eena 8 din	gfasifo socialisttčne zveze delovnega Ijudstva	«*«*•	i*
tevilka 23 (637)	__________
V soboto, 12. junija, v novi soseski Šalek II
Odkritje spomenika Edvardu Kardelju
V soboto, 12. junija bodo delovni ljudje in občani Šale-ške doline z odkritjem spo-menika Edvardu Kardelju v novi stanovanjski soseski Ša-lek II v Titovem Velenju trajno obeležili spomin na velikega revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja ter na njegovo ustvarjalno delo. Spomenik. visok okrog 3 metre, je izdelal akademski kipar Stojan Batič.
Slavje ob odkritju spome-nika Edvardu Kardelju zdru-žujejo v občini Velenje s sklepnimi pripravami na 12. kongres Zveze komunistov
Jugoslavije. ll.junijaob 19. uri bodo v prostorih knjižnice kulturnega centra Ivan Na-potnik v Titovem Velenju odprli razstavo »TITO — MISEL. BESEDA IN DE-LO«. posvečeno 90. letnici rojstva tovariša Tita in 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki sta jo pripravi-la Arhiv Jugoslavije in Voj-no-zgodovinski arhiv Beo-grad.
Na Kardeljevem trgu v novi stanovanjski soseski Ša-lek II pa se bo začelo slavje v soboto. 12. junija ob 11. uri.
Predsednik velenjske Ob-
činske skupščine. Janez Basle bo najprej spregovoril o odlo-čitvi delovnih ljudi in obča-nov Šaleške doline za trajno obelež.itev spomina na tovari-ša Edvarda Kardelja.
Po simboličnem odkritju spomenika pa bo spregovoril dr. Ciril Ribičič. predsednik družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije.
Priložnostni kulturni pro-gram bodo izvedli mešana pevska z.bora Gorenje in Svoboda Šoštanj. Rudarska godba. Šaleška folklorna sku-pina Koleda in recitatorja.
Titovo Velenje — razstava
Tito - misel, beseda in delo
V razstavnih prostorih Kul-turnega centra »Ivan Napo-tnik« Velenje (knjižnica) in v avli doma kulture v Titovem Velenju, bodo v petek, 11. ju-nija ob 19. uri odprli zanimivo potujočo razstavo TITO — MISEL, BESEDAIN DELO. Ob odprtju bo kratek kulturni program v katerem bo sode-ioval tudi Rudarski oktet.
Razstavo je pripravil Po-krajinski arhiv Maribor v so-delovanju z dokumentacijo skupščine SFRJ, arhivom CK ZKJ ter zveznima sekretari-atoma za zunanje in notranje zadeve.
Razstava bo odprta do 24. junija 1982, vsak dan od 9. do 18. ure.
Deset poglavij razstave »Tito — misel, beseda in delo« je poskus skromne oddolžitve revolucionarju, ki je sedem
desetletij neutrudno izgoreval v revolueionarnem delavskem gibanju, koval in kalil vrste jugoslovanskih komunistov, voditelju, po katerem je Ijud-stvo imenovalo svojo domovi-no, legendi, ki jo je poznal ves svet, človeku, ki je postal simbol miru in sodelovanja, legendarnemu junaku, ki se je že pred vojno v najtežjih raz-merah ilegalnega partijskega delovanja bojeval za srečo ponižanih in zatiranih in je prežet z lastnimi revoluci-onarnimi izkušnjami kot par-tizanski komandant povedel jugoslovanske narode in na-rodnosti v junaški narodno-osvobodilni boj, državniku, katerega modrost so cenili in spoštovali celo nasprotniki.
Tito je obnovil jugoslovan-sko partijo in jo usposobil za revoiucijo, zasnoval je narod-
noosvobodilni boj in skozenj zmagovito popeljal naše na-rode in narodnosti. Ne Koza-ra, niti Neretva in Sutjeska, še manj Drvar in drugi mejniki usodnih preizkušenj v najtež-jih dneh naše zgodovine niso strli njegove trdne vere v re-volucionarno moč Ijudskih množic. Tudi ob hudih preiz-kušnjah v prvih letih povojne socialistične izgradnje je Ti-tova pronicljiva misel in je-klena volja, ko se je možato uprl navidez neubranljivemu informbirojevskemu diktatu, bila tista, ki je ubranila s krvjo plačane pridobitve sociali-stične revolucije. Šel je po lastni poti, ki je kmalu pripe-Ijala samoupravni socializem, sistem, ki mu no humanosti in vrednotenju človeka kot naj-večjega bogastva družbe ni enakega.
Delovni Ijudje in občani občine Velenje!
V soboto, 12. junija 1982 ob 11. uri se udeležite v kar največjem številu slovesnosti ob odkritju spomenika Edvardu Kardelju
Josip Broz-Tito o Kardelju
»Tovariš Kardelj je bil pol stoletja vojak našega re-volucionarnega gibanja, neomajen borec, ki ni poznal umika in oddiha ... Z izjemnim darom revolucije je so-deloval v graditvi strategije našega gibanja, zlasti v ustvarjanju naše fronte vseh demokratičnih in rodoljubnih sil... Izredno velika sta bila vloga in prispevek tovariša Kardelja v ustvarjanju družbenoekonomskega in politič-nega sistema ...
Edvard Kardelj mi je bil najbližji sode-lavec tudi v dejavnostih na zunanjepolitičnem področju, v krepitvi neodvisnega položaja naše države v svetu, v gra-ditvi in uresničevanju politike neuvrščenosti... Zato je tudi užival toliko Ijubezni in neomejeno spoštovanje ... pri vseh narodih in narodnostih naše socialistične skupno-sti...«
Brigadirski ho-ruk
Spet so se pričele zvezne in republiške delovne akcije. V soboto je iz naše občine na delo v Slovenske gorice odšla brigada Karel
Destovnik-Kajuh. Pred odhodom so obljubili, da bodo zelo prizadevni in da bodo dosegli kar najboljše delovne rezultate.
2. stran ★ |
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *
10. junij 1982
Emil Rojc, novi sekretar MS ZKS Celje
Ustvariti novo zavest
Na volilni seji — bila je pre-tekli petek v Celju — so za novega sekretarja medobčinske-ga sveta ZKS Celje izvolili Emila Rojca, ki je bil do nedavnega izvršni sekretar v predsedstvu CK ZK Slovenije. Na seji se je predsednik sloveaskih komuni-stov Andrej Marinc zahvalil dosedanjemu sekretarju Janezu Zahrastniku za dolgoletno priza-devno delo, ki je bilo, kot je dejal, v precejšnji meri vtkano v razvoj in uspehe občinskih orga-nizacij zveze komunistov celjske-ga območja.
V	poročilu o dosedanjem štiri-letn^m obdobju in v oceni sa-moupravnih družbenoekonom-skih in družbenopolitičnih raz-mer na celjskem območju je Janez Zahrastnik celovito prika-zal stvarno stanje in obenem nakazal smernice pomembne za nadaljnjo dejavnost komunistov.
V	oceni je glavno pozornost namenil organiziranju združene-ga dela. Dejal je. da so ti uspehi veliki, pot do njih pa ni bila lahka.
K temu je dodal, da so organi-ziranje tozd vseskozi spremljale tudi negativne tendence, saj je njihovo organiziranje v nekaterih primerih pripeljalo tudi do večje ali manjše ekonomske dezinte-gracije, ker oblikovanje novih
tozdov ni hkrati spremljala do-hodkovno povezovanje. V seda-nji etapi uresničevanja zakona o ždruženem delu in pri ocenjeva-nju položaja tozd in položaja delavca v njej, pa se še vedno srečujemo z dvema odporoma. Z odporom tistih, ki onemogočajo, da bi položaj v njej združenih delavcev postal temeljni družbe-ni odnos. Druga vrsta za sedanji čas zelo značilnih odporov pa se kaže v dohodkovni zaprtosti, podjetniškem obnašanju nekate-rih temeljnih organizacij.
V nadaljevanju je Janez Za-hrastnik poudaril, da so sedanje stranske naloge vseh družbeno-političnih skupnosti in celotnega območja skrb za tekočo proiz-vodnjo, izvoz, hitrejši razvoj manj razvitega območja Kozjan-skega, pridelavo hrane, usmeije-no izobraževanje, zaposlovanje, nadaljnje dohodkovno povezo-vanje, napori za strukturne spre-membe v gospodarstvu in druge naloge stabilizacijske politike ter prizadevanja za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoeko-nomskih odnosov in krepitev delegatskega oziroma političnega sistema.
Pri tem je pomembna ugotovi-tev, da je politično razpoloženje delavcev in občanov dobro, kljub zapletenemu gospodarskemu po-ložaju. Sedanja gibanja kažejo.
da bodo te razmere v bodoče še resnejše. Zato se bo treba tudi v prihodnje kar najbolj odločno spopadati z vsemi slabostmi in problemi. Sedanje razmere pa tudi terjajo, da ustvarimo nov položaj, novo zavest o načinu življenja, nov pogled na življenje, ki bo moralo biti takšno, bolj odvisno od materialnih možnosti in delovnih rezultatov. »Sistem socialističnega samoupravljanja nam to omogoča, vđdilna idejno-politična vloga zveze komunistov pa to zahteva od nas,« je pouda-ril.
Andrej Marinc je med drugim dejal, da smo v preteklosti živeli pogosto zelo lagodno, sedaj paje skrajni čas, da odkrito spregovori-mo o konfliktih, ki jih prtnašajo družbenoekonomske zakonitosti, ki pa jih ne moremo premagovati z nekimi administrativnimi in etatističnimi ukrepi, ampak samo po samoupravni poti. Bolj kot doslej bo moralo biti v ospredju vprašanje odgovornosti v družbi sploh in v okoljih, kjer komunisti živijo in delajo. V prihodnje naj bi tudi hitreje menjavali kadre na odgovornih mestih, pa tudi obli-kovali posebne skupine, kjer se bo pokazala nesposobnost posa-meznikov. Tudi vzgoja in izobra-ževanje se bosta morala prav tako prilagoditi vsebini, ki jo zahteva sedanji položaj. Skratka. sedanji položaj teija od vseh nas kar najbolj smotrno organizira-nost in dobro pretehtanje vsake-ga dinarja, preden ga bomo kam vložili, so med drugim poudarili na volilni seji.
Medobčinski svetZSS Celje
Še preveč učinkovitosti
V	petek dopoldne je bila v Gor-njem gradu volilna in programska seja medobčinskega sveta zveze sindikatov Celje. Po uvodnih to-čkah so najprej razglasili nove čla-ne sveta. Ob tem velja nekoliko zlobno pripomniti, da 26-članski svet sestavlja 25 članov in celo ena članica. Na koncu so razrešili staro vodstvo in izvolili novega. Za pred-sednika je bil izvoljen Rafko Mla-kar iz občine Zalec in za sekretarja Martin Frece iz Celja.
V	nadaljevanju seje so največ ča-sa namenili razpravi o delu medobčinskega sveta v preteklem obdobju, obravnavi in sprejemu programskih smernic ter oceni skupščin občinskih organizacij zveze sindikatov. Dejstvo je, da je svet v preteklem obdobju svoje de-lo usmerjal v razreševanje bistvenih vprašanj položaja delavcev v združenem delu in v krepitev samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosov. Ti odnosi se ponekod še niso razvili v pravi me-ri, ustrezen položaj delavcev pa bi zagotovo pripomogel k hitrejšemu odpravljanju številnih težav in slabosti. Razvoj v veliki meri zavirajo tudi nedorečenosti na področju nagrajevanja po delu. Poudarili so, da še vedino preveč ve-lja ,,načelo", da ni važno kaj delaš, ampak kje si zaposlen.
Veliko časa so člani medobčin-skega sveta namenili tudi stabilizacijskim naporom in vsem težavam, ki se pojavljajo v zvezi z njimi. Sem sodi nespoštovanje dogovorov, izsiljevanje posamez-nih organizacij združenega dela, devizna politika, pomanjkanje surovin in izgube, ki so seveda naj-pomembnejši element socialne var-nosti delavcev. Poročilo omenja tu-di nezadovoljivo stanje na področ-ju usmerjenega izobraževanja kjer je vsekakor še preveč nedorečenosti ter neusklajenosti med kadrovskimi potrebami, šolami in interesi učen-cev. Obsežen splet vprašanj torej, ki so bila tudi podlaga za oblikova-nje programskih smernic. Osnovne naloge bodo namreč tudi v prihod-nje pospeševanje razvoja samoup-ravljanja, krepitev položaja delav-cev in seveda napori za boljše gos-podarjenje.
Razprava je bila zatem usmerje-na v obravnavo trenutnih perečih razmer v sindikatih in v družbi sploh. Jasna je bila ugotovitev, da je problemov veliko in jih čez no£ ne bo mogoče odpraviti. Prav zato je nujna opredelitev o naj-pomembnejših nalogah, ki bi imele prednostni položaj. V tem trenutku je predpogoj za razrešitev težav vsekakor zagotovitev normalne proizvodnje, saj je prav od tega
odvisna uspešnost na vseh drugih področjih. Tudi zato, ker (ne)red-no poslovanje močno vpliva na so-eialno varnost delavcev in na nji-hovo zavest. Dejstvo je tudi, da bodo znova neopredeljene naloge zopet povzročile posploševanje, načelnost in neučinkovitost. Pri tem imajo sindikati veliko vlogo, nalog pa vseeno niso v celoti ure-sničili. še vedno je bilo preveč ,,vi-soke" politike in vse premalo reše-vanja konkretnih problemov tam, kjer nastajajo.
Veliko pozornosti so namenili tudi vsem ostalim vidikom stabi-lizacije, ne le gospodarske. Pri tem se razpravljavci seveda niso mogli izogniti slabostim v rednern gospo-darjenju, nedorečenim izvoznim prizadevanjem, nedograjenemu nagrajevanju po delu, nerazumne-mu razraščanju birokracije v združenem delu, samoupravnih in-teresnih skupnostih in drugod, sla-bi samoupravi in podobnim proble-mom.
Vsekakor je bila razprava dovolj konkretna in poglobljena in bi morala dati tudi konkretne rezulta-te. Potekel je namreč čas začarane-mu krogu neučinkovitega dogo-varjanja in sprejemanja prav tak-šnih sklepov. Treba se bo lotiti de-la, pa ne le v sindikatih.
J. P.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
Samostojni organ družbene skupnosti
Ko govorimo o družbenem pravobranilcu samoupravlja-nja kot samostojnemu organu družbene skupnosti, moramo poudariti razliko med druž-beno in družbeno-politično skupnostjo. Družbeno-poli-tične skupnosti so občine, republike, pokrajini in fede-r'acija s svojim celotnim dr-žavnim aparatom, družbeno skupnost pa sestavljajo ljudje in družbena lastnina te skup-nosti, ne glede na mesto, kje se nahajajo na območju celot-nega ozemlja SFRJ.
Naša družbena skupnost je socia-listična. Njej naj bi vsak dal toliko, kolikor zna in zmore, družba pa mu vrača glede na to.
koliko ji je dal. Ob tem se sreču-jemo s primeri, ko si posamezni subjekti želijo in tudi vzamejo več, kot jim pripada glede na vloženo delo v družbeni skupno-sti. Prav zaradi tega je naloga družbenega pravobranilca sa-moupravljanja, da kot samostoj-ni organ te družbene skupnosti ukrepa in začne postopke za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in varstva družbe-ne lastnine. Te postopke začenja na pobudo delavcev, občanov, organov delavske kontrole, orga-nizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij, druž-beno-političnih organizacij, orga-nov družbeno-politične skupno-sti in na lastno po.budo.
Pri opravljanju svojih nalog, ki izhajajo iz naše socialistične ureditve, se družbeni pravobra-nilec samoupravljanja mora vse-lej konfrontirati s posameznimi subjekti, kadar ti pozabljajo na osnovne smotre naše družbene
ureditve in ko si želijo od družbe več, kot so ji glede na svoje sposobnosti in zmožnosti dali.
Moramo tudi povedati, da »druž-benega pravobranilca samoupra-vljanja« v SFRJ nismo uvedli prvi v svetu. Takšno telo imajo Svedi že več kot 80 let, pravijo mu »ombudsman«, po naše to pomeni »predstavnik Ijudstva«. Po podatkih iz leksikona ima enake pravice kot družbeni pra-vobranilec samoupravljanja SFRJ, jasno pa je, da pri svojih nalogah izhaja iz svoje družbene ureditve. To institucijo že uvajajo v drugih državah, kot so Norve-ška, Finska. Danska in Francija.
Družberli pravobranilec samou-pravljanja mora torej pri svojem delu upoštevati dejstvo, da bo večkrat v sporu s tistimi, ki pozabljajo na socialistično nače-lo »vsakemu po njegovih sposob-nostih, vsakemu po vloženemu delu.«
Društvo ekonomistov
Pestra dejavnost
Da bi še poglobili delo, so v društvu ekonomistov ustanovili pet sekcij: za organizacijo in informati-ko (predsednik Jože Zagožen), finance in bančništvo (Jože Čelik), trženje m notranji trg (Alojz Na-glost), trženjeinzunanji trg(Harold Karner), plan in analize (Vlado Kot-nik), aktiv predavateljev (Franc Zemva), aktiv dopisnikov (Miroslav Zolnir).
Vsi člani društva se morajoaktiv-no vključiti v vsaj eno od oblik dela. V sekcijah bodo izmenjavali izkuš-nje, oblikovali pobude v zvezi z ak-tualno družbeno ekonomsko pro-blematiko OZD, občine, SIS itd. Družbena praksa narekuje sodelo-vanje strokovnih služb, OZD, IS, SIS s sekcijami društva ekonomi-stov in obratno, tako na področju načrtovanja, spremljanja poslovnih rezultatov, informatike, zakonoda-je, pomembnejših razvojnihprogra-mov itd. Aktiv predavateljev bo vz-drževal stike z delavsko univerzo, RŠC, in zainteresiranimi delovnimi organizacijami. Dopisniki bodo so-delovali v strokovnem tisku SR Slo-venije in v sredstvih obveščanja v občini. Vsi vodje sekcij in aktivov morajo izdelati programe do 10. ju-nija letos.
Pred dopusti sta predvideni za članstvo še dve akciji. Sredi mese-ca junija bo organiziralo društvo ekonomistov skupaj z občinsko ra-ziskovalno skupnostjo v Titovem Velenju razgovor z E. Pintarjem, vodjem raziskovalnega programa Slovenija 2000, skupno z občinsko raziskovalno skupnostjo in Savinj-sko-šaleško gospodarsko zbornico pa bo pripravilo okroglo mizo o po-teku raziskovalne naloge Velenje 2000.
Clani društva ekonomistov bodo sodelovali tudi pri reševapju neka-terih konkretnih nalog v občini Ve-lenje. Med drugim pri analizi in predlogu organizacije računovodst-va v OZD, študijo o načinu obraču-na in pobiranja stanarin itd.
Društvo ekonomistov Titovo Ve-lenje vabi vse ekonomiste v občini, da se vključijo vsaj v eno sekcijo in po svojih strokovnih spOsobnostih in interesih čimveč prispevajo k raz-reševanju aktualnih vprašanj v oko-lju, kjer delajo in živijo.
M. Z
Izvršni svet SO Velenje
Golte v stečaj ali
k Merxu
Kaj storiti z našim najbliž-jim zimsko rekreacijsko turi-stičnim centrom Golte? O tem so ponovno razpravljali člani izvršnega sveta skupšči-ne občine Velenje preteklo sredo na svoji zadnji seji.
Znano je, da ta center ves čas posluje z izgubo tn zato Izletnik Celje kot začetnik investicije, kakor velenjska Rdeča dvorana oziroma sedaj temeljna organizacija Turi-zem in rekreacija Turistično gostinskega podjetja Paka niso bili sposobni najti ustrez-ne rešitve.
Rekreacijsko turistični cen-ter Golte je preteklo leto končal z izgubo 15,5 miljonov dinarjev, ki je delovna orga-nizacija Paka ni sposobna sama pokriti. Ker tudi dogo-varjanje med štirimi občina-mi Velenjem. Mozirjem, Žal-cem in Celjem o ftnanciranju tega centra ne steče, problem pa se prelaga iz zimske sezo-ne v sezono, je izvršni svet menil. da je potrebno to problematiko enkrat za vselej umakniti z dnevnega reda.
Po predlogu delovne orga-nizacije Paka in po sklepu izvršnega sveta sta sedaj mož-ni dve rešitvi. Ali vse štiri zainteresirane občine po do-govoru pokrijejo izgubo in se center poveže z Merxom, ki je najbrž edini sposoben poskrbeti za njegovo ustrez-nejšo razvojno pot ali pa nadaljevati sanacijski posto-pek. poiskati sanatorja, ki ga gotovo ne bo, ter tako prepu-stiti center stečaiu.
Rezervnt sklad velenjske abčine bo poravnal svoj delež pri odpravi iz.gube, če bodo do prvega julija to storile tudi ostale tri občine, seveda pa ob tem ostaja odprto tudi vprašanje ali bo Merx resnič-no pripravljen prevzeti ta rekreacijski center.
S pokritjem izgube iz pre-teklega leta bi bilo možno
SIS za varstvo pred požari
Novo vodstvo
Prejšnji petek so se v gasilskem domu v Titovem Velenju na prvi seji zbrali delegati samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Velenje. Najprej so obravnavali poročilo o doseda-njem delu skupnosti in obrazložili finančni načrt za letos. Sprejeli so statutarni sklep k statutu skupnosti ter razpravljali o osnutku samou-pravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, ki ga bodo dali v javno razpravo.
Poročilo o dosedanjem delu je podal predsednik skupščine, ki je v uvodu namenil nekaj besed organiziranosti skupnosti. Med drugim je povedal, da je bila ustanovna skupščina skupnosti za varstvo pred požarom občine Vele-nje decembra leta 1976, v nadalje-vanju pa je dejal: „Domenili smo se, da bo prispevek za to skupnost znašal 0,05 odstotka od dohodka zavezancev. Ker zbrana denarna sredstva niso zadoščala za potrebe požarne varnosti, smo leta 1979 oblikovali nov sporazum, ki je predvideval 0,30 odstotka. Po sprejetju tega sporazuma smo že v letu 1979 zbrali 11 milijonov dinarjev in v letu 1980 že preko 14 milijonov. Predlani smo zbrali 16 milijonov dinarjev. Od tega bi morali 3 milijone vrniti zavezan-cem, vendar so ti denar namenili za dograditev gasilskih domov v Šentilju in Bevčah.
Decembra 1980 smo sprejeli tudi srednjeročni razvojni načrt za požarno varnost v občini Velenje. Prav tako je bil izdelan tudi načrt financiranja za delovanje skupno-sti v tem srednjeročnem obdobju.
V tem času naj bi zbrali približno 53 milijonov dinarjev, od tega pa bi 30 odstotkov vrnili zavezancem. Zbrani denar je skupnost v času svojega delovanja namenila pred-vsem za gasilske domove, za na-kup vozil in opreme ter za najnuj-nejše oblike usposabljanja in izobraževanja gasilcev. Nalog, ki terjajo denar je veliko zato je razumljivo, da ga primanjkuje.
Kljub temu so naloge v srednje-ročnem načrtu smelo zastavljene. To je tudi razumljivo, če želimo, da bo požarna varnost resnično takšna, kakršna nam je v tem trenutku potrebna in za kakršno smo se zavestno odločili.
Zatorej so pred novo delegatsko skupščino SIS za varstvo pred požarom zelo zahtevne naloge, ki jih bo potrebno z vso resnostjo kar najuspešneje reševati. To nam bo uspelo le s sodelovanjem z vsemi tistimi, ki jim ne sme biti mar, kakšni rezultati bodo doseženi na tem področju," je sklenil svoje poročilo predsednik skupščine Ivo Gorogranc.
V nadaljevanju seje so delegati spregovorili o srednjeročnem načr-tu ter izvolili novo vodstvo in organe skupnosti. Za predsednika skupščine so ponovno izvolili Iva Gorogranca, za njegovega namestnika pa Franca Jošta. Pred-sednik zbora uporabnikov ie Jože Slatinšek, namestnika pa bodo izvolili kasneje, ker se predlagani kandidat z izvolitvijo ni strinjal. Predsednik zbora izvajalcev bo v naslednjih štirih letih Herman LeSnik, njegov namestnik pa Ivo . Rakun.	B. M.
center usposobiti še za to zimsko sezono. v prihodnjih letih pa bo potrebno porav-nati še kreditne obveznosti. ki smo si jih ob usposabljanju centra naložili in ki niso majhne.
Clani izvršnega sveta so ob obravnavi tega sanacijskega načrta menili. da ne kaže možnosti uspešnega delova-nja in da bi bilo potrebno s tržno analizo ugotoviti ali te sploh obstajajo. ali pa bo za center vedno potrebno zago-tavljati dodatna sredstva. Ta tržna. analiza naj bi bila narejena ob morebitni pove-zavi centra s celjskim Mer-xom.
Na seji so spregovorili še o težavah Tovarne usnja Šo-štanj, ki je lansko leto zaklju-čil z izgubo. Ta je bila nato solidarnostno pokrita znotraj delovne organizacije IU Vrh-nika. Spregovorili so o sana-cijskem programu. ki ga bo možno zagotoviti le ob ustreznem številu predelanih kož ter ob bolj urejenih dohodkovnih odnosih v delo-vni organizaciji. Prav o teh neurejenih dohodkovnih od-nosih. ki onemogočajo nor-malno poslovanje tega tozda Šoštanj, obenem pa ustvarja-jo večji dohodek Industriji usnja Vrnika, bo potrebno spregovoriti v širšem sloven-skem prostoru. saj vsa dose-danja prizadevanja, niso ob-rodila sadov. Poudarili so. da si mora tozd Tovarna usnja Šoštanj prizadevati za nadalj-no krepitev vezi znotraj re-produkcijsko predelovalne verige ter si tako krepiti možnosti za uspešnejše poslo-vanje. Člani izvršnega sveta so obravnavali tudi sanacij-ska prizadevanja TGO Gore-nje ter podprli njihove us/me-ritve.
Ob koncu seje so spregovo-rili še o uresničevanju druž-bene usmeritve pri razporeja-nju dohodka za osebne do-hodke in skupno porabo v preteklem letu in letošnjem tromesečju ter od strokovnih služb zahtevali podrobnejše gradivo.	B- Z.
Amatersko gledališče Velenje
Priznanje najubilejnem srečanju
Na jubilejnem 25. srečanju gledaliških skupin Slovenije v Skofji Loki so sodelovali tudi člani amaterskega gledališča iz Titovega Velenja, ki so predstavili Sekiro, delo Jane-za Žmavca, v režiji Bogomila Verasa. Občinstvo je predsta-vo sprejelo nadvse dobro.
V soboto pa je bila tudi seja skupščine združenja gledali-ških skupin Slovenije. Na njejj so odločili, da bodo velenjski gledališčniki s Sekiro zasto-pali Slovenijo na »Večerih bratstva« v Prizrenu. Predla-gali so tudi naj organizatorji Tedna drame v Kranju pa tudi kolektiv Cankarjevega doma iz Ljubljane vključita to delo v redni spored.
Ob tej priložnosti so podeli-li Bogomiru Verasu za dolgo-letno prizadevno delo z ama-terji iz Šmartnega ob Paki in Titovega Velenja Linhartovo plaketo, igralca AMG Leon Čižmek in Karli Čretnik pa sta prejela Zlato Linhartovo značko za izjemne dosežke v igralstvu.
»NAŠ ČAS«, glasilo sociali-stične zveze delovnega ljudstva.
izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Vele-nje, p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do l.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa iz-
haja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik) Bog-dan Mugerle. Janez Plesnik, Ta-tjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja eb četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087, 850-316. 850-317.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev, letna naročnina pa 360
dinarjev (za inozemstvo 720 di-narjev).
Ziro račun pri SDK, podružnt-ca Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fo-tografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju se-kretariata za informacijo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974ne plačuje temeljnidavekod prometa proizvodov.
10. junij 1832
* Titovo Velenje
VSREDIŠČU P0Z0RN0ST!
naš cas*stran3
Edvard Kardelj — partijski ideolog, državnik, zakonodajalec
Spontano velik v svoji človečnosti
Kardeljevo iine bo oslalo kot da-tum —je zapisal Miroslav Krieža. V spomin našifi ijudi bo trajnejše od kakršnegakoli liagrobnega marmoija. Znal je misliti. zato ni poznal miru. kajti politika je bila zanj trdo. garaško delo in študij. Bi! je nesporno eden najpomembnejših snovalcev nove vi-zije socializma. ki odpira novo stran zgodovine. Toda to niso bile samo vizije. saj je stal na trdnih tleh. z globokim občutkom za realne možno-sti se je loteval izvedljivih nalog. Pri tem se je opiral na najsiinejšo moč. ki so se je razredni sovražniki tako zelo baiL to je na Ijudske množice. v katerih je videl gibalo revolucije. Tako je Kardelj svojo revolucionarno osebnost vgradil v temelje in zgodo-vinsko delo prehoda iz stare družbe v novo. S tem je postal osebnost dobe.
»Njegova misel.« je zapisal njegov stari soborec. »je našla odgovor na mnoga zaplelena vprašanja samou-pravljanja. S tem je močiK) obogatil marksistično misel. Imel je lad življe-nje. znal se je veseliti vsega. kar je človeško lepo. spoštoval je Ijudi. Tako je bil sponlano velik v svoji človečno-sti...«
Edvard Kardelj je pomagal utirati pot revolucije in z 150 temeljiti družbeni preobrazbi v deželi. ki je bila med najbolj zaostalimi v F.vropi. Pesnik bi dejai. da se jc revolucija sklonila nad blato. kier ie ćlovcštvo ležalo dolga stoletja. Šla je po poteh. ki niso bile zarisane na nobenem zemlje-vidu. Svojo moć je črpala iz množic. o katerih so mnogi sodili. da niso zmožne ustvaijati zgodovine in da prostovoljno polagajo svojo usodo v roke posameznih osebiiosti in skupin.
• Nekdanji podložniki so začeli sami ustvaijati zgodovino.
Rodil se je 27. januaija 1910 v delavski družini. Kot devetletni fant je že sodeloval v delavskih demoiBtra-cijah s celo družino. kar se mu je neizbrisno vtisnilo v spomin. S šesl-najstimi leti je postal ćlan SKOJ. V tem času je začel sodelovati z Borisom Kidričem. s katenm je kasneje nave-zal tesno osebno prijateljstvo. ki se ni nikdar pekinilo. O njem je dejai. da je bil izredna osebnost v našem revolu-cionarnem gibanju. izredno akcijsko in organizacijsko sposoben človek. ki je znal oceniti siluarijo. znal misliti o problemih in tudi poiskaii realistične rešitve.
Leta 1928 je postal ćlan mestnega komiteja SKOJ za Ljubljano in član KPJ. Naslednje leto so ga kooptirali v pokrajinski komite SKOJ za Sloveni-jo. kjer je istega leta poslal ludi sekretar. V tem času je konćal ućitelji-šče v Ljubljani. To pa zanj ni bilo nobeno razpotje. kajti v tem času se je že odiočiL da se ves posveti enemu samemu poklicu — boju za osvobodi-tev človeštva. Imel je eno samo dragocenost — žnljenje toda će bi ga vprašali. kako živeti. bi odgovoril kot Lenin: »Živi tako. da se ti ne bo treba sramovati. da boš na smrtni postelji lahko rekel: vse svoje življenje. vse svoje moći sem poklonil za najlepšo stvar na svetu — za osvoboditev človeštva.«
Decembra lstega leta so ga pr\ič aretirali. V preiskovalnem zaporu je prebil en mesec. Kmalu so ga ponov-no zaprli in odpeljali v zloglasno beograjsko Glavigačo. Tam so ga strašno mučilL saj je bil to čas Alek-sandrove fašistićne diktature. ko je policijsko nasiije redčilo vrste komu-nistov.
Pripovedujejo. da Kardelj niti tre-nutek ni pomislil. da ne bo vzdržal. Zapor in batine ga niso plašile. Bil je pripravljen ne eno in drugo. celo ponosen je bii. ko je prvić junaško preslal vsa mućenja Obsodili so ga na dve leti strogega zapora. ki ga je odsedel v Zabeli pri Poiarevcu v SrbijL
Po prihodu iz zapora tebruarja 1932 se.je s Kidričem in drugimi soborci vrgel na delo Bilo je treba obnavljati partijske oiganzacije. ki so bile med diktaturo razbite. Prav tako je bilo treba vzpostaviti pokrajinski komite KPJ za Slovenijo. Kardelj in Kidrič sta že tedaj začela usmerjati partijo iz ozkosti v delo mcd množica-•mi.
V tem času je ziiam ameiiški pisatelj slovenskega porekla Louis Adamić obiskal Slovenijo. svojo rod-no domovino V svojem hterarnem delu »Orel in korenine« med dnigim piSe:
»Ko sem bil od leta 1932 do 1933 v Jugoslaviji. sem se seznanil z dvema slovenskima študentoma. ki jima tedaj ni bilo dosti čez dvajset let z Edvardom Kardeljem in Borisom Kidrićem ...«
Kardclja opisuje kot slokega krhke-ga fania zadržane naravL »Pred kratkim je pnšel iz zapora Zaradi revolucioname dejavnosii proti dikta-turi kralja Aleksandra je bil obsojen na dve leti jeće. prej pa so ga pretepli in mtićili v glavnem stanu lajne policije ...«
S Titom seje prviC seSel julija 1934 v Ljubljare. Med njima so se hitro spletie vezi medseb6jnega zaupanja. kar je bilo v težkih ćasih ilegalnega boja posebej pomembno. Prej so imeli po Kardeljevem pričevanju slabe izkušnje z nekaterimi inslruktoiji in predstavniki CK. zlasu pa se je pojavMalo nezauparne do vseh. ki so-
prihajali od zunaj. Ker niso poznali konkretnih razmer ali pa niso spošto-vati pravil konspirativnosti. je zaradi njih pogosto prihajalo do policijskih odkritij, kar je bilo največkrat usodno za partijce.
V tem letu je bila konferenca v Goričanah, ki se je je udeležil tudi Tito, ki tedaj še ni nastopal s tem imenom. To je bila prva partijska konferenca po šestojanuarski diktatu-ri in je predstavljala pomemben dejavnik stabilizacije partijske organi-zacije. Zelo jasne so bile težnje. da se partija osvobodi sektaškega zapiranja vase in da se po različnih kanalih usmeri med najširše množice. POseb-no angažirani so bili komunisti v sindikalih. Tedaj so komunisti začeii sodelovati s skupino »kršćanskih ko-lektivistov«.
Kot zanimivost je treba navesti podatek. da je bila konferenca v rezidenci škofa Rožmana. V njegovi vrtnariji je delovala namreč partijska celica. Prek iye je vodstvo paitije uspelo vzpostaviti zvezo s škofovim bratom. ki je bil opozidjsko razpolo-žen do režima in zato pripravljen odstopiti dvorec za konferenco. Celo gostil je njene udeležence in poskrbel za »varnost visoke stopnje«.
Konec leia je Kardelj odpotoval v Moskvo. Na poti se je na Dunaju srečal s Titom in napisal zanj analizo stanja revolucije in narodnoosvobo-dilnega gibanja v Sloveniji. V Moskvi je bil najprej študent v leninski šoli. nato pa je predaval na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda (KUNMZ). V Moskvi je ostal do začetka leta 1937. ko se je čez Pariz vrnil v domovino.
Čeprav razmeroma mlad. je Kar-delj v tem času že razkril svoje sposobnosti misleca in publicista. V teh letih je napisai več marksističnih študij. med njimi ludi »Fašizem«, »Nacionalno vprašanje kot znanstve-no vprašanje« in druge. Na ugoden odmev je naletela njegova romansira-na zgodovina človeka. napisana za otroke — »Potovanje skozi čas«. Tik pred marsejskim atentatom na kralja Aleksandraje napisal:
»Če sedaj ne bomo odslranili veli-kanske nevarnosti. ki grozi Evropi. potem vidim za vse nas čmo prihod-nost. Dantejev inferno je bil ljubka idila v primeri s peklom. ki se nam spričo modernih uničcvalnih instru-mentov obela. Toda nič ne pomaga o lem Filozofirati. Potreba so dejanja.«
O nacionalnem vprašanju je pisal v napredni reviji »Književnost«. V luči znanstvene analize je v imenu KPJ zavrnil ne le klerikalni in malome-ščanski idealističen nacionalizem. temveč je posredno izvedel tudi kritiko unitarizma. kajti v desnem krilu KPJ ni bilo malo njegovih zagovornikov.
Kardelja upravičeno štejemo za enega najpomembnejših pobudnikov nastajanja nacionalnih partij in teore-tika široke ljudske fronte. Z vsemi močmi je pomagal Titu pri organizira-nju nove parlije. ki je dihala drugače in ki se je zato lahko začela pripravlja-ti na odpor fašizmu in za novo zavezništvo Ijudskih množic. Po dogo-voru s Titom je organiziral in pripravil ustanovni kongres KPS na Čebinah nad Trbovljami. Napisal je tudi osnutek manifesla. ta enkratni zgodo-vinski dokument. ki je imel daljnosež-ne posleJice za prihodnost slovenske-ga naroda. Napisan je bil tako. da je kmalu prerasel iz programa akcije komunistov v programu dejavnosti vseh naprednih sil slovenskega Ijud-stva.
Leta 1939 je izšla znamenita knjiga. ki je odprla nove poglede na zgodovi-nii in perspektive našega naroda. iRazvoj slovenskega narodnega vpra-šanja«. Pisal jo je že v Ijubijanskih zaporih leta 1938. končal pa leta 1939 pri Mačkovih v Zadobrovi. kjer je nekaj časa ilegalno živel z ženo Pepco.
Brez pretiravanja lahko rečemo. da je ta knjiga usodno vplivala na naš. narodnoosvobodilni boj in na našo revolucijo. Močno je odmevalo na-slednje Speransovo opozoriio. ki ga nihče. kdor je Ijubil svoj narod. ni mogel in smel preslišati:
»Samo će se bo slovenski narodni boj opiral na te demokratične sile. bo to porok. da Slovenija v velikem boju med silami napredka in reakcije. v boju za resnično ljudsko demokracijo. ne bo ostala — kakor leta 1848 — pokopana pod razvalinami reakcio-narnega sistema.«
Kardelj je pozival vse napredne sile naroda. da ne smejo več dovoliti. da bi bili orodje reakcije in da bi se še kdaj kovala slovenska usoda brez Slovencev in proli njihovi volji.
»Slovenski narodni boj.« je pisal Sperans. kar je bil psevdonim za Kardelja. »bo torej uspešen samo tedaj. če bo ostal zvest idcalom napredka. svobode. ćlovećnosti. miru in človeka vrednega življenja. ki jih je človeštvo dvigalo na svoje zastave v svojih najtežjih ćasih in bojih.«
S to knjigo so komunisti in drugi napietini fjudje izoblikovali mcifan in širok subjekli« ni dejavnik narodnoos-vobodilnega boja in revolucije. v katerem so bile vse napredne sile slovenskega naroda m kjer je imela komunistična parlija z jasnim progra-mom ler učinkovito akcijo in organi-zacijo zashiženo vodilno mesto.
Toda kmalu se je pokazalo. da je Kardelj tako kot na vprašanja naroda •gledal tudi na odnose med socialistić'
nimi državami in na svobodne odnose v svetu sploh.
Kardelj je bil v letih 1940 in 1941 povsod tam, kjer sta bili potrebna njegova pronicljiva misel in akcija. To so bili usodni časi za naše narode, ko je šlo za njihov biti ali ne biti. Ni mogoče našteti vseh partijskih konfe-renc in drugih vsejugoslovanskih in nacionalnih srečanj. ki se jih je udeležil Kardelj v različnih krajih Jugoslavije. 2e po teh Kardeljevih številnih potovanjih se je videlo, kako mrzlićno se partija pripravlja na bližajočo se usodno preizkušnjo. Tako je sodeloval v pripravah V. konferen-ce KPJ. ki je bila 19. oktobra 1940 v Dubravi pri Zagrebu in kjer je imel tudi politični referat. Na njej je bil ponovno izvoljen v CK in njegov politbiro.
Bombni napad nemških letal je doživel v Beogradu. Takoj zatem že potuje v Zagreb. kjer mora na sejo politbiroja. ki sklene, da se vodstvo KPJ preseli v Beograd in da Kardelj s
nim konferencam. posvetovanjem o proizvodnji, pogovorih o konkietnih vprašanjih zaradi organizacije gradi-tve, zaradi pomoči potrebnim. zaradi doseganja produktivnosti.
O demokraciji je pisal. da je njeno bistvo omogočiti. da vsak državljan v raziičnih oblikah upravlja državo ... Nova oblast predstavlja samoupravo novega tipa. toda samoupravljanje ni koncesija dižave Ijudstvu, temveč temelj. na katerem je zgrajena država.
Edvard Kardelj je povezoval socia-lizem in demokracijo od vsega začet-ka. Demokratične oblike nove druž-' tjenopolitične ureditve morajo po njegovem odpirati prostor ustvaijal-nega dekivanja široki fronti družbe-nih sil.
Kardelj ni bil samo partijski ideo-log in partizanski general, temveč je bil tudi državnik mednarodnega ko-va, ki je uspešno preskusil svoje sposobnosti pri oblikovanju medna-rodne strategije nove Jugoslavije. Bil
posebnimi malogami ostane v Zagre-bu. Med tem je bil v Ljubljani ustanovni sestanek Osvobodilne fron-te slovenskega naroda. ki »nikdar ni bila«. kot je kasneje dejal, »svojevolj-na politična kombinacijja posamezni-kov. Bila je živo življenje, samo. junaška poteza naroda, njegovih os-novnih Ijudskih sil, v trenutku. ko se je narod zavedal. da se je nadenj zgrnila uničujoča nevarnost. ko se je zavedal. da se pričenja boj za obsta-nek ...«
Kardelj se je udeležil vseh najpo-membnejših seslankov partijskega in vojaškega vodstva, ki je pripravljalo oboroženo vstajo. Septembra hiti tudi v Stolice. da bi se udeležil vojaškega posvetovanja. vendar pride prepozno. Nato se pridruži vrhovne-mu štabu s Titom v Krupnju. od tam pa ga pot zanese v osvobojene Užice. Ob trušču nemških tankov in letal je pomagal postavljati temelje ljudske oblasti. Vedel je. da mora revolucija graditi novo oblast, nov družbenopo-litični sistem. ki je na prvem osvoboje-nem ozemlju dobil obliko narodnoos-vobodilnih odborov. »Vsak element oblasti.« je zapisal Edvard Kardelj, »ki ga osvojijo v krvavem boju proti okupatorju in izdajalcem. morajo že danes Ijudske množiće preizkusiti in ga spoznati kot resnično deinokratič-no in resnično Ijudsko oblast.. .<•
Težko je bilo opisati vso pot. ki joje Kardelj prehodil »skozi diin smodni-ka in požarov 'narodnoosvobodilnega boja.« Miroslav Krleža je napisal. da se je »z močo svoje volje iz davnih krvavih bitk proti šestojanuarskemu teroiju .. in kasneje s puško ,v roki prebil do svoje zgodovinske vloge partijskega ideologa. državnika m zakonodajalca.« Tako ga lahko šteje-mo za enega organizatoijev narod-noosvobodilne vstaje in zmage sociali-stične revolucije v Jugoslaviji ter borca za mednarodno priznanje nove Jugoslavije. Sodeloval je v pogovorih s kraljevo vlado Ivana ŠubaSića, v Moskvi se je še za časa vojne sestal s Stalinom. potoval je v Bolgarijo. srečal se je z voditeljem italijanskih komunistov Togliattijem indrugimi.
Ze leta 1945 je pisal o sameupra-vljanju:
»Državni aparat. ki ga gradimo. je po svojih oblikah in demokratičnem značaju temelj Ijudskih množic ... Treba je zagotoviti demokratizacijo našega državnega aparata v popolno-sti — ne demokratizirati. temveč v dejajnjih. Usode ne bodo več kovali okrajni poglavarji. temveč demokra-tična predstavniška telesa ljudstva od spodaj navzgor. ..
Pozival je. da je treba preiti od. splošnih politienih mitingov k stvar-
je šef Jugoslovanske delegacije na 1. zasedanju ZN. Po vrnitvi z mirovne konference v Parizu je dejal:
»Trdne in trajne bodo samo tiste odločitve. s katerimi soglaša Ijud-stvo ...»
Na pariški mirovni konferenci je zahteval, da se spremeni prevladujoči sistem mednarodnih odnosov. ki ni vreden današnje kulture in civilizacije človeštva. To je sistem. v katerem štejejo majhne naiode za »last ali interesno sfero tega ali onega imepria-lizma«. S tem je že tedaj predvidel današnji trdoživ boj za uveljavljanje naćel politike neuvrščenosti in za novo mednarodno gospodarsko ure-ditev.
Preveč bi bilo. če bi hoteli našteti vsa njegova pomembna dejanja. vsa teoretična dela. vse govore. Samo njegovo delo pri oblikovanju naših ustav bi obsegalo tako zajetno knjigo. kakršna je izšla kasneje z bnonskimi diskusijami pod naslovom »Svobodno združeno delo«. O preobrazbi naše vasi je bilo objavljeno izpod Kardelje-vega peresa več kot 2000 strara. Preccj neraziskano je njegovo delo pri pro-gramu ZKJ. Znanoje. da je lastnoroč-no napisal njegovo sklepno misel. ki se glasi:
»Nić. kar smo ustvarili. ne sme biti za nas tako sveto. da ne bi moglo biti pieseženo in da ne bi odstopilo mcsto tistemu. kar je še naprednejše. še svobodnejše in še bolj ćloveško.«
Piogram vsebuje celovit revolucio-narni pogled na probleme prehodne-ga obdobja. na stanje v delavskem gibanju in na temeljna vprašanja graditve socializma v naši državi. Praksa je potrdila njegove temeljne trditve.
Kardelj je stal zvesto ob Titu, ko nas je napadel Stalin in nas je hotel pokoriti. spraviti na kolena. O tem obdobju je kasneje pisal:
»Ko se je partija osvobodila frak-cionaštva in sektaškega oportunizma. je zaplavala s polnimi jadri na valovih boja za množice. na valovih splošmh družbemh procesov. brez tega ne bi bilo obdobja 1941 — 1945. To tudi pojasnjuje. zakaj je leta 1948 prišlo do spopada s Slalinom in zakaj je bila tedaj naša partija tako močna. da je vzdržala silovit pritisk na našodržavo. na revolucijo.«
Nikakršno. še tako genialno vod-stvo. še tako popoln birokratski aparai ne more zgraditi socializma. je zapisal Kardelj. Socializem lahko zrase samo iz pobude milijonskih množic. ob pravilni vodilni vlogi proletarske partije.
Pritisk smo vzdržali ;u(ji takrat. ko so nas hoteli-izsiljevati reakcionarni
krogi na Zahodu in ko smo odločno rekli, da bomo raje spet jedli travo, kot smo jo med vojno, kakor da bi se morali prodati za pšenico.
Kardelj je obširno pisal o Jugoslavi-ji kot skupnosti bratskih. enakoprav-nih narodov. Dejal je, da se današnja Jugoslavija ne razvija in se ne krepi kot hegemonistična su'perdržava, tem-več kot socialistična in samoupravna skupnost enakopravnih narodov. Ob-ravnavati federacijo samo kot zvezno administracijo. a ne kot odnos do skupnosti jugoslovanskih narodov. ob enakih pravicah in odgovornosti vsa-kega izmed njih. pomeni obsojati sa-mega sebe na položaj province. ln na-sprotno: biti aktiven dejavnik pri kre-pitvi materialne sile socialistične Ju-goslavije. v njenem družbenem na-predku. v krepitvi njenega medna-lodnega ugleda. pomeni hkrati krepiti svojo materialno silo. svojo neodvi-snost pa tudi neodvisnost vseh jugo-slovanskih narodov.
Leta 1966 je Kardelj napisal znano razpravo »Beležke o družbeni kritiki«. Naj iz nje izluščimo samo misel. po kateri kritika ni samo orodje vzgoje. temveč je tudi akcija. rušenje. ustvar-jalnost, skratka — prevzemanje druž-bene odgovornosti. Dober namen sam po sebi še ne zagotavlja napredka. ker so še bolj pomembni rezultati člove-kove dejavnosti. Vsak napad na birokratizem je nesmiseln. če se omeji samo na obsodbo funkcij in funkcio-narjev. Če bi bila vsaka kritika dobra. potrebna in ustvaijalna. bi bilo vsako slikanje umetnost. vsaka izmišljotina znanost in vsako ustvaijanje kiča koristno za družbo.
Posebej velja omeniti Kardeljevo delo »Protislovja družbene lastnine v sodobni socialistićni praksi«. ki je izšlo leta 1972. V njem med drugim pravi. da je državna lastnina lahko samo oblika družbenega lastništva v določenih razmerah. oziroma revolu-cionarno sredstvo v rokah delavskega razreda. ki se je šele polastil oblasti. Toda gospodarsko gledano je ta oblika družbenega lastništva še vedno kakor s popkovino povezana s tistimi kategorijami. ki pripadajo družbenim ureditvam. v katerih je bilo delo v enih. proizvajalna sredstva pa v drugih rokah. Zatorej je bilo treba to obliko druž'oenega lastništva v sociali-stičnem razvoju prerasti.
To misel povzemam zato. ker je obenem kritika prenekatere komuni-stične partije. ki je na oblasti. ali pa se zanjo še poteguje. Oboji govorijo dosti o demokraciji. bodisi Ijudski ali evro-komunistični, v resnici pa niso douemli. da nacionalizacija proizva-jalnih sredstev še ni vrh sodalizma. če je delavec ločen od njih in od pogojev in lezultatov svojega dela.
Ob tem sem se spomnil na kiatek pogovor s Kardeljem v odmoru na 8. konferenci ZKS. V spominskem govo-ru. posvečenem Borisu Kidriču. sem spregovoril tudi o tem, kako smo v Jugoslaviji kmalu po letu 1948 iprešli od državne na družbeno lastnino. »Tudi pri nas so bili odpori. bil je potreben oster dialog. preden se je hkrati s samoupravijanje uveljavila tudi družbena lastnina kot pogoj združenemu delu ...«
Ob tej prizanesljivi, bolj v šali izrečeni Kardeljevi pripombi sem spoznal. kako lemeljit in poglobljen mora biti človek. ko piše o teh rećeh. Kardelju ni bilo vedno lahko in vsak njegov še tako dodelan in na realne možnosti njegove uresničitve oprt koncept ni bil vedno sprejet z odobra-vanjem. brez odporov in celo metanja polen pod noge. Toda Kardelj ni nikdar. kadar je šlo za načelne in odločilne stvari. vrgei puško v koruzo, temveč se je trdoživo bojeval za svoja stališča. če je bil. preprićan, da so pravilna. Pač: včasih je uvidel. da v razporedu sil ni pogojev. da bi prodrl s svojim predlogom. zato je čakal priložnosti. ko je lahko v drugačni obliki predlagal v bistvu enako vsebi-no rešitve. ki je pognala stvari naprej. Predvsem pa si je vedno vztrajno prizadeval. da se spremeni razpored sil. da v njem zmagajo liste. ki so odpirale nove perspektive. proli onim. ki so capljale na mestu ali pa so vlekle nazaj.
Nisem posebej omenii dveh po-membnih del. ki sta — podobno kot mnoga druga — imeli velik medna-lodni odmev: »Socializem in vojna« in »Zgodovinske korenine neuvršče-nosti«. Ob zadnjih mednarodnih za-pletljajih. ob agresiji v Indokini. je marsikdo. ki je pisal o tem, sprva pozabil. da je o protislovjih v odnosih med socialistićnimi državami. ki ob zaostritvah in nenačelnih stališčih lahko privedejo celo do vojne. pisal Edvard Kardelj že leta 1960. Tedaj je opozoril. cTa prihodnost socializma ni samo vprašanje reševanja nasprotij med svetom kapitalizma in socializ-ma, temveč je — in bo vse bolj — stvar notranjega razvoja socializma. V gibanju neuvrščenih je videl eno bistvenih sestavin družbene preobraz-be človeštva. s tem pa tudi nadaljnje-ga razvoja sodalizma. To gibanje. je pisal. ni niti utopija niti nekaj tretjega med blokoma in tudi ne samo antiteza blokovskim konceptom. Politika ne-uvrščenosti ni samo najpomembnejši dejavnik mednarodne politike in sodelovanja. temveč tudi obljjća pro-gresivne. družbene. razrednej, j>ospo-darske. politićne in kulturne'preob-razbe sodobnega sveta, s tem pa tudi nadaljnrega razvoja sodatizma. Zato
ne more m ne sme biti nikogaršnja politična rezerva, tudi socializma in mednarodnega delavskega gibanja ne.
Ko je ustvaijal dela, ki so podobno kot »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, mejniki naše revolucije in sodalistične graditve, je bil že bolan. Lahko bi rekli. da je tedaj zgodovino že ustvaril in bi lahko mirno preživljal zadnja leta svojega življenja v naravL ki jo je tako ljubil. Toda to ne bi bil več Kardelj, ki mu je življenje pome-nilo boj in ustvaijanje. Če bi bil prenehal delati. bi to pomenilo, da se predaja smrti. Zato je hiastno ustvar-jal naprej, hodil je v planjne in med sprehodi narekoval v diktafon vse tisto. kar je imel še povedati za preteklost. sedanjost in prihodnost. Tako sta tudi nastali dve temeljni deli: »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« in »Svobodno združeno delo«.
Kaj nam je želel povedati s »Smer-mi našega razvoja«? Predvsem nam je hotel dati smernice in temelje nadalj-njega razvoja in razcveta naše družbe-ne skupnosti. Jasno nam je povedal, da razvoj sisteir 1 ni uresničevanje nekega ideala, temveč je to zgodovin-ski pioces, ki bo dolgo trajal. Ne ležimo k temu, da bi zgradili idealno družbo. temveč usmerjamo razvoj sistema v smeri. ki bo razšiijala razsežnosti človekove svobode z ozke-ga področja splošne politike na vsa področja družbenega življenja in vse človeške odnose. To ni samo naš cilj, to je smisel socializma. Pomembnoje, da ta cilj uresničujemo in da sproti odstranjujemo ovire, ki se nam posta-vljajo na pot. To nikakor ni samo protisamoupravna in protisocialistič-na opozicija, ki niti ni posebno močna, to so predvsem tehnokratsko-etatisićra odpori v socialistični druž-beni strukturi.
Kardelj je v »Smereh« odvrgel dilemo: večstrankarski ali enopartijski sistem? Samoupravljanje zanikuje vsak monopol, tudi strankarski. To je hkrali tudi razmejitev med političnim in samoupravnim pluralizmom. Če hočemo še naprej graditi samoupra-vljanje. potem ne moremo in ne smemo priistati na kakršnokoli vlada-vino ozkega kroga ljudi. Politično posredništvo je klasični monopol družbene manjšine. Socializma ne more graditi nikakršen birokratski aparat. niti partija ne. ampak mora biti delo delavskega razreda in najšir-ših Ijudskih množic. Zveza komuni-stov lahko potrjuje svojo vodilno vlogo samo s tem. če usposablja delavski razred in množice za uresni-čitev takšnega zgodovinskega poslan-stva.
Zakaj je Kardelj v »Smereh« tako kritičen do različnih strankarskih sistemov? Prav gotovo ne zato, ker bi jim odrekal vsakršno pozitivno vlogo, temveč zato, ker se pri nas ponekod zelo počasi osvobajamo koncepta in prakse birokratske države. Od tod takšna ostrina v Kardeljevi kritiki politične reprezentativne demokradje v vseh oblikah.
Edvard Karceljje umrl 10. februar-ja 1979 ob 14.35 v Ijubljanskem kliničnem centru. Smrt je nastopila — kakor je sporočil zdravniški konzilij — po 20 urah kome. ki je bila zadnja faza hude petletne bolezni. Zdravniki in sodobna medicina so storili vse. da bi mu podaljšali življenje. toda čez meje nemogočega niso mogli. Tako je pienehal misliti ćlovek. ki nas je oplajal z dragocenimi spoznanji in napolki. Veiiko tega. kar smo ustvari-li, smo dosegli z rjcgovim ustvarjal-nim delom. zahvaljujoč njegovi vztraj-nosti v revolucionarnem boju, delu in iskanju. Ali smo dorasli temu. kar je Kardelj pomenil za našo stvar?
Ko sta se Sergej Kraigher in France Popit malo pred smrtjo poslavljala od njega. sta mu zaželela. da bi kmalu ozdravel. Kardelj se je samo nasmeh-nil in zamahnil z roko. kakor bi hotel reči:
»Nikar me ne tolažita. saj vem. kako je z mano ...«
Takoje preminil človek, ki je bil že z devetnajstimi leti na čelu SKOJ v Sloveniji. pogosto preganjan. zapiran in mučen. pisec marksističnih študij. neutrudm partijski publicist. eden izmed ustanoviteljev KPS in OF. član prvega in vseh poznejših politbirojev KPJ in ZKJ s tovarišem Titom na čelu. partizan, član vrhovnega štaba NOV in POS, urednik »Borbe« v užiški republiki. ilegalec v Zagrebu. eden izmed k!jučnih akteijev AVNOJ in avnojskih sklepov, podpredsednik Nacionalnega komiteja narodneosvo-boditve in vseh vlad, v katerih je bil Tito predsednik, minister za zunanje zadeve in diplomat. soustvaijalec naših ustav, predsednik zvezne skup-ščine Jugoslavije, član najvišjih partij-skih in dražvnih teles do smrti, časlni ifi redni član naših akademij znanosti. univerzitetni profesor. partizanski ge-neral, narodni heroj in dvakratni junak socialističnega dela.
Tako nekako se je glasila ena izmed številnih biografij. objavljenih v naših ćasnikih ob Kardeljevi smrti. kratka. a polna pomembnih podatkov o nadar-jenem graditelju. ki je polagal temelje zgradbe, sezidane na načelih sociali-stičnega samoupravljanja.
FRANC ŠETINC (Iz knjige »Misel in delo Edvarda Kardelja«)
4. stran ★ fiaS C3S
VSREDIŠČU POZORNOSTI
Titovo Velenje ir
10. junij 1982
Sanitarna inšpekcija
Več čistoče v trgovskih lokalih
Občinska skupnost za cene Velenje
Do konca leta cen ne bodo povišali
Že drugo leto usklajuje cene na podlagi samoupravnih odioči-tev v občini v Velenje Skupnost za cene. Odgovorna je predvsem za cene s komunalno stanovanj-skega področja. storitev in obrt-nih dejavnosti, gostinstva in nekaterih izdeikov. To pa so področja, ki so posebej občutlji-va. saj močno vplivajo na stanard občanov.
O delu skupnosti za cene smo se pogovarjaii s predsednico Eriko Veršec in tajnikom te skupnosti Romanom Ledinekom.
»Zaradi zaostrenih pogojev posiovanja in neusklajene dolgo-ročne politike na področju cen, so bile naše samoupravne odloči-tve na eni strani omejene. saj bi morali poraste cen uskiaditi z resolucijskimi porasti. čeprav so druga področja in panoge. začr-tane poraste prekoračiie.« je povedala Erika Veršec. »Za kraj-ša obdobja pa so bile celo zamrz-nitve cen in takrat ta sistem vsebinsko seveda ni zaživel. Po drugi strani pa so se pristojnosti skupnosti tako povečale. da je že obstajala nevarnost. da postane-mo nov birokratski vse odločujo-či aparat.« Vsaka tudi najmanjša in povsem opravičljiva podraži-tev mora namreč dobiti soglasje skupnosti. Takšna absolutna kontrola nad cenami pomeni po mnenju predsednice in tajnika skupnosti nezaupnico samou-pravnim odločitvam. seveda pa ob tem ugotavljajo tudi. da
skupnost ne more oceniti opravi-čenosti vsakega zahtevka. Kot primer naj navedemo ceno solate v gostinskih lokalih. ki je lahko v sezoni zelo nizka, izven sezone pa zelo visoka in jo je nujno potrebno prilagajati ceni na trgu.
Največ težav je imela skupnost za cene občine Velenje z usklaje-vanjem zahtevkov. Vlagatelji skoraj praviloma zahtevajo višje cene kot so bile dogovorjene. Pri tem je odigrala f>omembno vlogo strokovna služba skupnosti. ki je vse zahtevke že pred obravnavo na sejah skupnosti uskladiia s prejetimi programi.
Največji delež povišanja cen. ki jih ima v pristojnosti občinska skupnost za cene. odpade na komunalno stanovanjsko po-dročje. Tu se srečujejo z zelo velikimi težavami. ker te poraste omejujejo zaradi njihovega veli-kega vpliva na življenjski stan-dard občanov. S tem pa ostaja odprto vprašanje sredstev za razšiijeno reprodukcijo in amor-tizacijo. Zaradi izredno majhne možnosti porasta cen. namreč teh stroškov pri povišanju ne morejo v celoti upoštevati. Tako pri letošnjem dvigu cen niso upoštevali z zakonom povLšane amortizacije. Ta naj bi se sedaj pokrila iz sredstev za razširjeno reprodukcijo.
S težavami se srečujejo tudi pri potrjevanju cen gostincem. saj so porasti tudi na tem področju omejeni, kljub temu. da se na-
V	preteklem in letošnjem letu je sanitarna inšpekcija skupščine občine Velenje opravila vrsto pregledov v vzgojno varstvenih zavodih ter trgovskih lokalih.
»V trgovskih lokalih smo ugotovili«, je povedala sani-tarna inšpektorica Romana Jedonicki,« da je marsikje pohištvena oprema dotrajana ter da blago zaradi pomanjka-nja prostora ali premajhne skrbi zaposlenih delavcev pogosto ni postavljeno tako, da bi omogočalo neovirano hojo zaposlenega osebja in kupcev po prodajalni.« Žal to niso edine pomanjkljivosti. Zaradi utesnjenosti pomož-nih prostorov ponekod ni dovolj možnosti za vzdrževa-nje snage. Prav pomanjkljiva higiena prostorov in opreme pa je največja pomanjkijivost trgovskih lokalov. Problema-tična so tudi priročna skladi-šča. ki ne ustrezajo obsegu prometa in velikosti prodajal-ne ter sestavi in količini blaga (trgovine v Gorenju. na Ko-novem. v Škalah in Šentilju).
V	januarju in februarju so za osebe zaposlene v proiz-vodnji in prometu z živili
pripravili tečaje. na katerihso si ti delavci pridobili osnovno znanje o higieni živil i osebni higieni. tako da inšpektoiji
fnm
Romana Jedonicki
upajo (seveda pa je takšria tudiželj kupcev), da se bo to področje deia v prihodnje še izboljšalo.
Ob {»manjkljivi higieni opreme in prostorov so imeli iašpektorji največ pripomb na neprebeljene stene. nevar-no odrgnjene lesene dele. smetna tla. z.aprašene police
in razmetano blago. Velik problem je skladiščenje kru-ha. saj zanj ni posebnih prostorov in ustreznih polic in zalo je najpogosteje spra-vljen kar v zabojih na tleh. Inšpektotji stalno opozarjajo na neustreznost takšnega skladiščenja očitno pa bo potrebno sprejeti tudi določe-ne ukrepe.
V	preleklem letu so opravi-li še kontrola higienske ne-opiorečnosti živil in iz prome-ta izločili okoli 200 kosov živil.
V	vzgojno varstvenih zavo-dih pa inšpekforji največjo skrb namenjajo delovanju kuhinj. še posebno po nepri-jetnih izkušnjah v drugih krajih naše republike. ko so se malčki zaradi pomanjklji-ve higiene s prehrano resno okužili. Inšpektorica Romana Jedonicki je dejala za sedaj. da ni bilo večjih pomanjklji-vosti in da je skrb za pravilno prehrano otrok zadovoljiva. Izdali so le nekatere ureditve-ne odločbe za beljenje prosto-rov. pleskanje lesenih delov ler obnovo poškodovanih talnih in stenskih oblog in izločitev okrušene posode.
dinci osnovne šole bratov Leto-nje, pionirska organizacija in tabormki Hudega potoka. Izletov in piknikov se je udeležilo I88 otrok. od tega 125 predšolskih. V delovni program so prizadevni člani društva prijateljev mladine zapisali še plavanje, vendar zara-di slabega vremena te naloge niso mogii uresničiti.
Med občasne dejavnosti sodijo smučanje. in sankanje za pred-šolske otroke. maškarada. v kate-ri je lansko leto sodelovalo I'30 otrok. »Pomembna naloga društ-va je tudi sprejem cicibanov v pionirje. Ob tej priložnosti jih društvo obdari. Precej pozornosti smo v preteklem letu namenili počitniškemu delu in enodnevn'e-mu taborjenju. Počitniško delo vodita dve animatorki. ki sta tudi strokovno usposobljeni. Enodne-vno taborjenje pa smo pripravili pri starem gradu s taborniki Hudega potoka. Lansko leto je tako taborilo okrog 20 otrok. Ob novem letu pripravimo za vse otroke od 3 leta starosti dalje
kulturni program in jih pogosti-mo.« je dejala Vesna Žeijav.
Večeri pletenja, ki so iz leta v leto bolje obiskani, so najuspeš-nejši med organiziranimi dejav-nostmi za starše. Na koncu tečaja pletilje pripravijo razslavo svojih izdelkov.
Težava. ki jim niso marljivi člani društva prijateljev mlađine kos že nekaj let so primerni prostori za še bogatejše razvija-nje dejavnosti. namenjene naj-mlajšim krajanom.
In katere naloge so zapisali v letošnji delovni program? Redne in občasne aktivnosti bodo tudi v tem letu sestavljale večino delo-vnega načrta. Posebna skrb bo namenjena pridobivanju novih članov in iskanju primernih pro-storov za delo društva. Upajo. da se bodo v vsa njegova prizadevanja za srečno in zdravo otroštvo naših najmlajših kraja-nov množično vključevali vsi krajani Šmartnega ob Paki in tako pripomogli k še uspešnejše-mu delu tega društva.
bavne cene proizvodov stalno dvigajo. Ob tem ugotavljajo. da so cene gostinskih uslug v velenj-ski občini med najnižjimi v celjski regiji.
Zaradi številnih težav. s kateri-mi so se v preteklosti srečevali. se tudi velenjska skupnost za cene vključuje v prizadevanja sloven-skega izvršnega sveta. da bi področje cen temeljno sistemsko uredili. Storiti pa bo seveda potrebno tudi vse. da se bo dogovoijena politika tudi izvaja-la. Zmanjšal naj bi se obseg neposredne kontrole cen. ohra-njali pa naj bi jo v mejah. ki bodo krepile ekonomske zakonitosti. To torej pomeni. da bi tam. kjer je ponudba dovolj velika, cene uravnavala konkurenca. tržne zakonitosti itd.
»Naša skupnost je v okviru zakonskih možnosti že sedaj pokušala usmeijati cene po ome-njenih načelih.« poudaija Erika Veršec. »V prvem letu smo največ preveijali posamezne zah-tevke in jih usklajevali z global-nimi usmeritvami. V Ietošnjem letu pa smo najprej določili podrobnejše usmeritve po dejav-nostih. ponekod tudi po vrstah izdelkov. jih uskladili z republi-škimi usmeritvami ter usmeritva-mi na drugih področjih razvoja v občini in jih potrdili na izvršnem svetu. Tak program nam je omogočil usklajeno in liitro raz-reševanje vlog. vendar v resolu-cijsko določenih višin. Program namreč omogoča porast pri posa-meznem izdelku. če skupina ali dejavnost v celoti ostane v začrta-nih okvirih. Podana je bila torej možnost. da se posamezni veliki zaostanki v cenah popravijo .. .«
Pri usklajevanju cen v občini pa je skupnost za cene lmela mnogo premafo sodelovanja s sindikati in potrošniškimi sveti, ki dobro poznajo področje oseb-ne porabe. Ti so bili bolj opazo-valci kot usmerjevalci politike cen.
Seveda je uspešnost njihovega dela v tem. koliko so uspeli s svojo politiko spodbuditi uspeš-no poslovanje in držati cene istočasno v okviru resolucijskih usmeritev. Kaj menita o tem Erika Veršec in Roman Ledinek?
»Porasti cen z našega področja so še vedno na zgornji meji začrtani z resolucijo Prav taiko occnjujemo. da protzvajalci zara-di naše politike cen. ne bodo imeli izgub. Seveda pa težko ocenjujemo ali so cene spodbud-ne ali vsaj sprejemljive ob izred-no vtsokih porastih cen v celotni državi.
Porasti cen so biii najmočnejši v prvi polovici leta. ko so se dvignile cene na komunalno sta-novanjskem področju in v začet-ku drugega polletja. ko se bodo dvignile cene obrtnim in gostin-skim storitvam. Po tem pa do konca letošnjega leta ne bo večjih pomembnejših podražitev. ki jih odobrava obćinska skup-nost za cene.« sta povedala.
Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki
Nimajo delovnih prostorov
Prednostna naloga društev prijateljev mladine je skrb za srečno in zdravo otroštvo naših otrok. Zatopokriva dejavnost teh društev vsa tista področja življe-nja in dela v krajevni skupnosti. kjer se oblikujejo interesi in zagotavljajo pogoji za vsestranski razvoj predšolskih in šolskih otrok.
Šmarško društvo prijateljev mladine ima že dolgoletno tradi-cijo. saj je najstarejše tovrstno društvo v na.ši občini. Upraviče-no lahko zanj trdimo. da dokaj dobro opravlja svojo dolžnost. Njegova prizadevanja so name-njena predvsem otrokom. ki niso zajeti v vzgojnovarstveni zavod.« Delovni program društva prijate-ljev mladine Šmartno ob Paki smo sprejeli že ob koncu prete-klega leta. Vanj smo zapisaii
dejavnosti za otroke. redne in občasne. za starše, organizacijske naloge in ostale dejavnosti društ-va.« nam je povedaia predsedni-ca društva Vesna Žerjav.
Tekmovanje za športno zna-čko sodi med najmnožičnejše redne dejavnosti. Žal to tekmo-vanje vkijučuje le otroke vzgoj-novarstvenega zavoda. Kupili smo nekaj parov smuči. kotalk. smučarskih čevljev rokavic, in ostale pripomočke. Težave pa nastopijo že pri hranjenju in varovanju vseh pripomočkov. saj nimajo primernih prostorov. Streho nad glavo jim že nekaj let nudi osnovna šola. Vrli člani tega šmarškega društva so v prete-klem letu organizirali šolo smu-čanja. kolesarjenja. kotalkanja ter pripravili trim kolesarjenje. Pri izvedbi izletov v naravo in
koslanjevem pikniku jim prisko-čijo na pomoč največkrat mla-
\ Zeijav
Ocena delovanja delegatskega sistema v občini Velenje
Delegat - ustvarjalni, povezovalni člen med bazo in skupščino
DELOVANJE SKUPŠCINSKIH TELES
Pri skupščini občine je oblikovanih tudi več komisij. ki pa doslej niso bile dovolj vključene v pripravo posameznihgradiv in odločitev. s katerimi bi delegati morali biti seznanjeni, niti ni bilo delo teh teles povezano z delom zborov občinske skupščine. Nekatere komisije so delovale s skupščinskimi pooblastili. kot komisija za volitve in imenovanja, komisija za pregled samo-upravnih splošnih aktov. svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter komisija za družbeno nadzorstvo, ki pa svojih po-oblastil nisoverirtralevzborihobčinskeskupščine.Ta ugotovitev velja še posebej za komisijo za volitve in imenovanja, ki je odgovorna za predlaganje predstavnikov aružbenopolitične skupnosti v delavske svete organizacij združenega dela poseb-nega družbenega pomena. razpisne komisije organizacij zdru-ženega dela in discipliaske komisije.
Ugotovitev. da predstavniki družbenopolitične skupnosti v delavskih svetih posameznih organizacij združenega dela in v discipliaskih komisijah nimajo praktično nobenega organa. kjer bi lahko oblikovali in verificirali stališča in usmeritve. ki jih morajo prenašati v te organe. terja takojšnjo spremembo prakse. Predstavniki družbenopolitične skupnosti v razpisnih komisijah se že povezujejo s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL.
Vse komisije bo treba spodbuditi tudi v večji samoiniciati-vnosti pri delu. sicer pa bo treba ustvariti tesnejšo vez med komisijami in predsedstvom občinske skupščine. Izvršni svet in drugi organi. ki pripravljajo gradivo za seje zborov občinske skupščine. pa bi morali poslej tesneje sodelovati s komisijami in jih spodbujati za še aktivnejše delo.
SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNO-
STI	•	,
Skupščine samoupravnih mteresruh skupnostt so v zadnjem mandatnem obdobju premagale nekatere začetne težave. kot npr. prepočasno pošiljanje gradiva. medsebojno usklajevanje sklicov sej skupščin. medsebojno usklajevanje programov. do-sežen pa je bil tudi napredek pri sprejemanju dogovorov itd. V zadostni meri pa skupščine samoupravnih interesnihskupnosti še
niso uveljavijene kot osnovne oblike dogovarjanja in sporazu-mevanja o lemeljnih vprašanjih človekovega življenja in dela v družbenopolitični skupnosti. Tudi večinsko odločanje na komaj sklepčnih sejah skupščin je poslednica nedoslednega uvelja-vljanja le osnovne naloge skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
Posebej kaže poudariti, da so skušali posamezniki na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti razjasnjevati povsem slrokovnedilemeinodnose med izvajalci instrokovnimi službami. Niso pa se skupščine samoupravnih interesnih sku-pnosti v zadostni meri uveljavile kot mesto za usklajevanje poireb in interesov delovmh ljudi in občanov in kot mesto za preveijanje uresnieevanja samoupravno dogovorjenih in spre-jetih programov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnoslth.
Iz ankeie o uveljavljanju delegatskega sistema. ki je bila opravljena \ pripravah na III. kongres samoupravljalcev Jugo-siavije v občint Velenje leta 1981, izhaja. da so delegate na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti najbolj motili stalni in ponavijajoči se prepiri med člani izvršnih odborov, predsta-vniki strokovnih služb skupščin samoupravnih interesnih sku-pnosii in predstavniki izvajalcev. To je bil sicer dokaj splošen pojav. ki pa je v dokajšnji meri oviral dejansko dogovarjanje in sporazumevaiije v samoupravnih interesnih skupnostih.
Izvršni odbon skupščin samoupravnih interesnih skupnosti so odigrali pomembno vlogo v pripravah sej skupščin in pri operativnem razreševanju posameznih vprašanj. Vendar pa so le-ti s poskusi razreševanja najpomembnejših vprašanj nehote postajaii zaviralni dejavnik uveljavljanja delegatskih skupščin. In ker so na sejah izvršnih odborov skoraj redno sodelovali poslovindni organi izvajalskih organizacij združenega dela, po-sebej velja ta ugolovitev za skup.ščine samoupravnih interesnih skupnosii materialne proizvodnje, so postajali izvršni odbori vse bolj organi izvajalcev in organi predhodnega odločanja. skup-ščine samoupravnih mleresnih skupnosti pa so se tako spremi-njale v organe formalnega potrjevanja že sprejetih odločitev.
Z rtamenom. da bi izboljšali- sestavo delegacij krajevnih
skupnosti. je bilo v zbore porabnikov samoupravnih interesnih skupnosti. izvoljenih v krajevnih skupnosti precej izvajalcev (učiteljev. vzgojiteljev. zdravnikov. komunalnih delavcev, gradbincev). Ker pa družbenopolitične organizacije znotraj de-legatskega sistcma niso bile dovolj aktivne. se je dogajalo. da so bili delegati porabnikov izp>ostavljeni še dodatnemu »pritisku« izvajalcev. Takšna praksa je v precejšnji meri vplivala na to. da so prevladovali v »dogovarjanju« na sejah skupščin samoupra-vnih interesnih skupnosti izvajalski interesi.
Delegatska baza za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialnih dejavnosti so bili doslej v gla-vnem delavski sveti in sveti krajevnih skupnosti. Ker je bilo ugotovijeno. da se samoupravni organi v združenem delu in krajevnih skupnostih pred sejami skupščin samoupravnih inte-resnih skupnosti materialne proizvodnje v glavnem niso sestajali in da deiegati niso bili deiežni zadostne pomoči družbenopoli-tičnih organizacij (podobno kot delegati za skupščine samo-upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti). je mogoče kaj hitro iigotoviti temeljni vzrok.dasenačelosvobodnemenjave dela in družbenega dogovarjanja na tem področju uveljavija vse prepočasi.
Pomanjkanje delegaLske pobude ter premajhno samoinici-ativnost delegacij indelegatov so marsikje skušali nadomestiti s svojstveno aktivnostjo dobršnega dela strokovnih služb samo-upravnih interesnih skupnosti. katerih predstavniki so na sejah. skupščin samoupravnih interesnih skupnosti nastopali kot sa-mostojni predlagatelji raznihodločitev ininteresov. ki pajihpred tem niso uskladili niti z izvajalci niti z uporabniki. Aktivnost delavcev v strokovnih službah pa je bila istočasno premalo usmerjena v sodelovanje z delegacijami v združenem delu in krajevnih skupnostih. kjer bi morali dobiti pobude z.a pripravo gradiva in odločitev. delegacijam pa nuditi pomoč pri organi-ziranju dela delegacij.
V zadnjem letu drugega delegatskega mandatnega obdobja so bilisicervdobršnimeriodpravljeneomenjeneslabosti. vendar stanje še zmeraj ni zadovoljivo.
(Nadaljevanje sledi)
1G. junij 1982 * Titovo Velenje	KULTURA	_naš čas » stran 5

Čeprav jih je malo so v kraju zelo prizadevni
100 let podružnične šole v Zavodnjah
V nedeljo bo nadvse slovesno
Za šolo v Zavodnjah prav gotovo lahko še vedno trdi-mo. da je kulturno središče kraja. Stoji sredi vasi, zgleda čisto nova. saj so jo pred leti obnovili. obkrožena pa je z visokimi lesnimi plastikami. ki so nastajale v dneh Male Napotnikove kolonije. ki jo že nekaj let organizirajo na šoli. Le redkim pa je gotovo bilo znano. da ta učilna stoji v Zavodnjah že sto let. Ta pomemben jubilej bodo v kraju proslavili čez tri dni. Cim lepše, kot se za toliko let staro učilno zidano tudi spo-dobi.
■ Ko smo te dni prišli zjutraj v Zavodnje, so biti učenci že pri pouku. Letos jih ni veliko. Sa'mo štirinajst. nam je pove-dala učiteljica Vera Svetino-va. Lani niso imeli vpisa. letos pa imajo v enem oddel-ku učence drugega inčetrtega razreda. Torej kombiniran pouk. Čeprav učencev ni niti za en dober razred. se zelo
pozna njihova dejavnost v kraju. Tesno sodelujejo s tamkajšnjim kulturnim društ-vom. z društvom prijateljev mladine. na šoli imajo orga-niziran podmladek rdečega križa. tudi pionirska organi-zacija dobro dela. Učenci pod vodstvom njihove tovarišice sodelujejo skorajda na vseh proslavah in drugih priredi-tvah v kraju. najmanj dvakrat na leto organizirajo zbiranje odpadnega materiala. Zelo sc veselijo vsako leto mladih. ki hodijo po poleh Štirinajste divizije. Tudi njim ob postan-ku v Zavodnjah pripravijo vedno zelo prisrčen kulturni program.
»Resnično, otroci so pri-dni. delavni, čeprav jih je malo,« jihje pohvalila njiho-va učiteljica Vera Svetinova. Tudi v nedeljo se bodo pred-stavili vsem. ki bodo prišli v Zavodnje na proslavo 100-letnice šole. Zelo veseli bodo. če bodo med udeleženci pro-
slave tudi učitelji, in učitelji-ce, ki so pred leti poučevali na šoli in delavci, ki so opra-vljali druga potrebna dela na šoli. Prepričani pa so. da bo prišlo tudi veliko nekdanjih učencev,
Proslavo bodo začeli ob 11. uri. Skupaj s kulturnim društ-vom bodo predstavili kultur-ni utrip kraja. V programu bodo sodelovali tudi člani Šaleške folklorne skupine Koledar, delavci Kulturnega centra Ivana Napotnika iz Titovega Velenja pa bodo odprli razstavo del tega umet-nika. ki je bil doma iz Zavo-denj. Tudi učenci in krajani bodo pripravili razstavo. Pri-kazali bodo lastno ustvarjal-nost. goste pa bodo povabili po proslavi tudi na ogled kurirske sobe in majhne gale-rije, ki so ju uredili u šoli. Da ne bi motili pouka, nisrtio več spraševali. Prepričani smo. da boste veliko več o tej šoli zvedeli v nedeljo na proslavi. Vabijo vas.
Prosvetno društvo Ljubno
60 let uspešnega dela
Na Ljubnem ob Savinji so pred dnevi proslavili 60-letnico delova-nja prosvetnega društva v tem kra-ju. Ob tej priložnosti so pripravili slovesnost, na kateri so ob pesmih ženskega in moškega pevskega zbora obudili spomine na delova-nje društva v minulih šestih desetletjih. Na koncu so šestnaj-stim pevcem in kulturnim delav-cem, ki v društvu vztrajajo £etrt stoletja in več, podelili bronasta priznanja OF. Posebnega prizna-nja sta bila deležna še Ivan Marovt in Franc Krolnik, ki sta zapela že v zboru Raduha, ustanovljenem leta 1922.
Začetki organiziranega kultur-nega delovanja na Ljubnem segajo torej v leto 1922. Na takratni šoli je nastopil službovanje mlad u£i-telj Milko Rainer, ki je mlade fan-te kaj hitro navdušil za zborovsko petje. V lepem majskem ve£eru so se možje in fantje zbrali na trgu. Prišli so iz vseh strani, privedla pa jih je skupna ljubezen do sloven-ske pesmi. Pevski zbor so kmalu tudi uradno ustanovili, poimeno-vali pa so ga Raduha. Kraljevska vlada jim je potrdila društvena pravila, ki so ohranjena še danes, izdelali pa so tudi spominsko zna-čko in jo prav tako s ponosom hranijo.
Zbor je uspešno deloval vse do leta 1937, ko je Milko Rainer zapustil Ljubno. Leto dni kasneje je njegovo poslanstvo nadaljevala učiteljica Marija Kolar, ki je zbor močno pomladila, lepa pesem pa zaradi tega ni zamrla. Začasno jo je utišala le okupacija. V marcu 1941 so pevci stopili v vrste stare jugoslovanske vojske. Po njenem polomu so se po dobrih 14 dneh pričeli vra£ati in v teh dneh tudi pesmi ni manjkalo. Toda 12. apri-la so Nemci zasedli Ljudno in zamrlo je vse, kar je bilo slo-venskega.
Vojna vihra je divjala, gozdovi so oživeli, partizani udarili. Na-
rodna in borbena pesem je borcem vlivala moči in poguma. Ko so partizani avgusta leta 1944 Ljubno osvobodili je zborovodja Cene Malovrh iz Trbovelj zbral domače fante in partizane in zborovsko petje je znova oživelo, seveda le do sovražnikovega nasprotnega vdora v Gornjo Savinjsko dolino. Vojna je Ljubnemu vzela mnogo življenj, tudi pevcev. Učiteljica Tončka Metelkova ni imela lahkega dela, ko se je totila ustanavljanja novega zbora po vojni. Z veliko volje je uspela in pesem je krepila vero v lepše dni.
Zbor je kasneje vodila Marija Merzelova, Ante Tevž pa je ustanovil še ženski pevski zbor. Po nekaj letih je pričelo njuno delova-
nje usihati in nastal- je mešani zbor, kasneje pa sta moški zbor vodili še Fanika Jagrova in Lenka Kraljeva. Pred petimi leti je zborovsko petje na Ljubnem dobi-lo nov zagon. Jože Orešnik je prevzel moške, Lenka Kralj pa je ustanovila ženski zbor in oba da-nes več kot uspešno vadita in nastopata. Delo prosvetnega društva pa ni omejeno zgolj na petje. Uspešno namreč delujeta tu-di dramska in recitatorska sekcija, pa tudi z naraščajem na Ljubnem nimajo skrbi. Na osnovni šoli namreč že nekaj let pridno deluje šolsko prosvetno društvo, ki s krajevnim društvom lepo sodeluje in mu zagotavlja mlade moči.
J. P.
V Titovem Velenju, v domu kulture, je bil pretekli petek-jubilejni koncert mešanega pevskega zbora gimnazije Theodor Heuss iz partnerske-ga mesta Esslingen pod vod-stvom Klausa WoIfa in dekli-škega pevskega zbora velenj-ske gimnazije, ki ga vodi Danica Pirečnik. S tem skup-nim koncertom sta oba zbora in s tem hkrati gimnaziji obeh mest proslavila 10-letnico do-sedanjega plodnega sodelova-nja. V tem času so vznikla mnoga znanstva in prijatelj-stva med šolama, dijaki in družinami v Esslingenu in Titovem Velenju, Skupaj s predstavniki šole in zborom je prišel tudi esslinški nadžupan, ki je s prisotnostjo na jubilej-nem srečanju izrazil pomen dosedanjih partnerskih stikov.
»Pet srečanj v Esslingenu in pet v Titovem Velenju je
obrodilo bogate sadove. Naša zbora druži zavzeto zasledo-vanje umetniški ciljev in nič manj prizadevanje, da se mla-di med sabo spoznajo, izme-njujejo misli, sklepajo nova prijateljstva. Tako gradijo mostove sožitju in prispevajo k miru na svetu.« Te besede je izrekel na začetku koncerta ravnatelj velenjske gimnazije Bojan Glavač, pred tem pa so mladi pevci obeh gimnazij
skupaj zapeli Zdravljico. Ob tem za obe gimnaziji po-membnem dogodku je sprego-voril tudi ravnatelj gimnazije Theodor Heuss, ki je izrekel željo, da bi se ta koristna izmenjava nadaljevala tudi v prihodnje, in da bi se čez deset let znova srečali na takšnem koncertu.« Če bo gospodarski položaj pri vas ali pri nas v prihodnje še težji, bo to osno- |
va, da bomo še tesneje sodelo-vali,« je dejal Oba govornika sta se tudi zahvalila vsem, ki so pripomogli k dosedanjemu zelo tesnemu sodelovanju.
Kratek nagovor ob tem juhi-lejnem dogodku sta imela tudi Peter Krapež in Emil Hartner (dosedanji in novi predseđnik občinske kulturne skupnosti), ki sta predstavnikom gostujo-če gimnazije izročila posebno priznanje Kulturne skupnosti Velenje za dosedanje zelo uspešno sodelovanje. K temu naj dodamo, da je tudi občin-ska kulturna skupnost doslej prizadevno sodelovala pri po-glabljanju prijateljskih stikov med obema mestoma oziroma gimnazijami, kulturno izme-njavo med obema mestoma pa je v svoj program financiranja vključila tudi Kulturna skup-nost Slovenije.
Nekaj pesmi sta zbora zapela skupaj.
ZKOVelenje— literarni odbor
Izdali že drugo številko Hotenj
Nekako pred štirimi leti so pesniki in pisatelji šaleške doline pri Zvezi kulturnih organizacij občine. Velenje ustanovili literarni odbor. V njem dela ali piše 19 literar-nih ustvarjalcev.
Pred približno dvema me-secema so ti naši literati izdali drugo številko literarne revije Hotenja. »Ime revije dovolj zgovorno pove. da hočemo nekaj doseči, strmimo za lepšimi in boljšimi kulturnimi snovanji. V prvi številki te revije se je našim bralcem predstavilo pet piscev poezi-je. V zadnji številki je svoja dela objavilo sedem literar-nih ustvarjalcev. v njej pa je že moč prebrati tudi nekaj
Jezikovno razsodišče (74)
Jezik v reviji Sodobnost
)
Od prevajalca Toneta Poto-karia, ki že pol stoletja posredu-je med slovensko in hrvaško književnostjo, smo dobiii daljše pismo. Iz njega navajamo:
»Pred dobro uro mi je poštar prinesel marčno Sodobnost. Polistam po njej in začuden obstanem na strani 256. Tretji odstavek se tam začenja takole: »Cakam. Vidim, da je po sredi nekaj nenavadnega.« Ob tem nemarnem »po sredi«, ki se v srbohrvaščini seveda piše sku-paj, sem si rekel kakor že tolikokrat: Na Dolenjskem po sredi pride četrtek.
To je le drobec, a v reviji že dalj časa ugotavljam izjemno veliko naglavnih napak, kar zadeva slovenščino. Površno si oglejmo samo prve tri številke lanskega letnika. Navajam stra-
4 »z ničemer zadovoljna«; 46 »iz druge strani«; 162 »Na poti iz Kotora na Cetinje«, vendar 163 »iz Cetinja«: 166 (vrnil se je) »iz ilegalnega sestanka«; 182 »V slovesu očeta je prvič obču-tila svet zunaj nje« — zakaj ne »v očetovem slovesu«. in prav je seveda »zunaj sebe«; 185 »ki je iz železniške postaje pešačil«; 320 »kičuditamlade Američane«: 322 »Naj mar mladi rodovi ne vedo o dvesto tisočih ljudeh«: 322 še: Atlantska lista« namesto listina. In takega blaga je v reviji kolikor hočete.«
Res bi bil naš zagrebški rojak lahko naštel še dosti podobnih napak in slabosti. Hrvatizem »po sredi« bi bil recimo našel še v prevodu članka o Cankarju v lanski 10. številki: »tu ni po .sredi samo kulturno dejstvo«. Prav tam bi bil večkrat našel
tudi neslovensko rabo prihod-njika za preteklost, npr.: »Can-kar je marksist. ki se bo razkril kot ostroumnejši«. in podobno še večkrat.
Navedene in nenavedene jezikovne pomanjkljivosti kaže-jo. da pri reviji. ki ima sicer podpisanega lektorja. skrb za jezikovno podobo besedil ni organizirana tako, kakor bi se spodobilo reviji z dolgoletnim izročilom. Težko je verjeti, da se to ne bi dalo popraviti.
Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno. kako Slovenci govori-mo in pišemo. naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v jav-nosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. 61000 Ljublja-na. Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
proze. V občini Velenje ima-mo zdaleč največ pesnikov, pisateljev amaterjev in sploh kulturnih ustvarjalcev v repu-bliki. V prvi številki so naši pesniki objavili svoje prispev-ke na 35 straneh, druga številka Hotenj pa je že
Boris Kumer
mnogo zajetnejša. saj obsega 60 strani.« je povedal pred-sednik Iiterarnega odbora Boris Kumer.
Seveda je prispevkov še mnogo več kot jih objavijo. Vendar vsi niso »za na list« in objavo. Vse prispele prispev-ke ocenjuje posebna žirija oziroma uredniški odbor. li-kovna oprema je v rokah amaterskih slikarjev občine. Kljub zelo varčnemu obnaša-nju so morali člani literarne-ga odbora pri zvezi kulturnih organizacij za natis prve šte-vilke revije odšteti stari mili-jon in 500 tisočakov, druga pa jih je veljala dva stara milijona in 300 tisoč dinarjev. Obe številki je ocenjeval France Forstnerič. kulturni kritik in esejist v Delovih
književnih listih ter ju ocenil zelo dobro. Kot pravijo, je za-nje velik uspeh že to, da prodrejo s svojimi pesmimi izven občinskih meja. Če pride v roke takšna občinska revija do znanih kulturnih kritikov, je uspeh še toliko večji. Obe reviji Hotenja sta izšli v nakladi 500 izvodov. Prva številka je v celoti pošla. V knjigarni, kjer lahko to revijo dobimo, pa je na voljo le še nekaj izvodov druge. Da dela naših literarnih ustvar-jalcev niso poprečna, ampak da so dosegja visoko raven, dokazujejo objave v nekate-rih siovenskih literarnih re.vi-jah, kot so Mentor, Samora-stniška beseda, Mlada pota, Katedra, Odsevanja. Vsako leto se eden od pesnikov, pisateljev naše občine udeleži republiškega srečanja litera-tov in literarne kolonije v Gradišču v Slovenskih Gori-cah. Takšno srečanje, vendar samo za kulturne ustvarjalce naše občine, so pripravili člani literarnega odbora v aprilu.
»V svoj delovni program smo člani literarnega odbora zapisali tudi literarne večere. Vsako leto naj bi pripravili vsaj kakšnega ne le v Titovem Velenju, ampak tudi v Šošta-nju in Šmartnem ob Paki. Tak literarni večer načrtuje-mo v jeseni. Marljivo pa se v tem času pripravljamo na izid tretje številke naše literarne revije Hotenja. ki naj bi izšla v mesecu oktobru. Našim bralcem se bomo predstavili vsaj dvakrat ali trikrat na leto. Seveda pa je naša dolgo-letna želja. da bi izdali Hote-nja vsako četrtletje,« je kon-čal pogovor predsednik lite-rarnega odbora Boris Kumer.
Jubilejni koncert
Plodno 10-letno sodelovanje
e. stran ★ nas cas	l\IAŠI KRAJIIN LJUDJE	Titovo Velen*e * lo.jumjmz
Mladinske delovne akcije
Brigadirji odšli v Slovenske gorice
HORTIKULTURA TITOVO VELENJE 82
Modna konfekcija Elkroj
Vrnimo mestu sloves urejenosti
Okrepljeno bratstvo s
Pobrateni občini Mozirje in Čajetina vse bolj dvigujeta raven medsebojnega sodelo-vanja. To je že zdavnaj prešlo izmenjavo delegacij ob naj-različnejših priložnostih. Po-bratilc so se posamezne kra-jevne skupnosti in osnovne šole. sodelovanje se krepi na športncm področju in pri izmenjavi brigadirjev za mla-dinskc delovne akcije. veliko prijateljskih vezi se je stkalo med prcbivalci obeh občin in šc bi lahko naštevali. Res je. da hitrejši razvoj stikov na najrazličnejših področjih ovi-ra velika razdalja med pobra-tcnima občinama. res pa je tudi. da ga ne morc prepreči-ti. Uspešni so bili namreč tudi napori za povezovanje gospo-darstva. Ned prvimi je n;i to pot stopila Modna konfekcija Elkroj. ki je navezala stikc z-organizacijo združenega dela Mladost iz Čajetine. Mladost bo za Elkroj izdelovala hlače iz njegovega proizvod-nega programa. Nov način proizvodnje scveda terja veli-ko mero prilagajanja in uspo-sabljanja. Prav zato sc je v minulih treh tednih v Elkroju mudiia skupina desetih dc-
lavk iz Mladosti. prihodnji teden pa pride v Mozirje še ena skupina. Nekaj bežnih vtisov o bivanju v Elkroju in v Gornji Savinjski dolini torej ne bo odveč.
ANKA ANTONIJEVIĆ: »Delo-vna mesta v Mladosti smo zame-* njale za učna v Elkroju, delale pa smo tudi na traku. Trudile smo se. da bi se kar najbolj seznanile s povsem drugačnimi delovnimi pogoji in s stroji na katerih bomo v bodoče delale. Videle in spo-znale smo povsem nekaj novega. koliko smo se naučile. bo poka-zala praksa. sicer pa je v Elkroju
Anka Antonijcvić
zares vse odlično. Cudovita je seveda tudi Gornja Savinjska dolina in njeni prebivalci. Sem se bom rada vrnila na obisk.«
VERA ŽUNIĆ: »Najprej mo-ram poudariti, da sem navduše-na nad vsem, kar sem videla in doživela v teh tednih. Ljudje so dobri. pokraj'ina čudovita in pre-pnčana sem, da bi se z lahkoto vživela v tukajšnji način življe-nja. Škoda je le, da nismo imele dovolj časa, da bi dolino in ljudi spoznale še bolj in navezale več prijateljskih stikov. Sem smo pri-šle. da bi se čimveč naučile. Tru-dimo se kolikor moremo. Upam. da bo to dovolj za normalen za-
četek proizvodnje v Čajetini, reči pa moram. da so norme zelo zah-tevne.«
NEVENKA STANIĆ: »V mo-zirski občini sem prvič in moram reči, da med našim Zlatiborom in Gornjo Savinjsko dolino ni pre-velike razlike. Dolino smo ob-iskale bolj na hitro, bile pa smo nad vserr navdušene. Prepričana sem. da e bom v te kraje še-vrnila. Povsod so nas lepo spreje-li, tudi z delavkami v Elkroju smo se dobro razumele. Naveza-le smo tudi nekaj prijateljskih stikov. za vse skupaj pa je bilo vendarle premalo časa. Sem smo prišle. da bi se čimveč naučile in upam. da nam je to uspelo.«
Vera Ž.unić
Nevenka Stanić
Leto 1982 je organizacija združenih narodov razglasila za leto varstva okolja. Naša občina se tem prizadevanjem pridružuje z izvedbo republi-ške hortikulturnc razstave, ki bo od 28. junija do 4. julija letos v prostorih osnovne šole Miha Pintar-Toledo.
V	času te razstave pa naj bi bilo razstavljeno tudi vse mesto in vsi kraji v občini. Akcija HORTIKULTU-RA—TITOVO VELENJE 82. ki sta jo sprožila Občiaska konferenca SZDL in Izvršni svet skupščine občine Vele-nje. naj bi zajela ureditev krajev v občini v času razsta-ve in tudi kasneje. Titovo Velenje naj bi znova postalo takšno kot so ga zgradili snovalci novega mesta in naj bi spet slovelo po urejenosti. zelenicah in cvetju.
V	ta namenje bil pri SZDL imenovan pripravljalni odbor in operativni štab. v katerem deluje 9 komisij s 40operativ-nimi skupinami. Naloge teh organov so usmerjene v ob-novo in izpopolnitev zelenic in nasadov. parkov. obnovo rekreacijskih in športnih igrišč. v sanacijo in urcditev mestnih in prirhestnih prede-lov. v skrb za očiščenje brež.ine jezer in rek. v ureditev spominsko-kul-turnih obeležij ter sploh v kulturnih obeležij ter sploh v humanc in kulturne odnose ter tudi boljšo turistično-gos-tinsko ponudbo. Vse to pa so dolgoročni cilji, ki jih ni mogoče doseči le z denarjem temveč z aktivnim sodelova-njem in prizadevanjem vseh delovnih ljudi in občanov, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Poleg teh nalog so si opera-tivne skupine naložile tudi širše naloge, kot so postavitev prometnih znakov, ureditev talnih obeležij na cestah in ulicah, postavitev reklamnih
Matjaž Avberšek
Minka Karič
S pesmijo in kolom so se v soboto zjutraj pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju poslavljali brigadirji brigad Karel Destovnik-Kajuh, ko so odhajali na mladinsko delovno akcijo Slovenske Gorice. Skupaj štirideset bri-gadirjev, preizkušenih na lo-kalnih pa tudi republiških in zveznih delovnih akcijah bo pod vodstvom komandanta brigade Sadifa Omerčiča me-sec dni skupno z brigadirji iz Sarajeva. Kranja in Tržiča, ki bodo delali v prvi izmeni te delovne akcije, gradilo vodo-vod, prepotreben za številne domačije v tem manj razvi-tem delu naše republike.
V brigadi. ki jo sestavljajo večinoma srednješolci je tudi 12 deklet in nekaj osmošol-cev. Ob odhodu so zatrjevali. da so dobro pripravljeni, da bodo pridno vihteli krampe in lopate ter dokazali, da so ena najboljših brigad. Prav gotovo bo razveseljivo. če bodo obljubo tudi držali.
Nekateri med njimi so pred odhodom takole pripo-vedovali:
Upam. da bom delo, ki mi ga bodo zaupali opravil dobro.«
MOJCA CENTRA: »Kon-čala sem drugi letnik gimna-zije. Doslej se še nisem udele-žila nobene od večjih delo-vnih akcij. Bila sem le na lokalnih akcijah. Zelo si že-lim spoznati življenje v briga-di, predvsem pa želim spo-znati veliko novih prijateljev, mladih sotovarištev iz vse Jugoslavije. Dela me ni strah, morda pa me bo malo mučilo domotožje, saj je mesec dni kar dolg.«
MINKA KARIČ: »Zapo-slena sem v TGO Gorenje, tozd Štedilniki. Iz našega
tozda se bo akcije udeležilo 6 brigadirjev. Dobili smo izred-ni dopust in upam, da ga bomo s pridom izrabili ter pomagali nerazvitim krajem. Bila sem že na štirih večjih delovnih akcijah zato mi brigadirsko življenje ni novo. Upam, da se bomo zadovolj-ni vračali domov, da se bomo izkazali ter prejeli najvišja priznanja za uspešno opra-vljeno delo.«
NOVALJA MIMINOVIČ: »Delam na rudniku, v jami Preloge. Bil sem že na večji brigadirskih akciji v doma-čem kraju. pa na številnih lokalnih akcijah tukaj v Tito-
vem Velenju. Aktivno sode-lujem v stalni brigadi sam-skih domov. ki je urejala vodovod na velenjski grad, delali pa smo tudi v krajevni skupnosti Škale in Ravne. posadili 88 dreves v spomin na tovariša Tita ob samskem domu itd. Dobro sem pripra-vljen za delo na akciji. upam pa. da je tako tudi z drugimi in da si bo brigada prav gotovo pridobila eno od pri-znanj.«
Ob koncu dodajmo le še to. da je pokrovitelj brigade Karel Destovnik-Kajuh na akciji v Slovenskih goricah Rudnik lignita Velenje.
MATJAŽ AVBERŠEK: je
najmlajši v brigadi Karel Destovnik-Kajuh. Dopolnil je šele enajst let.
»Obiskujem šolo v Paki. Letošnje šolsko leto sem zara-di odhoda v brigado že kon-čal. Bil sem odličen. V briga-do grcm z veseljem. čeprav še nikoli nisem bil tako dolgo odsoten z doma. Brigadirsko življenje se mi zdi zelo zani-mivo. prve vtise sem dobil lani. ko sem sodeloval na delovni akciji na Golteh.
Pred odhodom so brigadirji še zapeli in zaplesali
panojev in mest za javna obveščanja, označbo ulic, saniranje odlagališč komu-nalnih odpadkov. ureditev gradbišč in pokopališč. ureje-vanje zunanjih ureditev sta-novanjskih sosesk, okolice gradov v Titovem Velenju, Soštanju. Šeleku. Turnu itd.
Vse to zahteva od nas. da v kratkem časti do otvoritve razstave HORTIKULTURA TITOVO VELENJE 82, ustvarimo praznično razpolo-ženje v obeh mestih in nase-ljih, brez česar bi se razstava sama izrodila le v kratkotraj-no manifestacijo in ne bi -dosegla svojega namena. Ob-iskovalci razstave naj si ogle-dajo celotno naše okolje in ustvarijo svojo sliko o našem slovitem mestu.
Akcija za hortikulturno in komunalno ureditev mest in naselij sovpada tudi s tekmo-vanjem za najbolj prizadevni turistični kraj v Sloveniji, zato je tembolj važen pravo-časni in dolgoročni pristop k njej. Potekala naj bi _v tekmo-valnem vzdušju. Štab bo poskrbel, da bodo najbolj prizadevni posamezniki, or-ganizacije in skupnostt prejeli ustrezna priznanja in pohva-le. V javnih sredstvih infor-macij, v tedniku »Naš čas« in v »Radiu Titovo Velenje« bo štab seznanjal javnost o us-pešno opravljenih akcijah, prav tako pa bo tudi pokazal na »črne točke«, ki bi bile lahko odpravljene pa še ved-no kazijo naše okolje. Štab bo rade volje sprejemal vse predloge, mnenja in stališča, ki bi se nanašala na celotno akcijo ali na konkretne pro-bleme v zvezi z navedenimi nalogami.
Mojca Centa
Novalja Miminovič
Sedež štaba je na Izvršnem svetu Skupščine občine Vele-nje. Zadeve za štab označuje-mo z »Hortikultura« Titovo Velenje 82.
10. junij 1982
"k Titovo Velenje
PREDSTAVLJAMO VAM
nas cas * stran 7
8. b OŠ Gustava Šiliha Titovo Velenje
Od leve proti desni: Prva vrsta: Senad Čavševič, Robi Lešnik, Tanja Kotnik, Nataša Špegel, Biserka Hrast, Alenka Jeraj, Nataša Kališnik, Vojko Lešnik, Marko Unterlehter, Dušan Jezernik, Špela Krajšek; druga vrsta: Petra Dobrnik, Natalije Geršak, Katica Harmincar, Natalija Sovinek, Bernarda Kočevar, Metka Gril, Jožica Gril, Joži Kostric, Mitja Zorman, Andrej Cirar, Štefan Vucovnik, Majda Gavec; tretja vrsta: razredničarka Marija Savor, Bine Repše, Mojca Sajko, Marjana Novinšek, Herman Novak, Darko Ocepek, Matej Knez, Branko Goričanec, Karli Dolenc.
8. c OŠ Gustava Šiliha Titovo Velenje
Od leve proti desni: Prva vrsta: Nataša Fijavž, Danilo Orozel, Joža Hostnik, Peter Glinšek, Sahar Al Savegh, Barbara Fiezko, Helena Štelcer; druga vrsta: Liza Hriberšek, Mateja Magdič, Zve-zdana Merc. Maia Klančnik. .lanca Golež, Darja Založnik, Darja Zajc, Mateja Mravliak, Nataša Rozman, razredničarka Ana Poličnik; tretja vrsta: Matej Jenko, Jože Skaza, Roman Koren, Aleš Zaverla, Jože Omerzu; četrta vrsta: Zdenko Džordževič, Tomaž Povh, Albin Inkret, Robi Čater, Andrej Hudovernik, Tine Steiner, Poldi Pšeničnik, Boštjan Ernst, Dani Matavž, Janko Česnik.
8. a OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje
Od leve proti desni: Prva vrsta: Evgen Brunšek, Borut Zajc, Sandi Nežmah, Toni Praunseis, Gorda Šmon, Primož Meža, Tanja Meža; druga vrsta: Martina Brunšek, Simon Zajc, Alenka Kolenc, Anita Šumljak, Anita Lepej, Metka Venišnik, Jasna Pristovšek, Katja Filipovič; tretja vrsta: Peter Šlutej, Igor Kršina, Simona Bunderla, razrednik Marjan Kosi, Urška Jurak, Marinela Zajc; četrta vrsta: Samo Cimperc, Lidija Unko, Marina Robnik, Suzana Koželjnik, Ditka Kos, Milan Goltnik; peta vrsta: Dušan Hojnik, Anton Zidar, Dušan Reberčnik, Karmen Meh, Marjan Brunšek; Manjka Snežana Jurkič.
8. c OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje
Od lcve proti desni: Prva vrsta: Andreja Grilec, Andreja Višner, Nataša Fluhar, Renata Mirtič, Nataša Pincolič, Anderja Napotnik; druga vrsta: Suzana Lukman, Valerija Polanec, Sabina Macur, Vesna Golob, Brigita Novinšek; tretja vrsta: Mojca Bavdaž. Damjana Grobelnik, Tatjana Fekner, Dragica Klančnik, Brigita Korošec, Peter Aristovnik; četrta vrsta: Borut Zager, Bojan Javornik, Aleš Zavbi, Iztok Stropnik, Robert Slemenšek; peta vrsta: Branko Klavž, Matjaž Begič, Robert Polšak, Branko Novak, David Devič, Edin Bakija; šesta vrsta: Manko Gosnik, Dragan Čivič, Mateja Ježovnik, razredničarka Irena Sešel. Manjka Valerija Sluga.
8. a OŠ Gustava Šiliha Titovo Velenje
8. b OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje
Od leve proti desni: Metka Govek, Andreja Atanasov, Romana Pustinek, Marinka Bizjak, Alenka Meža, Andreja Batič; druga vrsta: Mario Medvešek, Robi Golob, Irena Lipar, Mija Žagar, Andrej German, Janez Kralj, Domen Frankovič, Marjana Borovšak; tretja vrsta: razredničarka Lidija Volk, Milan Ljubičič, Peter Valenci, Brigita Hrnčič, Tanja Zupanc, Irena Strmčnik, Stanka Blažič, Silva Debelak; četrta vrsta: Mateja Valand, Zoran Iršič,Tomi Hudovernik, Uroš Hribernik, Dani Presnic, Branko Blagotinšek, Marko Meža, Stane Voršič. Manjkajo: Andreja Šumnik, Darij Kovač in Melita Sternad.
Od leve proti desni: Prva vrsta: Jožica Gros, Jana Kranjc, Jana Vrabič, Irena Unčko, Andreja Grobelšek, Sonja Urleb, Irena Videmšek, MartinaRednjak;druga vrsta: Melita Poličnik, Bernarda Prosenjak, Tatjana Horvat, Dora Čakš, Valerija Miloševič, Zdenka Švaljek, Cvetka Stemberger, Simona Sušec, Helena Tomplak, Branko Medved, razredničarka Nuša Gošnik; ravnatelj Franjo Slemenšek, Igor Kukovič, Tomaž Potočnik, Aleš Ojsteršek, Tomaž Borštnar, Niko Sušec, Nada Ocepek, Mirko Brložnik, Boris Zajc, Zdravko Zlatanek, Danilo Lamut, Jasna Pajer; manjkata Matjaž Camlek in Ivan Cestnik.
8. stran ★ fiaS CaS
OD TUIN TAM
Titovo Velenje *
10. junij 1982
MALA ANKETA
Med kopalci
Na šoštanjskem bazenu se je kopalna sezona že pričela. Vrli člani društva Partizaa ki upra-vljajo z letnim bazenom. so opravili najnujnejša vzdrževalna dela, uredili okolico ter se teme-Ijito pripravili na glavno sezono, saj je lansko leto obiskalo šo-štanjski bazen ob nedeljah in praznikih tudi do 3000 kopalcev ali 400 do 500 na dan. Nizke, za vsak žep sprejemljive cene, za odraslega je treba odšteti za vstopnico 25 dinarjev. za otroke pa 10 dinarjev. je privabilo že na dan otvoritve precej kopalcev. Med njimi smo se z beležnico in svinčnikom mudili tudi mi in zabeležili tele odgovore.
»Andrej Omer-
za. Sem reden h obiskovalec šo-štanjskega ba-zena že nekaj let. Toplo. prav P poletno sonce H me je na sam dan otvoritvc privabilo na bazen. Kaj lahko rečem o njem? Vse najlepše. Lepo urejena okoli-ca, primerno topla voda in ne visoke cene iz leta v leto privabi-jo vedno več domačih. pa tudi tujih kopaloev. Na kopališču lehko srečaš kopalce iz Celja, Slovenj Gradca in še od drugod. saj v bližini ni nikjer tako lepega bazena.. Ker ne vem, kako bo z mojim dopustom na morju, si bim kupil mesečno karto.«
Dragica Jane-žič, »Čeprav imamo v Celju svoj letni ba-zen, nam je v Šoštanju mno-go bolj všeč. Lepo urejena okolica, čista in topla voda sta tudi naju z možem privabila na šoštanjski bazen. Vsak kopalec lahko najde svoj prostor na soncu. ali v senci. Tudi cene niso pretirane, saj je za odraslega treba odšteti le 25 dinarjev. Hrano nosiva s sabo. Vendar mislim. da so poskrbeli tudi za tiste, ki sendvičev in sokov nima-jo s sabo. Le nekaj še »pogre-šam«. Lesene ležalnike.«
dflAu.	Slavko Skorn-
šek, »Na šo-štanjskem ba-zenu mi je zelo všeč. Komaj sem čakal. da ga odpro. To-pla voda, vro-če, prav polet-no sonce me je skupaj s prijatelji privabilo na bazen. Pred dvema letoma sem se naučil plavati, zato prihajam sem še rajši. Letos s starši ne bomo letovali na morju in mi bo kopanje na šoštanjskem bazenu edina možnost za osvežitev v vročih dneh. Kupil si bom tudi mesečno karto. Skoda, da se na bazenu ne smemo žogati in igrati kakšnih iger.«
Enota civilne zaščite združenega odreda Velenje
Tekmovanje gasilskih enot CZ občine Velenje
&
Najhitrejši tekmovalci združenega odreda
Na nogometnem igrišču v Smart-nem ob Paki je bilo v nedeljo dpoldan spet živahno. Občinski štab civilne zaščite občine Velenje in občinska gasilska zveza Velenje sta organizirala občinsko tek-movanje gasilskih enot civilne zaščite. Tekmovanje sodi v redno vzgojo enot civilne zaščite naše občine. Udeležilo se ga je 18 ekip iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in združerii odredi civilne zaščite občine Velenje. Vzorno pa ga je pripravil štab civilne zaščite krajevne skupnosti Smartno ob Paki.
Med združenimi odredi civilne zaščite so bili pri opravljanju nalog najhitrejši tekmovalci združenega odreda Velenje, ki so zbrali 706,50 točke, za 10 točk je za njimi zaostal združeni odred Šoštanja, na tretje mesto pa so se uvrstili tekmovalci združenega odreda Pesje. Prva ekipa civilne zaščite delovne organizacije Gorenje TGO je pokazala največ spretnosti in
GD Mozirje
Občudo-vanja
vredna obletnica
Mozirski gasilei bodo prihodnjo soboto slovesno proslavili dve visoki obletnici. Na podlagi'ohranjenih listin o razdelilniku stroškov za nakup dveh gasilskih brizgaln iz leta 1825 praznu-jejo 157-letnico gasilske dejavnosti v kraju. minilo pa je tudi 95 let od ustanovitve društva. Organizirana gasilska dejavnost se je v Mozirju sicer pričela že prej. Leta 1882 je bilo namreč v kraju ustanovljeno Telovad-no in gasilno društvo Savinjski Sokol. Dokaz zato je tudi ohranjena blagaj-niška knjiga iz leta 1882. Pet let kašneje so se gasilci ločili od Sokola in tako leta 1887 ustanovili svoje društ-vo.
Trenutno mozirsko gasilsko društvo šteje 135 članov. od tega 10 podča-stnikov in enega častnika. Svoje delo so v zadnjem obdobju temeljito usme-rili zlasti na preventivno področje kjer se lahko pohvalijo z lepimi uspehi. Med drugim velja zlasti poudariti. da so ustanovili dve dobro opremljeni gasilski enoti za Šmihel in Lepo njivo. načrtujejo pa jih še za Gneč in Ljubijo ter Trnavče in Radegundo. Nastanek teh dveh Iočenih enot je vsekakor edinstven primer daleč naokoli.
Zanemarili niso tudi skrbi za pod-mladek. V društvu marljivo vadijo in uspešno nastopajo na tekmovanjih desetina mladink in dve pionirski desetini. pa tudi sicer skrbijo za pomlajevanje svojih vrst. Povprečna starost operativne članske desetine namreč le za malenkost presega 20 let. Društvo je tudi sorazmerno dobro opremljeno. mozirski gasilci pa po-udarjajo. da v vsej dolini manjka opreme za gašenje specifičnih poža-rov do katerih lahko pride v lesni in kemični industriji ter drugod. Zato imajo v načrtu nakup večje cisterne ter druge specializirane oprente.
Tudi zaprtost v društvene okvire želijo odpraviti in se tesneje povezati z ostalimi krajevnimi dejavniki. Prvi korak na poti k takšnki odprtosti so že napravili. Sodelovali so namreč na razstavi Naš kraj skozi čas s katero so predstavili 650-letnico trga Mozirje, 100-letnico telesne kulture in seveda svoj jubilej.
Na sobotno slavje se marljivo pripravljajo. V Savinjskem gaju bodo namreč pripravili shod gasilcev Šta-jerske in Koroške regije. Proslava z bogatim kulturnim sporedom se bo pričela v soboto. 19.junija ob 15. uri.
J. P.
znanja med ekipami iz delovnih organizacij, drugi so bili tek-movalci druge ekipe Gorenjž, na tretje mesto pa so osvojili pred-stavniki tovarne usnja Šoštanj.
Na tem občinskem tekmovanju je nastopilo največ ekip iz krajevnih skupnosti. Boj za kar najvišjo uvrstitev je bil zelo izenačen. Zma-gala je ekipa civilne zaščite iz krajevne skupnosti Šalek-Gorica s
694 točkami pred Konovim, ki je zbralo 693,60 točke in ekipo civil-ne zaščite iz Šmartnega ob Paki s 685,30 točke.
Vse ekipe so prejele za sodelova-nje plakete in priznanja, združeni odred Velenje pa tudi prehodni pokal. Poleg tega so ti tekmovalci svoje naloge opravili najhitreje in za to prejeli še motorno brizgalno.
Mozirje
Mladi gasilci navdušili
Na Pobrežju v Gornji Savinjski dolini je bilo V nedeljo občinsko tekmovanje pionirskih in mladinskih desetin. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in izvedeno, mlade gasil-ke in gasilci so prikazali zvrhano mero znanja in spretnosti, predvsem pa velja poudariti dejstvo, da se je tokrat pomerilo kar 34 desetin iz vseh društev mozirske občine. Množična udeležba in znanje mladih gasilcev potrjujeta dejstvo. da je večina gasil-
skih drudštit' namenila veltko pozor-nosti usposabljanju mladih, ki bodo uspešno nadomeščali starejše in tudi sicer znatno okrepili požarno varnost.
Rezultati: pionirke B: 1. Pobrežje, 2. Gorica ob Dreti; pionirji A: 1. Rad-mirje. 2. Gornji grad, 3. Bočna: pionirji B: 1. Luče II, 2. Nazarje, 3. Bočna; mladinke: 1. Goricai ob Dreti, 2. Mozirje, 3. Grušovlje; mladinci: 1. Pobrežje, 2. Nazarje, 3. Rečica II itd.
PAKA
TOZD GOSTINSTVO TITOVO VELENJE
*
VABI V MESECU JUNiJU
—	na teraso BAZENA v Titovem Velenju vsak petek od 17. do 21. ure ter
-	na vrt KAJUHOVEGA DOMA v Šoštanju vsako soboto od 17. do 21. ure.
NASTOPILI BODO TAMBURAŠI IN TRIO IZ PESJA! Vstopnine ni!
VABIMO VAS!
1
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Velenje
REK TITOVO VELENJE DO RUDNIK LIGNITA VELENJE
Na osnovi sklepov DS TOZD Mehanizacija se na
JAVNI LICITACIJI
ODPRODAJO NASLEDNJI ELEKTROMOTORJI:
izklicna cena
1.	1 kom 3,7 kW, 380 V	700 din
2.	5 kom 5,5 kW, 380 V	1.000 din
3.	3 kom 7,5 kW, 380 V	1.500 din
4.	1 kom 9 kW, 380 V	1.200 din
5.	6 kom 14 kW, 380 V	1.800 din
6.	3 kom 15 kW, 380 V	1.800 din
7.	4 kom 16 kW, 380 V	1.500 din
8.	5 kom 16 kW, 500 V	1.000 din
9.	6 kom 20 kW, 380 V	1.800 din
10.	4 kom 22 kW, 380 V	1.800 din
11.	3kom23kW, 380 V	2.000 din
12.	2 kom 30 kW, 380 V •	2.500 din
13.	2 kom 40 kW, 380 V	2.800 din
14.	1 kom Viličar „INDOS" 1,5 t letnik 1966	20.000 din
15.	2 kom El. motor Rade Končar 380 V	1.000 din
Licitacija bo 13 . 6. 1982 v prostorih elektro delavnice jašek Preloge s pričetkom ob 9. uri.
Ogled elektromotorjev uro pred pričetkom licitacije. Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela.
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Velenje
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT TITOVO VELENJE
DO RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovska služba
Komisija za delovna razmerja pri DS DS Kopalnica
OBJAVLJA
dela oziroma naloge
UNIVERZALNA GALANTERIJSKA DELA
Pogoji: — kvalificiran delavec galanterijske stroke — 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno kvalifikacijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 5, Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po oreteku objave.
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje
Titovo Velenje
daje občanom od 14. junija 1982 dalje
KREDITE OD DINARSKE PROTIVREDNOSTI PRO-DANIH KONVERTIBILNIH DEVIZ
Višina kredita je odvisna od dinarske protivrednosti proda-nih deviz, ki pa ne more biti višja od kreditne sposob-nosti občana in ne nižja od 8.000.00 din.
Banka daje kredite po 12% obrestni meri. Najdaljša doba vračanja je 3 leta.
Občan lahko porabi kredit za poravnavo računov na pod-lagi ustrezne dokumentacije ali v gotovini iz hranilne knji-žice ali tekočega računa.
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje
Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana	
TOZD Veleblagovnica Velenje	
RAZPISUJE LICITACIJO	
za prodajo rabljenih sredstev	
	izklicna cena
- kombi IMV	50.000,00 din
— pet blagajn NCR	10.000,00 din
— restavracijski pomivalni stroj	10.000,00 din
— stroj za rezanje talnih oblog	10.000,00 din
— hladilna vitrina	10.000,00 din
Licitacija bo 18. junija 1982 ob 10. uri.	
Oaled je možen eno uro pred pričetkom licitacije v ekspeditu	
Veleblagovnice, Saleška 21.	
Zasebniki imajo pravico licitirati ob 10.30 istega dne, če ne bo	
interesentov iz družbenega sektorja.	
Do začetka licitacije morajo interesenti vplačati 10% varščino	
od izklicne cene.	
gorenjepo^maft S(§m
Gorenje Promet Servis Komisija za delovna razmerja tozd Servis in maloprodaja
RAZPISUJE
po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTOR SERVISA
Za opravljanje del in nalog direktorja servisa je lahko imeno-van delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje:
—	da ima najmanj višješolsko izobrazbo elektro, strojne ali organizacijske smeri,
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah,
v — da je moralno politično neoporečen.
Delavec bo imenovan za dobo štirih let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Gore-nje, Kadrovska operativa, 63320 Titovo Velenje.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni do 31. julija 1982.
Dušan Petek,
»Vsako leto preživim na šo-štanjskem ba-zenu polovico dopusta in kot 2zgleda«, ga bom tudi letos. Voda je zelo topla, urejena okolica pa privabita še marsiko-ga drugega. Cene so dosegljive za vsak žep, poskrbeli pa so tudi za potešitev lakote. Ob nedeljah in praznikihje tukaj prava gneča in prav bi bilo, če bi ga povečali. Zadovoljen sem z uslugami in na šoštanjski bazen bom tudi letos redno in rad prihajal.«
Smiljana Špe-gac, «Na bazen sem prišla z otrokoma. Sem domačinka in se kaj rada vsa-ko leto hladim na šoštanjskem bazenu. Kupila sem mesečno karto. Poskrbljeno je prav za vse. za potešitev lakote in za prijetno preživljanje prostega časa. Zelo lepa je tudi okolica bazena. Ne razumem, zakaj so skrajšali pro-stor ob otroškem bazenu, saj je tudi malih kopalcev veliko. Tre-ba bi bilo urediti kakšen prostor, kjer bi se lahko otfoci igrali.«
10. junij 1982
* Titovo Velenje
FELJTON - SLIKANICA
■k stran 9
dovan Timotii
Desantna Drvarali
»Mandl naj nikar ne računa na mojo pomoč. Delal bom sam zase!«
»Isto velja zame, kajti tudi jaz nisem od nikogar zahteval po-moči.« je odgovoril Helm.
Tako se je končala dunajska konferenca. Videti je bilo, da so se prav tako skrivnostno razšli, kot so se sešli. WF.ICHSU SE MUDI
Medtem ko so se omenjeni Himmlerjevi policisti in diver-zanti medsebojno grizli, čeprav so potihem soglašali in kasneje Mandlu tudi pomagali, so Kei-tlovi generali skrivoma in po-spešeno pripravljali napad na Drvar. Priprave so najprej stekle v Beogradu in je bilo dotlej že precej storjenega.
Sredi marca okrog poldneva je vrhovni komandant nemških enot na jugovhodu feldmaršal vitez Maximilian von Weich spet zbral okrog sebe najožji štab z
namenom. da preveri. kako da-leč so z izdelavo operacijskih načrtov za napad na Vrhovni štab. V njegovem kabinetu v Dvoru na Dedinju so bili načel-nik štaba generalmajor Her-mann Fertsch. načelnik opera-tivnega oddelka polkovnik Josef Selmaver in načelnik obvešče-valne službe polkovnik Harling.
Zadnji je vstopil Weishov načelnik kabineta polkovnik Grampe. nato pa je feldmaršal naročil svojemu adjutantu ma-jorju Ottu von Wulfenu. nek-danjemu trgovcu s tekstilnimi izdelki:
»Nikogar več ne puščajte no-ter. Tudi telefonskih pozivov ne bom sprejemal razen v primeru. če me bodo iskali iz Berlina.«
Feldmaršala je najprej zani-malo. kako je s Selmayetjevimi zadolžitvami.
»Povejte nam. Selmaver. kako nameravate uporabiti ko-
Netnci so to fotografijo vrhovnega komandanta Tita za-plenili pri Udbini in jo takoj poslali Rendulicu.
penske sile?« ga je vprašal.
»Po vaši zamisli, gospod feldmaršal, naj bi naše najmoč-nejše sile krenile v napad iz na-slednjih garnizij: s severa iz Bi-haća. Bosanske Krupe, in Bo-sanskega Novega, zjuga samo iz Livna, z vzhoda iz Banja Luke, Mrkonjićgrada in Jajca, z zaho-da pa iz Lapca, Srba in Knina.« je dejal Selmayer in dal še nekaj manjših pojasnil.
»Popolna obkolitev Drvarja.« je dodal general Fertsch.
»S tako močnimi silami,« je nato vprašal J. Weichs.
»Kakih osem tisoč mož iz naj-bojjših pehotnih. motoriziranih 'in oklepnih enot, oboroženi z avtomatskim orožjem in posebej izuijeni za bojevanje v hribih proti bandam. Tolikšne sile so namenjene za neposreden na-pad na Drvar. medtem ko jih bo na širšem območju pripravljenih še namanj trikrat toliko. K temu je treba prišteti še približno tisoč padalcev.« je odgovoril Sel-maver.
»Po vsem tem res ne vem. kam bi se Titove sile še utegnile pre-biti. če bi sploh prišlo do tega, « je vzkliknil von Weichs in si ogiedoval karto na mizi pred seboj. »Naša velika prednost mora biti presenečenje, zato se morajo enote zbrati vomenjenih rajonih skrivaj.«
Selmaver je še povedal, da bo letalstvo sodelovalo z večjim številom bombnikov in lovcev. Njihova-naloga je bila, da Drvar in Bosanski Petrovac zravnajo z zemljo še pred izkrcavanjem padalcev.
Polkovnik Selmayer se je rodil 7. julija 1905 v Straubingu ob Donavi. v južni Bavarski. živel pa je v Weisbadnu. Tam je sta-noval v Idsteinerstrasse št. 16. Von Weichs je Selmayerja imel za zelo sposobnega operativca' za načrtovanje specialnih ope-racij in je zato prosil za njegovo premestitev z vzhodne fronte v Beograd.
Weichs je bil s Selmayetjevi-mi načrti zadovoljen. pripomnil pa je. da je treba pohiteti in je določil nekaj rokov v aprilu in maju. Na koncu sestanka je ge-neral Fertsch spomnil feldmar-šala:
»Od rajhsftrerja Himmlerja bi bilo treba zahtevati. naj nam že sedaj dodeli specialne zračno-desantne enote.«
»O tem se bom pogovoril s ftrerjem.« je odgovori. Weichs.
NEMCI PRISLUŠKUJEJO
Z Weichsom je ostal le še na-čelnik obveščevalne službe pol-kovnik Harling. Ko sta Fertsch in Selmayer odšla je adjutant major von Wulfen odprl vrata, v pisarno pa je stopil direktor taj-
MB
ne vojaške policije za Jugovzhod doktor Roman Loss.
»Primaknimo se tjale« je dejal feldmaršal in z roko pokazal proti naslanjačem.
Doktor Loss je bil eden izmed vidnejših avstrijskih nacistov iz leta 1932. Ob priključtvi Avstrije k tretjemu rajhu. za kar je imel precej zaslug. je bil kriminali-stični komisar predsedstva du-najske policije. Doktoriral je na odseku kriminalistične biologije in so ga imeli za Vrhunskega policijskega strokovnjaka.
Proti koncu leta 1938. ko so začeli vzpostavljati tajno voja-ško policijo. je Loss postal njen direktor v nemški 12. armadi. Z njo je iz Bolgarije napadel Ju-goslavijo in Grčijo ter ostal v Solunu. kjer je štab 12. armade postal vrhovno poveljstvo za Jugovzhod. Od takrat dalje je bila pod Lossovim poveljstvom tajna vojaška policija v vsej ju-govzhodni Evropi. Izmed vseh. ki so bili na vrhu nemške oku-pacijske oblasti. je Loss še naj-bolj poznal razvoj narodno-asvobodilnega gibanja v Jugo-šlaviji in je v tem prekašal vse svoje komandante. Proti temu gibanju se je boril od začetka vstaje do zadnjega dne vojne, ko je zbežal in se vdal ameriškim enotam.
»Vidva sta še najbolj na te-kočem o vsem. kar smo storili po , firerjevem ukazu, da je treba uničiti Tita in njegovo vrhovno vodstvo v Jugoslaviji. Če nam bo uspelo izvesti priprave prikrito. je povsem možno. da bomo v Drvarju dobili tudi Tita. Zaradi tega človeka se sedaj prvič te-meljito pripravljamo.« je dejal Weichs, si snel očala in zbrisal leče. .
MajorWulfenjimjepostregel s kavo.
»Sedaj želim.« je nadaljevaL »da z vsemi silami obveščevalno obdelujete zahodno Bosno in del Hrvatske na širšem območju Drvarja. Brez tega ne bomo uspeli. Nekaj rezultatov že ima-mo.« je dejal Weichs, nato pa je vprašal: »Kakšni pa so vaši nadaljnji načrti?«
»Svoje podrejene sem opozo-ril. naj ujetnike in prebivalstvoiz okolice Drvarja natančno zasli-šujejo,« je dejal Loss.
»Da. precej vedo. vendar je mnogo odvisno od načina zasli-ševanja.« je pripomnil von Wei-chs.
»To bo. kot vselej. zelo ostro.« je odgovoril Loss. to pa je v na-cističnem besednjaku pomenilo pretepanje in fizično likvidacijo.
»V redu. Pričakujem natanč-nejše informacije, zato se dogo-vorite. da bo hkrati v pogonu vsa obveščevalna služba.« je ukazal von Weichs.
Ljudska tehnika Smartno ob Paki
Njihovo delo še ni dovolj ovrednoteno
Ljudska tehnika opravlja v današnji družbi pomembno na-logo. V njeni pestri in bogati dejavnosti se prepletajo ter zdru-žujejo vrednote tehnične vzgoje, delovne navade in ustvarjalni odnos do dela. V današnjem času je izpolnjevanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in druž-bene samozaščite vse pomemb-nejše. To pa je tudi ena od glavnih nalog Ijudske tehnike.
Ta dejavnost vsebuje vse ele-mente raziskovalnih. inovacij-skih dejavnosti ter kultumo estet-ske vzgoje. kakor tudi tehnične športe in rekreacijo. Tehnična vzgoja pomaga mladim. vse od pionirjev dalje. da najdejo v teh krožkih nagnjenja za svoje po-klicno usmeritev. Sodelovanje krajanov pri ustvaijanju tehnič-nih dosežkov in pridobivanju sposobnosti za kar najbolj pre-mišljeno uporabo pri poklicnem delu ali v vsakdanjem življenju. je v teh časih ena izmed po-membnih potreb sodobnega člo-veka in družbe.
Za Ljudsko tehniko v Šmart-nem ob Paki lahko nečemo. da dobro opravlja svoje poslano-stvo. Društvo je bilo ustanovlje-no pred 33 leti, danes pa je vanj vključenih 200 krajanov. Dejav-nost šmarške Ljudske tehnike je razdeljena na različne komisije. in sicer komisijo za šp>ort, preven-tivo. šolstvo. modelarstvo. foto-kino amaterstvo in komisijo za naketaistvo. K društvu $odi tudi AMD. ki šteje največ članov Poleg članskih ugodnosti se lah-ko člani udejstvujejo še v drugih aktivnostih. organizirajo pre-davanja o cestno prometnih predpisih. turistični ralIyL šport-ne prireditve. izleti in še kaj. Uredili so si tudi društveni pro-stor. V tem letu pa naj bi zgradili v Šmartnem ob Paki novo avto-pralnico. saj sedanja ne ustreza predpisom o varstvu narave. Avto šola šmarške Ljudske tehni-ke je svoj čas sodila med najus-pešnejše v celjski regiji. Žal. pa v zadnjem času močno nazaduje. Med krajani je upadlo zanima-nje. po novem zakonu o avto šolah pa nimajo člani več ustrez-nih pogojev za tovrstno dejav-nost.
Nič bolje ni z avtomolo špor-lom. V preteklem letu se je močno zmanjšalo število tekmo-valcev. ki so nastopili na držav-nih prvenstvih. V letu 1980 in 1981 je zastopala barve kluba le še en tekmovalec-prikoličar. V skupni uvrstitvi je na državnem prvenstvu dosegel tretje mesto.
Hitrostni motociklizem so člani Ljudske tehnike iz Šmartnega ob Paki gojili kar 10 let. Vse načrte pa jim je zmešal denar, saj ta dejavnost zahteva precej sred-stev. Mlajši člani se v zadnjem času navdušujejo za karting. Udeležili so se večjega tovrstnega tekmovanja v Celju in poželi zavidljive uspehe. Čeprav se s tem športom ukvarjajo le malo časa. so vse nastopajoče presene-tili z uvrstitvijo na 7. mesto.
Tudi delo modelaijev v lan-skem letu ni bilo »kaj prida«, saj tudi ta dejavnost nazaduje. Vzro-kov je več. Med največje sodi pomanjkanje ustreznih instruk-toijev. Svoj delež pri nedelu šmarških modelarjev pa zopet »prispeva« denar. Člani te sekci-je so v preteklem letu organizirali A tečaj za aviomodelarje. ki je nadvse uspel. Starejši modelarji se ukvaijajo z zahtevnimi radij-sko vodenimi modeli letal. avto-mobilov ter čolnov.
Dejavnost raketarjev je bila nekaj časa zelo prizadevna, dru-gič zopet manj. Raketni modelar-ji iz Smartnega ob Paki so se udeiežili republiškega srečanja miadih tehnikov Slovenije in osvojili 3. mesto. Člani te sekcije sedaj svoje dejavnosti ne razvija-jo. saj jim primanjkuje potrebne-ga materiala. pa tudi raketnih motoijev ni moč kupiti.
Foto-kino amateiji namenjajo največ pozornosti dokumentarni fotografiji. kinoamaterji pa do-kumentamim filmom. V lan-skem letu so posneli na filmske trakove vse pomembnejše do-godke v Šmartnem ob Paki. V zimskem času pa so šmarški filmarji vsak petek predvajali posnete filme in pripravi pred-avanje.
Člani Ljudske tehnike bi lahko svoja prizadevanja na področju tehnične kulture še razširili. Ven-dar je njihovo dejavnost v zad-njem času močno okrnjena. saj ta zahteva mnogo denarja. Tega pa Šmarčani nimajo prav veliko. Kljub razvejani dejavnosti njiho-vo delo še ni pravilno ovrednote-no. Tehnični kulturi namenjamo v naši občini še vedno premalo skrbi. zato tudi ni urejeno sistem-sko financiranje vseh teh društev.
Ljudska tehnika je tista orga-nizacija. ki naj bi s svojo dejav-nostjo še poglabljala in iskala možnosti za pridobivanje novih energetskih virov, kot sta sončna energija in hidroelektrarne. In prav tema dvema področjema bodo v prihodnje člani šmarške Ijudske tehnike namenili največ pozomosti.
Prgišče misli
Ženska je zmeraj lepa, kadar je zaljubljena.
B. ZUPANČIČ
Življenje je minljivo kakor vodna pena, le kdaj naj bi ljudje v njem našli srečo?
BHATRIHARI
MARJAN BREGAR
ILIR
49. Ozrli so se naokrog. Ob robovih vrtače so dogorevali kresovi pijanih in spečih stražarjev. Na dnu, nekaj metrov odtod, so sključeni na tleh sopli ujetniki. Mnogi med njimi niso zatisnili očesa, in ko se je Ken splazil k njim. ni imel težkega dela.
»Bežimo!« Čudežna besedica je šla od ust do ust. Izsušene ustne so jo ponavljale, vse dokler ni poslednji ujetnik, sklonjen in drhteč od silnega upanja, pritekel k jami.
Navzdol je šlo hitro in varno. Nobeden od stražarjev se ni prebudil. Kdo bi pač pomislil, da bi ujetniki utegnili pobegniti tu, na rimskih tleh, sredi nepreglednih host?
Dolg sprevod se je vil po hodnikih vlažnega podzemlja. Kenovi tovariši so ga vodili. Ken sam pa je spuščal v jamo poslednje. Poslednje bolne je podpiral. poslednje prestrašene bodril — in ves čas neutrudno ponavljal: »Anesta! Kdo ve, kje je Anesta?«
Ne, nihče ni videl, kdo je Anesta in kam se je izgubila. Bili so pač od vsepovsod ti ujetniki, ne le izpod Gorovja, in med seboj se niso kaj prida poznali.
Ko je splahnelo skoraj poslednje upanje, je Ken vendarle izvedel:
»Mlado, lepo ujetnico so odpeljali drevi —«
Ken je zaječal. Zgrabilo ga je, da bi planil v tabor in klal vsevprek.
Premagal se je. »Najdem jo — živo ali mrtvo!« se je zaklel.
Tovariši v jami so se mučili z ujetniki in nihče ni opazil. da se Ken ni vrnil v jamo. Šele globoko nekje, odkoder pač ni bilo vrnitve, so dojeli: Ken je odšel za svojo ljubeznijo ...
Zaželeli so mu sreče v duhu srečno pot, in nadaljevali pot v svobodo.
In niso vedeli Kenovi bojevniki, kako prav je bilo, da je njihov poveljnik ostal v vrtači! Tu se je namreč kmalu po pobegu ujetnikov pričel pravi vihar. Stražarji so planili na noge ...
10. stran *
ŠPORT
Titovo Velenje *
10. junij 1982
Rokometašice iz Titovega Vekaja so se ■vntOe » 1. b. l«o
Velenje:
Lokomotiv^
24:18(15:7)
Brez poraza v I. B ligo
Prvenstvo v drugi zvezni rokometni ligi za ženske je sklenje-no. Rokometašice Velenja so s so-botno zmago proti Lokomotivi iz Vinkovcev tudi uradno postale pr-vakinje II. zvezne rokometne lige sever. Od možnostih 44 točk so os-vojile, kar 43 točk, drugouvrščeni ekipi Zrinskega iz Čakovca pa so ušle kar za sedem točk.
Igralke Velenja so zlahka dobile srečanje z Lokomotivo. Rezultat bi bil lahko seveda še višji, če bi igra-le s polno močjo. To jim ni bilo treba, saj jim ekipa iz Vinkovcev ni bila dorasel nasprotnik, pa čeprav je zavzela v tem prvenstvu četrto mesto. Ob koncu srečanja so jih gledald, približno 300 se jih je zbralo na tekmi, z dolgim ploskanjem nagradili za odlično igro v prvenstvu in za uvrstitev v I. B zvezno rokometno ligo. Za us-peh jim je čestital tudi sekretar združenja druge lige Zvonimir Zorko in jim kot novim prvaki-njam izročU pokal.
Česlitkam se pridružuje tudi na-še uredništvo.
Z Lokomotivo so igrale: Hleb. Spoljar 10, Golič 6, Podrzavnik 2, Frangeš, Omerovič, 3, M. Rednak, Kotnik 3, D. Rednak, Jurjovec, Sojč, Bašič.
Šmartno: Iskra 24:26(12:13)
Znova izgubile
V predzadnjem kolu v slovenski rokometni ligi so rokometašice Smartnega izgubile z ekipo Iskre Sentjernej z rezultatom 24:26, pol-čas 12:13.
Gostje so ves čas srečanja vodi-le z zadetkom prednosti. Ob koncu so imele domačinske priložnost za izenačitev rezultata ali celo zmago, vcndar so zastreljale kar tri sedem-metrovke. V zadnjem kolu igralke Šmartnega gostujejo na Ravnah pri ekipi Fužinaria.
Za Smartno so tokrat zaigrale: Fevžer, Ribezel, Jud 4, Resnik, Smerc 9, Ledinek 1, Bole4, Tajnik 3, Trobina 3, Hudarin, Tajnšek
Šoštanj: Rijeka 27:27(17:14)
Premalo zbrani ,
Predzadnje prvenstveno srečanje so rokomctaši Soštanja igrali pred svojimi gledalci na igrišču Partiza-na v Soštanja, ker morajo klubi vse tekme zadnjih kol odigrati ob istem času. V Rdeči dvorani v Titovem Velenju pa je bila ob tem času ženska rokometna tekma.
Igralci Soštanja svojih gledalcev niso povsem razveseli, saj so osvojili le točko. V prvem polčasu so bili boijši in so si priigrali tri zadetke prednosti, v drugem pa so gostje narekovali tempo in povedli s tremi zadetki prednosti Soštanjčani v tem dehi niso igrali toliko slabo v polju, ampak so bili zelo raztreseni pri strelih na nasprotnikov gol. Precej žog je zletelo mimo gola afi pa so se odbile od vratnika. Bled vtis tega dela srečanja je popravil Stvarnik z nekaj zaporednimi zadetki in Soštanjčani so izenačili (24:24). Do konca sta obe ekipi nato dosegli še vsaka po dva zadetka. V zadnjem prvenstvenem srečanju se bodo rokometaši Soštanja sestali v gos-teh z Jadranom.
Zadetke za Soštanj so dosegli: Stvarnik 9, Jambrovič 7, Potušek 6, Guček 3, Podgoršek in Toplak po enega. Kot zanimivost naj še dodamo, da so gostje izvajali kar deset sedemetrovk, Soštanjčani pa le dve.
Rudar: AIK 2:5(2:2)
Spomladi brez zmage
Samo eno osvojena točka je izkupiček Rudarjevih nogometašev v spomladanskem ddu prvenstva.
Tudi v zadnji poslovilni tekmi od druge lige niso razveselili svojih
gledafcev.
Po velikih napakah Rudarjevih obrambnih igralcev so gostje že v deveti minuti vodili z 2:0. V 21. minmi pa je bil rezultat izenačen. Strelca sta bila Zirdum in Omladič. Do konca prvega dela so imeli domači igrala še nekaj priložnosti za zadetek. vendar nasprotnega vraiarja niso več premagali. Tako je hic v 31. minuti vratar gostov izven gola, Omladič je to opazii, vendar je bil pri strelu pretnalo natančen. Izredna prilika za vodst-vo so Rudarjevi napadalci imeli pet minut pred koncem prvega polčasa. Branilec Mišetič je prišel na položaj levega krila, posial nizko žogo pred nasprotniko-va vrata, vendar je niko-mur ni uspelo potisniti v mrežo. V 67. minuti je bilo konec Ru-darjevih upov na zmago. Cjvetko-vič, ki v neddjo ni tako branil kot zna, je bil daleč izven svojega gola, to je opazil eden od gostujočih tgralcev in z leve strani s pribiižno 40 melrov poslalo žogo v mrežo. Do konca so gostje nato dosegli še dva zadetka.
Dobra igra
V predzadnjem kolu slovenske nogometne lige so igrafci Šmartne-ga na domačem igrišču igrali neodločeno z novim članom druge zvezne nogometne lige — zahod Mariborom.
Vijoličasti so prišli v vodstvo že v 29. minuti, ko je Rečnik po napaki domače obrambe zastresel mrežo domačinov. Samo sedem mirsut kasneje pa je Zvir odlično „našd" Prašnikarja, ki je s stre-lom z glavo rezultat izenačil. V nadaljevanju srečanja je bilo še nekaj lepih priložnosti za zadetek na obeh straneh, toda brez prave-ga zaključka. Nogometaši Smartnega so nastopili kar brez štirih standardnih igralcev, pa kljub temu prikazali zelo dobro igro. Šmarčani so trenutno z 31
točkami na četrtem mestu. V zad-njem kolu pa se bodo srečali v Murski Soboti z ekipo Mure.
Judo
Konec sezone
Za judioisteseje tekmovalna sezona konćala. Zadnje tekmovarge je biio državno prvenstvo za mladince v Ma-riboru. Naizbimihtekmovanjihstasev ekipo Slovenije uvrstila tudi Zupanc in Slatnar iz Titovega Velenja. V Mari-boru so nasropili vsi najboljši mladinci iz vseh republik in pokrajin. V tej močni konkurenci sta se Zupanc in Slatnar dohro odrezala. V težki k'ategoriji je Zupanc dobro začel. nalo pa mora't odsiopiti zaradi poškodbe. Veliko horbcnosi jc v poltežki kalegonji po-kazal Slatnar in se uvrslil v zakljufne boje prvenstva. Z malo več športne sreče bi se lahko uvislilv finale. tako pa je med dvajsetimi tekmovafci zasedel odlično 5. inesto. V tolažbo mu ostane dejstvo. da je izvedei najlepši mei na vsem prvenslvu
Lelošnje lelo je bilo za velenjski judo klub zares uspešno. Uspehi mladincev vsekakor zagotav Ijajo nove vrhunske rezultate. K temu je veliko pripomoglo novo vodsivo kluba. ki je tekmovalcem omogočilo redne in ' kakovostne treninge ter udeležho na vseh tekmovanjih.
Plesni klub
Plesna sezona se počasi izleka. Naši tekmovaici pa še vedno nastopajo na kvalifikacijskih in pokalnih turnirjih. Mojca Svoljšak in Milan Marinko sta v Ljubljani osvojila 10. meslo. Valeri-ja Ptaninc in Bojan Oremuž sta bila na tem turniiju osma. v Zagrebu pa celo šesta. Zclo dobro sta se odrerala tudi Alenia Mastnak in Matjaž Per-govrok v III razredu latinsko ameri-ških plesov. Osvojila sta 5. mesto. v Zagrebu pa celo četrto. Blanka Kav- J šek in Sandi Jeromel sta v II. razredu latinskoamefiških plesov bila v Ljub-ljani tretja. v Zagrebu pa sta bila ponovno najboljša.
Do konca plesne sezone txxlo velenjški plesni pari nastopili še na kvalifikacijskem turniiju v Vtarihoru in na dveh pokalnih tumirjih v Ljubijani in Rogaški Slatini.
ponudba meseca
NAMA - ZM0D0 VP0LETJE '82
Sonce!
Do/gi vroči dnevi in top/enoči! Žive barve v rdečih. modrih in rumenih odtenkih na u/icah. Vzadregiste, saj potrebujete novo oblačilo za vsak dan, za popoldanski sprehod, za šport in razvedrilo, za večerno prireditev!
M
nama
VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE
Oblačite se moderno inceneje!
V industrijski prodajalni „EBtroj" v Na-zarjah lahko kupujete izdetke do 40 od-stotkov ceneje (blago z napako). Na voljo so ženske, moške in otroške hlače iz vseh vrst blaga Ijeans, ter druge vrste blaga) po modi.
Samopostrežni način izbire! Izbira je velika in raznovrstna! Obiščite industrijsko „Elkroj" v Nazarjah!
'ea • ponudba meseea'
8L0VENUALES
P0HIŠTV0,0KNA, VRATA !N GRADBEN! MATERIAL VSET0NA ENEM MESTU, PRI SLOVENUALESU V SL0VENJ GRADCU, GLAVNITRG26.
SE PRIP0R0ČAM0
HOTEL GOLDtNG RUBIN t ŽALEC
Presenečenje vhotelu Golding Rubin vŽalcu v mesecu juniju:
Vsafc večer od 19.30 do 24.00 vas bo v restavraciji hotela zabavaia znana skupina vojvodinskih tamburašev - „VESELI ŠAJKAŠt".
Ob RUBINOVtH VINIH bi SRBSKIH SPECIALITETAH priporočamo: spomladansko srbsko zakusko, mladi kajmak in sir z vročo pogačo, jag-njetino, srbsko gibanico in zeljanico, PLESKAVICO S KAJMAKOM, dim-Ijeno beio vešalico, domačo klobaso na žaru, tufahijo Ikuhano jabolko z oretu), pasulf-prebranec...
ŽELIMO VAM PRIJETNO ZABAVO!
salon _
meblo meblo
V SALONU MEBLO V CELJU bo-
ste gotovo uresničili svojo zami-sel kako lepo in prijetno opre-
miti svoje stanovanje. Poleg ostaiega programa je od-slej širše predstavijen tudi novej-ši pohištveni program FORMA-NOVA.
Torej FORMANOVA v novi iz vedbi, značiinih sestavinah.
Ko boste v Ceiju, si oglejte raz-stavni prostor v SALONU MEB-LO.
SALON MEBLO, Vrimčeva 2a, Celje
mvi#ya
trgovska delovna organizacija - mozirje p. o.
Obiščiteblagovno hišo vMozirju
V naši blagovni hiši v Mozirju boste presenečeni nad bogato izbiro sirov v prvi, tekstila v drugi in pohištva ter dekorja v tretji etaži.
OBIŠČITE NAS!
10. junij 1982
* Titovo Velcnje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 11
KOLEDAR
Četrtek, 10. junija — Marjeta Petek, ll.junija— Barnaba Sobota, 12. junija — Flora Nedelja, 13. junija — Anton Ponedeljek, 14. junija — Me-tod
Torek, 15. junija — Vid ■ Sreda. lć.junija — Beno
DEŽURSTVA
VETERINARJI V VETERI-NARSKl POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka, 11. junija do četrtka, v17. junija — Franc BLATNIK, dipl. vet., Prešernova 22/e, Tito-vo Veienje, telefon 852-253.
ZOBOZDRAVNIKI	V
ZDRAVSTVENEM DOMU TI-TOVO VELENJE
Sobota, 12. junij — dr. Božo Jevšek, Kidričeva 17, Titovo Velenje
Nedelja, 13. junij — dr. Božo Jevšek, Kidričeva 17, Titovo Velenje.
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELE-NJE
Četrtek, 10. junija — dr. Hra-stnikova (dnevna), dr. Grošelj (nočni)
Petek, 11. junija — dr. Žičkar (dnevni), dr. Kunej (nočni)
Sobota, 12. junija — dr. Zu-pančič (glavni), dr. Blatnik (no-tranji)
Nedelja, 13. junija — dr. Zupančič (glavni), dr. Blatnik (notranji)
Ponedeljek, 14. junija-— dr. Pustovrh (dnevni), dr. Lešnikova (nočni).
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NIPOSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 10. junija — dr. Me-nih
Petek, ll.junija — dr. Lazar Sobota, 12. junija — dr. Lazar Nedelja 13. junija — dr. Lazar
MAL/OGLAS/
UGODNO PRODAM polovico hiše v Splitski 7. Vprašajte po telefonu 852-022.
UGODNO PRODAM športni kanu. Informacije po telefonu 852-524 po 15. uri.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen osebni avto Princ (NSU-1200) z nekaj rezervnimi deli. Naslov v uredništvu.
PRODAM osebni avto »spa-ček«, letnik 1975, in Ford Tau-nus — 15 m. Vlado Jezernik, Črnova 57 (nasproti Obirca).
PRODAM barvni televoizor Selectomatic. Informacije po te-lefonu 852-452.
PRAZNO DVOSOBONO STANOVANJE 40 m2 s central-no kurjavo, toplovodom, v cen-tru Titovega Velenja prodam. Informacije popoldan od 15. ure dalje na naslovu Angela Pucelj, Ljubljanska 2. Titovo Velenje.
FANT 18 let išče sobo v Titovem Velenju ali v okolici. Telefon 852-320.
TRI LETA STAR osebni avto 101 prodam. Informacije po telefonu dopoldan 850-087 in popoldan 851-098.
PRODAM »katrco« letnik ok-tober 1975. Cena 6.5 M. Infor-macije po telefonu" dopoldne 850-800 int. 7 ali popoldne 852-104.
Tozd TUŠ je lastnik novega trosobnega stanovanja v Tito-vem Velenju in ga želi zame-njati za dva enakovredna manjša stanovanja prav tako v Titovem Velenju ali Šoštanju.
Vse dodatne informacije dobite v splošni službi tozd Tovarna usnja Šoštanj ali po telefonu 881-311 interna 20 (Herman Lešnik).
K/NO
REDNI KINO VELENJE
Petek. 11. 6 oh 18 in 20. uri
IMENUJEM SE NOBODY. Ita-
lijansko angleški vestern. V gl.
vl.: Terence Hill.
Sobota in nedelja. 12.. 13. 6. ob 18. in 20. uri MOŽ DINAMO — hongkonški V. gl. vlogi: Bruce Lee
Nedelja. 13. 6. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA -KEKČEVE UKANE - domači mladinski.
Ponedeljek, 14. 6. ob 18. in 20. uri DESETI BRAT - domači; v
glavni vlogi: Radko Bblič, Bert Sotlar, režija: Vojko Buletič.
Torek, 14. 6. 15. 6. ob 18,in20. tiri DAMA V AVTOBUSU — brazilska erotična drama, v glav-ni vlogi: Sonia Braga.
Sreda, 16. 6. ob 18. in 20. ,uri ZGODBA O BUDDY HOLLY — ameriški glasbe. V gl. vl.: Don Stroud.
Četrtek in petek, 17., 18. 6. ob 18. in 20. uri PACIFIC BANA-NA — avstralska seksi komedija. V gl. vl.: Robi Stewart.
Petek, 18. 6. ob 10. uri LOVEC NA AJKULE — italijanski avan-turistični. V gl. vl.: Franco Nero.
KINO DOM KULTURE VELE-NJE
Nedelja, 13. 6. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — KEKČEVE UKANE — domači mladinski.
Ponedeljek, 14. 6. ob 20. uri ZGODBA O BUDDY HOL-LYU — ameriški glasbeni. V gl. vl.:_Don Stroud.
Cetrtek, 17. 6. ob 20. uri POLICAJ IZ BRONXA — ame-riška kriminalka. V gl. vlogi: Paul Newman.
KINO SOŠTANJ
Sobota, 12. 6. ob 15.30 OTRO-ŠKA MATINEJA — KEKČE-VE UKANE — domači mladin-ski.
Sobota, 12. 6. ob 19.30 DRU-ŽINSKA ZAROTA - ameriška grozljivka. V gl. vlogi: Karen Black.
Nedelja, 13. 6. ob 17.30 in 19.30 IMENUJEM SE NOBO-DY — italijansko angleški ve-stern. V gl. vlogi: Terence Hill
Ponedeljek, 14. 6. ob 19.30 MOŽ DINAMO — hongkonški.
V	gl. vlogi: Bruce Lee
Sreda, 16. 6„ ob 19.30 DAMA
V	AVTOBUSU - brazilska erotična drama. V gl. vl.: Sonia Braga.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, II. 6. ob 20. uri DRU-ŽINSKA ZAROTA — ameriška grozljivka.
Nedelja, 13. 6. ob 13.30 OT-ROŠKA MATINEJA - KEK-ČEVE UKANE - domači mla-dinski.
Torek, 15. 6. ob 20. uri MOŽ DINAMO — hongkonški. Petek, 18. 6. ob 20. uri DAMA
V	AVTOBUSU - brazilska erotična drama.
G/BA NJE PREBIVALSTVA
MATIČNI URAD VELENJE POROKE:
Mile BILANOVIČ, roj. 1957, natakar iz Titovega Velenja in Stefka PODLOGAR, roj. 1952, kontrolorka iz Titovega Velenja; Franc FlSER, roj. 1956, avtopre-voznik iz Starega trga in Olga RA-DER, roj. 1959, učiteljica iz Slo-venj Gradca; Jože KRENKER, roj. 1953, avtomehanik iz Misli-nja in Verica FELICIJAN, roj. 1963, prodajalka iz Titovega Vele-nja; Milan SKORJANC, roj. 1960, mizar iz Laz in Zdenka IRSlC, roj. 1962, ekonomski tehnik iz Ar-nač; Ivan HRNČIČ, roj. 1953, ku-har iz Radizla in Biserka TRAT-NIK, roj. 1961, študentka iz Or-moža; Franc STRAVC, roj. 1955, dipl. inženir elektrotehnike iz Vin-ske gore in Silva JURKO, roj. 1957, pravnik iz Titovega Velenja; Mirko MILANKOVIČ, roj. 1956, uslužbenec iz Umaga in Nataša MALENSEK, roj. 1949, medicin-ska sestra iz Titovega Velenja.
Alojz PODPEČAN, roj. 1956, šofer iz Hramš 26 in Pavla TEMPRAN, roj. 1956, delavka iz Hrastovca; Janko VAJTHAU-ZER, roj. 1963, ključavničar iz Titovega Velenja in Nataša FE-RARIC, roj. 1963, dijakinja iz Titovega Velenja; Martin GA-LUN, roj. 1929, delavec iz Dola pri Pristavi in Ivana Kos, roj. 1942, delavka iz Titovega Vele-nja
SMRTI:
Bogoslav Karol SPITAL, kmet, upokojenec iz Saleka 22, star 78 let; Hermina LIPAR, gospodinja iz Titovega Velenja, Sercerjeva 16, stara 39 let; Kristina ES, delavka iz Laz 3. stara 31 let; Jože JAVOR-NIK, upokojenec iz Pake pri Vele-nju, 33, star 54 let; Anton STRMČNIK, kmetovalec iz Ple-šivca 43, star 70 let.
Anton GROBELNIK, rudar iz Titovega Velenja, Trubarjeva 27, star 42 let.
ROJSTVA: Rodilo se je 21 dečkov in 19 dek-
lic.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ
POROKE:
Zvonko ZIMIC, roj. 1955, dipl. ing. strojništva, Soštanj, Koroška 25 in Magda BAČOVNIK, roj.
1956,	dipl, ing. farmacije, Soštanj, Koroška cesta 25; Drago KORO-SEC, roj. 1956, ing. elektrotehni-ke, Soštanj, Cankarjeva cesta 12 in Janja BALANT, roj. 1959, štu-dent slavistike, Soštanj, Prešernov trg 12; Drago NAPOTNIK, roj.
1957,	ključavničar, Soštanj, Koro-ška cesta 16 in Tatjana ARNUS, roj. 1963, krojačica, Soštani, Ko-roška cesta 16; Ivan BRISNIK, roj. 1953, skladiščnik, LokovicaćO in Zdenka LAH, roj. 1959, komi-sionar, Lokovica 60.
SMRTl:
Albert HEGEDlS, starostni upo-kojenec, Sešče 6, star 71 let; Anton MALIK, starostni upokojenec, Polzela 35, star 77 let; Marija AMBROZ, starostna upokojenka, Začret 18, stara 72 let; Martin KOS, rudar, Skorno pri Soštanju 35, star 30 let; Angela NAVOD-NIK, družbena upokojenka, Metleče 51, stara70 let.
Rudarski Solski center
_
RSC VELENJE
—neom. sub. odgcvornost
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER TITOVO VELENJE Kadrovsko-socialna služba
Po sklepu komisije DSSS in komisije za delovna .dzmerja TOZD Tehnološka oprema
OBJAVLJAMO
razpis za opravljanje del in nalog
VODJA SEKTORJA ZA EKONOMIKO IN FINANCE
Zahteve za opravljanje razpisanih del in nalog:
—	visoka izobrazba ekonomske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog
—	zaželjeno znanje tujega jezika
—	moralno-politična neoporečnost
—	da pri svojem delu uveljavlja načela samoupravljanja
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. OGLAS
za opravljanje del in nalog širokega profila kovinarske usmeritve (brusilec, rezkalec, strugar, orodjar).
Za ta dela imamo več odprtih potreb.
Kandidati naj se prijavijo na naslov: RŠC, Jcadrovsko-socialna služba, Prežihova 3, Titovo Velenje v roku 15 dni od objave. Vlogi naj prilože dokazila o izpolnjevanju pogojev.
SUPERMARKET BLAŽEJ
PLIBERK - Avstrija, telefon 9943 4235 2194
Trgovina za najugodnejši nakup!
Avto stereo radio recorder + 2 zvočnika za izvoz a. š. 1225,
AM/FM elektronski clock ra-dio + kasetni recorder za izvoz a. š. 998.
SKIL — kotna brusilka za izvoz a. š. 846,
Vrtalni stroj
samo a. š.

Kava Alvorada —
MinaS nepražena kava -
Rozine
Bučno solatno olje —
Taft trovremenski —
Cremedas krema — Mehčalec
Tus proti mrčesu
1 kg a. š. 1 kg a. š. 49.80 1 kg a. š. 28,90
1	I a. š. 22
1 dz a. š. 22,90 250 ml a. š. 18,80
2	I a. š. 9,90
a. š. 28,90

Vse ponudbe veljajo do 19. junija 1982

Blažej prodaja za dinarje — ugodna menjava!
X čt



6S
ZAHVALA
\
Ob nenadni in boleč izgubi dragega moža in očeta
Ivana Kneza
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sostanovalcem, godbi, pevskemu zboru, duhovniku za opravljen obred, tovarišema za ganljive besede ob grobu m za pomoč kolektivoma RŠC in Gorenje.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pepca, sinova Miran in Ivan ter hčerka Judita.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Slavka Spitala-
Stropnika
iz Šaleka
se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč ob najtežjih trenutkih vsem sosedom, prijateljem in
znancem.
Iskrena hvala vsem govornikom za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke: Nadalje se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Šalekza vzorno organizacijo pogrebnega sprevoda, dekanu tn ostali dunovščini za spremstvo in opravljen cerkveni obred. Vsem darovalcem vencev, sodelavcem Gorenja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, iskrena hvala.
Posebej se zahvaljujemo prim. dr. Fijavžu za lajšanje bolečin na domu, Vsem še enkrat prisrčna hvala!
V globoki žalosti: žena Angela, hčerka Boža, sin Ciril in hčerka Mira z družinami ter ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata, sina, zeta in nečaka
Antona Grobelnika
s Konovega pri Titovem Velenju
se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem inznancem, predvsem pa kolektivu REK Titovo Velenj, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi.
fMMmm
Pripadniki posebnih enot teritorialne obram-be širšega celjskega področja so v minulih dneh v centru obrambne vzgoje v Kokarjih nadaljevali z usposabljanjem v vojaških vešči-nah.
Za pridne čebele in njihove lastnike je sedaj obilo dela. Marsikaj je potrebno postoriti okoli panjev, pregledati zarod in satje ter čebelam poiskati »ustrezno pašo«, da bo medu obilo in da bo najboljši.
Gasilska dejavnost je vsekakor pomembna sestavina obrambnih in samozaščitnih priprav. Prav zato ne sme biti omejena zgolj na opera-tivne enote. Uspešnost krepitve števila uspo-sobljenih gasilcev so dokazale tudi pionirke Gornje Savinjske doline.
V soboto so mladi brigadirji iz velenjske občine pred domom borcev, mladine in SLO urejali okolico ter se tako pripravljali na večje delovne akcije, ki jih še čakajo v letošnji poletni sezoni. Kljub sončni pripeki, ki jih je močno motila, so večino del dobro opravili.
/ *
Kdo bi pomislil, da se pod temi vejami skriva nevarno orožje
Med pripadniki teritorialne obrame

Pripadnik enote lahkih raketnih lanserjev
- *• *
Odgovornost, enotnost, tovarištvo...
Sonce je močno pripekalo, ko smo se vzpenjali po cesti, ki se je vi-la med gozdovi in travniki oziroma pašniki vse vigje. Bili smo z avtomobilom, zato nam ni bilo toli-ko vroče. Hoteli smo priti med pripadnike teritorialne obrambe iz organizacij združenega dela velenj-ske občine, ki so bili nekaj dni na vajah na terenu, pred tem pa so imeli vzgojo v Centru obrambne vzgoje v Kokarjih. Na travniku pod cesto je nekaj ženic sušilo seno. Ze-lo so hitele, saj je bilo sparno, obla-ki v daljavi pa so napovedovali nevihto, katere si seveda ni ru'hče želel. Ne ženice, ki so obračale se-no, niti mi, še najmanj pa ,,voja-ki". No, tisti dan nam je vreme ustreglo. Naslednji dan pa se je uli-lo kot iz škafa.
Dohiteli smo dva pripadnika. ,,Kam?" sta vprašala z nekoliko dvignjenim tonom, Prišli smo na začasno zasedeno ozemlje — tega takrat še nismo vedeli — zato sta bila do nas zelo nezaupljiva. Pokazali smo naše novinarske pri-pomočke: fotoaparat, magneto-fon . . . Bilo je skoraj dovolj. To-da dvom, kaj če smo na strani
„sovražnika", je bil verjetno ,,kriv", da se je eden od njiju vse-del v naš avtomobil in nas popeljal v štab enote Karla Destovnika Kajuha. Tam sta nas sprejela sta-rešini Miran Ahtik in Karel Seme in potrdila, da smo „pravi". V poveljstvu enote nismo ostali dolgo. Toliko, da smo zvedeli ne-koliko več o tej vzgoji pripadnikov.
Tudi to vzgojo so izvajali v skla-du s petletnim načrtom vzgoje pripadnikov teritorialne obrambe, vendar se je nekoliko razlikovala od prejšnjih. Njena glavna značil-nost je bila, da so starešine višjih enot in poveljstev samostojno usposabljale starešine nižjih enot. Prav samostojno delo komandnih enot je bila doslej največja pomanjkljivost. Na tej vaji pa so tu dosegli pomembne uspehe. Tako v času, ko so bili v centru v Kokarjih, kot med akcijami na terenu, so pripadniki navezali seveda tudi tes-ne stike s krajevnimi skupnostmi na območju katerih so bili. V vzgojo te encte so se- vključili tudi predstavniki družbenopolitičnih skupnostt občin, iz katerih so pripadniki enote. V centru v
Priprava ognjenega položaja
Kokarjih so pripravili pripadniki prve dni tudi pravi partizanski miting. Kulturni program je izvedla kulturniška skupina enote in pa čla-ni velenjske rudarske godbe ter dijaki velenjske gimnazije. •Pripadniki so položili tudi vence in se poklonili spominu na padle partizane pri enem bližnjih spomin-skih obeležij NOB.
Po kratkem pogovoru v štabu enote sta nas starešini popeljala tu-di med pripadnike na terenu. Bud-•no smo opazovali, pa vendarle od daleč nismo nikogar opazili, saj so bili „vojaki" dobro maskirani. Obiskali smo enoto protizračne obrambe, ki je skrbno nadzorovala nebo, da bi lahko takoj posredo-vala, £e bi se morda pojavilo „sovražnikovo" letalo. Odšli smo naprej in v našo kamero ujeli tudi enoto lahkih raketnih lanserjev. Seveda so bili tudi pripadniki te enote zelo dobro skriti. Ko smo hodili nekoliko časa, smo prišli k pripadnikom, ki so si pripravljali ognjeni položaj. Med našim ogledovanjem pa smo se ustavili tudi v poljski kuhinji, katero so si uredili prav tako na takšnem
mestu, ki ga sovražnik ne bi mogel kar tako odkriti.
V vodstvu enote so nam pozneje povedali — delno smo se o tem lah-ko prepričali tudi sami — da so pripadniki in starešine med to vzgo-jo pokazali resen in nadvse odgovoren odnos do zadanih nalog, veliko enotnost, moralno politično zavest, utrjevanje voja-ških kolektivov, strokovnost, tovarištvo med njimi pa je bilo resnično pravo partizansko. K vse-mu temu pa je svoje prispevalo tudi nadvse lepo vreme, čeprav so seve-da naši vojaki pripravljeni na vse razmere in na kakršnokoli vreme. Enota je oborožena z najsodobnej-šim orožjem domače proizvodnje, pripadniki so v glavnem mlajši, v vodstvu pa si želijo, da bi se v prihodnje med teritorialce vključilo še več žensk.
Z novimi izkušnjami in z odločenostjo, da bodo branili naše pridobitve, so se po nekaj dnevih vrnili domov. Vzgoja je nadvse uspela, s tem pa so pripadniki najlepše opravičili sredstva, ki so bila potrebna za njeno izvedbo Med odhodom domov so jih ustavi-li tudi mladi taborniki iz Mislinje ter jim pripravili krajši kulturni program. Sonce je tudi tedaj moč-no pripekalo, čeprav so bili pripadniki vendarle . nekoliko utrujeni in neprespani so bili nad-vse veseli te pozornosti.
Za odgovorno izpolnjevanje na-log je večje število pripadnikov zasluženo prejelo pohvale oziroma knjižne nagrade, nekatere pa so predlagali, da bi dobili priznanje občinskega štaba in za napredova-nja.

Z zanimanjem so spremljali kulturni program
Tudi v Titovem Velenju
Deseti brat
Prvi slovenski roman, ki ga je napisal Josip Jurčič, je dobil dramsko obliko in slikarsko upodobitev, po njej je napisana tudi opera. Njegova priljubljenost je velika. bere ga rado staro in mlado. Zato je moral pritl tudi na filmsko platno.
Film Deseti brat si bomo lahko v Titovem Velenju ogledali že danes — v četrtek ob 20. uri v domu kulture, v ponedeljek pa bosta v rednem kinu dve predstavi — ob 18. in 20. uri.
Režiser filma je Vojko Duletič, v glavnih vlogah pa nastopajo Radko Polič, Bert Sotlar, Stevo Zigon, Boris Kra|j, Štefka Drolc, itd.
Srečanje 82
Tokrat v Šoštanju
V program akcije zbiramo naj-boljšo krajevno skupnost v občini Velenie sodijo tudi Srečanja 82 ali tekmovanje krajevnih skupnostl (sodelujejo pa lahko tudi delovne organizacije) Veselo, zabavno in enostavno za vsakega pripravno. Četrto srečanje bo organizirala komisija za šport in rekreacijo krajevne skupnosti Šoštanj. Sreča-nje bo pojutrišnjem (v soboto) s pričetkom ob 18. uri na prostoru med ribiškim domom in jezerom. Organizatorji vabijo občane, da si ogledajo to vsekakor zanimivo tekmovanje.
Škale — Hrastovec
Kros za vse krajane
V krajevni skupnosti Škale-Hrastovec je nadvse delavna komisija za šport in rekreacijo. Ta njihova prizadevnost se kaže nenazadnje tudi v tem, da so doslej sodelovali na vseh srečanjih z na-slovom Veselo, zabavno, enostav-no, za vsakega pripravno in trikrat tudi zmagali. V nedeljo, 13. junija pa bodo člani komisije organizirali tek v naravi.
Vse krajane, od najmlajših do najstarejših,vabijo, da se v čimveč-jem številu udeležijo nedeljskega krosa. Začel se bo ob 14. uri.
MILIČNIKIS0 ZAP/SAU
NEZGODA V DVIGALU
V nedeljo. 6. junija se je petletni Damir Cavnik peljal z dvigalom v stanovanjskem bloku na Sercerjevi 15. Ko je pritisnil na gumb dvigala, je dobil desno roko med vrata dvigala. Tako mu je roko stiskalo vse do petega nadstropja. Dobil je kompliciran zlom, poškodoval si je mišice desne roke, hudo pa si je odrgnil tudi hrbet in glavo.
Pn dosedanjih raziskavah. so
ugotovili na dvigalu na Šercerje-
vi 15 vrsto pomanjkljivosti, ki pa jih še raziskujejo.
PADLA Z ODRA
Malo pred 14. uro 5. junija se je na gradbišču stanovanjskega bloka D 1 v soseski Šalek II pripetila delovna nezgoda. Ob betoniraju plošče sta padla z odra v globtno petih metrov Spasoje Todorovič in Mujo Em-
kič. Oba sta se hudo telesno poškodovala.
ODKRILI 64 KG KAVE
Pred dnevi so velenjski milič-niki po naključju odkrili 64 kg kave. ->8 kg jo je nameraval odpeljati v Beograd šofer Izletni-kovega avtobusa M. K. Tudi občan D. N., pri katerem so našli 16 kg kave. jo je nameraval prodajati v svojem domačem kraju. Oba sta kavo pretihotapila čez mejo. Miličniki so zaseženo kavo izročili Carinarnici v Tito-vem Velenju.
ČIGAVA SO KOLESA?
Na velenjski postaji imajo 15 koles in 4 kolesa z motorjem. ki so jih miličniki odknli v Titovem Velenju in okolici. Vabijo obča-ne. ki jih pogrešajo, da se oglasijo na Postaji milice. kjer bodo ob predložitvi potrebnih dokumen-tov dobili kolesa nazaj.