stran 12 © p B.9 ± z I JU EUROPEA« ------- m S3 Strelstvo Kevin Venta in trije mladinci na vrhuncu sezone Stran 13 Futsal Blaž Starčevič odhaja na Poljsko Stran 13 Kolesarstvo Na tradicionalnih pripravah ob morju Stran 14 Nogomet Mladi Kidričani boljši tudi od Olimpije Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogomet • 1. SNL tednik íPoÁiíajt¿ Udi. na íuítounim. ífitiíu! RADIOPTUJ KO- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Konec premora, začenja se zares Ta konec tedna se bo s tekmami 21. kroga tudi uradno začel drugi del tekmovanja v Prvi ligi Telekom Slovenije. Z velikim zanimanjem in pričakovanjem spomladanski del sezone čakajo tudi simpati-zerji Zavrča, saj njihov klub zaseda izjemno 3. mesto, kar je za novinca v ligi fantastičen izkupiček. Seveda ne bi imeli nič proti, če bi bili njihovi ljubljenci tudi po odigranih 36. krogih na tem mestu ... Priložnost, ki se ponuja, je izjemna, bo pa spomladanskih 16 krogov bistveno težjih, kot je bil jesenski del sezone. Podobne želje in cilje, kot jih ima haloški prvoligaš, ima vsaj pol ekip, ki tekmujejo v najvišjem nogometnem rangu pri nas. Že jeseni je Zavrč navduševal z odličnimi predstavami, predvsem pa ofenzivnim slogom nogometa, ki je prinašal obilico golov. Nekoliko slabše je šlo obrambi, kar bodo beli skušali odpraviti. Poleg vsega naštetega je bil Zavrč pravi hit domačega terena, njihova trdnjava je bila skoraj neosvojljiva in Zavrč je bil najuspešnejša domača ekipa lige. Precej rezerv se skriva na gostovanjih, kjer je bilo prelahko izgubljenih nekaj točk. Te težave je Viktor Tre-nevski nedvomno skušal odpraviti ali pa jih vsaj zmanjšati na minimum. Če bo belim to Sandi Čeh, kapetan Zavrča: »Zagotovo je to sezona Zavrča. V prvem delu sezone smo si pripravili odlično pozicijo, da lahko v drugem delu napademo sam vrh in dokončamo to, kar smo začeli v jeseni. Tako bomo igralci - s strokovnim štabom na čelu - naredili vse, da bo drugi del sezone še na višjem nivoju in da na koncu dosežemo zastavljen cilj. Predvsem bi omenil, da so se novinci odlično priključili ekipi in menim, da bomo spomladi še precej močnejši.« Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Ne otepamo se vloge favorita: trdo bomo delali še naprej in poskušali igrati dober nogomet. Trenutno mesto na lestvici je realnost, spomladi pa lahko bodisi pademo po lestvici navzdol, lahko pa se tudi dvignemo. Vendar pa to ni glavni namen našega dela, ker rezultati bodo prišli glede na delo in odnos vseh v klubu. Tekmeci bodo zagotovo nevarni; imamo nevarno ekipo Domžal, tu sta Rudar in še posebej Gorica, ki želi biti prva, Maribor je zgodba zase ... V jeseni so na razpored vplivale druge ekipe, toda dokazali smo, da je lahko na tekmi veliko odvisno tudi od nas in to bomo spomladi skušali izkoristiti.« Foto: Črtomir Goznik Po desetih pripravljalnih tekmah čaka nogometaše Zavrča prvenstvena spomladanska premiera. uspelo, potem je pred njimi sijajna pomlad. Tudi v klubu poudarjajo, da je njihov cilj v nadaljevanju prvenstva ostati na mestih, ki vodijo v Evropo. S to mislijo je potekalo tudi kadrovanje v zimskem prestopnem roku. Mesta vratarjev in obrambe so ostala praktično nespremenjena, okrepitve pa so prišle na sredini igrišča in v napadu. Uigranost so Zavrča-ni poskušali doseči na desetih prijateljskih preizkušnjah in na skupnih pripravah. Tudi spomladi se v Športnem parku obetajo pravi športni prazniki, ki jih navijači Zavrča že težko pričakujejo. Prva priložnost za nove tri točke bo že v nedeljo, ko Zavrč gostuje v Kranju, domačim simpatizerjem pa se bodo Viktor Trenevski in njegovi varovanci predstavili naslednji petek, 14. 3., ko bodo gostili Gorico. Spomladanski del bo krajši kot jesenski, zato bo vsako srečanje še toliko pomembneje. Za začetek v Kranj V nedeljo bo za Zavrčane konec mesec in pol dolgih priprav: kako dobro so delali pozimi, bodo pokazale tekme. Nekaj bo gotovo razkrila že uvodna tekma, ko bodo v nedeljo, 9. 3., Zavrčani gostovali v Kranju pri zadnjeuvr-ščenem Triglavu. Ta podatek razkriva, da bo v vlogi favorita nedvomno štajerska zasedba, ki je Gorenjce v tem prvenstvu že dvakrat premagala. Kako do uspeha? Pot vsekakor ne bo lahka, saj se Kranjčani krčevito borijo za obstanek, vsako njihovo srečanje je praktično kvalifikacijsko. Ob tem je v uvodu še nekoliko večja verjetnost za izkoristek faktorja presenečenja. Toda škarje in platno so v rokah gostov, ki bi ob pravem pristopu morali slaviti. Postava je za zdaj še nejasna, zdi pa se, da bi lahko Viktor Trene-vski v konici zaigral z dvema napadalcema hkrati, kar bi verjetno pomenilo različico 4-4-2, s Smrekarjem in Kre-singerjem kot napadalcema. Zavrč se bo sicer v gorenjski prestolnici moral znajti brez kaznovanega Golubarja, ki ga bo najverjetneje zamenjal novinec Težak. Zaradi dolgotrajnejše poškodbe in rehabilitacije je negotov nastop kapetana Sandija Čeha, drugi igralci pa so na voljo trenerju. V Kranj se v nedeljo odpravlja kar nekaj privržencev halo-škega kluba, ki seveda upajo, da jim bodo njihovi ljubljenci pričarali lepo nedeljsko športno popoldne in poskrbeli, da bi bila pot domov na obronke Haloz prijetnejša ... Tadej Podvršek Triglav - Zavrč 3. krog: Triglav - Zavrč 1:2 (0:1); Nukic; S. Čeh, Fuček; 12. krog: Zavrč - Triglav 2:1 (1:0); Kresinger, Fuček; Bubanja. 21. krog: Triglav - Zavrč; nedelja, 9. 3., ob 15.00 Atletika • Državno prvenstvo v metih Domjanova popravila 27 let star državni rekord! Atletski klub Ptuj je na ptujskem Mestnem stadionu v soboto izvedel Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za starejši mladinski in pionirski kategoriji. Okrog 80 mladih atletov in atletinj se je merilo v metanju kopja, diska in kladiva. Največ pozornosti je bilo usmerjene v met diska pri starejših mladinkah, kjer je tekmovalo osem metalk, med njimi je bila tudi odlična atletinja Ak Ptuj Veronika Domjan. Ta se je v zadnjem obdobju za ta nastop intenzivno pripravljala tudi na Hrvaškem, dobro formo pa je pokazala že na članskem državnem prvenstvu v Domžalah (22. 2.), kjer je orodje vrgla 49,87 metra. Tokrat je na Ptuju storila korak naprej in kar trikrat prese- gla magično mejo 50 metrov. Njen prvi poizkus je bil dolg 51,69 m, drugi 50,38 m in tretji kar 53,54 m! S to razdaljo je Domjanova postavila absolutni članski državni rekord, ki je doslej znašal 52,42 m in ga je daljnega leta 1986 v Beogradu dosegla Branka Ban-dur. Gre vsekakor za izjemen rezultat mlade metalke. Foto: Črtomir Goznik Veronika Domjan je na ptujskem Mestnem stadionu popravila 27 let star državni rekord v metu diska. Starejše mladinke, met diska: 1. Veronika Domjan (AK Ptuj) 53,54 m (absolutni državni rekord) 2. Živa Gornik (Kronos) 40,82 m 3. Nina Ramšak (Kladi-vac Celje) 33,32 m Po izjemni seriji in novem državnem rekordu je Veronika Domjan povedala: »Da sem dosegla članski državni rekord, je zares super. To je bil met, ki sem si ga želela že celotno lansko sezono, sedaj mi končno uspel. Od sedaj naprej pa upam, da bo šlo vse samo še na bolje. Na splošno pa lahko rečem, da sem metala zelo dobro. Meti so bili konstantni in z njimi sem zares zelo zadovoljna.« Domjanova je še dodala, da je njej letošnji cilj vreči disk čez 55 metrov in se uvrstiti v finale na svetovnem prvenstvu za starejše mladinke, ki bo v ZDA. Na Ptuju je Veronika pokazala velik napredek, ki ga je dosegla s trdim delom pod vodstvom klubskega trenerja Gorazda Rajherja. Ta vseskozi trdno verjame v njene sposobnosti in jih sproti nadgrajuje. V zadnjem obdobju je Veronika sodelovala tudi z zagrebškim trenerjem Ivanom Ivančicem. Oba sta ji pomagala na poti do novega državnega rekorda, ki je sedaj trdno v lasti članice Atletskega kluba Ptuj. Ta ima tako v svoji sredini novo vrhunsko tekmovalko, ki je sposobna velikih dosežkov. Ob njej sta na domačem tekmovanju nastopila še Tjaša Žgavc in Jurček Korpič Lesjak. Slednji je bil četrti med pionirji v metanju kopja z rezultatom 35,69 metra. V metanju kopja je izredno daljavo pri starejših mladincih dosegel Matija Muhar iz kranjskega atletskega kluba, ki je kopje vrgel kar 72,41 metra in si prav tako zagotovil vozovnico za nastop na svetovnem atletskem prvenstvu za starejše mladince in mladinke. David Breznik 12 Štajerski Šport, šport mladih petek m 7. marca 2Q14 Tenis • Blaž Rola » Na svoj servis sem igral samozavestno« Po zmagoslavnem zaključku indijsko-kitajske turneje se je ptujski teniški igralec Blaž Rola za kratek čas vrnil v Slovenijo, kar smo izkoristili za kratek pogovor. Pravkar si se vrnil s štiritedenske poti po Indiji in Kitajski. Kako premaguješ časovno razliko? B. Rola: »Sedaj sem prišel iz Kitajske, nekaj dni ostajam v Sloveniji, nato pa odpotujem v ZDA, na Florido. Raje pa grem proti zahodu kot obratno. Skupno bo to več kot 13 ur časovne razlike. S tem se sploh ne ukvarjam več, čeprav sem bil sedaj nekaj dni zelo zgodaj buden (smeh).« Kakšen vtis si dobil o teh deželah? B. Rola: »Indija me je zaradi revščine in slabih higienskih razmer kar pretresla, tega res nisem pričakoval v takšni meri. Razmere v prometu so kaotične, nihče ne upošteva nobenih predpisov. Močno so opazne tudi slabe razmere glede onesnaženosti zraka. Ko si npr. potegnil z roko po betonskem igrišču, si imel črno od smoga, ki se spusti na tla. Treba pa je vedeti, da so Čenaj, Kolkata in New Delhi večmilijonska mesta, kjer na majhnem prostoru živi ogromno ljudi. Na Kitajskem je bilo za odtenek bolje, tudi turnir je bil bolj na obrobju mesta.« V Indiji po tekmovalni plati na treh turnirjih nisi dosegel kakšnega odmevnega rezultata. Kaj se je dogajalo? B. Rola: »Prvič sem imel ob sebi trenerja in to je zame pomenilo novo situacijo; doslej so me spremljali le moji domači in prijatelji. S trenerjem sva se sicer dobro razumela, a to je bil davek prilagoditve, ki sem ga očitno moral 'plačati'. Kazal sem sicer znake dobre igre, a igra ni stekla do konca. Ni se zgodil tisti 'klik'.« Zato pa si veliko bolje odigral turnir v kitajskem Guangzhoju, kjer si osvojil svoj prvi challenger turnir v karieri. B. Rola: »Po odhodu iz Indije sem si rekel, da me slabši rezultati ne smejo iztiriti. Že po enem dnevu na Kitajskem sem se počutil bolje in sem hitro ujel tisti pravi ritem, ki sem ga imel že v Avstraliji. Potem je bilo v nadaljevanju vse lažje.«. V finalu si izgubil prvi set proti Japoncu Sugitu, čeprav si izgubil le tri točke na svoj servis! Kako si se pobral po tem in zbrano nadaljeval igro? B. Rola: »Odigral sem odličen niz in kar nisem mogel verjeti, da sem ga lahko izgubil. Če k temu dodam še dve Blaž Rola: »Ze po enem dnevu na sem ga imel že v Avstraliji.« Foto: Črtomir Goznik Kitajskem sem se počutil bolje in sem hitro ujel tisti pravi ritem, ki izgubljeni set točki ... Rekel sem si le, da moram pač nadaljevati v podobnem stilu. V sredini drugega niza se je Japonec vendarle zlomil in potem se ni uspel več vrniti na nivo prvega niza. Po koncu sem bil zelo vesel zmage.« Iz pregleda statistike je jasno, da si na turnirju odlično serviral. B. Rola: »Res je, finalni dvoboj pa je bil še stopnjo više. Na svoj servis sem igral samozavestno in sem precej 'zlahka' dobival točke. To ni bilo samo zaradi servisa, tudi drugi elementi so delovali dobro, predvsem prvi udarec po servisu. Treba pa je tudi povedati, da sem pred odhodom na to turnejo s trenerjem Jakobom Zahlavo iz Češke (ta sicer dela na teniški akademiji Schultler-Waske pri Frankfurtu, op. a.) nekoliko korigiral začetni udarec, posledice pa so se z manjšim zamikom poznale šele na Kitajskem.« Z zmago si znova pridobil več kot 20 mest na ATP-lestvici in si sedaj po ran-gu tretji Slovenec, za Aljažem Bedenetom in Blažem Kavčičem. B. Rola: »Nisem pristaš spremljanja rang liste, kljub temu pa sem bil vesel številnih čestitk, tudi Bedene in Kavčič sta mi jih poslala, pa še slišali smo se. Sam sem najbolj vesel tega, da igram dober tenis, takšen, kot sem ga sposoben v tem trenutku. Treba pa bo izboljšati še veliko stvari -od backhanda do prihoda na mrežo ... Napredek na lestvici je le en od majhnih korakov proti cilju, ki ga imam.« Treba se je dotakniti še ene teme: za zadnjo reprezentančno akcijo si odpovedal sodelovanje, ob tem pa si povedal, da je odločitev sprejel tvoj strokovni Travnata igrišča sredi Kolkate B. Rola: »Enkrat sva šla v Kolkati trenirat na 'rezervno' lokacijo, v mesto. Ko nas je taksist po kaotičnem prometu pripeljal v mesto, naju je odložil sredi neurejene ulice, kjer ni bilo vidnih nobenih igrišč. Ko sva vstopila skozi vrata, pa so na notranji strani vendarle bila igrišča, a peščena ter 'ravna' kot kakšna njiva. Ko sva že skoraj obupala, sva za naslednjimi vrati opazila betonska igrišča. Začel sem se ogrevati, ko mi je žogica padla za nekakšno platneno zaveso. Ko sem jo odstrl, se mi je odprl pogled na pravo prestižno travnato igrišče. Nisem mogel verjeti svojim očem!« Ob štirih zjutraj s tuk-tukijem po Čenaju B. Rola: »Ko sva s trenerjem ob treh zjutraj z vso prtljago prispela pred hotel v Čenaju, so nama povedali, da je zaseden. 'Kako zaseden?', nama ni bilo nič jasno. Potem so poklicali v drugi uradni hotel in tam so na srečo našli prosto sobo. Poklicali so nama 'taksi', indijski tuk-tuk - spredaj je nekakšna vespa, zadaj pa nekakšna prikolica z dvema zelo ozkima sedi-ščema. Na koncu so nama vso prtljago spravili na to čudo, le da sem jaz sedel pri vozniku na vespi, trener pa je bil povsem stisnjen med kovčki na prikolici ... Tako se je začela indijska avantura.« štab. Kako je s tem? B. Rola: »Najprej moram povedati, da imam z vsemi v reprezentanci in v teniški zvezi odličen odnos in da igranje za reprezentanco zame pomeni čast. Ko sem dobil povabilo, sem si proti Južni Afriki zelo želel igrati in sem na neki način izsilil igranje, čeprav se moj štab s tem ni strinjal. Na koncu so le popustili. Na naslednji tekmi proti Portugalski sem si želel znova igrati, a so v štabu postavili na prvo mesto moje cilje na turneji in so v indijsko-kitajski turneji videli ogromno priložnost za napredek. Ker so v preteklosti ogromno naredili zame, jim nisem mogel več nasprotovati. Tudi za naslednjo akcijo proti Izraelu v začetku aprila smo v manjši dilemi: jaz si želim igrati, bo pa precej odvisno tudi od rezultatov, ki jih bom dosegel dotlej. Sem pa pripravljen prevzeti to tveganje, da bi zaradi izpuščenega turnirja v Južni Ameriki ostal brez neposredne uvrstitve v glavni turnir v Parizu.« Kakšni bodo tvoji naslednji koraki na svetovni teniški turneji? B. Rola: »Sedaj se odpravljam na Florido, kjer bom naredil 8-dnevne priprave na peščeni del sezone. To bom začel v Južni Ameriki, na challen-gerjih v Panami in Kolumbiji, ki bosta odlično zasedena, ker v tem času ni drugih turnirjev. Naslednji koraki bodo odvisni od rezultatov, vsekakor pa upam, da ulovim glavni del grand slam turnirja v Parizu. Dejstvo pa je, da vse korake delam postopoma, brez prevelikih skokov v razmišljanju - vsekakor ostajam na trdnih tleh. Povsem se zavedam, da so to moji dejanski začetki profesionalne kariere.« Gre trener s tabo na Florido? B. Rola: »Ne, ker ima zadolžitve na akademiji. Sedaj sva poskusno sodelovala tri tedne, za prihodnost pa še iščemo najboljše rešitve.« Jože Mohorič Tenis • OT Branik Maribor, U-16 Na igriščih TK Branik v Mariboru je potekal odprti turnir za igralce U-16, na katerem je nastopilo več kot 60 igralcev. TK Terme Ptuj je zastopal Blaž Bezjak (letnik 1998), ki je najprej uspešno opravil kvalifikacije (dva kroga) in se s tem uvrstil na glavni turnir. Uspešen je bil tudi v 1. krogu, saj je 3:6, 6:1, 7:6(4) ugnal Tina Krstuloviča (ŠTK Velenje). V 2. krogu ga je ustavil Tom K. Ašič (TK Litija), rezultat dvoboja je bil 1:6, 6:1, 5:7. Končno zmago na turnirju je slavil Nejc Sitar (ŽTK Maribor). RR-turnir U-12 v Rogaški Slatini Na round robin turnirju v Rogaški Slatini so nastopile Nika Strašek, Alana Ledinek (obe TK Terme Ptuj) in Nina Pliberšek (Galtena). Nika je v svoji skupini osvojila 1. mesto, Nina pa drugo, s čimer sta se uvrstili v A finalni turnir. Alana je osvojila 4. mesto in bo nastopila na B-turnirju. Med fanti je Jure Glodež v svoji skupini zasedel 3. mesto. JM Rokomet • Jeruzalem Ormož Daleč od želene forme Sedmouvrščena ekipa 1. A SRL, Jeruzalem iz Ormoža je pred nadaljevanjem prvenstva odigrala pripravljalno tekmo proti sosedom iz Vidovca na Hrvaškem. Kljub slabi predstavi je ekipa trenerja Saša Pra-potnika z 32:29 (17:14) ugnala borbenega nasprotnika. V soboto, 15. marca, bodo Ormožani v 1. krogu Lige za obstanek gostovali v Krškem. Žal do te tekme za igro še ne bo nared Aleš Šišmanovič, ki je uspešno prestal operacijo meniskusa. Vrnitev Šike je predvidena za tekmo 2. kroga, 22. marca, ko bo na Hardeku gostovala Izola. Do prve tekme bo v igri Jeruzalema treba marsikaj popraviti. Za zdaj so rokometaši iz Ormoža daleč od želene forme, vendar slabše skoraj ne more biti in pričakovati je napredek v igri. Največja želja v klubu je, da ekipa ujame formo iz decembra 2013, ko so Ormožani nizali uspeh za uspehom. Uroš Krstič Rokomet • Mlajše kategorije Mladinci Drave so tesno izgubili srečanje z Loko. 1. MLADINSKA LIGA 1. CELJE PIVO. LAŠKO 1S l2 0 S 24 2. KRKA 1S g S S 2l 3. RIBNICA RIKO HIŠE 1S 10 l 4 2l 4. TRIMO TREBNJE 1S g 0 B l8 5. GORENJE VELENJE lB 8 l 7 17 6. S. GRADEC 2011 lB 7 0 g l4 7. LOKA 2012 B l 8 lS 8. DRAVA PTUJ lB B l g lS 9. KRŠKO B l 8 lS 10. SLOVAN lB 4 4 8 l2 11. DOL TKI HRASTNIK B 0 g l2 12. AJDOVŠČINA lB S 2 ll 8 DRAVA PTUJ - LOKA 24:25 (11:11) DRAVA PTUJ: Matic Šulek, Nejc Lukežič, Nejc Janžekovič 5, Aljaž Toš, Luka Reisman, Matic Čeh 3, Jan Maroh, Leon Požar 2, Tomas Bedrač, Timotej Rosič, Renato Kenda, Filip Jerenec 7, Rok Šalamun, Marko Žuran 7. Trenerja: Uroš Šerbec in Alan Potočnjak. Tekma se je le dan po koncu pustnega norenja začela drugače, kot so si domačini predstavljali. Gostje so si z agresivno igro v sredini prvega polčasa priigrali 3 zadetke prednosti. Do konca polčasa so se Ptujčani prebudili in do polčasa izid poravnali (11:11). V drugem polčasu so pobudo prevzeli domačini in si pred koncem priigrali prednost dveh zadetkov (20:18). Vse je kazalo na ponoven uspeh dravašev, a se tekmeci s tem niso strinjali. Najprej so izenačili na 23:23, nato pa v zadnjih minutah pobegnili na 23:25. Varovanci Uroša Šerbca so le še zmanjšali zaostanek ... Ptujski ekipi je treba priznati, da so se odlično borili, čeprav imajo dolgo listo poškodovanih, na kateri sta tudi člana udarne sedmerice - Žan Pukšič in David Verdenik. To se je poznalo predvsem v napadu, saj se je med strelce pri domačinih vpisalo le pet igralcev. V nedeljo se bodo mladinci Drave pomerili z vrstniki našega najuspešnejšega kluba - Celja Pivovarne Laško. SK 2. MLADINSKA LIGA, od 1. do 6. mesta: 1. BREŽICE 5 5 0 0 10 2. KOPER 2013 4 2 1 1 5 3. JERUZALEM ORMOŽ 4 2 115 4. SEVNICA 3 1 0 2 2 5. MARIBOR BRANIK 4 1 0 3 2 6. KRM - OLIMPIJA 4 0 0 4 0 JERUZALEM - BREZlCE 21:26 (8:13) JERUZALEM: Kuzmič (8 obramb); Kavčič, Kolmančič 2 (2), G. Horvat 3, D. Kociper, V. Lukman 1, Štumberger, Kocbek 5, Žižek Cvetko 2, Mavrič 2, D. Ozmec, Topolovec 1, Kosi 1, Šandor 2, Kirič 2. Ekipa Brežic je prva, ki je v letošnji sezoni povsem nadigrala mladince oz. bolje rečeno kadete Jeruzalema. Ormožani so začeli odlično v obrambi, a kaj, ko so po tekočem traku zapravljali polprotinapade in dobra igra v obrambi ni bila nagrajena z želenimi lahkimi goli. Kljub porazu v taboru Jeruzalema ni bilo razočaranje, saj so fantje proti fizično močnejši in po letih izku-šenejši ekipi dali vse od sebe. Uroš Krstič Konjeniški šport • Kasaške dirke v Italiji Kobila Zvonka Osterca (KK Lenart) slavila v Trstu Na hipodromu v Trstu je na kasaških dirkah nastopila tudi kobila Regina, ki je v lasti Zvonka Osterca iz Križevcev pri Ljutomeru, sicer člana KK Slovenske gorice iz Lenarta. Na 1660 metrov dolgi tekmovalni stezi je s časom 1:17,7 osvojila 1. mesto. Vozil jo je Italijan Villiam Martellini. NŠ petek • 7. marca 2014 Šport Štajerski 13 Namizni tenis • Člansko DP Zafoštnik do naslova ■ "V ■ ■ ■ ■■ ■ med mešanimi dvojicami Strelstvo • EP z zračnim orožjem 10 m - Moskva Kevin Venta in trije mladinci na vrhuncu sezone HEMDHOHAT Eß PO ribi no CTPE/lbEE 2014 EUROPEAN CMAMPIONShtp Foto: Arhiv SZS Mladi podravski strelci, z leve Ormožani Kevin Venta, Urška Kuharič, Petra Vernik in Ptujčan Sašo Stojak, so na EP z zračnim orožjem v Moskvi dobro zastopali Slovenijo, kljub stažu novincev v svojih kategorijah na EP, kar je vedno zahtevna preizkušnja. PPK Rakek je v Novi vasi na Blokah pripravil 23. državno člansko prvenstvo v konkurenci posameznikov in dvojic. Na njem je sodelovalo 69 fantov in 29 deklet. Pri moških se je prvega naslova državnega prvaka veselil letos najboljši igralec slovenske lige Uroš Slatinšek (Krka). Ta je v polfinalu ugnal tudi Gregorja Zafoštnika (Zavarovalnica Maribor). Danilo Piljak (Cirkovce) tokrat ni imel svojega dne, saj ga je v 2. krogu glavnega turnirja ugnal dolgoletni soigralec pri NTK Ptuj Bojan Pavič (Vesna). Zelo zanimiv finale je bil v konkurenci mešanih dvojic (nastopilo je kar 27 parov), kjer so si nasproti stali Gregor Zafoštnik in Zala Veronik na eni in Matic Slodej in Ivana Zera na drugi strani. V izenačenem dvoboju sta bila na koncu za odtenek, z rezultatom 3:2 (-8, -4, 5, 5, 10), boljša Zafoštnik in Veronikova. Končni vrstni red: člani: 1. Uroš Slatinšek (Krka), 2. Jan Žibrat (Taverzo, Nizozemska), 3.-4. Ludvik Per-šolja (Letrika) in Gregor Zafoštnik (Zavarovalnica Maribor) ... 17.-32. mesto: Danilo Piljak ... rn 'mm . ISaSsä Foto: Črtomir Goznik Gregor Zafoštnik (Zavarovalnica Maribor) člani, dvojice: 1. Uroš Slatin-šek/Darko Jorgič (Krka), 2. Jan Žibrat/Bojan Ropoša (Taverzo/ Kema Puconci) ... 5.-8.: Zafo-štnik/Slodej ... 9.-16.: Piljak/ Črepnjak ... članice: 1. Manca Fajmut (Fu-žinar Interdiskont), 2. Jana Ludvik (Arrigoni Izola) ... mešane dvojice: 1. Gregor Zafoštn i k/Zala Veronik (Zavarovalnica Maribor/Fužinar Interdiskont), 2. Matic Slodej/Ivana Zera (Zavarovalnica Maribor/ Vesna Zalog) ... 9. - 16.: Roudi/ Terbuc . JM Ruska prestolnica Moskva je med 28. februarjem in 5. marcem gostila najboljše strelce na EP z zračnim orožjem. Tega se je pod vodstvom Andreje Vlah udeležila tudi 10-članska slovenska reprezentanca. Ta je bila sestavljena iz šestih mladincev in štirih članov, s po petimi strelci s puško in pištolo. V reprezentančno ekipo so se uvrstili kar štirje strelci iz Ormoškega in Ptujskega, kar je najboljši dosežek v zadnjem obdobju. S pištolo sta med člani in mladinci nastopala Kevin Venta in Sašo Stojak, med mladinkami s puško Urška Kuharič in Petra Vernik. Boštjan Simonič dobil naslednika v Kevinu Venti Kot najizkušenejši izmed naštete četverice na velikih tekmovanjih se je prvič v najmočnejši članski konkurenci z zračno pištolo preizkusil ormoški strelec Kevin Venta in s 568 krogi (za finale je zadostovalo 579 krogov) osvojil 36. mesto. »Nastop v Moskvi me je zadovoljil, opazil sem tako tehnični kot tudi psihološki napredek, rezultatsko pa sem za svojim najboljšim letošnjim izidom zaostal za dva kroga. V naslednjem obdobju bom skušal še bolj izpolniti svojo tehniko streljanja, z njo bodo prišli tudi boljši izidi,« je po svojem nastopu dejal Venta. S konstantnimi serijami s 94, 94, 95, 94, 96 in 95 krogov ni veliko nihal, v zadnjih štirih strelih pa so mu štiri devetice preprečile, da bi presegel svoj povprečni rezultat iz letošnje sezone. Dobro streljanje Vente potrjuje tudi veliko število notranjih desetic (mušev), teh je imel kar 21, oziroma več kot tretjino vseh zadetkov. To je Venta postavljalo ob bok najboljši osmerici v kvalifikacijah. Prepričljivo zmago je slavil Ukrajinec Omelčuk. Mladi in obetavni ormoški strelec, ki se iz leta v leto razvija v kakovosti streljanja, je tako zelo solidno opravil s prvim članskim nastopom na EP. Še pred tremi leti je namreč na EP v Brescii med mladin- ci dosegel 553 krogov, poleti 2013 pa je na EP v Osijeku prvič nastopil med člani, vendar z malokalibrsko pištolo na 50 m. Zadnji izmed spodnjepo-dravskih strelcev je z zračno pištolo na EP med člani nastopal Ptujčan Boštjan Simo-nič, ki pa je v zadnjem času po zamenjavi pištole rezultatsko padel, s tradicijo nastopov na EP s pištolo pa tako nadaljuje Kevin Venta. Sašo Stojak med mladinci s pištolo do 26. mesta Prvič se je na EP kvalificiral tudi Ptujčan Sašo Stojak in med mladinci s pištolo s 563 krogi osvojil 26. mesto. Talentirani Ptujčan je nekoliko slabše začel s serijo 92 krogov, nato pa dvignil ritem in nanizal 95, 93, 94, 95 in 94 krogov ter se uvrstil v prvo polovico nastopajočih. S svojim premi-ernim nastopom je bil zadovoljen. Za finalno osmerico je bilo treba doseči visokih 574 krogov, tudi med mladinci pa so Ukrajinci pokazali svojo moč, saj je slavil Pavlo Koro-stylov z rezultatom 580 krogov - v finalu je z odličnimi 202,8 kroga izboljšal še svetovni rekord. Stojak je izpolnil pričakovanja svojega trenerja Zlatka Kostanjevca in pokazal enak rezultat kot na predhodnih tekmovanjih v Rušah in Munchnu, predvsem pa je zdržal pritisk prvega nastopa na EP in dosegel četrti najboljši rezultat v reprezentanci. V Moskvi tudi dve mladi ormoški strelki V kategoriji mladink s puško sta Slovenijo zastopali kar dve ormoški strelki, Urška Kuha-rič in Petra Vernik. Ti sta se skupaj z grosupeljsko strelko Klavdijo Jerovšek borili tudi v edini ekipni razvrstitvi in z ne najboljšim ekipnim rezultatom 1205,5 kroga osvojili 16. mesto. V posamezni razvrstitvi je najboljše streljanje pokazala najizkušenejša med njimi, Petra Vernik, ki je že tretjič nastopila na EP, vendar prvič z zračno puško. Dosegla je 405,4 kroga in osvojila 50. mesto. Vernikova je s tem rezultatom potrdila svoje letošnje povprečje, nastop na polne kroge pa bi ji navrgel rezultat 390 krogov, kar predstavlja enega njenih boljših rezultatov v sezoni. Druga ormoška strelka Kovinarja Urška Ku-harič je na svojem prvem EP dosegla 402,3 kroga in osvojila 59. mesto. Z dosežkom iz Moskve je zaostala za svojimi najboljšimi rezultati iz letošnjega leta, predvsem tistim, ko je v Munchnu na največjem mednarodnem turnirju na svetu s 412,2 kroga izboljšala slovenski državni rekord in osvojila visoko 13. mesto. Takšen rezultat pa bi ji v Moskvi prinesel uvrstitev med finalistke. »Tekmovanja na EP sem se zelo veselila. Tako kot drugi strelci sem imela tudi sama zastavljen cilj glede rezultata ter veliko željo in motivacijo, da ga tudi dosežem. Pred in med samo tekmo neke prevelike treme ni bilo, vendar mi kljub temu ni šlo tako, kot sem si zamislila. Rezultat, ki sem ga nastreljala, je bil namreč nižji, kot so bila moja pričakovanja. Razočaranje pa na koncu vendarle ni bilo preveliko: zavedam se, da je za višje rezultate potrebne še veliko 'kilometrine' in tekem, kot je bila ta, navsezadnje je bilo to EP moje prvo tako veliko tekmovanje. Kar je zame v tem trenutku Rezultati: Zračna pištola člani: 1. Oleg Omelchuk, UKR 200,7 (584) 2. Vitali Kudzi, BLR 199,3 (582) 3. Joao Costa, POR 180,0 (579) 36. Kevin Venta, SLO 568 Zračna pištola mladinci: 1. Pavlo Korostylov, UKR 202,8 (580) 2. Emils Vasermanis, LAT 199,1 (574) 3. Alexander Kindig, NEM 178,6 (575) 26. Sašo Stojak, SLO 563 DSQ Jože Čeper, SLO 536 Zračna puška mladinke: 1. Vanessa Hofstetter, SUI 205,4 (416,2) 2. Tina Gruenwedel, NEM 203,5 (415,6) 3. Sarah Hornung, SUI 183,2 (415,9) 50. Petra Vernik, SLO 405,4 59. Urška Kuharič, SLO 402.3 68. Klavdija Jerovšek, SLO 397,9 Ekipno: 1. ŠVICA 1239,1 kroga 16. SLOVENIJA 1205,6 kroga pomembno, je nabiranje novih izkušenj in dvig motivacije za nadaljnje treniranje, ki bo po nastopu na EP zelo visoka. Občutki so odlični, vesela sem, da sem imela možnost tekmovati na tako velikem tekmovanju ter se zraven tega tudi družiti in imeti odlično z drugimi člani reprezentance,« nam je o svojem prvem nastopu na EP zaupala Kuharičeva, ki je najprijetnejše presenečenje v letošnji sezoni. Živa Dvoršak znova v finalu Najboljši slovenski nastop na EP je znova pokazala olim-pijka Živa Dvoršak, ki se je s šestim najboljšim rezultatom s 416,4 kroga uvrstila v finale in na koncu, po ne najboljšem nastopu v uvodnih osmih strelih, bila izločena kot prva in osvojila 8. mesto. Čeprav ni uspela obraniti lanskega bronastega odličja iz Danske, pa je bila Dvoršakova z nastopom zadovoljna, saj je v Moskvo pripotovala le dan pred nastopom neposredno iz ZDA, kjer študira. Vse slovenske ljubitelje strelstva je zelo razveselila tudi Petra Dobravec, ki je med članicami s pištolo dosegla svoj rekord sezone s 381 krogi in se uvrstila na visoko 12. mesto ter tako še izboljšala svoj lanski dosežek z EP na Danskem, kjer je osvojila 13. mesto. Pred nastopi Dobrav-čeve si je rekordno znamko v tej kategoriji lastila Ptujčan-ka Majda Raušl z nastopom na EP Winterthur 2008, kjer je osvojila 16. mesto. Tretji najboljši slovenski nastop v Moskvi je pokazala izkušena mladinka Anuša Kovačič in se s svojim rekordnim dosežkom na velikih tekmovanjih s 377 krogi uvrstila na visoko 12. mesto, za finalistkami pa je zaostala za vsega dva kroga. Po končanem mednarodnem vrhuncu sezone z zračnim orožjem bodo do srede aprila vse misli najboljših slovenskih strelcev usmerjene v priprave na 23. DP v Laškem, ki bo med 11. in 13. aprilom, kjer pričakujemo 800 slovenskih strelcev. Simeon Gonc Futsal • KMN Tomaž Starcevic odhaja na Poljsko Blaž Starčevič (v sredini) med novimi poljskimi delodajalci Mladi vratar Tomaža Blaž Starčevič (10. 6. 1995) je pogumno sprejel ponudbo in se odpravil na Poljsko, natančneje v kraj Chojnice (mesto s 40.000 prebivalci), kjer je pri poljskem futsal prvoligašu opravil 10-dnevno preizkušnjo. Član KMN Tomaž je zadovoljil apetite kluba Red Devils Chojnice (de-vetouvrščena ekipa poljskega prvenstva; v 1. ligi nastopa 12 ekip) in se mu bo pridružil julija letos. Blaž se je dogovoril za triletno pogodbo. Zanimivo je, da so se mu novi delodajalci javili preko elektronske pošte in se dogovorili, da skupaj z njimi opravi nekaj treningov in odigra tekmo. Blaž je sicer svojo športno pot pričel v NK Ormož, nadaljeval v NK Ljutomer in potem še pri Svetem Tomažu. Blažev vzornik je Alen Mordej, bivši vratar Dobovca, ki si danes kruh služi v tujini pri francoskem Toulonu. U-18, skupina B: 1. TOMAŽ PIC. OZMEC 10 10 0 0 30 2. SLOVENSKE GORICE 10 8 0 2 24 3. BREZJE MARIBOR 10 4 0 6 12 4. AGRO. SVETA TROJICA 10 3 0 7 9 5. FC PTUJ 9 2 0 7 6 6. KMN BENEDIKT 9 2 0 7 6 SLOVENSKE GORICE VOLICI-NA - TOMAŽ PICERIJA OZMEC 4:7(2:2) STRELCI: Miha Magdič (3x), Kevin Belšak (2x), Aleš Kamen-šek (1x), Niko Matjašič (1x). TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Ketiš, Magdič, Matjašič, Belšak, Goričan, Školiber, Kamenšek, Zlatnik, Plavec, Rajh, Gašparič. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. Mladi Petelini od Svetega Tomaža so dobili derbi v Voli-čini proti Slovenskim goricam in predtekmovanje v skupini B končali na 1. mestu z maksimalnim izkupičkom točk. Deset tekem, deset zmag in izjemna priložnost, da se ekipi trenerja Marjana Magdiča in Mateja Gajserja uspe uvrstiti na najvišja mesta v državi. V četrtfinalu bo tekmec lanskoletni državni prvak Dobovec (2. mesto v pol-finalni skupini A), ki je Peteline minulo sezono izločil v istem delu tekmovanja (četrtfinalu). Prva tekma bo na sporedu že to soboto, 8. marca, v Rogatcu, povratna pa v soboto, 15. marca, v Športni dvorani na Hardeku. Uroš Krstič 14 Štajerski Šport, šport mladih petek m 7. marca 2Q14 Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Februarja na tradicionalnih pripravah ob morju Ob koncu februarja se je ekipa KK Perutnina Ptuj odpravila na tradicionalne priprave v Strunjan. V petih dneh so mladinci, mlajši mladinci in dečki opravili pet treningov in pripravljalni cikel končali s 540 prevoženimi kilometri. Večino treningov so opravili v Istri, ki nudi idealne pogoje za trening kolesarjev. Ob tem so se mladi kolesarji navajali na ekipni duh, športno prehrano, življenje kolesarja, čiščenje opreme ... Trenerja Miran Kel-ner in Jernej Finšgar sta bila s pripravami zadovoljna, saj so se treningi izvajali po načrtih. Vsi fantje so prišli domov z novim znanjem in izkušnjami, ki jim bodo prišle še kako prav na prvih letošnjih dirkah. Do takrat je še kar nekaj časa, saj se sezona pričenja konec aprila z dirko v Tropovcih v Prek- murju. Mladi kolesarji bodo do takrat še naprej pridno vadili, za zdaj jim gre pri tem na roko tudi vreme. Priprav v Strunjanu so se udeležili: Nejc Rogina, Mitja Mohorko, Alen Plajnšek, Matej Škafar, Luka Kramberger, Luka Sagadin, Tim Roškar, Jernej Paj, Jan Medved, Žan Zemljak, Rene Gomilšek, Denis Dra-škovič, Aljaž Mohorič, Aljaž Ljubec, Marko Hozjan, Gašper Polanec in Enej Klasinc. tp Nogomet • Turnir v Miklavžu NK Aluminij - zmagovalec v kategoriji U-8 NŠ Poli Drava Ptuj je v kategoriji U-9 osvojila 2. mesto. Mladi Kidričani slavili v U-8 in U-10, pri U-8 dvakrat boljši tudi od Olimpije Minulo nedeljo je v Miklavžu na Dravskem polju potekal dvoranski nogometni turnir za mlajše in starejše cicibane. V dopoldanskem času so se merili mlajši cicibani U-8. Ekipa Aluminija je pod vodstvom trenerjev Draga Ozmeca in Stanka Mesariča več kot zasluženo osvojila 1. mesto. Pod do končne zmage ni bila lahka. Najprej so ugnali Dravinjo 1:0, nato Olimpijo 2:1, sledila je zmaga proti Malečniku 1:0, v zadnji tekmi predtekmovanja pa je sledila še zmaga proti ekipi Dobrovce/ Miklavž 4:0. V polfinalu so izločili ekipo Frama z rezultatom 2:1, v finalu pa jim je ponovno nasproti stala ekipa Olimpije, ki so jo v skupinskem delu že premagali. Finale pa je le finale in Kidričani so pritisnili na plin ter ljubljanski Olimpiji prizadejali boleč poraz 3:0. Na zadnjih treh turnirjih cicibani Aluminija niso izgubili niti ene same tekme! ALUMINIJ U-8: Anže Šibila (najboljši vratar turnirja), Jan Vindiš, Gal Princl, Tim Metličar, Lan Me-sarič, Cene Grbavac, Luka Pišek, Anej Simonič, Domen Svetej In Domen Jus. V popoldanskem času je potekal turnir za starejše cicibane U-10. Trener Sašo Gajser in njegovi varovanci so še enkrat več pokazali odlične igre. Kidričani so Slovensko Bistrico premagali 3:0, Malečnik 2:0, Miklavž B 1:0, Rogaško 4:0, remizirali pa z Muro 1:1. To je bilo dovolj za veliki finale, v katerem so ugnali ekipo Miklavž A z 2:0. ALUMINIJ U-10: Nejc Pesek (najboljši vratar turnirja), Nino Milič, Anej Ferčec, Anej Dukarič, Tim Fijačko, Daniel Červek, Jaša Jerenko. Ptujčani drugi v konkurenci U-9 Mladi nogometaši NŠ Poli Dra- AKCIJSKA PONU0EA W MESNICAH JOlETA OMUŠTA MESO IZDELKI QS5E> fllllíf) jmh JUNECJAPRSA 2,99 C/KG SV. MESNATE KOSTI ■ „ • SV.PLECE 3,48 C/KG 0,98 C/KG KMECKI SUHI ŠTUCI 7.98 C - 37% = 4.99 C/KG KRVAVICE IN KAŠNICE 4,68 C - 36% = 2,99 C/KG • TATARSKI BIFTEK 20,60 €/KG-30%= 15,82 C/KG * SV. POLOVICA Z KOŽO BREZ GLAVE 2,99€/KG * VSE ZA KOLINE V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽATELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ.. ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) OB NAKUPU NAD 25C DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 va (letniki 2005) so se na pustno soboto udeležili turnirja v Miklavžu, na katerem je nastopilo deset ekip iz različnih koncev Slovenije. Moštva so bila razdeljena v dve skupini. Varovanci Marka Matiča so s tremi zmagami in enim porazom skupinski del tekmovanja končali na 2. mestu v svoji skupini, kar jim je prineslo polfinalni obračun z odlično ekipo Korotana s Prevalj. Tekma se je po rednem delu končala z neodločenim izidom, zato so o potniku v finale odločale se-demmetrovke, kjer pa je bilo več sreče na strani Ptujčanov. V finalu so se pomerili z vrstniki iz Malečnika, proti katerim so zabeležili minimalni poraz in tako turnir končali na odličnem drugem mestu. Rezultati skupinskega dela: NŠ Dobrovce/Miklavž - NŠ Poli Drava 0:1 (Leo Čeh); NŠ Malečnik 2 - NŠ Poli Drava 3:1 (Sandro Čeh); NK Pohorje - NŠ Poli Drava 0:2 (Sašo Lovrec, Leo Čeh); NK Kranj 2 - NŠ Poli Drava 0:1 (Tjan Kolednik); polfinale: NŠ Poli Drava - NK Korotan 1:1, 4:3 po 7-m (Sabur Ali, Sašo Lovrec, Leo Čeh, Jaka Glažar); finale: NŠ Poli Drava - NK Ma-lečnik 0:1 NŠ POLI DRAVA PTUJ U-9: Nik Gajzer, Sašo Lovrec, Jaka Anto-lič, Rok Cesar, Tjan Kolednik, Jaka Glažar, Sandro Čeh, Rok Vajngerl, Leo Čeh in Sabur Ali. Trener: Marko Matič. Ur Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Olimpija - Krka, Gorica -Domžale; SOBOTA ob 16.00: Maribor - Luka Koper; SOBOTA ob 16.30: Celje - Rudar Velenje; NEDELJA ob 15.00 Triglav - Zavrč PRIJATELJSKI TEKMI SOBOTA ob 15.30: Aluminij - Zarica Kranj NEDELJA ob 14.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Odranci (na igrišču v Podvincih) Rokomet • 1. B SRL (m) 15. KROG: Drava Ptuj - Mokerc Ig (v soboto ob 19.00), Radeče MIK Celje - Moškanjci Gorišnica (v soboto ob 19.00), Šmartno -Velika Nedelja Carrera Optyl (v soboto ob 19.00) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 17. KROG: Celje - AC Prstec Ptuj (v soboto ob 18.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 15. krog: Ptuj - Krka I (v soboto ob 17.00) 2. SNTL(m) 6. krog: Šternmatik Cirkovce - Kajuh Slovan 2. SNTL (ž) 6. krog: Ljubljana - Ptuj, Logatec - Ptuj. Kegljanje • 1. B SKL (ž) 16. KROG: Drava - Šoštanj (v soboto ob 13.30) 3. SKL vzhod (m) 16. KROG: Drava - Ruše (v petek ob 18.00) Nogomet • Turnir mladih na Ptuju Nogometna šola Poli Drava Ptuj bo v nedeljo v športni dvorani Center organizirala mednarodni turnir v malem nogometu. Na njem bodo igrali nogometni upi iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Prijavljene so naslednje ekipe: Dinamo Zagreb, Maribor, Sturm Graz, Olimpija Ljubljana, Varteks Fotex, Domžale, Utrine Zagreb, Celje, Mura 05, Aluminij, Šampion Celje in Poli Drava Ptuj. Pestro športno dogajanje se začne ob 8. uri, ko bo najprej turnir za starostno kategorijo U-8, Ob 14. uri se bo tekmovanje nadaljevalo s turnirjem za starostno kategorijo U-9. Rokomet • Trije ormoško-celjski obračuni Pri mlajših selekcijah v Sloveniji težko najdeš večji derbi, kot je ormoško-celjski. Ne gre le za enega, ampak za derbije kar treh selekcij (letniki 1997, 1999, 2000), ki v državi spadajo v sam vrh. Prav na nobeni tekmi zmagovalec ni znan vnaprej in na nedeljsko popoldne lahko znova pričakujemo rokometne predstave, ki bodo navdušile številne ljubitelje rokometa. Nedelja, 9. 3., v Športni dvorani Hardek: starejši dečki B, ob 12.00: Jeruzalem - Celje starejši dečki A, ob 13.45: Jeruzalem - Celje kadeti, ob 15.30: Jeruzalem - Celje Športno plezanje • Vzhodna liga Plezalni klub 6b Ptuj v soboto, 8. 3., od 9. ure naprej pripravlja tekmovanje Vzhodne lige v težavnostnem plezanju. Tekmovanje bo potekalo v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Organizatorji pričakujejo v petih starostnih skupinah okrog 240 plezalcev in plezalk, med katerimi bo tudi 25 tekmovalcev Plezalnega kluba 6b Ptuj. DK, DB, UK Fotozapis V Ljutomeru so se za čas zimskih šolskih počitnic domislili najrazličnejših športnorekreativnih aktivnosti. Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer in Športna zveza Ljutomer sta mladini ponudila zdravo preživljanje prostega časa. V ljutomerski dvorani ŠIC je okrog 70 šoloobveznih otrok pod strokovnim vodstvom vaditeljev spoznavalo deset športnih panog: namizni tenis, košarko, nogomet, hokej, med dvema ognjema in badminton, plezanje po umetni steni, streljanje z zračno puško in lokom, judo in ples. NŠ petek m 7. marca 2Q14 Pustovanje 2014 Štajerski 15 Cirkulane • 21. fašenk Veselo pustno rajanje Na pustno soboto so maske preplavile tudi Cirkulane. Po tradiciji je letos potekal že 21. fašenk v Cirkulanah. V po-vorki se je predstavilo skoraj 1.000 mask, približno toliko je bilo tudi obiskovalcev. Ena najbolj pisanih in navihanih skupinskih mask so bili tudi Klovni iz vseh vetrov. Na prireditvi, ki jo je organiziralo Turistično društvo Cirkulane, je nastopilo 16 skupin, med njimi otroci iz vrtcev in šol Cir-kulane-Zavrč, ki so se predstavili s temo knjižnih junakov. Skupaj s starši in učitelji jih je bilo okoli 420. Kot nam je povedal Anton Bratušek, predsednik TD Cirkulane, so otroke nagradili z nagrado v višini 350 evrov. Denar bodo porabili za kritje stroškov, ki so nastali ob izdelavi mask. Povorke se je poleg skupin iz sosednjih občin že drugo leto zapored udeležila karnevalska skupina iz Cestice na Hrvaškem. Poleg tradicionalnih mask tako pernatih kot haloških korantov pa so bile še posebej atraktivne izvirne skupinske maske. Nagrajenih je bilo najboljših šest. Prvo nagrado so prejeli člani skupine Simfonija godal iz Juršincev. Za nagrade so namenili sredstva v skupni višini 1.750 evrov. Da celotna prireditev stane okoli 3.000 evrov, nam je povedal Bratušek ter dejal, da prireditve brez skorajda neskončno velikega števila ur prostovoljnega dela sploh ne bi bilo. Patricija Kovačec Videm • 19. tradicionalni fašenk Kljub dežju veselo pustno rajanje Tradicionalno so se v ponedeljek maske zbrale tudi v Vidmu. Občina je v sodelovanju s Koranti Lancova vas priredila Fašenk v Vidmu, ki je letos potekal že 19. leto zapored. Dežju navkljub se je v pustnem sprevodu predstavilo 1100 pustnih likov in šem. Na ponedeljkovi tradicionalni pustni povorki, ki je potekala od parkirišča ob krožišču skozi Videm, je nastopilo kar 1100 udeležencev, skoraj dvakrat toliko, okoli 2000, pa je bilo obiskovalcev, ki so si povorko ogledali. Skupno je se predsta- Povorke se je udeležila tudi skupina doktorjev in pacientov iz Lepo-glave, ki jim dež ni prišel do živega. vilo kar 31 skupin, med njimi tudi igrive črke OŠ Videm, teh je bilo približno 240. Povabilu na pustni sprevod so se odzvale tudi tri skupine iz tujine, in sicer dimnikarji iz Ivanca, doktorji in pacienti iz Lepoglave in zmaj iz Albanije. Najlepšim maskam so podelili tudi nagrade, in sicer so nagradili kar sedem skupin. Prve tri nagrade za najlepše maske v vrednosti 200 evrov so prejeli simfoniki KED Juršinci, turbo-polži iz Male vasi in marsovci KTD Klopotec Soviče Dravci. Nagrajeni pa so bili še klovni iz vseh vetrov, Božičkova delavnica iz Markovcev in galci iz Prepolj. Patricija Kovačec Dornava • V znamenju 18. fašenka Nastopilo tisoč veselih maškar Kljub oblačnemu in deževnemu vremenu je Dornava v ponedeljek popoldan kipela od dobre volje in pustnih norčij. Okrog tisoč maškar, ki so nastopile v tradicionalni fašen-ski povorki med Mezgovci in Dornavo, je poskrbelo za smeh in veselje. Organizator pustne povorke, v kateri se je predstavila množica tradicionalnih etnografskih pustnih likov in vrsta karnevalskih skupin v 32 skupinah, je bila občina Dornava. Najbolj Cigani iz Dornave so prepoznavni pustni lik tako v domačem okolju kot tudi po vsej Sloveniji. izvirnim so tudi letos podelili nagrade. Nagrado za prvo mesto (200 evrov in košaro mesnih dobrot) je prejela skupina Mariachi fiesta iz Bukovcev. Drugo-uvrščena je bila skupina Bollywood KUD Maska iz Stojncev, ki je prejela denarno nagrado v višini 150 evrov. Tretje so bile kobre iz stojnskega Sigeta, njihova nagrada je znašala sto evrov. Denarne nagrade v vrednosti 50 evrov je prejelo še šest skupin: Miško, miška in njegova hiška TD Sodinci, Irski škratje iz Spu-hlje, Muhe iz Moškanjcev, Abo-rigini iz Bukovcev ter gostujoči skupini iz tujine - Makedonije in Srbije. Poleg denarne nagrade sta skupini iz tujine prejeli tudi košare z mesnimi dobrotami. Mojca Zemljarič Središče ob Dravi m Fašenk po središko Izvirne maske otrok iz vrtcev in šol V centru Središča ob Dravi je v letošnji pustni povorki nastopalo 25 skupin, ki so bile razdeljene na štiri kategorije. Tudi letos so po številčnosti prevladovale maske iz otroških in šolskih skupin. Maske iz šol in vrtcev so se predstavile kot karte spomina, čaji, slikarji, ločeno zbiranje odpadkov, bankovci, sovice itd. Med odraslimi pustnimi skupinami pa je bilo med drugim videti središko gostuvanje, labodje jezero po godeninsko, sove in kulturne gasilce. Za prva tri mesta v vseh kategorijah je petčlanska komisija podelila finančne in praktične nagrade. V kategoriji vrtec je prvo mesto zasedel Vrtec Kog (skupina Pod medvedovim dežnikom), druga je bila skupina barvic iz vrtca Navi-hanček, tretja pa mavrice iz središkega vrtca. V kategoriji otroške maske je zmagal šesti razred OŠ Središče ob Dravi s kartami spomina, drugi so bili prvošolčki - kuharji, tretje mesto pa so zasedle sovice iz OŠ Stanka Vraza. Med odraslimi skupinami brez vozil so zmagale sove iz folklorne skupine Metla, druga je bila skupina kraljevi par s Koga, tretji pa kulturni gasilci iz TD Lovrenc na Dravskem polju. V katego- riji skupine z vozili oz. s konji so prvo mesto zasedli konjeniki, ki so predstavili središko gostuvanje. Na drugem mestu so se znašla Združena obrška društva, na tretjem pa Labodje jezero po godeninsko. Monika Levanič Na 18. Fašenku po središko so v kategoriji odraslih skupin brez vozil slavile sove iz folklorne skupine Metla. Sveti Tomaž • Fašenk po tomaževsko Ohranimo Mercator v naših rokah V pustni povorki skozi središče občine je letos nastopalo devet osnovnošolskih skupin, dve skupini iz vrtca Ježek in šest odraslih skupin. Tradicionalno pustno povor-ko, ki jo organizira Turistično društvo (TD) Sveti Tomaž, so odprle najmlajše maske, in sicer vrtec Ježek pri OŠ Sveti Tomaž, ki je tokrat predstavljal cvetlično gredico. Osnovnošolci so se našemili v različne izvirne in zanimive maske: gnezdo pasjih mladičkov, nogometni klub z navijačicami, kokice, pingvini, ovčke in mumije. Na Fašenku po tomaževsko pa nista manjkala niti predsednik Borut Pahor in premierka Alenka Bratušek. Med odraslimi skupinami so se med drugimi predstavile ljubke miške s pekarno Miš Maš. Na aktualno problematiko, in sicer prodajo odmevnega Mercator-ja, pa so opozorile maske iz Se-neškega Vrha, ki želijo ohraniti Mercator v naših rokah. Društvo prijateljev mladine Sv. Tomaž pa se je letos našemilo v pingvine. Prvo nagrado na Fašenku po tomaževsko so prejele miške s pekarno Miš Maš iz TD Sodinci. Tri najboljše odrasle skupine so bile nagrajene z denarnimi nagradami. Zmagala je skupina TD Sodinci z mišjo pekarno, ki je prejela 300 evrov. Drugo mesto so zasedli dojenčki iz Kora- čic, ki so prejeli 200 evrov, tretji pa so bili pingvini iz Društva prijateljev mladine, ki so prejeli 100 evrov. Vse otroške skupine so bile nagrajene s 40 evri. Monika Levanič AKCIJSKA PONUDBA V MESNICAH JOŽETA FIMMŠTA MESO IZDELKI w CS2£> _ , ms isiv j m ti JUNEČJA PRSA 2,99 €/KG SV. MESNATE KOSTI I • SV. PLEČE 3,48 €/KG 0,98 €/KG M KRVAVICE IN KAŠNICE 4,68 € - 36/ = 2,99 €/KG • KMEČKI SUHI ŠTUCI 7.98 C-37%= t TATARSKI BIFTEK 4.99 C/KG ^^feMT 20,60 €/KG- 30%= 15,82 C/KG * SV. POLOVICA Z KOŽO BREZ GLAVE 2,99€/KG * VSE ZA KOLINE V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Foto: PK Foto: ML Foto: PK Foto: MZ 16 Štajerski Nasveti petek • 14. marca 2014 Kuharski nasveti Krofi Pustni krofi so velik izziv za vsako gospodinjo in tudi kuharja. Nekateri jih pripravijo mimogrede, spet drugi potrebujejo za pripravo krofov veliko volje, spodbude in še takrat ne uspejo, oziroma nimajo lepih venčkov. Najbrž jih tisti, ki jim ne uspejo, pripravljajo premalokrat in zato tehnike priprave testa ta pustne krofe nikoli popolnoma ne osvojijo. Od tod in tam Šolarji združili prijetno s koristnim Foto: PK Majšperk ❖ Na pustno soboto je v Majšperku potekala že 15. pustna povorka, na kateri se je predstavilo 22 skupin, skupaj je nastopilo 560 mask. Več kot polovico skupin so sestavljali šolarji in otroci iz vrtca, ki so kot maske predstavljali različne poklice, od kuharjev, slikarjev, vrtnarjev, vojakov, policistov, zdravnikov, mehanikov, gozdarjev, mizarjev in mesarjev, predstavili pa so se tudi kot skupina Zavod za zaposlovanje oziroma borza. Na povorki so gostovali koranti iz Lancove vasi in Kidričevega, ki so s sabo pripeljali pobrateno skupino iz Avstrije. Prvo mesto med otroškimi maskami so zasedli kuharji, drugo mesto vrtnarji, tretje mesto pa so si razdelili gozdarji in mizarji. Med odraslimi skupinami je prvo nagrado prejela skupina PGD Majšperk Breg - Hamre nekoč, drugo mesto Cigani s Ptujske Gore, tretje mesto pa so zasedle kar tri skupine, in sicer Mačke s Ptujske Gore, Prešari iz Preše in Olimpijci iz Stanečke vasi. Povorko si je ogledalo blizu 1500 ljudi. PK Najbolj domiselni turbo polži Foto: M. Ozmec Bukovci ❖ Na 16. fašenski povorki po bukovsko je sodelovalo okoli 350 maskiranih, ogledalo pa si jo je okoli 500 domačinov. Poleg markovske Fuš godbe, ki je povorko začela, so se obiskovalcem predstavili etnografski liki, ruse vseh velikosti in starosti, piceki, medvedi in kar tri skupine korantov iz Bukovcev, Podlehnika in Ptuja. Zadnjič je v fašenski povorki sodeloval tudi najstarejši korant, 76-letni Peter Zmazek iz Gorišnice. Tudi letos se je povorke udeležila skupina Pujseki z mesarjem iz vaškega etnografsko-turističnega društva Hrovača, ki je pobratena s KD Bukovci. Med najbolj domiselno maskirano skupino je komisija prisodila turbo polže iz Male vasi, drugo mesto je prejela skupina Simfonija godal Juršinci, tretje pa nagošenjski piceki. Tudi letos so se izkazali gostoljubni domačini, saj so skoraj pred vsako hišo udeležencem ponujali jedačo in pijačo. Luštno pa je bilo tudi po končani povorki, saj so se vsi nastopajoči in obiskovalci zbrali v večnamenski dvorani v Bukovcih. -OM Foto: M. Ozmec Cirkovce ❖ Na 22. cirkovškem fašenku je prejela prvo nagrado skupina Angry birds, za fašenskega carja pa so okronali Daniela Zajca iz Apač. Na pustni torek je bilo v povorki vseh maskiranih blizu 400, posebej številni pa so bili malčki in šolarji iz cirkovškega vrtca in osnovne šole, ki so se domiselno našemili v strašila, žabe, ježke, Kekce, slone, krokodile in navijače. Med domačimi etnografskimi in karnevalskimi skupinami so se predstavili cirkovški ploharji, pokači, kurenti s hudički in ruso ter drugi etnografski liki z Dravskega polja. Med karnevalskimi skupinami so prvo nagrado prisodili skupini Angry birds iz KD in PGD Lovrenc, drugo mesto je prejela skupina marsovcev iz Ptuja, tretje mesto pa sta si delili skupini Omerški kovači PGD Majšperk Breg in Mariachi iz Cirkovc. Po fašenski povorki so svečano okronali novega fašenskega carja. Dosedanji fašenski car, domačin Tomaž Dietinger, je »slomnato« krono in »bobovo« ovratnico svečano predal novemu fašenskemu carju Danielu Zajcu iz Apač. -OM Pustne krofe pripravljamo iz težkega ali bogatega kvašenega testa. Testo je težko predvsem zaradi količine jajčnih rumenjakov in maščobe, ki jo testu dodajamo. Testo pripravimo iz moke, ki je lahko gladka ali mešanica gladke in ostre v razmerju 1:1, sladkorja, uporabimo lahko kristalni sladkor in sladkor v prahu, ki testu daje sladek okus, maščobe, od maščobe lahko uporabimo maslo, margarino in olje, maščoba daje testu krhkost, okus in med cvrenjem testo v manjši meri tudi rahlja. Rumenjaki so v testu za vezivno sredstvo in dajejo testu lepo rumeno barvo in tudi barvo pri cvrenju. Od rahljalnih sredstev za pripravo testa pri krofih uporabimo kvas, ki ga posebej pristavimo, v testu, ki pa vsebuje veliko rumenjakov, pa lahko dodamo tudi pecilni prašek. Testo odišavimo z rumom, ki pomaga tudi, da se krofi med cvrenjem ne napijejo prevelike maščobe in testo tudi rahlja pri cvrenju. Za boljši okus testa dodamo še vaniljev sladkor, limonino lupi-nico in lupinico pomaranče. Za pripravo testa potrebujemo še mlačno mleko. V mleku ne topimo maščobe in je z mlekom tudi ne segrevamo, saj je od vlažnosti moke odvisno, koliko mleka dodamo in tako vam v mleku lahko ostanejo sestavine, ki pomembno vplivajo na uspeh krofov. V teh spomladanskih dneh, ko vse zeleni in raste, tudi pri živalih narava izrazito poskrbi za hormonalno prebujanje, saj so paritve pri živalih na višku. Temu klicu narave se odzovejo tudi naši hišni ljubljenčki in nam s tem povzročijo nemalo skrbi in preglavic. Vznemirjanje sosedov in kaljenje nočnega miru zaradi laježa privezanih oziroma zaprtih psov, ki jih nagon sili v nekaj, pa še sami ne vedo v kaj, je na dnevnem redu. Pretepi med kosmatimi interesenti za parjenje so na višku, pobegi od doma tudi, ceste pobirajo svoj davek, saj je povoženih živali na cestah veliko. Prav tako se zaradi nekontroliranega parjenja in njegovih posledic intenzivno širijo bolezni, kot npr. mačji aids, mačja levkoza, mačje in pasje garje, bolhe, zajedavci in ostale kužne in kožne bolezni. V bližnji prihodnosti bo kot posledica pomladanskih paritev ogromno nezaželenih pasjih in mačjih mladičkov, ki bodo ali neusmiljeno brutalno pokončani, pobiti, utopljeni ali kasneje zavrženi in tako prepuščeni na milost in nemilost in dobri Testo za krofe pripravimo tako, da najprej pristavimo kvas v toplo mleko in mu dodamo žlico sladkorja in žlico moke, da kvas hitreje vzhaja. Med tem časom prese-jemo moko, tako v moko dobimo nekaj zraka, ki testo prav tako rahlja. Posebej segrejemo mleko in ogrejemo še jajčne rumenjake na sobno temperaturo, tako da jih pravočasno vzamemo iz hladilnika in dodamo k moki, dodamo še sladkor, vaniljev sladkor, limonino lupinico in lupino pomaranče. Dodamo vzhajan kvasec in zgne-temo grobo testo, nato prilijemo še maščobo in testo stepamo vsaj 10 do 15 minut, da postane gladko in elastično. Posodo temeljito pomokamo in testo pokrijemo s kuhinjskim prtičem in damo vzhajat. Testo naj vzhaja tako dol- volji ljudi, ki bodo pripravljeni poskrbeti zanje. Kot že večkrat do sedaj ponovno apeliram na lastnike živali, da poskrbijo za sterilizacijo in kastracijo svojih živali in jim tako omogočijo mirnejše, bolj zdravo in manj stresno življenje, hkrati pa preprečijo nezaželena rojevanja mladičkov. Pri živalih na parjenje vpliva nagon in ne zavest, česar marsikateri lastniki živali ne razumejo oziroma nočejo razumeti zaradi počlovečenega gledanja na živalske reprodukcijske procese. Menijo, da bodo živali prikrajšane za določene užitke, ne zavedajo pa se, da so zaradi nagona živali v hudem stresu, ki jim dela samo škodo, predvsem, Foto: ES go, da ga je enkrat in pol več, kot ga je bilo prvotno. Nato testo raz-ščipamo na enako velike koščke, surovo testo lahko dajete tudi na tehtnico, tako so koščki zagotovo enako težki in bodo krofi kasneje enako veliki, nato jih skroglamo in ponovno vzhajamo. Vzhajano testo ocvremo. Cvrenje kvašenega testa je razmeroma preprosto, če upoštevamo, da morata imeti testo in maščoba, v kateri cvremo, primerno temperaturo. Maščoba mora biti segreta na 170 °C, če je prevroča, se testo preveč temno rjavo za-peče, če pa ni dovolj vroča, testo popije preveč maščobe. Idealna temperatura testa pred cvrenjem pa je 24 °C. Maščobe v posodi mora biti toliko, da krofi v njen plavajo, oziroma za tri prste visoko. Krofe cvremo tako, da če jih med vzhajanjem nismo obračali, jih damo v vročo maščobo navzdol s tisto stranjo, na kateri so stali pri vzhajanju in prva polovica cvrenja poteka v pokriti posodi. Tisti, ki oblikovane krofe med vzhajanjem obračate, je vseeno, s katero stranjo jih položite najprej v vročo maščobo. Preden krofe poberemo iz vroče maščobe, se lahko z lesenim nabodalom prepričamo, ali so tudi ocvrti, tako če so mu izpostavljene dalj časa. Ve se, da je paritveni stres eden glavnih mediatorjev nastanka epileptičnih napadov pri psih, prev tako povečanje prostate in rak na prostati pri psih, da ne omenjam vedenjskih motenj, asocialnosti, pobegov od doma, pretepov med samci in ostalega. Rakasti tumorji vimena pri psičkah v starosti so dokazljivo povezani s hormoni gonitve in navidezne brejosti, smrtno nevarno vnetje maternice (pyome-tra) v starosti prav tako. Ptujsko društvo proti mučenju živali z zelo aktivno predsednico gospo Kristino Pšajd in drugimi člani vsako leto organizira akcijo sterilizacij in kastracij malih živali v sodelovanju z Veterinarsko bolnico Ptuj, ki je namenjena predvsem zavrženim in posvojenim živalim. S to akcijo želimo pomagati predvsem lastnikom, ki so ponudili nov dom zavrženim in nebogljenim živalim in popusti so do 40 % glede na normalno ceno operativnih posegov. Vse informacije o akciji dobite pri predsednici Ptujskega društva proti mučenju živali gospe Kristini Pšajd na da v testo na venčku zataknemo leseno nabodalo; če se na nabodalo prime testo, cvremo še kakšno minuto. Bogato ali težko testo za krofe pripravimo iz 1 kilograma moke, pol gladke, pol ostre, 20 dag masla, 15 dekagramov kristalnega sladkorja, 10 dag kvasa, 15 g soli, 8 rumenjakov, V litra mleka, 2 jedilni žlici ruma, vanilin sladkor in limonina lupina. Lažje testo za pustne krofe pa pripravimo iz 1 kilograma moke, prav tako vzamemo pol ostre, pol gladke moke, potrebujemo še 5 dekagrame kvasa, 3 do 4 rumenjake, 5 dekagramov masla ali margarine, 2 žlici ruma, 1 vanilin sladkor, mala žlička soli, 5 dekagramov sladkorja in maščoba za cvrenje. Vse krofe polnimo po cvrenju z marelično marmelado in jih po-tresemo s sladkorjem v prahu. Ocvrto pecivo je priljubljeno tudi drugje po svetu. V Veliki Britaniji pripravljajo priljubljene ocvrte obročke, ki imajo v sredini luknjo, in jih jedo tople ali hladne, potresene s sladkorjem, ali glazirane s čokoladnim ali sladkornim prelivom in povaljane v kokosovih kosmičih. Nekateri pripravljajo ocvrto sladko pecivo tako, da ga odišavijo s celim ali mletim janežem, cimetom ter zraven limone še nastrgano jabolko in korinte. Tako pripravljene zasledimo na Nizozemskem. V Grčiji so znani medeni krofi, v Franciji pripravljajo ocvrte koščke testa iz krokantove zmesi in s pecilnim praškom, Danska pozna rahle krofe s karadamomom, v Avstriji pa pustnim krofom pravijo dunajski krofi in so takšni kot naši. Vse pustne krofe bi lahko pred serviranjem prelili tudi z medom in stopljeno marmelado. Vlado Pignar Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. tel. 031733454. Drugače pa se v marcu začenja akcija v organizaciji mariborskega Društva za zaščito živali, kjer veterinarske organizacije, ki so pristopile k akciji, ponujajo 20 % popust na ceno storitve pri sterilizaciji in kastraciji mačk in psov. Ta akcija je namenjena vsem lastnikom malih živali, ne samo tistim, ki so posvojili zavrženo žival. Vse informacije o akciji lahko dobite na Veterinarski bolnici Ptuj na tel. 02749 3 650, 02749 3 652 in 02749 3 6 5 6 ali Društvu za zaščito živali Maribor na tel. 040211881. Akcija traja do 30. aprila 2014. Apeliram na lastnike malih živali, da se odzovejo in izkoristijo ponujen popust v omenjeni akciji in s tem pripomorejo k boljšemu in kakovostnejšemu življenju njihovih kosmatinčkov, predvsem pa preprečijo tudi nezaželena rojstva malih kosmatih mladičkov, ljubkih kepic, ki so komaj zaživele, vendar pogosto končajo na nizkoten in brutalen način, pobite, utopljene, zavržene v zabojnikih za smeti in še bi lahko našteval. Vse te stvari lahko preprečimo, zato poskrbimo za kastracijo ali sterilizacijo svojega psa ali psičke, muca ali muce. Živali nam bodo hvaležne, sami pa bomo imeli mirno vest in dober občutek, da smo preprečili marsikatero trpljenje živali. Emil Senčar, dr. vet. med. Tačke in repki Pomlad in nezaželene gonitve Zima nas počasi zapušča in prihaja pomlad, letni čas, ki pomeni začetek novega življenja v naravi, čas, ko so vsi biološki življenjski sistemi pri ljudeh, živalih in rastlinah v novem zagonu, v ponovnem aktiviranju, prebujanju in spreminjanju. Foto: Črtomir Goznik petek • 7. marca 2014 Zanimivosti Štajerski 17 Ptuj • Pustna zabava po študentsko 15. Kurentanc presegel pričakovanja organizatorjev Klub ptujskih študentov (KPŠ) je v soboto priredil že 15. študentsko pustovanje, vsem dobro znani Kurentanc. 1500 udeležencev se je zabavalo do jutra. Novo leto je KPŠ začel z enim od najstarejših in naj-prepoznavnejših projektov Kurentanc. Gre za največjo študentsko zabavo v maskah in predstavlja alternativo drugemu pustnemu dogajanju na Ptuju, saj zmeraj poskrbi za pester izbor glasbenih izvajalcev in udeležence spodbuja k pripravi in oblikovanju iznajdljivih individualnih ter skupinskih mask. Na letošnjem Kurentancu, ki je potekal v športni dvorani Campus na Ptuju, so gostili glasbene skupine Hladno Pivo, Zmelkoow, Murdered Muffin in Djane Rada Garocka. Kot je povedal Miha Rajh, vodja projekta, so bili z obiskom več kot zadovoljni, saj se je s tem poplačal vložen trud. »Vse skupaj nas je pravzaprav presenetilo, kolikšno število obiskovalcev, predvsem starejših študentov in študentov iz drugih krajev, se je udeležilo Kurentanca.« Kot je še dejal, je pri organizaciji letošnjega Kurentanca sodelovalo tudi rekordno število aktivistov, vključili pa so tudi veliko število članov dijaške sekcije. »Naše misli so že usmerjene v prihajajoče projekte, vsekakor pa smo na podlagi letošnje pustne zabave že pripravili izboljšave in predloge za naslednjo. Se vidimo, če se prepoznamo, tudi drugo leto,« pa je zaključil Rajh. Patricija Kovačec Foto: Boris B. Voglar Največja študentska pustna zabava udeležence vsako leto spodbuja k pripravi in oblikovanju iznajdljivih individualnih in skupinskih mask, ki jih tudi letos ni manjkalo. Markovci • Trgovina z lovsko opremo Vse za lov od A do Ž V središču Markovcev je nedavno zaživela nova specializirana prodajalna z opremo za lov. Gre za še eno izmed dejavnosti družine Zupanič, ki se s podjetništvom ukvarja dobri dve desetletji. Zupaničeva trgovina z lovsko opremo je bogato založena. Ponujajo vsa lovska oblačila, novo in rabljeno lovsko orožje, raznovrstne naboje, kovčke za lovsko orožje, obutev in pasove, lovske torbe, nahrbtnike, klobuke, pokale in medalje za lovska tekmovanja, tarče, daljnoglede, lovske značke in priložnostna darila, povezana s tematiko lovstva. Poleg vse naštete ponudbe se lahko stranke odločijo tudi za nakup darilnih bonov. »Z lovstvom imamo precej izkušenj, saj je oče Zdravko, ki je tudi vodja našega podjetja, že dolga leta lovec. V naši prodajalni je možno kupiti vse za klasični in športni lov od A do Ž. Smo specializirana prodajalna. Strankam nudimo tudi popravilo orožja, sodelujemo s pu-škarsko delavnico. Vrata naše prodajalne so odprta vsak de- Prodajalna z lovsko opremo je pri Zupaničevih bogato založena. »Vabimo vas, da nas obiščete,« pravi Anja Zupanič. lovnik med 8. in 19. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro,« je povedala Anja Zupanič in vse morebitne kupce prijazno povabila, da jih obiščejo. Zupani-čeva trgovina z lovsko opremo je namreč največja tovrstna specializirana prodajana na W/ W/ ¡Ü Markovci 28>a, Markovci Telefon: 031 451 540 •femm kup&m@m vmm p 10% p@py® 1& nm D©%"®1 širšem ptujskem območju. Družinsko podjetje Zupa-ničevih se ne ukvarja samo s prodajo lovske opreme, ampak tudi s prodajo drugih artiklov. Med drugim prodajajo energente za ogrevanje (drva in pelete), sveče za grobove in rezano cvetje, številni jih poznajo po prodaji pirotehnike. Podjetje Zdravka Zupaniča, s. p., najdete v središču Markovcev, na naslovu Markovci 28 a. S prodajo cvetja in sveč so z mobilno enoto prisotni tudi na Ptuju, ob novem ptujskem pokopališču. Vabijo vas, da jih obiščete. MZ Ptuj • 10. tradicionalni dobrodelni koncert Za nakup dvigala za Zavod Dornava V slavnostni dvorani ptujskega gradu bo danes, 7. marca, ob 19. uri že 10. tradicionalni dobrodelni koncert Soroptimist kluba Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Članice Soroptimist kluba Ptuj, (od leve) Greta Vaupotič, Sonja Purgaj, Marija Skovrlj (nova predsednica), Tjaša Mrgole Jukič in Tanja Tučič, so na tiskovni konferenci predstavile nocojšnji dobrodelni koncert in druge aktivnosti kluba v okviru pomoči sočloveku. Za dober namen bodo nastopili pevka Ana Karneža, študentka glasbe Janja Turk ter harfistke Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. S svojim novim računalnikom pa se bo predstavil varovanec dornavskega Zavoda Tadej. Sveče na letošnjem 10. jubilejnem dobrodelnem koncertu bodo ob predsednici Mariji Škovrlj prižgali še Aleš Arih, Magda Sajko in Jože Foltin, ki so klubu doslej največ pomagali. Kot je poudarila nova predsednica, se na svojih srečanjih veliko pogovarjajo o tem, kako še bolj pomagati ljudem v stiski. Zato so se povezale z drugimi humanitarnimi društvi, veliko pozornost posvečajo tudi druženju s Soroptimist klubi iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Marija Škovrlj se bo letos kot predstavnica slovenskih Soroptimist klubov kot opazovalka udeležila tudi mednarodne konference v Kopenhagnu. Ptujski Sorop-timist klub se poteguje tudi za nagrado Naj projekt v letu 2013, na katerega so se prijavile s projektom nakupa mamo-grafa za potrebe ptujske bolnišnice. Zbrale so kar 110.000 evrov, preostanek potrebnih sredstev pa je prispevala bolnišnica sama. Sredstva za nakup mamografa je darovalo več kot 50 podjetij, samostojnih podjetnikov, odvetnikov, notarjev, zobozdravniških ordinacij, 10 občin, 15 humani- tarnih in kulturnih društev ter društev upokojencev in žensk, štirje Soroptimist klubi, Lions klub Ptuj in Rotary klub Ptuj, devet sindikalnih organizacij šol, bank in občin, tekmovalci v malem nogometu in številni posamezniki.. Pomagali pa so še številni mediji, med njimi tudi Radio-Tednik Ptuj. Denar od nocojšnjega dobrodelnega koncerta, vstopnica stane 15 evrov, bodo namenile za nakup dvigala za spuščanje in dvigovanje gojencev v bazen in iz njega v Zavodu Dornava.« S tem bomo pomagale predvsem delavkam tega zavoda, jim olajšale delo; cena dvigala je 2.200 evrov,« so povedale soroptimistke. MG Velika Nedelja • Gledališka predstava Za svetlo prihodnost moramo najprej spremeniti sedanjost OŠ Velika Nedelja si je v prejšnjih letih s svojim pestrim kulturnim ustvarjanjem pridobila naziv Kulturna šola, ki ga namerava tudi letos upravičiti. V okviru gledališkega krožka so namreč pripravili predstavo z naslovom Srečne družine, ki jih bodo odigrali v kulturnem domu danes, jutri in v nedeljo. Člani gledališkega krožka letošnjih devetošolcev so letos pripravili zanimivo gledališko predstavo. Ravnatelja Tončka Žumbarja so prosili, da jim napiše primerno besedilo. In to se je tudi zgodilo, pripravil jim je besedilo z naslovom Srečne družine. Zanimivo, a hkrati precej zahtevno besedilo je od njih zahtevalo veliko igralskih sposobnosti, ki so si jih nabirali v štirih letih sodelovanja v krožku, skupaj z mentorico Gordano Črnivec. Zgodba letošnje predstave govori o najstnikih, ki prihajajo iz različnih družin, nobena od teh ni prav idealna in srečna, in ko si nekega dne zaželijo, da bi bili 25 let starejši in že sami starši, se jim želja nenadoma uresniči. »Tako spoznajo svojo prihodnost, ki jih čaka, če ne bodo spremenili sedanjosti. Če hočemo torej spremeniti prihodnost, moramo najprej spremeniti sedanjost,« je v opisu zgodbe zapisal avtor besedila Tonček Žumbar. Mladi gledališčniki so vsako leto doslej pripravili po eno gledališko predstavo in se z njo predstavili tudi na območni reviji otroških gledaliških skupin. Z lansko pa so se uvrstili tudi na medobmočno revijo. Pri pripravi letošnje predstave je sodelovalo kar 27 učencev in učenk, vsi učenci devetih razredov in njihove razredničarke pa so pomagale pri prodaji vstopnic. Izkupiček bodo namenili za kritje stroškov šole v naravi in zaključne valete. Patricija Kovačec t 9 «f i 4 * JL Is.% i/ »f' > V, v ^ > • P""1 v » Foto: arhiv OS 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 14. marca 2014 Domača glasbena scena Anette se predstavi Danes je nova simpatična pesem Anette, nove pevke na slovenski glasbeni sceni. Anette, sicer diplomantko prevajalstva, glasba spremlja že od malih nog. Z devetimi leti je začela z učenjem klavirja in nadaljevala z urami solo petja. Najprej na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, nato pri prof. Kristini Oberžan in nekaterih pevskih delavnicah, od katerih velja izpostaviti izpopolnjevanje pri prof. Mateji Mackenzie, ki je študirala v Londonu in poučuje moderne glasbene sloge od popa, r'n'b-ja, soula, jazza in go-spela. Anette tudi sama ustvarja avtorsko glasbo, leta 2011 pa je izdala pesniški prvenec 'Za vsako drevo raste pesem'. 'Danes' je nastala iz osamljene klavirske fraze, kasneje nadgrajene v ritmično melodijo, katere pozitivno besedilo je res kot 'kavna žlička upanja', ki zna hitro zlesti pod kožo in polepšati dan. Novi album Laibach Angleška založba Mute je v začetku marca objavila novi al- bum skupine Laibach z naslovom Spectre. Objavi albuma bo sledila najprej izčrpna evropska turneja (30 koncertov), jeseni pa tudi ameriška. Vmes bo skupina 22. 03. prvič nastopila na Kitajskem, v Hong Kongu, kjer je od 17. januarja že odprta razstava, posvečena Laibachu, 21. marca pa bo na hongkongški univerzi potekal tudi seminar o tej slovenski skupini. Ob koncu pomladnega dela turneje se bo Laibach 16. maja po dolgem času spet vrnil tudi v ljubljanske Križanke, kjer je skupina prvič nastopila na znamenitem Novem rocku 82'. To bo od leta 1981 njen šesti nastop v Križankah in 26. v slovenski prestolnici. Laibach so v več kot treh -desetletjih doživeli in preživeli vse- solunsko, soško fronto, drugo svetovno vojno, Brežnjeva, Kennedya in Tita, 80-ta, 90-ta in 100-ta, Miloševiča, Kučana, Vidmarja in nazi punk afero, štafeto mladosti, preživeli so JBTZ, padec berlinskega zidu, razkroj vzhodnega bloka in vojno v Jugoslaviji, evforijo osamosvojitve in evforijo pridružitve Uniji, preživeli so Jugoslavijo, Slovenijo, Evropo in NSK, preživeli so pravzaprav sami sebe... Foto: Filip-Andrejevic SARS r pSETÍ D 1 O Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 1. MODRIJANI & JAN PLESTENJAK - En poljub 2. ANJA BAŠ - Nimaš kej 3. NINO - Jutro 4. INDIGO - Drugačna 5. TINA OSTERMAN - Trenutek VAŠIH TOP POP 1. SOULGREG - Novi svet 2. KINGSTONI - Mi delamo galamo 3. TANJA ŽAGAR - Številka 3 4. SAŠA LENDERO - Mama mia 5. PRIMAVERA - Usodna napaka NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel.: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Filmski kotiček Varuhi zapuščine George Clooney je, podobno kot Redford, Pitt in številni drugi pred njim, na pragu zvezdniške slave zvito ugotovil oz. v sebi našel umetnika, ki film izrablja za podajanje pomembnih sporočil. Vse odtlej premeteno žonglira med hollywoodsko produkcijo s prevelikimi proračuni ter med svojimi osebnimi in intimnimi filmčki za drobiž. Doslej je dokazal, da ima dober nos za ustvarjanje filmov, čeprav je občasno pokazal tudi, da strukturiranje filma ni njegova odlika. Prehitro se vname za dobro idejo, ki pa je potem ne uspe verodostojno The Monuments Men Igrajo: George Clooney, Matt Damon, Bill Murray, Cate Blanchett, John Goodman, Jean Dujardin Režija: George Clooney Scenarij: George Clooney in Grant Heslov po knjigi Roberta M. Edsela in Breta Witterja Žanr: zgodovinska drama Dolžina: 112 minut Leto: 2014 Država: ZDA S.A.R.S. marca in aprila na koncertih v Sloveniji Sveže amputirana roka Satria-nija ali krajše S.A.R.S. je band, ki prihaja iz Beograda in je bil ustanovljen pred slabimi osmimi leti. Njihov najprepoznavnejši hit »Budjav lebac« jih je takoj ponesel med zvezde na področju Balkana, zato že nekaj let tudi zelo redno koncertirajo po bivši jugi in Sloveniji. Tako rekoč vzajemno z izdajo novega, četrtega albuma »Ikone Pop Kulture«, so v sodelovanju z Dj-jema Ogi Gee Cash in Dimzijem predstavili remix hit skladbe Budjev lebac v angleškem jeziku. Ogi Gee Cash in Dimiz vedno strmita h kvaliteti in popolnosti v glasbi. Njun projekt je vrhunec združitve dveh karier z več kot dvajsetletnim stažem. Glasba, ki jo izdajata, je našla svoj prostor med Beatport's Top, kot tudi na playlistah nekaterih izmed večjih imen v svetu elektronske glasbe. »Budjav Lebac« ima zelo močan in svež zvok, odlične vokale, funky kitare in bas, toplino klavirja in violine ter ritem, ki vas dvigne na vsakem plesišču. Je fuzija popa in house glasbe z elementi diska, funka in reggae-ja. ,Valovi' - prvi CD zasedbe IN&OUT Od avgusta 2012, ko so presenetili na resničnostnem šovu X Factor, so bili fantje, ki sestavljajo zasedbo IN&OUT, izjemno delovni. Za njimi so številni nastopi, predstavitve štirih pesmi, dveh videospotov (tretji bo predstavljen v kratkem), pred njimi pa nadaljevanje promocije prvenca 'Valovi', na izid katerega so vsi zelo ponosni. Kako tudi ne, saj so pri ustvarjanju sodelovali ne le kot izvajalci, temveč tudi kot avtorji. Za končno zvočno podobo je poskrbel izkušeni slovenski producent Dejan Radičevic, ki mu je uspelo preplesti svoje profesionalno znanje z ustvarjalno močjo mladih glasbenikov. Plošča, ki je izšla pri založbi ZKP RTV SLO, je slogovno precej raznovrstna in vsebuje štiri pesmi, ki so že osvojile poslušalce (Od višine se zvrti, Te čakam, Sij severni, Zgodba zase), pet pa je do sedaj še neobjavljenih. Kljub raznovrstnosti se besedila pesmi večinoma vrtijo okrog ljubezni, izvedbeno pa je v ospredju predvsem prepričljiva vokalna izvedba, zaradi katere so IN&OUT tudi tako zelo popularni. zvoziti do konca, zato tu in tam kakšen njegov film veliko obeta, dostavi pa veliko manj, kot bi lahko. Toda takšnega sistemskega kiksa, kot so Varuhi zapuščine, si še ni privoščil in lahko smo le začudeni, kako je filmar takšnega formata lahko posnel kaj takega. Premisa je seveda znova zanimiva - iskanje umetnin, ki so jih nacisti serijsko odvažali med umikanjem iz zasedenih držav na zahodu Evrope - poleg tega pa tudi resnična. Takoj za bo-jiščnicami so namreč Američani tudi zares imeli okoli 360 zgodovinarjev, ki so iskali ukradene umetnine. Največja težava filma je njegova žanrska omahljivost, saj ne ve, ali naj bo resna drama, pustolovski film, komedija ali romantični film. Najlepše bi seveda bilo dobiti vse, toda pred takšno večža-nrsko mešanico so klonili tudi veliko sposobnejši režiserji. Varuhi zapuščine se tako najbolj opirajo na duh filma Ducat umazanih, le daje film zagrešil osnovno napako, ker likov poprej ni bolje predstavil, zato imamo na velikem platnu kup pojav, za katere nam je prav malo mar, tudi ko se film spremeni v tragično partizansko odštevanko glavnih junakov. Do te mere, da si prav želimo vskoka Bate Živojinoviča in Ljubiše Ša-mardžiča, da bi s svojima strojnicama že enkrat naredila red. Ne zapomnimo si imen junakov, a nam je zaradi tega prav vseeno. Namesto samosvojega filma dobimo le odmev starejših in boljših filmov, ta mineštra pa je povsem brez okusa in predvsem scena-ristične strukture, saj se zdi, da osrednji, najdaljši del film stopi-clja na mestu. Poleg slabe karakterizacije film prav tako ne ve, ali bi imel kakšnega negativca. Ko se vendarle odloči, nanj tudi v hipu pozabi vse do konca, ko pač ostane naplahtan in očaran nad zvitostjo Američanov, poslednji prizor pa pokaže dokončno zmedenost avtorja, ki skuša katastrofo neuspešno rešiti z vsiljeno epskostjo filma, toda Clooney še zdaleč ni Spielberg in najbrž tudi nikoli ne bo. Kljub temu da film skozi svoje napake in dolgočasje vseeno sporoča nekaj pomembnega, namreč, da je umetnost tista, ki nas naredi človeške in da smo le zaradi nje nekaj več kot živali, pa moramo to sporočilo vzeti in ponotranjiti na suho, zgolj kot notico. Studio je najbrž upal na kakšne oskarje, toda zaradi zamud v postprodukciji je film zamudil ključno obdobje, a nič zato, kajti rezultat bi najbrž bil enak - film bo kmalu potonil v pozabo. Potrata dobre zamisli. Matej Frece OVEN (21.3. - 20.4.) |= Iskali boste svoje sanje. Našli jih 'g boste v objemu srčnega izvoljenca. .g Če ste še samski, so vam zvezde S v ljubezni naklonjene. Ognjena -a energija vam bo pomagala pri "s napredovanju v službi in pri od- 1 krivanju novih obzorij. Pogumno 1 se boste soočili z novimi izzivi. In sš sprostila vas bo narava. m BIK i, (21.4. - 20.5.) * Ugoden čas, da boste v miru razmislili o tem, kaj vas veseli. Naredili boste tudi osebno bilanco in tako bo čas primeren za odkrivanje novosti. Še posebej cvetoče bo v ljubezni. Zdi se, da se vam bodo odprle nove poti. Na delovnem mestu bo sprva stresno in vendarle se bo našla rešitev. wl DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Kovali boste načrte o lastni prihodnosti. V veliki meri boste blesteli na delovnem mestu. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Zanimivo je, da bo to obdobje namenjeno tudi organizaciji. Več boste na poti in med ljudmi. Popazite na ostrino besed. V ljubezni bo vladalo ravnovesje. oh RAK W (21.6. - 22.7.) Izbrali si boste pravilno pot. Raziskovanje duhovnih znanj in ezo-teričnih zakonitosti bo vaša strast. Spoznali boste svojo moč in verjeli v ljubezni. Ravno tam se vam odpirajo vrata sreče na stežaj. Našli boste tudi ravnovesje in poslovno priložnost. Od sebe boste oddajali magnetično energijo. LEV f^V WjSj (23.7. - 22.8.) Končno boste razrešili s preteklostjo. Napak si ne boste priznali in vendarle jih boste uvideli. V veliki meri vas bosta sprostila narava in sveži zrak. Skozi duhovni uvid spoznate pravo pot. V ljubezni bodo vladala močna čustva in ključno vlogo bo igrala pozornost. Iz majhnega raste veliko. W DEVICA (& (23.8. - 22.9.) Obeta se kreativen in ustvarjalen teden. Blizu vam bo raziskovanje in iskanje nekih odgovorov. Zadeve boste morali sprejeti in jih postaviti na pravo mesto. Drzna energija vas bo spremljala v ljubezni. V splošnem pogledu bo spodbudno, če boste telesu dovajali naravne vitamine. petek • 14. marca 2Q14 Za kratek čas Štajerski iS 3629 HUDODELEC NAS FILOZOF IN PREVAJALEC RIBA SULEC (LJUDSKO) IVO DANEU SESTAVIL EDI KLASINC KONIČASTO KLADIVO, OSKRD NAS IGRALEC VARGA DOMAČA MOLZNA ŽIVAL GOSPOSKI STREŽNIK SLOVARSKA ENOTA ODPOKLIC NAS PEVEC (MIKI) SVINJSKA NOGA, KRAČA TEKMEC STAROSTA DIPLOMATOV "V i <-.. ng^sgrift:*« - ■" i ■■ OP» LOVNE ŽIVALI EDVARD KOCBEK TLA NAS PEVEC NABER POSUSENA TRAVA, MRVA 30 RENIJ RIMSKO BAJESLOVNO PODZEMLJE NELEPOTA ENOTA ZA MAGNETNO NAPETOST KOKOSJI GLAS, KOKODAJS LOVSKO PIHALO ELEKTRIČNI STEVEC SIBEK MRAZ DRAMATIK (IGOR) NAS KLASIČNI FILOLOG SKERLJ USMERJENJE TROBENTAČ KOS ŽABJI PAGLAVEC SLIKA NA TV EKRANU PROSTOR V HLEVU ZA PRASIČE VRH PLANJE ZELENA RUDNINA PLEME, RASA VRBOVA PIŠČAL VINSKA SLADICA CUNJE ALES VALIČ PRVI VIOLINIST PASMA PSOV BENETKE LESNI KATRAN SANJE, SPANEC LITRSKA STEKLENICA ZASEKAN PROSTOR SORTA SOLATE VLADO SITAR NOBELIJ NAZOR, PREPRIČANJE STAR, DOSLUŽEN VOJAK PRIMATI TV ZASLON BLAGOVNA KNJIGA, RAZVIDNICA ŽIG UGANKARSKI SLOVARČEK: BRONEC = pasma psov, DOAJEN = starosta diplomatov, KOC = prostor v hlevu za prašiče, KSER = vrh Planje, visok 1971 m, LEKSEM = slovarska enota, OSKRD = koničasto kladivo, oskrd, SKONTRO = blagovna knjiga, razvodnica, VIRK = slovenski filozof in prevajalec (Tomo). IV03d 'OdlNOMS 'NVd>13 '30ld0 'NVd313A '003d>1 'SINV1V ">13SVZ 'vmil '3A '33NOda 'SVIAlIdd 'AV 'QOd 'lldODI 'H3S>1 '00>1 'INVQ 'A31ld3IAISn '1VIAIV 'd3IAI0>101 'DOd ">HVa0>10>1 '!SOd313N '031ld01S '031V0ID1 TV»Vn 'VAVd>1 'OldVO 'Qd>1SO :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) gOBOIABTmarecllBP 05.00 Sobotno jutro: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice) . NEDELJA'9. marec: 5.00 KARNEVALSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vr-tičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK,1Q.' marec: 5.00 STAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HORO- SKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Sport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK,11. marec: 5.00 PUSTNA ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). foEDATi2Tms7g?iiB 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mne- nje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čveka-rije in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). [ČETRTEK, 13.' marec: j! 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). PETEK,14. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). iFrekvencejHi^^^^H 8S;8,r^8^2i^ï04,3lMHz!M POSLUŠAJTE ] NASjN Aj INTER-TU : .wwwradio-tediiik.si IN] IŠČITE NA' FB^IIH TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Prijatelji vam bodo pokazali pravo pot. Označeval vas bo občutek povezanosti. Z novimi znanji boste uvideli, kaj bo treba še spremeniti. Vsekakor bosta šteli premišljenost in diplomacija. Sprostili vas bodo dolgipogovori in romantični večeri v dvoje. Vodila vas bo brezpogojna ŠKORPIJONOV STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Pridni in marljivi boste na delovnem mestu. Energija se bo sprostila in tako vas bo spremljala paleta ugodnosti. V čustvenem življenju boste hrepeneli po varnosti. Besedna zbadljivost prav gotovo ne bo pot do nje. Jasno boste morali izoblikovati mnenje in usmeriti tok misli v pozitivnost. Našli boste jedro problema in ga tudi razrešili. V ljubezni boste dobili krila in srčni izvoljenec vam bo trdna opora. Primanjkovalo vam bo vztrajnosti in to boste uspešno prekrili. Na delovnem mestu ne iščite lažjih poti. Zapisujte si občutke in bodite kreativni. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Besedno boste napredovali. Čas bo ugoden za komunikacijo in vsa intelektualna dela. Pričakovati je, da vas bo spremljala povečana sreča in paleta ugodnosti. Po drugi strani se boste družili z ljudmi, ki vam bodo pomagali. Tako najdete posebne priložnosti in izzive v pogledu službe. VODNAR (1l. l. -18.2.) Pozitivna energija vam bo podarila moč in določen razcvet. Zvezde so prepričane, da boste našli notranjo moč in tako boste lahko zasijali s svojimi talenti. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. Teden, v katerem se boste lahko odpravili po nakupih. Čustveno boste hrepeneli po varnosti. RIBI (19.2. - 20.3.) Postali boste zelo aktivni in delavni. Svojo energijo boste morali usmeriti in se odločiti, kaj vam je blizu in kaj ne. Odločno boste odšli naprej po svoji poti. Ljubezen in prijateljstvo bosta šla z roko v roki. Strmeli boste po prepoznavnosti in veliko svoje energije usmerili v pisanje esejev ali zgodb. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 14. marca 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (8.). Na koncu sveta Foto: Dani Zorko Kot rečeno, me je napovedano slabo vreme v parku Torres del Paine napeljalo k odločitvi, da se za nekaj dni preselim v najjužnejše mesto Čila in drugo najjužnejše mesto na svetu v Punto Arenas. Približno 3 ure vožnje je minilo hitro. Pokrajina je spreminjala obliko, od travniške stepe in pašnikov do gozdnate pokrajine in vodotokov. Goveda in divjih konjev ni manjkalo. Nekih naselij v našem pomenu besede tu ni, ima pa vsaka hacienda (kmetija) svojo avtobusno postajo. Ta cesta proti skrajnemu jugu je splošno znana kot cesta proti koncu sveta ali 'Fin del Mundo', kot bi rekli Španci. Spet me je čakalo iskanje postelje. Malo sem se pripravil in si zapisal nekaj dobrih točk za spanje, vendar so bile vse zasedene, ena hiša pa je bila celo razrušena in so jo obnavljali. Mesto je kar veliko, vendar sem tudi tokrat imel srečo. Pri enem hostlu sem pozvonil, odpre pa mi deklič, ki je žlobudral nekaj v francoščini. Pa pridejo še neke tri osebe na vrata in tudi te tri so govorile francosko. Ja, ljuba Neža ... Končno smo se nekako sporazumeli, da lastnika ni in da je prostora dovolj. In samo to me je zanimalo. Punta Arenas je mesto, kjer večinsko prebivalstvo prihaja iz dežele, ki jo Slovenci dobro poznamo - s Hrvaške. Na to spominjajo številni simboli po mestu, imena ulic, priimki in imena podjetij, seveda pa imajo tudi svoje društvo, kamor sem se podal v izvidnico. Po popisu naj bi jih bilo tukaj več kot 50 %, zanimivo pa je, da se na potovanjih s Hrvati vedno boljše razumem kot pa s Slovenci. Podal sem se kar v njihov kulturni center, kjer so imeli neko likovno razstavo, delovala pa je tudi restavracija in vse pisarne. Na vratih sem se zaletel v samega pred- Foto: Dani Zorko Tabla, ob kateri postoji vsak Balkanec Pokrajina proti 'koncu sveta' sednika društva, ki me je takoj povabil na kavo, kot to počnejo tipični Balkanci. Ti ljudje so polni spominov in izvedel sem kar nekaj zanimivih informacij. Večina Hrvatov je v času zlate mrzlice odpotovala z otoka Brač, pot pa jih je vodila preko Akre v Afriki v Montevideo (Urugvaj), nato pa še po morju na sam konec sveta, v Punto Arenas. Kar dva meseca so preživeli zgolj na ladji. Zanimivo je, da so narodi, ki so se selili iz Evrope, hoteli zares čim dlje stran -primer so tudi Slovenci, ki so se odselili na Novo Zelandijo ali Avstralijo. Končno sem spoznal tudi mojega gostitelja, ki je bil malo raztresene sorte. Razumel ga nisem čisto nič, saj je govoril zelo hitro in v njihovem slen-gu. Poleg armade Francozov je proti večeru k hiši prispel nov osebek, Nemec Robert, s katerim sva hitro postala kolega. Tudi pivska. Možakar je skoraj leto dni delal v Buenos Airesu, ker pa zaradi službe ni mogel nikamor, je pustil delo in doma vse prodal ter se odpravil potovat. Možakar je bil silno brez predsodkov in zelo nekompliciran. Iz Buenos Airesa je prišel kar na štop, kar 12 dni se je fijakal z ljudmi in šotoril, v tem času pa je zapravil manj kot 100 evrov. Lep podvig, ni kaj. Ker mestece leži ob Ma-gellanovi ožini - to je bližnji- Foto: Dani Zorko Vodnati del Patagonije ca, da ni treba pluti okoli rta Horn - ima ta raziskovalec portugalskega porekla tu posebno mesto. Poleg ogromnega kipa ima tudi svoj muzej na prostem, kjer je tudi replika njegove ladje Viktorije, ki je edina ladja njegove celotne odprave, ki je obkrožila svet. Z Robertom sva se tja odpravila kar peš, saj je bil tudi on radovedne sorte in je hotel videti mesto tudi z druge perspektive. Ladja je bila sicer malo okorne oblike, ampak če je obplula svet, ne more biti slaba. Med potjo sva se ustavila tudi na kraju, ki po navadi za turiste ni najbolj zanimiv, namreč na pokopališču. Pokopališče je sicer tudi tu zelo svet in poseben kraj, vendar bi težko našel enakega. Nekatere grobnice, seveda povečini s hrvaškimi priimki, so izdelane kot stavbe, spomeniki so res veliki in raznoliki, poseben prostor pa imajo tudi ljudje določenega stanu ali neke skupne usode. Na primer, svojo grobnico imajo policisti ali pa ljudje iz tega kraja, ki so bili ubiti v času diktatorja Pinocheta. Ostanke žare imajo v posebnih okencih, ki jih krasijo tudi slike ljudi ali njihove karakteristike. V eno izmed njih je neki svojec položil na primer tudi škatlo za računalniško igrico, ki jo je verjetno rad igral prezgodaj preminuli fantič. Opaziti je bilo tudi nekaj priimkov, ki so bili slovenski ali nemški. Pokopališče je bilo tako veliko, da si na posameznih mestih imeli tudi elektriko in klopi, da bi si lahko pogrel obrok ali čaj. Nama ni bilo za piknik na britofu, ampak sva si raje pripravila vsak svoj zrezek doma, da ne bi zaradi prijetnega vonja morda priromala kakšna glava iz grobnice ... Nadaljevanje prihodnjič Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Megalomanski vhod na pokopališče Grobnice na pokopališču v Punti Arenas Od tod in tam Foto: Črtomir Goznik Hajdina ❖ Na ploščadi pred PSC Hajdina so26. februarja že tradicionalno zaplesali koranti etnografskega društva Koranti Hajdina in Te-De korant kluba Turnišče-Draženci, ki so letos že peto leto zapored uspešno izvedli korantov tek s 150 udeleženci, ter orači iz Gerečje vasi. Sprejel jih je hajdinski župan Stanislav Glažar, ki se jim je zahvalil za ohranjanje in prenašanje pustne tradicije na mlajše rodove. MG Ptuj ❖ Že tradicionalno se je na pustni ponedeljek po mestnih ulicah in trgih vila velika mednarodna povorka veselih maškar iz vrtcev Slovenije in Hrvaške. Gre za največjo mednarodno karnevalsko srečanje vrtcev Slovenije in v tem delu Evrope. Letos je na njem sodelovalo kar 34 skupin veselih maškar s 1720 malimi maškarami, ki so se najprej ustavile na Mestnem trgu, nato pa so se veselile v karnevalski dvorani. MG Obisk evropskega parlamenta Foto: Marijan Petek Bruselj ❖ Turistično društvo Ptuj je svoje člane in simpatizerje sredi februarja popeljalo na obisk evropskega parlamenta, kjer so se srečali s poslancema Milanom Zverom in Lojzetom Peterletom, ki je tudi prispeval del sredstev za ta obisk. Ogledali so si najpomembnejše bruseljske zanimivosti in spoznali utrip evropskega parlamenta. Ptujčani pa so v parlament prinesli del pustnega utripa. Med kratkim bivanjem so okrepili vrste TD Ptuj. Njegovi novi člani so postali Leopold Turk, Andrej Černigoj in Lojze Peterle, ki je izpolnil obljubo in je Ptujčanom vrnil obisk, ogledal si je nedeljsko pustno povorko. MG Foto: Arhiv šole Ptuj ❖ Pred dnevi so učenci OŠ Olge Meglič skupaj s starši ustvarjali pustne like, ki so jih na ogled javnosti pokazali na pustno nedeljo. Donatorska sredstva, ki so jih prejeli zanje, bodo namenili nakupu igral za otroke. Učenci so skupaj s starši združili prijetno s koristnim ter ustvarjali na temo pusta. Med drugim so izdelovali kurente iz slanega testa, rože iz krep papirja ter druge pustne like iz das mase in gline. Pustne mojstrovine pa so nastajale tudi na platnu in akvarelih. Na delavnicah, ki so bile izjemno dobro obiskane, je nastalo mnogo izdelkov, te so na pustno nedeljo razstavili na stojnici, kjer so jih lahko starši, pa tudi naključni turisti, kupili in prispevali oziroma donirali sredstva. PK petek • 7. marca 2014 Oglasi in objave Štajerski 21 ahy£ avtqhiSa petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA FORD OMAX 1.6 TDQ DPF GHIA 12/2008 7.799 SREBRN/ 1.LAST..NAR. SERVIS QU DS41.6HDI 110S0 CHIC. 11/2011 13.999 ČRNA I.LAST., SERV. KNJIGA BMW 31SD COMFORT UMUZINA 9/2009 13.999 T.SIVA IM, NADI., NAR. SERVIS, SERV.KNJI PEUGEOT 50081.6 HDI BUSINESS PACK 3/2011 10.999 ČRNA 1.LAST., NÄVI, NAR. SERVIS, SERV. KNJII RENAULTCUOtfE EXPRESSION 3/2008 4.299 T.SIVA 1.LAST., SERV. KNJIGA VW GOLF V11,6 TDI TREND 5/2011 9.499 ČRNA IM,NAR. SM,SERV. IMA CITROEN C31,4 HDI COMFOHT 5/2011 6.999 ČRNA IM, NAR. VEL SERVIS RENAULT MEGANE 31.5 DCIALTTHENT10UE 10/2009 6.899 BELA IM,NAR. SEIS RENAULT SCENIC 1.5 DQAUTHENTDUE 1/2010 7.999 ČRNA IM,NAR. SEIS AUDI A6 2,4 V6 05/2007 10.800 SV. SM IM,NAR. SEIS PEUGEOT 508 SW 1.B HDI ACCESS 09/2011 13.999 ČRNA IM, NAR. SEIS, GARAN. 1.11 PEUGEOT 2071,4 HDI 09/2009 5.299 BELA IM,NAR. SEIS VW PASSAT CC 2,0 TDI DSG, BMENON 04/2009 15.999 BELA 1M,AVT.K1IMA RENAULT G. SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 10/2009 7.999 T.SIVA 1M,AVT.K1IMA VW GOLF III COMFORT 2.01 2/2009 8.999 T. SIVA 1M,AVT.K1IMA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH, PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie). Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00; Mednarodni karnevalfest, 54. mednarodna pustna in karnevalska povorka; Častna pokroviteljica 54. Kurentovanja predsednica vlade Alenka Bratu-šek; V povorki 44 pustnih skupin in 24 karnevalskih skupin;Več kot tritisoč maskiranih udeležencev; Mimohod pustnih šem iz 13 držav; Zimo preganjalo več kot šeststo kurentov; Ptujski župan podaril maskoto kurenta predsednici vlade Alenki Bratušek; Komisija 54. Kurentovanja nagradila deset karnevalskih skupin. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF) objavlja JAVNI VPIS novincev v Vrtec Videm, Leskovec in Sela za šolsko leto 2014/2015. Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo javni vpis novincev za novo šolsko leto 2014/2015 potekal od 15. 3. 2014 do 31. 3. 2014 od 8.00 do 14.00 v tajništvu Osnovne šole Videm. Otroke lahko vpišete v vrtec Sonček Videm, v vrtec Mavrica Leskovec, v vrtec Zvezdice Sela. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani ali na sedežu šole Videm. Vlogo za sprejem otroka v vrtec lahko oddate po pošti ali v tajništvo šole. Starše, ki ste že oddali vloge, pozivamo, da jih osebno ali telefonsko potrdite na telefonsko številko 02 761 94 10 v razpisnem roku. Štev.: 109/2014 Datum: 19. 2. 2014 OSNOVNA ŠOLA VIDEM ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAc BARVA ALFA ROMEO GIULIETTA 2,0 JTD170 CV 2010 12.280.00 KOV. SIVA AUDI A4 AVANT 2,0 IUI 2011 16.980.00 ČRNA CHEVROLET LACETT11,6 16V 2006 2.880.00 KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01,6 HDI DYNAMIQUE 2010 8.980,00 KOV. SREBRNA JEEP GRAND CHEROKEE 3,0 CRD 2007 13.600.00 KOV. SIVA MERCEDES BENZ AflAZR. A180 CDI 2007 6.700.00 ČRNA OPEL ASTRA TWIN TOP 1,616V 2006 5.999.00 KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1,616V 2011 9.880,00 KOV. RJAVA RENAULT CU01.2 16V ST0RIA BYE BYE 2012 6.490.00 RDEČA RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1,9 DCI 2010 8.600.00 KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1,9 DCI 2008 6.380.00 KOV. SREBRNA TOYOTA AURIS 1,4 D4D 2010 9.380,00 KOV. SREBRNA VW GOLF VARIANT 4M0T10N COMFORT. 1,9 TDI 2001 3.490,00 BELA VW GOLF VARIANT COMFORT.1,6 TDI 2011 11.700.00 KOV. SREBRNA VWSHARAN 1,9 TDI 2004 4.760.00 ČRNA VOLVO S60D3 2012 17.990,00 BELA VOLVO V501.6 D 2009 8.900,00 SIVA Svet zavoda OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZP-CP-2D). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2014. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem rav-nateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda OŠ Destrnik-Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik, s pripisom PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA. Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Pustovanje v Lenartu - arhiv 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Potka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 18:00 Pustovanje v Lenartu - 2014 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL 09:00 Martinova maša na Hajdini 11:00 Fašenk na Vidmu 2014 13:00 Fašek po Dornavsko 2014 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Oddaja iz občine Destrnik 18:30 Pustovanje v Lenartu 2014 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani SIP Fašenk v Markovcih - arhiv Pustovanje v Lenartu 2014 ŠKL Video strani Markove! - Oddaje iz preteklosti Ptujska kronika Fašenk v Markovcih 2011 Ujemi sanje, Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si ODKUP VOZIL V ENI URI Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Fašenk na Vidmu arhiv 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Fašenk na Vidmu 2014 20:00 Fašenk v Markovcih 2014 23:00 Video strani MOL SLOVENIJA d.o.o. MEMBER OF THE MOL ČLANICA SKUPINE MOL OBLIKUJTE SVET Z NAMI! MOL Slovenija, d. o. o., je članica Skupine MOL, danes vodilne mednarodne, integrirane naftne in plinske družbe v srednji in vzhodni Evropi. Na slovenskem trgu smo prisotni od leta 1996. Glavna dejavnost družbe je prodaja naftnih derivatov na slovenskem trgu na debelo in v maloprodaji preko lastnih bencinskih servisov. V kolektiv podjetja vabimo ambiciozne sodelavke in sodelavce, ki bi želeli svojo poklicno pot razvijati skupaj z razvojem našega podjetja na delovnem mestu: PRODAJALEC NA BENCINSKEM SERVISU (M/Ž) za dela in naloge na bencinskem servisu Ptuj rDelo obsega: ponujanje izdelkov in storitev strankam, svetovanje pri prodaji ter omogočanje prijaznih in enostavnih nakupov. Delo na blagajni. Prevzem ter kontrola količine, kakovosti ter celovitosti dobav blaga in goriv. Odgovornost za založenost trgovine in urejenost prodajnih polic. Delo v avtopralnici. Skrb za urejenost in čistočo servisa. Vodenje potrebne dokumentacije ter druge naloge po navodilu nadrejenih. Ključne odgovornosti in naloge: - direktna prodaja izdelkov in storitev strankam izvajanje dela na blagajni v skladu z blagajniškim in izobrazbo Od kandidatov pričakujemo: - srednjo poklicno oz. srednješolsko strokovno ali splošno kartičnim poslovanjem - odlično pisno in ustno izražanje v slovenskem jeziku - skrbno in natančno izvajanje prevzemov blaga in goriv - usposobljenost za delo z osebnim računalnikom (word, - izvajanje predpranja v avtopralnici ^c^1, °utlo°l<) - skrb za urejenost in čistočo prodajnih polic ter celotnega - skrbnost, ažurnost in doslednost pri izvajanju nalog bencinskega servisa v skladu s higienskimi načeli - strokovna, kakovostna in pravočasna skrb za nemoteno delovanje bencinskega servisa - odgovornost za minimiziranje stroškov poslovanja in obratovanja bencinskega servisa ter za zaščito premoženja podjetja Prednost bodo imeli kandidati: - z veseljem do prodaje, svetovanja ter dela s strankami - z možnostjo fleksibilnega in izmenskega dela, dela za praznike, dela v nedeljo in nočnega dela - usmerjeni za delo v timu - s komunikacijskimi ter računskimi sposobnostmi, izraženo samoiniciativnostjo in natančnostjo Kandidatkam in kandidatom ponujamo: - pogodbo o zaposlitvi za določen čas 12 mesecev s polnim delovnim časom in poskusnim obdobjem s kasnejšo možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Prijave s priloženim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do vključno 14. 3. 2014 na naslov: MOL Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota ali preko elektronske pošte na naslov kadri@mol.si ► molgroup THINK. CREATE. MOVE MOL SLOVENIJA d.o.o. MEMBER OF THE MOL ČLANICA SKUPINE MOL OBLIKUJTE SVET Z NAMI! MOL Slovenija, d. o. o., je članica Skupine MOL, danes vodilne mednarodne, integrirane naftne in plinske družbe v srednji in vzhodni Evropi. Na slovenskem trgu smo prisotni od leta 1996. Glavna dejavnost družbe je prodaja naftnih derivatov na slovenskem trgu na debelo in v maloprodaji preko lastnih bencinskih servisov. V kolektiv podjetja vabimo ambiciozne sodelavke in sodelavce, ki bi želeli svojo poklicno pot razvijati skupaj z razvojem našega podjetja na delovnem mestu: POSLOVODJA BENCINSKEGA SERVISA (M/Ž) za dela in naloge na bencinskem servisu Ptuj Delo obsega: vodenje in nadzor bencinskega servisa, naročanje ter kontrolo blaga in goriv, optimizacijo zalog, odgovornost za blagajniško poslovanje, odgovornost za optimizacijo stroškov poslovanja in obratovanja, zaščito premoženja podjetja, odgovornost za organizacijo dela zaposlenih ter vodenje zaposlenih. Od kandidatov pričakujemo: - srednješolsko strokovno ali splošno izobrazbo - 2 leti delovnih izkušenj - vozniški izpit B-kategorije - odlično ustno in pisno izražanje v slovenskem jeziku - usposobljenost za delo z osebnim računalnikom (word, excel, outlook) - skrbnost, ažurnost in doslednost pri izvajanju dela Ključne odgovornosti in naloge: - skrb za uspešno prodajo in učinkovitost celotnega prodajnega tima - strokovna, kakovostna in pravočasna skrb za nemoteno delovanje bencinskega servisa ter vodenje, nadzor, koordinacijo in spremljanje vseh opravil na servisu - organizacija, nadzor in odgovornost za dela prodajalcev - odgovornost za minimiziranje stroškov poslovanja in obratovanja bencinskega servisa ter zaščita premoženja podjetja - tekoče vodenje administracije in urejanje vse potrebne dokumentacije za poslovanje bencinskega servisa in dela prodajalcev - doseganje zastavljenih poslovnih in drugih ciljev - Izvajanje vseh navodil podanih s strani nadrejenih in sprotno pošiljanje poročil Prednost bodo imeli kandidati: - s podjetniško orientiranostjo - z veseljem do prodaje, svetovanja ter dela s strankami - z zmožnostjo vodenja, organiziranja in motiviranja manjše skupine - z analitičnimi in računskimi sposobnostmi - s samoiniciativnostjo in natančnostjo - z dobrim poznavanjem direktne prodaje Kandidatkam in kandidatom ponujamo: - pogodbo o zaposlitvi za določen čas 12 mesecev s polnim delovnim časom in poskusnim obdobjem s kasnejšo možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Prijave s priloženim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do vključno 14. 3. 2014 na naslov: MOL Slovenija, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota ali preko elektronske pošte na naslov kadri@mol.si ► molgroup THINK. CREATE. MOVE 22 Štajerski Oglasi, poslovna in druga sporočila petek • 14. marca 2Q14 Prireditvenik Petek, 7. marec 11:00 Dornava, ZUDV Dornava: srečanje z donatorji, za nakup therasuit pripomočka 18:00 Lenart, Dom kulture: prireditev Športnik leta Slovenskih goric 2013 18:00 Ptuj, Krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Vse se začne z dobrim semenom, Prav posebno seme, Mila Saftič 18:00 Ptuj, sejna soba Šolskega centra, Volkmerjeva 19: 18. zbor članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice 18:00 Stoperce, Dom krajanov: prireditev ob dnevu žena, KPD Stoperce 18:00 Velika Nedelja, Kulturni dom: gledališka predstava gledališkega krožka deveto- šolcev OŠ Velika Nedelja 18:30 Ormož, MCO: delavnica S Tino v tujino - ali kako najti delo v tujini 19:00 Ptuj, Terme, hotel Primus, klub Gemina XIII.: Duo Delta in nastop atraktivnih fantov Tower pancers, prost vstop 19:00 Sveta Trojica, Kulturni dom: prireditev ob dnevu žena, KD Sveti Frančišek, otroci vrtca in šole 19:00 Žetale, dvorana PGD: 18. redni OZ strojnega krožka Žetalanec 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ljubezenske šaljive slike al fresco, za izven 19:30 Ptujska Gora, Dom krajanov: občni zbor PGD Ptujska Gora 20:00 Ptuj, grand hotel Primus, dvorana Tacit: Primusove vinske zgodbe, Bogdan Makovec, vinogradnik in vinar in Brij na Vipavskem Danilo Steyer, vinogradnik in vinar iz Plitvic pri Gornji Radgoni, glasbeni program, Peter Cep - trobenta in Gal Žirovnih - rog, Ženet Vidovič - klavir Sobota, S. marec 10:00 Ptuj, Krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71: Vse se začne z dobrim semenom, Vse se začne s semenom, toda ..., dipl. teolog Jelena Ostojič Jovič 11:00 Podlehnik, krajevna dvorana: občni zbor DU Podlehnik, obdaritev žena in članov starejših od 80 let 12:00 Stoperce, izletniška kmetija Golob: občni zbor Društva gospodinj Stoperce 18:00 Gerečja vas, gasilski dom: 14. redni zbor članic Društva žena in deklet Gerečja vas 18:00 Leskovec, gasilski dom: 86. občni zbor PGD Leskovec 18:00 Skorba, Dom krajanov: premiera predstave Punči, gledališke skupine KD Skorba 18:00 Velika Nedelja, Kulturni dom: gledališka predstava gledališkega krožka deveto- šolcev OŠ Velika Nedelja 19:00 Majšperk, KPC: koncert MPZ DPD Svoboda Majšperk ob dnevu žena 19:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: predstava En dan resnice, ljubiteljsko dramsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, ob dnevu žena, ni vstopnine 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: koncert Same babe Nedelja, 9. marec 14:00 Šikole, dvorana: poučno-zabavno predavanje o lepem vedenju. Kako po bonto- nu telefonirati z WC-školjke, bontonolog Saša Županek 15:00 Velika Nedelja, Kulturni dom: gledališka predstava gledališkega krožka deveto- šolcev OŠ Velika Nedelja Srečne družine 16:00 Podlehnik, krajevna dvorana: predstava Fanika Logarova, gledališka skupina KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci 16:00 Poljčane, Dom športa: stand up komedija Lucije Cirovič - Fate 17:00 Kidričevo, dvorana restavracije Pan: monokomedija Barbare Vidovič, Oh, teater, ob dnevu žena, ni vstopnine 18:00 Skorba, Dom krajanov: predstava Punči, gledališke skupine KD Skorba Ponedeljek, 10. marec 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje konservatorja, resta- vratorja Draga Štimca, Bosanske piramice - mit ali resničnost Torek, 11. marec 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Palčica, za šole in izven 10:00 Ormož, Dom kulture: Ostržkov dan, območno srečanje lutkovnih skupin, JSKD 10:00 Ptuj, Narodni dom: javni posvet na temo slepa in slabovidna ženska ter sodobna elektronika, medobčinsko društvo slepih in slabovidnih in ZD slepi in slabovidnih Slovenije 16:00 Ptuj, Gimnazija: začetni tečaj o poznavanju gob za naziv determinator pripravnik, do 13. marca, vsak dan od 16. do 19. ure 17:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: predstavitev Zgodovinskih zapisov XI, ob 17.30 odprtje likovne razstave slikarja Gregorja Samasturja 18:00 Oplotnica, KTC: predavanje Romana Lijaka, avtorja knjige Udba Mestni kino Ptuj Petek, 7., sobota, 8., in nedelja, 9. marec: 16:00 Hobit: Smaugova pušča; 19:00 Okus po ljubezni; 21.00 Kakršen oče, takšen sin. Sobota, 8. marec: 10: Kino vrtiček, film Ratatouille, sledi Mini slaščičarska delavnica. PTUJSKA TELEVIZUA Petek 9:00 Dnevnik TV Maribor -pen. 9:25 Kuhinjica - pon. m 10:00 Ptujska kronika - pon.l J* rv PROGRAMSKA SHEMA PeTV 10:55 Glasbena 11:30 Modro -dH 12:00 Régi TV Drniož 13:00 In» kanal 15:15 Ptuiv pustu, lO.oddaja 15:35 Ptui v pustu, 11.odda« 16:00 Srečanje veselih ma ica ^^m tuja) 18. oddaja,- pon. 16:30 Kuhinil^^^H 17:10 Povabilo na kavo - pon. 18:00 Motoscena-28. oodaja- -pon. - pon. ar2014-pon. pon. 18:25 Ptuj v pustu, 12.oddaja 18:45 To bo moj ooKlic: Voznik - pon. 19:25 Glasbena i (slo.) 18. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Široko oko 20:40 54. Pustna povorka - pon. 00:00 Info kanal Sobota 08.03. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Modro - pon. 0:15 Ptuiv pustu, G.oddaja-pon. 0:35 Ptuj v pustu. 7.oddaja - pon. 0:50 Glasbena 8 (slo.) 18. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 54.Pustna povorka - pon. 23:40 Ptujska kronika 00:00 Info kanal Nedelja 09.03. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Srečanje veselih maškar 2014 - pon. 8:10 Ptuiv pustu, l.oddaia- pon. :35 Ptuj v pustu. 2. oddaja -pon. 0:55 Glasbena 8 (tuja) 18. oddaja - pon. 1:30 54.Pustna povorka -pon. 4:30 Gostilna >?r Francei« - 69. oddaja 5:45 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:00 Ptuj v pustu, 3.oddaja - pon. 7:35 Info kanal 8:00 Ptuska kronika-pon. v pustu, 4.odaaja 8:20 Ptu 8:45 Ptu v pustu, l2.oddaja - pon. 1:25 Ptuj v pustu, 8.ouda|a - pon. 2:00 Ptujska kronika ■ 2:20 Široko oko, 20. oddaja - _.J Glasbena 8 (slo.)..... !0:00 Ptujska kronika -pon. 20:2054. Pustna povorka 23:20 Info kanal Ponedeljek 10.03. 9:00 Dnevnik IV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. "i kanr" pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Etnografska pu 4:30 Regí TV Ormož 5:30 Srečanje veselih maškar 2014 ...........—pon. 10:05 Info kanal 11:00 Glasbena 8 (slo.) 18. oddaja - pon. 11:30 Modro - pon. 12:15 Info kanal 16:00 Pomurski tednik - otvoritvena - pon. 16:35 Kuhinjica 17:00 Sinko oko, 20. oddaja - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 15 Kuhinjica ■ MCista umetnost, 28.oddaia-pon. 7:20 Ptujske odrske deske -1/. oddaja - 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Ptuj v pustu, 5.odoaja - pon. 9:00 Preeleii tedna 9:25 Glasbena 8 (tuja) 18. oddi 17:50 Povabilo na kavo -pon. 18:30 To bo moj poklic - Komunalni inženir 19:00 Dan življenja, pon. pon. 19:25 Glasbena s (tuja) 18. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno 7. oddaja-pon. 20:40 Sport(no)- 24. oddaja - pon. 21:10 Motoscena - 28. oddaja - pon. 21:50 Info kanal Spremljate nas lahko lutf na 12 in SIDLIV PTUJSKA 't,: ;. Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni), zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KLEPARSTVO-KROVSTVO, postavitev in izdelava ostrešja, sanacija starih streh, pokrivanje z raznimi opekami Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastih streh, Žirar, paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ..., montaža Velux strešnih oken, nadstreškov. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857-165, igor. trcko@gmail.com. KAMNOSESTVO IZDELOVANJE SPOMENIKOV OKENSKIH POLIC IN STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Informacije na mob.: 041 902 648 ali na E-maii bojan.koiaric@gmaii.com Bojan Kolarič s. p., K jezeru 11,2250 PTUJ Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040 253 343 ali horvat.roma-na@amis.net FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. 4ŠAPKE, STRIŽENJE, NEGA IN SPREHAJANJE PSOV, Karmen Ciglar, s. p., Spuhlja 1, 2250 Ptuj, 070 826 727. Ob prvem striženju gratis kopanje psička. Kamnosek l Boštjan ZEMUAKs.p. KAMNOSEK ZEMLJAK, nagrobni spomeniki, okenske police, stopnice. Pobrežje 54/c, Videm in PE Lancova vas 2b. Informacije: kamnosestvo.zemljak@gmail.com, 031 584 965. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva otroenc5 2.2 hdiavt. exclusive 2004 3.600,00 c serv. knjiga kov. modra Skoda octavia i.9tdi elegance 2008 7.700,00 € kuma Črna smart fortw coupe pure 2002 2jo.ooc kuma rde£a peugeot 2061.41 city pack 2003 1600,00 € serv. knjiga kov.bordo citroen exclusive bara 1.616v break 2003 2.240,00 c prvi last. kov. srebrna chevrolet pun orland01.816v ltz 2011 11.900,00« prvi last. kov. zlata audi a41 .s turbo quattro 1998 1.400,00 í serv. knjiga kov. srebrna chevrolet lacett12.0 tdg elite 2007 3.680,00 í prvi last. kov. zlata kia pr0_ceed 1.4 lx winner 2010 6.450,00 í prvi last. kov.bordo chevrolet ave01.2 direct 2006 3.250,00« serv. knjiga kov. srebrna fiat stil01.9jtd dynamic 2002 1900,00 í avt. klima kov. modra peugeot 2061.4 x-design 2005 2.650,00 í kuma kov. srebrna mercedes- benz cabrio 320 q* avantgarde 2003 9.400,00 i usnje kov. srebrna renault espace 2.2 hcl privilege 2006 6.900,001 serv. knjiga kov.crna renaultscenic1.5 dci expression 2010 8.950,001 avt. klima kov. siva renault scenic1.5dci dynamique 2007 5.990,00 í avt. klima kov. siva renault espace 2.0 dci privilege 2007 7.900,00 í serv. knjiga kov. sv. modra otroenc41.616vvtr 2006 4390,00 í 116.000 prev. kov.crna audi a31.6 ambition 1999 1.750,00 i avt. klima modra renault1rafic 2.0 dci furgon 2008 6.250,00 € prvi last. bela PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. imJMMfü O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 IJM [MMŠ3& 11 ! VI»\X I MtTJBM AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ LETNIK CENAc OPR. AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT 2010 13.790 1.LAST,NAVIG. BISERNO BELA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2009 13.990 1.LAST.,SL0 VEČ BARV AUDI A5 SPORTBACK 2.0 TDI 5 VRAT XENON NÄVI 2011 23.990 1.LAST, SLO, TOP OPREMA KOV. ČRNA AUDI A6 2.0 TDI XENON NÄVI 2010 18.790 1.LAST.,SL0,T0P OPREMA KOV. SREBRNA BMW120DMSP0RT5VRAT 2010 12.990 1 LAST., ODLIČEN BISERNO BELA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 16.490 1. LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA CITROEN C31.4HDI5VRAT 2003 2.990 KUMA, SLO, MALA PORABA KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASSO HDI DIESEL 2009 9.490 1.LAST, PANORAMA KOV. ČRNA CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 11.490 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV CITROEN XSARA PICASSO 2003 2.490 ODLIČEN, MALO KM KOV.SREBRNA FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCI 2006 5.490 ODUČEN, AVT. KUMA VEČ BARV FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCI NOV MODEL 2011 10.890 1 .LAST., ODLIČEN KOV. SREBRNA MERCEDES C180 AVANTGARDE 2006 9.490 SLO, BEŽ, NOTR MALO KM KOV. ČRNA OPEL ASTRA1.7 CDD DIESEL KARAVAN 2010 8.690 1.LAST, USNJE NAVI KOV. SIVA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CLTTT 2011 13.490 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN COMFORTUNE 2009 9.490 1,LAST,K0TN0V KOV. ČRNA VW POLO C0MF0R1UNE1.4 5 VRA 2007 5.490 1,LAST.,SL0,T0P OPREMA KOV. RDEČA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Suzana Janžel, s. p., Finžgarjeva ulica 25, 2250 Ptuj, tel. 051 431 543 ali G2 788 57 GG. LiiH ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. E3SIS2E VUZEM... Prerad 48.22S7 Poleniak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (G2) 582 14 G1. PRODAM koruzo in ječmen. Tel. 766 80 91. PRODAM vinograd oz. ga dam brezplačno v najem z manjšo podkleteno brunarico, 350 trsov belo (rumeni, so-vinjon, renski ) k. o. Mostje pri Ptuju. Tel. 031 668 909. PRODAM semenski krompir, prva množitev (rdeči, beli in rumeni). Tel. 040 451 613. PRODAM 2,2 ha gozda in 60-kg prašiče. Tel. 051 335 017. PRODAJAMO vinogradniško kolje. Tel. 041 856 192. PRODAM dva prašiča, težka 120 in 130 kg. Tel. 031 558 596. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 110 do 150 kg, ugodno prodam, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel 041 978 309. PRODAM teličko ČB A-kontrole, staro 14 dni, po ugodni ceni. Tel. 041 599 567. PRODAM odojke za peko ter kupim trosilnik hlevskega gnoja. Tel. 031 394 932. PRODAMO prašiča od 120 do 170 kg ter dve breji svinji mladici. 02 764 51 81. NESNICE, rjave, v 19 tednu, tik pred nesnostjo, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. PRODAM pujske od 30 do 100 kg. Tel. 031 516 926. PO ZELO ugodni ceni prodamo drva, že od 38 € dalje, dostava in razrez sta brezplačna. Tel. 041 660 282. PRODAM prašiče domače reje, težke okrog 150 kg. Telefon 719 80 73. PRODAM dva prašiča, težka od 70 do 80 kg. Tel. 041 484 591. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo v letu 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. PRODAM vinograd z vikendom v bližini Borla. Tel. 041 764 454. ODDAMO ali prodamo poslovno-stanovanjsko hišo na podeželju. Lahko tudi samo večje stanovanje z vrtom. Tel. 031 472 615. DOM STANOVANJE VIR PRI Zadru, oddam dvosobni apar-tama za štiri osebe v predsezoni, sezoni in posezoni, oddaljenost do mor¡a 150 m. Tel. 031 742 714. NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem delno opremljeno garsonjero. Tel. 041 519 251. NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv na terenu pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popušek, s. p., Podvinci 13, tel. 041 801 814. KMETIJSTVO DELO IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM avtoprikolico. Tel. 031 669 145. PRODAM ali menjam novejšo 300-litrsko zamrzovalno skrinjo Gorenje za drva. Tel. 041 485 754. PRODAM starejšo brejo kravo simen-talko, 6 mesecev staro teličko, pet bikcev simentalcev, starih 3,5 meseca. Telefon 031 532 785. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAJAMO jabolka za ozimnico jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91. PRODAM 3 leta staro žrebico, SHP Tel. 041 872 927. I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10 - brezplačni pregled - keramična prevleka 150€ -proteza že od 350 € - brezboiečinske oblike zdravljenja - garancija na storitve in material petek • 7. marca 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Dve leti že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. SPOMIN 9. marca minevata dve leti, odkar se je za zmeraj poslovila od nas naša draga žena, mami, babi, tašča in sestra Marija Kujavec IZ ŽABJAKA 49 * 22. 1. 1939 t 9- 3. 2012 Nasmešek tvoj nikoli ne bo zbledel, tvoj obraz z nami večno bo živel. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, svečko ali cvetom poklonite spominu nanjo. Tvoji najdražji, ki te neizmerno pogrešajo Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rož ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenje naše se je spremenilo, a srca naša te ne bodo pozabila. SPOMIN Anica Vindiš VAREJA 63 12. 6. 1924 t 8- 3. 2012 Jutri, 8. marca, minevata dve leti, odkar si nas zapustila, naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta. Zelo te pogrešamo. Vsi tvoji Bile so sanje, tiste, ki ostanejo, tiste, ki se stekajo ob jutrih, ko se drami sonce. Ljubeča starka je smehljaje vstala in mi položila roko na ramena, znamenje, pojdi, dete, čas je ... in sem šla. V SPOMIN Mojci Dominko 8. marca mineva 17 let, odkar si za vedno odšla od nas. V naših mislih in srcu še vedno živiš. Tvoji najdražji Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. SPOMIN 2. marca je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, tast, zet in dedek Milan Malnar NOVA VAS PRI MARKOVCIH 28 20. 1. 1955-2. 3. 2013 Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko ali cvetom počastite spomin nanj. Tvoji najdražji PravniNasvet.com JUSTITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com. Strošek klica znaSa le 2,19 € na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. V mojem srcu nekaj se godi, oh, kako to boli! Pavel, moja želja s tabo spi, te ne prebudi, oh, kako to boli. SPOMIN Tih in boleč je spomina na dan 7. marec 2013, ko si odšel za vedno od nas. Kruta bolezen ti ni dovolila živeti med nami, pa vendar živiš v naših srcih, v naših mislih zapolniš tok življenja. Vedno si in boš z nami, čeprav tvoj stol ostaja prazen. Pogrešamo te, dragi mož, ati in dedi Pavel Petrovič IZ MOŠKANJCEV 53 A Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklanjate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ... V SPOMIN 6. marca je minilo 11 let, odkar nas je zapustil Franc Jerenko 31. januarja je minilo 20 let, odkar nas je zapustila Štefka Jerenko IZ LANCOVE VASI 41 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče. Vsi njuni Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tam solza večnega spomina. SPOMIN 6. marca 2013 je minilo žalostno eno leto, odkar si nas za vedno zapustil, dragi Branislav Cafuta IZ STRAJNE 4 A Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prera-nem grobu in mu prižgete svečko. Neizmerno te pogrešamo. Tvoji najdražji Markovci 28a, Markovci Telefon: 031 451 540 & 16am kyp©n@m vaim prmn\m\mo d@ WJy% p@pum% nm D www.tednik.si Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče Marije Gavez, roj. Pintarič IZ MEJ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekali sožalje. Hvala tudi gospodu Pihlerju za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči vsi tvoji najdražji Dve leti v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože, svečke ti krasijo in solze, sveče v spomin gorijo. SPOMIN 8. marca 2014 minevata žalostni dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedek, tast, brat, stric, svak in dober sosed ter prijatelj Toni Cafuta IZ UL. 5. PREKOMORSKE 9, PTUJ Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko in se ga z lepo mislijo ter nasmehom spominjate. Žalujoči: žena Štefka, sin Vlado in hčerka Silvija z družinama Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal... ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, botra in strička Stanka Pilingerja 22. 4. 1930 t 25. 2. 2014 IZ STOJNCEV 12 B se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Iskrena hvala sosedu Jožetu Roškarju, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, ge. Hedviki za poslovilne besede, ge. Ivanki za molitev in g. Janku za odigrano Tišino ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Se enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči vsi njegovi PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 ZAHVALA Z bolečino v srcu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Janko Perko st. 13. 12. 1946-19. 2. 2014 IZ GEREČJE VASI 40 D Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala tudi g. naddekanu Marjanu Feslu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, govornici Hedviki Pulko za poslovilne besede, godbeniku Taluma za odigrano Tišino, sindikatu Taluma, nosilcu zastave, pevcem za odpete žalostinke, ge. Mariji za molitev, članicam Društva žena in deklet Gerečja vas, Mešanemu pevskemu zboru Gerečja vas za odpete pesmi pri sveti maši, PGD Gerečja vas, ŠD Gerečja vas, ŠD Skorba ter pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: vsi njegovi Juršinci • Ordinacija Mira Lasbaherja Bitka za sistemsko rešitev »Medtem ko ljudje leta 2009 še niso razumeli, zakaj gre pri tej bitki, da je to bitka za sistemsko rešitev, danes to razumejo. Ne gre zame, gre za celotni zdravstveni sistem, ki bo, če ne bo prišlo v kratkem do zdravstvene reforme, kolapsiral. Kot kaže, bomo zdravniki tisti, ki bomo začeli revolucijo v Sloveniji; kot odgovorni za zdravje ljudi. Nas zdajšnje stanje močno skrbi,« pravi Miro Lasbaher. Pogodbe juršinski zdravnik Lasbaher z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prvotno ni želel podpisati. Zdaj jo vendarle je, saj drugega načina, da ambulanta obstane, ni, pojasnjuje. »V pogodbi so zelo zanimive številke, za leto 2013 oz. do leta 2017 piše, da je program naše referenčne splošne ambulante ovrednoten na 173.000 evrov letno. Že lani ob podpisovanju pa se je vedelo, da že za leto 2013 ta številka ne bo takšna, ker so se že med pošiljanjem pogodb te številke znižale. Če je ne bi podpisal, kljub temu da ni vzdržna, bi lahko povzročil NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA^GAR. VRATA /V/4/' O RS „,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO kup težav samim zavarovancem, ker ne bi mogli koristiti receptov, napotnic, bolniških listov in podobno. To je boleče. Splošni dogovor, na podlagi katerega so se cene zniževale, je nad zakonom, celo nad ustavo. Na to že ves čas opozarjamo. To je ena od temeljnih napak našega zdravstvenega sistema. Kako bomo to uredili, ne vem,« pove Lasbaher in nadaljuje: »Ljudje so se odločili za zbiranje prostovoljnih prispevkov, to je bila njihova pobuda, da ordinacija v Juršincih ostane. V februarju so zbrali toliko, da so se stroški njenega delovanja, ki niso pokriti s strani ZZZS, pokrili. Po pogodbi bi moral dobiti okrog 11.400 evrov, prejeli sem 6.800 evrov. Zbiranje prostovoljnih prispevkov so začeli 1. februarja letos. Nad tem se je že obregnila Zavarovalnica, češ da je to protizakonito. Če bi to bilo res, potem bi bilo protizakonito marsikaj v naši državi, zlasti še na področjih, za katera se zbirajo prostovoljni prispevki. Torej, vse donacije, vsi prispevki ljudi za Karitas, RK," pravi juršin-ski koncesionar. »Zbiranje prostovoljnih prispevkov pa ne bo moglo iti v nedogled, v teku je bitka za sistemsko urejanje težav. To ni moja osebna bitka, gre za bitko zdravniških organizacij v okviru Zdravniške zbornice, da bi se problemi dokončno uredili. Takšno stanje je nevzdržno. Preko sindikata družinskih zdravnikov Praktik. Um zbiramo podpise zaposlenih v javnih zavodih in tudi koncesionarjev na primarni ravni za kolektivno odpoved delovnega razmerja, če se do 1. septembra letos problemi ne bodo začeli urejati. Če po- 1 /j i m _LL_~ Foto: Črtomir Goznik Miro Lasbaher, dr. med., spec. spl. med.: "Že od leta 2009 opozarjam na probleme zdravništva na podeželju; takrat sem bil za nekatere še čudak, a se je z leti pokazalo, da imam prav. To mi daje moč, da še vztrajam." litika ne bo storila tistega, kar bi že zdavnaj morala, če ne bo prišlo do zdravstvene refor- me. Brez te se bo že v tem letu zdravstveni sistem sesul.« MG izberite najboljSe... Kava espresso Sladica po izbiri 3,50 sur Ptuj • Razkrita velika tatvina Kradli v Avstriji, prodajali v Sloveniji Trije moški iz okolice Ptuja, stari med 44 in 54 let, so osumljeni kaznivega dejana velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena Kazenskega zakonika. Hudodelska združba, v kateri je po podatkih policistov sicer skupno sodelovalo pet oseb, je v Avstriji vlomila v podjetje, ki izdeluje zelo kakovostno usnje za avtomobilsko in letalsko industrijo. Odtujili naj bi približno 850 kož v skupni vrednosti okoli 190.000 evrov. Usnje so člani hudodelske združbe po dejanju prepeljali na območje Slovenije, kjer so ga skrivali in razpečevali. Mariborski kriminalisti so skupaj z avstrijskimi varnostnimi organi zaključno akcijo izvedli minuli ponedeljek, ko so trem moškim odvzeli prostost. Avstrijski varnostni organi so v tem času odvzeli prostost ženski, zunajzakonski partnerki enega od prej navedenih. Pri preiskavi je uspelo kriminalistom najti in zaseči skoraj polovico odtujenega usnja, ki so ga medtem že vrnili lastniku. Dva člana hudodelske združbe sta bila na podlagi Evropskih nalogov za prijetje in predajo, ki so ju izdali avstrijski pravosodni organi, po privedbi k preiskovalnemu sodniku Okrožne- Foto: PU Maribor Trije moški iz okolice Ptuja so osumljeni, da so v Avstriji ukradli za 190.000 evrov usnja. ga sodišča na Ptuju predana avstrijskim varnostnim organom. Zoper druga dva izmed skupno petih članov hudodelske združbe bo na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju podana kazenska ovadba. Za kaznivo dejanje velike tatvine je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora, za kaznivo dejanje prikrivanja pa kazen do treh let zapora. MZ m s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Adriatic Slovenica, Generali, Grawe, ERGO in Porsche Versicherung ter registracijo. Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. v skladu z Zakonom o motornih vozilih mora lastnik vozila, ki nima veljavnega vozniškega dovoljnja ustrezne kategorije, določiti uporabnika vozila, ki se vpiše v prometno dovoljenje. Napoved vremena za Slovenijo Če jagnjeta v sušcu na tratah nore, rada v aprilu v hlevu leže. Danes bo v zahodni Sloveniji pretežno jasno. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, v vzhodnih krajih tudi pretežno oblačno. Veter bo nekoliko oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, ob morju 9, v alpskih dolinah s snežno odejo do -4, najvišje dnevne pa od 8 do 13, na Primorskem do 16 stopinj C. Tehnični pregledi se bodo izvajali po naslednjem razporedu DATUM URA (od-do) KRAJ - LOKACIJA ponedeljek 10.03.2014 08.00- 11.00 12.00-14.00 14.30-16.30 Lovrenc na D. polju - društvo upokojencev Apače - gasilski dom Jablane - kmečki turizem Medved torek 11.03.2014 08.00- 12.00 13.00-15.00 Zagorel - gasilski dom Grabšlnskl breg Juršinci - avtoservis Žajdela sreda 12.03.2014 08.00- 11.00 12.00-14.00 14.30-16.30 Gabrnlk - trgovina Hrga Laslgovci - kmetija Kukovec Polenšak - gostilna Šegula četrtek 13.03.2014 08.00- 11.00 12.00-14.00 14.30-16.30 Majšperk - gostilna Dolinca Stoperce - gostilna Lltuž Gerečja vas - gasilski dom petek 14.03.2014 08.00- 12.00 13.00-15.00 Mihovce - avtoservis Dobič Njiverce - kmetija Podgoršek sobota 15.03.2014 08.00- 11.00 12.00-14.00 Cirkulane - bar Marinka Stojnci - gasilski dom ci ponedeljek 17.03.2014 8.00-10.00 10.30-12.00 13.00-15.00 Grajena - gasilski dom Janežovci - okrepčevalnica pri Mi Zg. Hajdlna - pri pokopališču torek 18.03.2014 08.00- 11.00 12.00-14.00 14.30-16.30 Videm - market Žerak Leskovec - gasilski dom Zamušani - Guma bar sreda 19.03.2014 08.00- 11.00 12.00-14.00 14.30-16.30 Žetale - kmetijska zadruga Podlehnik - kmetijska zadruga Jurovcl - avtoelektrika Bračič četrtek 20.03.2014 08.00- 11.00 12.00-14.00 Gajevci - gasilski dom Nova vas pri Markovcih - sevis Kekec petek 21.03.2014 08.00- 11.00 12.00-14.00 14.30-16.30 Dornava - kmetijska zadruga^ Moškanjcl - bencinski servis Žihe Cvetkovci - gasilski dom OratMM^MB œMBPQtëte GMTM ÏÏÛ m IfflCMMSteO Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, ZodruSn! trg 8,2251 PTUJ, TEL.: 02 / 7881175 -