241
¥ Trata, v Četrtek 4. septembra 1919
Hataf* XUV
Iz: ,ife dan, udi ob nedeljah ta praznikili, zjutraj. — Uredništvo: nUci
sv. r auištal AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSiljajo nred-rl*ivu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3'—. pol leta L IS — In celo leto L 3S—. — Telefsn uredništva in uprave 5tev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo T ilrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi densrnih zavodov mm po 80 stoL Mali cg!asi po 10 stot. beseda, n^jm.inj pa L 1*—. Ojlase sprejema Inseratni oddeiek Edinosti. Naročnina in reklam.irije se po&Ijijo ilUjttČm upnvl Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trsta, ui, sv. fiaiUJika As 2QL
Kfrcjna pologa Izročena NemlKi Avstriji.
Pospremno pismo zaveznikov o
SAINT GERMAIN, [S.) Mirovna pogodba
se jc izročila avstrijski delegaciji ob 18.30 v paviljonu Henrika IV. Cerimonija, ki je trajala samo nekoliko minut, se je vršila v zgodovinskem salonu Ljudevita XIV. Dutasto je spremli.il Amivon, načelnik njegovega kabineta. Prisotni so bili tudi italijanski stotnik Stcppaai, poveljnik Bourgeois, načelnik francoske misije, poročnik Monot in angleški stotnik Kock. Renr.erja sta spremljala poslanec Juchler in baron Frankenstein, lega-cijski svetnik avstrijskega ministrstva za zunanje stvari.
Dutasta je izročil kancelari« Rennerju v imenu konference becedHo mirovne pogodbe. Avstriji je dovoljen rok petih dni za sprejem.
Re-jner fe odgovoril, da si pridržuje vse nadaljnje ukrepe in je namigoval, da bo prosil nekaj dni podaij£ajiia. Renner odpotuje jutri zvečer iz^&aint Germaina na Dunaj, kamor bo prispel v petek. Avstrijska naredna skupš' rra je sklicana za soboto in nedeljo v sejo, na kateri bo razpravljala o mirovni pogodbi.
Dntasta je izročil kancelarju Rennerju tri H si: ne: 11 pospremao pismo, 2) k on ino velja v-to besedilo mirovne pogodbe r italijanskem, rrancoskem in angleškem jeziku z zapisnikom posebne izjave. 3) zvezek, 48 strani, odgovora zaveznih in pridruženih držav na pripombe avstrijske delegacije, v katerem so navedene nekatere pripombe avstrijskih delegatov in priobčen odgovor zaveznikov. Ra-xim te*a so navedene izpremembe, vključene v prvotno pogodbo, ki se nahaja v listinah, kate-o so bile izročene avstrijskim delegatom dne 2. junija in dne 20. julija.
V tem zadnjem spisu je rečeno o meiah med \vstrijo in Italijo: Zavezne in pridružene vlWe .smatrajo, da ni tr^a izprenvnjati meje med Italijo in Avstrijo, kakor je bila predlo-2©na avstrijski delegaciji v mirovnih pogojih. Kv.cr izhaja iz zelo jasnih izjav italijanskega nuris trškega predsednika v riiru: em parlamentu. namerava italijanska vlada voditi zelo li: e-r'oo politiko napram svojim novim dr-Žr- , Manom nemške narodnosti, in sicer v kolikor se tiče njihovega jezika, kulture in gospodarskih interesov.
Po^pramnt) pfsmo.
PARIZ 2. (S.) Pismo, ki pospremlja mirovno
-	z Avstrijo, se glasi: Gospod pred-r k! Zavezniške in pridružene države so
r. . večjo pozornostjo proučevale pripombe,
)-'< vh je formulirala avstrijska delegacija.
'.ootsbe avstrijske delegacije temelje na Vstvu, da se ne sme Avstrija nikakor sma-t ti za sovražnico, ker ie avstroogrska roo-r -Hia razpadla, in da se ji ne sme naložiti breme odškodnm, ki bi se bilo go-1 -.-o nabilo avstroo<*«ki monarhiji, če bi e bila razoadla. Te pripombe kažejo popol-• -ma napačno tolmačenje odgovornosti ay-•1 -sVega naroda. Zato smatrajo zavezne m
-	iruž*ne države za potrebno, da razlože, kar najkrajše mogoče, načela, ld morajo biti po risovem mnenju podlaga za reševale vprašanj, ki so nastala vsled nedavno dokončane vojne, kar se tiče Avstrije.
A v^ro-Ogrska povzročiteljica vojne.
Avstrijski narod ima z madžarskim narodom velik del odgovo-nesti za zlo, ki ga je E 'ropa trpela v zadnjih petih letih. Vojna je izbruhnila vsled »ultimatuma«, ki ga je dti-:*jska vlada poslala Srbiji. V tem »ultimatumu« «e je zahtevalo od Srbije, naj sprejme V 4« urah cel seznam zahtev, katerih izpolni-tev bi -omenjala uničenje neodvisnosti sojine ^ržave. Srbska vlada je sprejela v predo-sanem roku vse zahteve, izvzemSi tiste ki bi pomenjale pravo odpoved na lastno ce^H-isnost. Toda avstroogrska vlada je zabila vse oonudbe za sporazum in vse ponudbe za sp-avo na podlagi tega odgO^ra iti ic takoj začela sovražnosti proti brbiji. Na ta nač« je odkrito ubrala pot, ki je vodila nara^ost v svetovno vojivo. Jasno to-rei da ie bU ta .ultimatum« krinka da se za*ne vojna, ki jo je bivša avtokraiska dunajska vlada pripravljala že zdavnaj v tesni z-ezi z nemško vlado. Dunajska vlada je ^^."la, da :e bil takrat pripraven ćas za za*e*ek te voine. Sodelovanje avstrijskih topov ori obstreljevanju Namorja in Liegtja ]e le en dokaz, če bi ga bUo treba, o skupnem delovanju dunajske vlade z berelinsko v njenem komplotu proti splošni pravici m ev-repeki svobodi.
Soodgovorno* av^ri^kih Nemcev. - Gospostvo Nemcev in Madzarjev.
Zdi se. da a-strijska delegacija smatra, da pa^a odgovornost za to dejanje edmole na habsburško dinastijo in njene služabnike. Po ni enem mneniu bi se moral avstrijski narod, vs'-d razpada te monarhije pod udarci zma-f -t;}i zaveznikov, odtegniti odgovornosti za de>-n:a vlade, ki je bila niegova in ki je imela svoj sedež v njegovem glavnem mestu. Ce bi se bil avstrijski narod v letih pred vojno potrudil, da potlači militaristični duh in go-s-cr. vaiel n-ost, katere je bila polna vlada bivše monarhije. če bi bil odločno protestiral proti vojni, če bi bil odklonil vladarjem svojo pomoč za nadaljevanje vojne, bi se sedaj VJ ko dovolil kakšen ozir na to obrambo. Toda. ko se je vojna napovedala, je vladala na D r,-ju velikanska navdušenost; avstrijski n-_rod je bil od začetka do krm ca navdu-ien pristaš vo^ne; on ni storil ničesar, da bi se ločil od politike svoje vlade in svojih zaveznikov do poraza na bojnem polju. Zaradi toliko i^smh dokazov m zaradi svetih 3ako-
odgovornosti Avstrije za vojno.
nov pravice se mora pozvati, da prevzame ves svoj del odgovornosti za zločin, ki je vrgel svet v takn nesrečo. Se več! Zavezne in pridružene države smatrajo za svojo dolžnost izjaviti, da je postala politika starih Habsbur-žanov v svojem bistvu politika, ki je ila za tem, da vzdrži gospostvo nemškega in madžarskega naroda nad večino prebivalcev av-stroogrske monarhije. Ta stara in izčrpana samovlada s svojimi militarističnimi tradicijami se je vzdržala vsled velike pomoči avstrijskega in madžarskega naroda, katerima je zagotavljala politično in gospodarsko gospostvo nad njunim sodržavljanom. Ta sistem gospodarjenja in tlačenja, ki je stavljal raso proti rasi, in katerega je avstrijski narod vztrajno podpiral, ta sistem je bil eden naj-večih vzrokov vojne. Ta sistem je ustvari! na avstroogrskrh mejaih tista irredentistična gibanja, ki so vzdrževala v Evropi večno vrenje. Ta sistem je povzročil vedno večjo odvisnost Avstro-Ogrške od Nemčije, katere posledica je bila subordinacija avstroogrsice poiitike pan^ermanističnemu načrtu za svetovno gospostvo. Pri vedel je končno do položaja, v katerem niso videli voditelji monarhije drugega sredstva za vzdržan]e svoje moči, nego da premišljeno nastopijo proti svobodi majhne, neodvisne države, ki je zapirala pot v Carigrad in na vzhod in ki je edina med svojimi tlačenimi brati vzdrževala up na svobodo. Na ta način je po mnenju za-veznih in pridruženih držav nemogoče upoštevati obrambo avstrijske delegacije, ki trdi, da avstrijski narod ni soodgovoren s svojo vlado, ki je izzvala vojno in da mu se ne bi smelo naprtiti breme odškodnine, ki jo je dolžan toliko, kolikor zmore, tistim, katerim je naredil z vlado, ki jo je podpiral, toliko škode. Načela, na katerih temelji mirovna pogodba, morajo torej ostati v veljavi: avstrijski narod je in estane sovražnik do podpisa miru. Po sklepu miru postane Avstrija država, s katero upajo zavezne in pridružene države, da bodo lahko vzpostavile prijateljske odnošaje.
Odnošaji z novimi državami.
Avstrijska delegacija je protestirala tudi proti določbam pogodbe, ki urejujejo odnošaje Avstrije z novimi državami, ki so nastale na czemlju bivše monarhije. Zavezne in pridružene države smatrajo za svojo dolžnost, da naglašajo, da ne bo avstrijska nemoč posledica določeb mirovne pogodbe, temveč go-spostvaželjne politike, ki jo je njen narod prej vodil. Če bi bila avstroogrska politika politika velikodušna in pravična napram svojim državljanom, bi bile države ob zgornji Donavi lahko ohranile gospodarsko in politiško enotnost in prijateljske zveze. Toda politika, ki je šla za gospostvom, je bila vzrok ene naj-groznejših tragedij zadnje vojne. Milijoni pripadnikov narodov, ki so bili podvrženi Av-stro-Ogrski, so bili prisiljeni pod smrtno kaznijo, da se bore proti svoji volji v vrstah vojske, ki je služila nadaljevanju njihovega suženjstva in popolnemu uničevanju svobode v Evropi.
Mnogi teh narodov so protestirali proti vojni, a so jim bila zaradi tega zaplenjena imetja, a oni so morali v ječo in smrt. Mnogi državljani, ki so bili ujeti ali so zbežali, so vstopili v vrste zavezniške vojske in so izpolnjevali svoja mesta ▼ osvobodilni vojni. Sedaj so se vsi, brez izjeme, po pravici odločili, da si ustanovijo neodvisne države; nočejo se več poveriti Dunajii: politika, ki je šla za gospostvom, je dosegla svoj neizogiben konec. V tem razpadanju tiče vzroki sedanjih neprilik Avstrije. Z Dunaja je bilo narejeno gospodarsko in politično središče cele države; vse se je tam na umeten način koncentriralo. Dežele so se metale v uboštvo, promet po njihovih železnicah se je oviral, samo da se vse bogastvo steka v prestolnico. Razkosanje monarhije ni raztrganje gospodarske mreže, ki je bila doslej centralizirana, je moralo dati hude udarce avstrijski državi in njeni prestolnici, toda tudi ta razpad monarhije je neposredna posledica tiste preklete gospostvaželjne politike, za katero je predvsem odgovoren avstrijski narod. Zavezne in pridružene države ne žele torej nikakor, da bi še poslabšale nesrečen položaj Avstrije; one so nasprotno polne žive želje, da bi po svojih močeh pomagale avstrijskemu narodu, da se privadi na nove razmere in da najde pot k svojemu blagostanju, toda na vsak način pod pogojem, da se to ne zgodi na račun novih držav, ki so nastale na o-zeml:u bivše monarhije. Padec monarhije je ustvaril mnogo težkih vprašanj v odnošajih napram novim državam, ki so po pogodbi njeni dediči. Razumljivo je, če se urede z gotovih ozirov odnošaji državljanov zaveznih in pridruženih držav z državljani novih držav drugače, nego z avstrijskimi državljani; toda zavezne in pridružene države so vsled pripomb, ki jih je predložila avstrijska delegacija, vključile nekoliko izpremeb r gospodarske klavzule, toda držale so se vendar v glavnih obrisih mirovne pogodbe. Imetje avstrijskih državljanov, ki se nahaja na ozemljil, odstopljenem zaveznim in pridruženem državam, se bo povrnilo svojim lastnikom. Za to imetje niso v veljavi ukrepi za likvidacijo ali prenos, če so bili ukrenjeni po premirju; podobno razveljavljene razlastitve ali likvidacije je zajamčeno tudi za bodočnost.
Pogodbe, sklenjene'med avstrijskimi podaniki in osebami, ki po pogodbi dobe zavezniško državno pripadnost, ostanejo ▼ ve-ljavi.
Ukrenjeni so bili ukrepi, da se zaiKrtov!
preskrba s čehoslovaškim in poljskim premogom, vsled česar je zopet Avstrija obvezana na dobavljanje gotovih sirovin.
Odložena vprašanja o avstrijskih podanikih, katera se morajo reSiti med Avstrijo in sosednimi državami, se bodo reSila v posebnih dogovorih, ki jih bo sestavila konferenca, v kateri bo zastopam a tudi Avstrija z e-nakimi pravicami, kakor jih bodo imele druge prizadete stranke. Podrobnosti o teh in drugih dogovorih se nahajajo v priležečem odgovoru. Končno bo komisija za porazdelitev dobila navodila, da izvrši človeški delo, ki ji je poverjeno. Upoštevati bo morala skupne interese in bo lahko določila olajšave, ki jih bo smatrala za potrebne za prehranjevalne razmere Avstrije.
Meje avstrijske republike.
Kar se tiče teritorijalnih meja, ki so določene za avstrijsko republiko, ne morejo zavezne in pridružene države dovoliti bistvenih izprememb določeb, ki so že bile javljene. Te določbe so bile sklenjene po mesecih natančnega proučevanja in v pripombah, ki jih je predložila avstrijska delegacija ni bilo sploh stvari, katere bi že ne bila konferenca proučila. Zavezne in pridružene države so vkljub temu upoštevale avstrijski protest glede mesta Radgone. V splošnem so se zavezne in pridružene via«de trudile, da določijo pravično meje držav, ki so nastale iz ruševin bivše monarhije, samo da zagotove srednji Evropi trajen mir. Tako so tudi za Čeh oslov as ko določile zgodovinske meje češke krone tam, kjer so te meje skupne z Avstrijo; oddaljile so se od tega staKšča samo v dveh slučajih postranske važnosti, kjer se je zdelo in se še zdi, da so gospodarski interesi novih držav važnejši od zahtev avstrijske republike.
V	slučaju Jugoslavije so zavezne in pridružene države sledile, dokler je bilo mogoče, priznani jezikovni meji.
Kar se tiče Madžarske, so zavezne in pridružene države priklopile Avstriji nekatere nemške kraje, ki so bili doslej vključeni v madžarske meje. Zavezniki in pridruženci so prepričani, da te meje, ki so sedaj določene, najbolje jamčijo obstoj vseh prizadetih narodov, vštevši Avstrijce, in da jih ne izpostavljajo anarhiji in krvavim sporom.
Kar se tiče Tirola, je naredilo na zavezne in pridružene države globok vtisk dejstvo, da je bil italijanski narod leta in leta izpostavljen nevarnosti, ki je neposredno ogrožala njegovo lastno življenje. Ta nevarnost je sestojala v tem. da je imela Avstro-0grška v svojih rokah vojaške postojanke, ki so obvladovale italijansko ravnino. V teh razmerah je bila po mnenju zaveznih in pridruženih držav najboljša rešitev, da se dovoli Italiji naravna meja, Alpe, ld jo je že zdavnaj zahtevala.
Jamstvo za obstanek Avstrije.
Zavezne in pridružene države žele opozoriti avstrijsko delegacijo, da vsebuje mirovna pogodba posebne določbe glede zaščite majhni skupin, kakor je nova Avstrija Ne bo več mogoče, da bi močne države nekažnjeno ogrožale politično in gospodarsko življenje svojih nemočnih sosedov. Klavzule glede pristanišč, vodnih poti in železnic zagotavljaj Avstriji, pod jamstvom mednarodnih ^loceb, pristop k morju po suhem in po vodi. > klavzulami o delovni zakonodaji bomo prispevali k ščitenju delavskih slojev in k »boljšanju njihovih življenskih razmer. Pogodbe o manjšinah bodo ščitile verske, politične in jezikovne pravice manjšin, ki pripadejo po mirovni pogodbi kakšni drugi državi.
Pristop k Zvezi narodov.
Zveza narodov, v katero upajo zavezne in pridružene države da bo dovoljen kmalu vstop avstrijski republiki, ni samo zaščita:ca pravic in svobode Avstrije, ona ne bo ščitila samo pravic vseh tistih, ki so podpisali pogodbo, temveč ustvarja organizem, zaradi katera se bodo lahko mirno in zakomto udej-stvili vsi dogovori, ki postanejo vsled dogodkov ali razmer potrebni pri sklepanju miru.
Petdnevni rok za sprejem pogodbe.
Zaključujoč žele zavezne in pridružene vlade dati jasno razumeti, da so izpremwnbef ki so jih vključile v mirovno pogodbo, konč-no vel javne. Zavezne in pridružene države pričakujejo, da poda avstrijska delegacija tekom petih dni po izročitvi pogod.be izjavo, da je pripravljena podpisati mirovno pogodbo tako, kakor je sestavljena. Če se ta izjava ne poda v predpisanem roku, se bo smataalo premirje, sklenjeno dne 3. novembra 1918., za izteklo, in zavezne in pndruzene države bodo ukrenile potrebne ukrepe, da vsilijo
SV^vo^e° sprejeti, gospod predsednik, zagotovitev mojega največjega spoštovanja.
G. Clemenceau.
Kaj se k zahteva od Avstrije.
PARIZ 2. (S.) Avstrijski delegaciji »o bUe. izročene'tudi tele tri listine: v prvi se zahteva izjava glede potopljenih ali poškodovanih ladij s strani avstrijske mornarice v svrho znižanja izgub vsled potopitve ladij in tovora, ki se da še morda rešiti, ah pa se se nahaja v avstrijskih rokah.
V	drugi listini se zahteva od Avstrije obveza, da ne bo dovoljevala ne uvažanja ne izvažanja na Madžarsko, dokler madžarska vlada ne sprejme pogojev, ki ji jih predlože zavezne in pridružene vlade.
Tretja listina je takole sestavljena: 1. V svrho določitve pogojev, pod katerimi se bodo morale izvršiti nekatere klavzule mirovne pogodbe, se določa: 1. Seznam predmetov, ki jih bo morala Avstriji po čl 173 črta 2. izročiti zavezr.im in pridruženim vladam, se pošlje avstrijski vladi tekom ene-
ga meseca po uvel javljen ju mirovne pogodbe; 2. komisija tza odškodnino in poseben oddelek ne bosta imela pravice, da zahtevata objavljenje tajnosti izdelovanja in drugih po-verljivosti; 3. Avstriji bo dana možnost, da predloži v roku 6 mesecev po podpisu miru zaveznim in pridruženim državam morebitne dokumente in predloge v svrho hitrejšega dela glede odškodnin in skrajšanja poizvedeb o osebah, ki so zakrivile zločinska dejanja in proti katerim se bo uvedlo kazensko postopanje.
Glede likvidacije avstrijskega imetja bodo zavezne in pridružene države sprejemale informacije in dokaze, ki jih predloži avstrijska vlada.
Nemčija se se sme vmešavati ▼ avstrijske zadeve.
PARIZ, 2. (S.) Vrhovni medzavezniški svet je sklenil poslati nemški vladi energično noto, v kateri se naglaša protislovje med čl. 61. nemške ustave in čL 80. versailleske pogodbe, ki prepoveduje vsako nemško vmešavanja v avstrijske zadeve. Čl. 61. nemške ustave, ki govori o avstrijskem zastopstvu v nem-Skem državnem zboru, je očitno kršenje obvez, ki jih je Nemčija prevzela dne 8. m. junija. Vrhovni svet zahteva torej od nemške vlade, da spoštuje versaillesko pogodbo in da izbriše tekom 15. dni čl. 61. iz svoje ustave. V nasprotnem slučaju bodo zavezniki prisiljeni, da izvrše nove zasedbe na levi obali Rena.
Nota bo izročena jutri popoldne nemški delegaciji in bo nato piobčena
Vojaški ukrepi proti Nemčiji.
PARIZ, 3. (S.) Nasprotno vesti, objavljeni davi v -ne&Eterih listih o vojaikih ukrepih, ki da lih je vrhovni svet skJenH za slučaj, če bi Nemčija ne hotela črtati iz svoje ustave čien SI., ki govori o Avstriji, se zagotavlja, da se .te stvari tičejo desnega, ne pa leve-ga brega Rena.
Skledi poizvedovalne komisije za reške dogodke.
REKA, 2. (-Era Nuova*.) »Vedetia U'Iialia« objavlja nasl-ednie važne imormscije. katere je do-b:ia s. zanesljivega vira, o sklepih preiskovalne konvsi-j-e. Vrhovni svet mirovne koniercn.e je kon-onoveiiavno saokcijonira* sklepe, ki jih Je predložila preiskovalna komisija za rešJ<e dogrd' e. 1. Razpustitev naročnecja sveta Ln nie^ovo takoišn^o n:xi-omestitev po občins-kem zastopništvu, katero se rdJ.no izvoli po želji prebivalstva m se zakcn.to ustanovi s kontrolo mečzavezniške komisije za sestavo volilnih seznamov m za kontrolo glasovanja; 2. Takojšnja razpustitev »legije redkih .prostovoljcev«; 3. Skrči te v italijanskih čet na eno .pehotno brigado in en konjeniški eskadron; od teh čet smo biti stalno nas tanj en na Reki in Sušaku le en bataljon; 4. Takojšnja nadomestka v otsobja, ki sestavlja francosko pomorsko bazo, katera se mora kohkor mogoče hitro končnoveiiavno razpustiti, zaradi njenega sovražnega duha napram reikemu prebivalstvu; 5. Ustanovitev medzavez-niške komisije, v kateri bi bili en amerikanski, en francoski, en ansieški in en iialčansJri zastopnik, kateri se poveri najširša kontrola v mestni upravi — ki mora ohraniti značaie svoje avtonomije — ln vpliv v političnih vprašanjih; 6. Varstvo javnega reda se poveri angleški aH ameriški po-fccrji.
Govori se tudi o prers*ovalnih procesih poveljnika Jcratjevih ■karabmierjev, poverijnika mornarice, ki ie ukaaal vdreti v skladišča francoske baze, ra drugih častnikov, kateri so svojevoljno dali are-t-irad razne osebe. Določala se je tudi stroga preiskava, da se razjasni umor onega francoskega vojaka.
SporočHo zaključuje s priporočilom, da ne srrre-}o taki ukrepi — tn dekrvama. ki jih bodo morali razvijati razni organi — motiti onih odno?a"ev odkritosrčnega prijateljstva, ki :e bilo, šzven Reke, vedno med francoskim narodom in vojsko na eni strani m Italijana na drusri-
Priporoča se tudi. naj se olajša ?t» zboliša na naj-bofcši način preskrba Italije z živili in blagom, Italiji, ki je med vojno tako podpirala 'zaveznike in ki mora v Jcrafkem vzpostaviti svojo trgovino in obrt, ki <ste neobhodno potrebni za normalno in hitro obnovo njenega gospodarskega življenja.
Obup reških Italijanov.
REKA, 2. (»Era Nuova«-) Mestno poveljništvo generala Orazijolija }e včeraj prevzel general Pittaiuga. nakar le Grasrloli odšel. Vesti iz Pariza trdijo, da je Tardieujev načrt končno veljavno splaval po vodi. Reško vprašanje se reši baje takole: ali mesto z italijansko suverenostjo m luka mediKrodna afc pa mesto in luka mednarodni. V vsakem slučaju bo meja z Italiio pri Kantridi in ■teritorijalna zveza baje zajamčena.
A najhujše za reške Italijane, pravi »Era« je to, da prevzamejo poličko Angleži, češ ker ti ne sinsjaftzirajo z prebivalstvom, da se poslužujejo že već časa hrvatskih komidentov, ki agitirajo za prosto mesto, itd. itd. Vse to je italijanskim Re^ čanom znano ra vedo, da se s takimi ukrepi krši ona mestna avtonomija, ki se -je še pred kratkim, Jvakor pravijo italijanski delegati, spoštovala. Kaj
bo Lz mesta?
Govori se, da se nodo dovotfte Jugoslovanom m soci'-alistom manifestacije in da se prepove Ita-fcjanom nosftf kokarde in razobešati .trobojnlce lz oken. Tudi prostovoljski bataJjon se mora razpu-stfti Ust prav*: Angiiia se pripravlja, da bo v malem, žalostnem mestu orožnik nad svojimi sovražnik?. Kdo bi si bH moarf mistrd, da bi prišli mi do te skrajnosti?
Kako naj prenesemo, mi Italijani, to, česar nismo videli niti pod madžarsko vladavino, po ulicah in trgih hrvatske (zastave in pohode. Treba se bo boriti, ako nam zmaidca orožja, z nohti in z zobmi in z vrelo vodo, da pridemo zopet do svojih pravic.«
Ljubljanski knezonadškof Jegttč v avdijencl pri papežu v Rimo.
LJUBLJANA, 2. (»Gazzetta di Venezia«.) »Slovenec« piše o sestanku ljubljanskega knezonad-škota doktorja Jegliča s papežem v Rimu. Vzrok mojega potovanja v Rhn — pravi SJtof — je bilo to, ker jjrevladuje v naSem javnem mnerr>u misel, da nam je sveta stotica sovražna, da noče pripo--nati kraljevino SHS, <la se kaže »Osservatore Romano« ta drugo italijansko katoliško časopisje nuin nasprotnoJn da se končno Vatikan prav nič ne briga za naše vojne ufetnike v lta>Hi. ki "nSo. Jc? r S** cnlnJi marf rxn/Mi- k'-*kf»r isann
v Rimu dve stranki, na eni strani uradni možje s sv. Očetom in državnim tajnikom, na drugi neodgovorni dostojanstveniki sv. cerkve in katoliški kle-rus. V avdijenci mi fe papež izjavil naslednje:
»Novi vladi SHS ne morem ničesar očitati; toda •'dokler niso začrtane njene meje in podpisan mir, ne smem in ne morem pripoznati vaše vlade. Z največjem veseljem jo boni pripoznal. ko se vse to uredi. Ni mi znano, da je pisal »Osservatore Romano« proti Jugoslaviji. Prosim, da mi sporočite, ako ugotovite, da pi§e omen;eni list v takem duhu. Jnko bi me veselilo, ako bi hotela beograjska vlada takoj jx> podpisu miru urediti s konkordatom vaše cerkveno in vladno vprašanje. — Mislim, da bo lahko veljal kcnkord'.t, sklenjen leta 1915. med srbsko vlado in sv. stolico, za ceJo kraljevino SHS. Poslal bom v Belgrad svojega poslanca, da se bo mc^el -prijateljski sporazumeti z vašo vlado.«
PotožH sem se. ie končal knezonadškof ljubljanski proti papežu, da pišejo drugi italijanski časopisi proti irem, toda papež mi ni dal odgovora. Pooblastil pa me je, ida objavim naš razgovor.
Komisija za agrarnu reiormu.
BEOGRAD, 31. kolovoza. Obrazovana je (sestavila se je) Jedna komisija od predstavnika ministarstva trgovine i industrije, šuma i ruia i ministarstva za agrarnu- reiormu, koja priprema (pripravlja) naredbu o preuzimanju u državnu upravu svih velikih posjedi (veJeposestev).
Prijedlog ankete za trgovinski ugovor (pogodba) s Njemačkom Austrijom.
BEOGRAD, 31. Anketa za trgovinski kompenzacijom UKjovor s Njemačkom Austrijom (dovršiJa je svoj rad (delo); -predala je ministru trgovine svoje mišljenje, u kojemu traži, da se kompenzacijom ugovor s Njemačkom Austrijom u istom opsegu kao dosada — 100.000.000 K obnovi, ali da se pogodi isplata drierenoije dobrom valutom. Dosada se ta diferencija isplači-vala u austrijskim krunskim banknotama.
Privremeni (začasni) plan za učiteljske škole.
BEOGRAD, 31. Ministar prosvete potpisao je nastavni plan (učni načrt) I program za uč'tel ske Šl.ole eeloga kraljestva, koje će važiti (veljati) kao privremeni, dok se ne zameni staln.in pro-gianiuin.
Odlični poljski gost u Zagrebu.
ZAGREB, 2. Ovih će viana proputovati kroa Zr.greb za Beograd g. Erazin Pilkz opunomoijii ministar poslanik pcrlj-ske republike, kod kr !jev-ske vlade u Beogradu. Pilltz je poznati pub'ilc sta i političar te veliki zagovaratelj uzaja-nuie slavenske solidarnosti.
Vraćaaie iseljenika Iz Amerike.
REKA, 2. U >zadn;e mesece gotovo svaki dan stizavaju naši doseljenici tz Amerike na Reku Prema novinskim veslima^čeka tisuće jugoslavenskog naroda u Americi na povratak iz Amerike. •Put iz li^A-ifc* *!o domovine stoji često i do 20G0 dolara 1 t	* ' ' ' " * ' * * 1
Telefonski promet s Bečom otvoren.
ZAGREB, 2. Poštansko i brzojavno ravnateljstvo saopćuje u smislu brzojavne obavesti poštanskoga ravnateljstva u Ljubljani da je otvoren privatni telefonski promet azmodju Zagreba i Beča, te Broda i Beča i obratno.
Izmišlrotlne.
BEOGRAD, 31. Zvanično (uradno) «e saopčuje: U javnosti- već nekoliko dana drJcuđišu (krožijo) razne vesti o dogodjajima na pograničnoj liniji (obmejni črti) u Banatu. Ovlašteni (pooblaščeni) smo izjaviti, da su sve ove vesti podpune (.popolne) izmišljotine. Na nijednoj točki pogranččite linije nije se dogodio nikakav incidenat (neljirb čo-godeik).	_
Iz ^omunsHe.
Romuni proti boljševikom.
-LION, 27. avgusta. Kakor se poroča rz Ženeve delajo Romuni velike priprave za ofenzivo proti boljševikom. Prodirati hočejo preko Dniestra. Veliko število čet je zbranih v Benderju, ki- se smatra za izhodišče te romunske akcije. CHj oienzive je, vzpostaviti zvezo <l levim krilom armade generala Denikina. _
Lakota v BudimpeštL
Dopisnik »Prager Tagblatta« poroča: »Budimpešta, sijajna prestolica poljedelske dežele, trpi zaradi lakote, da je nepopisno. Naj važnejša živila mankajo popolnoma. Niti kruha ni. Sočfvje je dobiti le za zelo vrsoke cene. Ena kumara stane na primer 32 kton. Dežela Je pustHa glavno mesto popolnoma na cedilu. Jokajoče žene in otroke je videti po cestah, ki prosijo z dvignjenimi rokami za košček kruha. Romuni dele na raznih krajih Budimpešte vojaških kruh, za katerega se ljudje kar trgajo. Pripovedujejo, da se je po padcu bolj-ševikov nahajalo v sklaliiščih še štiristo ton moke, ki pa je takoj po dohodu Romunov teginrla. Razmere poostruje posebno dejstvo, da denarno vprašani« še ni urejeno. Ljudstvo ima samo Bela Ku-nov »bel« denar, ki ga pa sprejemajo banke samo za 20 odstotkov naznačene vrednosti. Za bankov-vec od 200 kron plačajo samo 40 kron. Zarakii tega je posebno delavstvo hudo prizadeto. Po ra-zr. h industrijskih podjetjih odpuščajo delavstvo kar kupoma.	_______
IZ RUS1JS.
Boljševtkl izpraznili Arhangelst
LONDON, 2. (S.) Uradno poročilo pravi: Poroča se. da so ruske čete Izgnale boljševike iz A-rhangelska in da so zavzele Empitso; polastili so se pri tem nekaterih vlakov. V nekem podjetju na vzhodni obali OnjeSkega jezera so izgubili boljše viki 5 strojnic, 300 pušefc m 500 vojakov, katere so ujele ruske čete.
(z Italije.
Italijanski zakladni minister o položaju.
RIM, 3. Italijanski zakladni minister Schanzer je imel v zakiadnem ministrstvu pred ministri in državnimi tajniki dolg govor, v katerem Je .temeljito razpravljal o državnem finanirrem položaju, priporočal kar največje vsestransko varčevanie in posebno poudarjal potrebo, da se čim največ mrtfioče zmanjšuje državni dolgovi. Zahteval je posebne požrtvovalnosti di državnega n:meščen-stva v tem pogledu. Skrčiti se morejo državni izdatki do skrajnosti, ziasti rudi izdatki za osobe, ki so od 960 milijonov (4=3 za civilne urada.ke, 134 za častništvo. 325 za železničarstvo in 4S0 za ljudskošotsko učitdj-stvo) v letu 1915. P < Ovi:
skoraj za 3 milijarde 526 milijonov za let os ne leto (1390 milijonov za civilne uradn;ke. m;-lijonov za aktivno častništvo, Mo za o. pusten» čascuštvo. 1010 milijonov za ždezm-c-irstvo «
Mm &

t MU, «K 4.
1919.
360 za očitdjstvo. — Vse je znatno poskočilo, le Izdatki za ufltelistvo so se mižali!) Minister jej poudarjal, da je na vsak način treba ustaviti po-^ Tnnoževajije osobja in zviševanje plač. kar mora predvsem ra2umeti u radništvo samo. Izvesti se mora preuredba uprave in žnjo skrčenje osobja ter izdatkov zanje. S kraljevim odlokom se je ustanovila v vsakem ministrstvu komisija, ki ima nalog, da v najkrajšem času predloži načrt za štedenje. V to sestavljena osrednja komisija uredi potem vse te predloge. Minister upa, da se odreče nameščenstvo nadaijnim zboljšanjem piač in napredovanja in tako pripomorejo do uspeha celi akciji. Za sedanje odrekanje "ji-h čaka potem, ko valuta zopet dobi svojo pravo vrednost, dovoljna odškodnina. Minister upa. da bo ta akcija dosega najpovoljnejši uspeh — Ministrski predsednik je poudarjal, da štedenje ni samo moralna dolžnost, temveč .potreba, kateri se mera podvreči vse. Ne sme več biti teoretičnih proučevanj, temveč le dejansko štedenje. Vsa državna podjetja so pasivna. Stisnili se je treba povsod do skrajnosti, kjer se le more. Italija se mora zatekati k posojilom in sicer v inozemstvo, a kredit v inozemstvu je mogoč le na .poClagi najstrožjega štedenja. Italija bo sicer v kratkih letih velika država in in-dustrijalna in si .pridobi izgubljeno bogastvo ter si je zelo pomnoži; toda za to je treba velikih žrtev, javnega reda kot jamstva varnosti, varčnosti kot jamstva za kredit, dela kot podlage za vzpo-st2vo. Državna uprava ima v vzdrževanju reda, v sledenju in proizvajanju <prei seboj veličastno nalogo.
Italijanska zbornica.
RIM. 3. Prvi del današnje zbornične seje so izpolnile posmrtnice za umrlimi postanci oz. senatorji. Izvolil se je potem odsek za presoj volilnih okra-jev in glavnih volišč. Nato se je razpravljalo o zakonu na žensko volilno pravico za politične in upravne volitve. V imenu odseka je predlagal posl. Gasparotto, da naj se razprava odgodi na jutri, da bo imel odsek, ki je šele včeraj dobil novo besedilo zakonske predloge, dovolj časa za pretres predloge. Posl. Turati je poudarjal, da novo besedno pomenja poslabšanje -predloge in iza-hteval, da se nove določbe prihranijo zc priložnejši čas. Ministrski predsednik Nitti je izjavil, da vlada nima rasi asa, da bi silila h hiferic: zbornico, ki bo ime*a dovolj časa za temeljite razpravo o predmetu. Glede ženske volilne pravice se je vlada držala obveze, ki si jo je nadela napram zbornici. Ženska volilna pravica se ne bo mogla »dejstviti že pri bodočih državnoz"bor-skih volitvah, ker ne bo časa za sestavo list, pač pa imajo nove določbe v tem zakonskem načrtu samem, da omogočijo udeležbo žensk pri prihodnjih upravnih volitvah. Rešitev vprašanja, ali naj se tudi pri upravnih volitvah uvede proporcionalni sistem, prepušča vlada zbornici. Razprava o tem preidmetu se je 'potem odgodila na jutri. Predloženih je bilo nato zbornici s strani vlade cela vrsta raznih zakonskih načrtov. Posl. Gua-rineri je zahteval, da naj se da poslancem na razpolago v dovoljnern številu poročilo o preiskavi g!e«de Kobarida. Seja se je zaključila ob 17*30; jutri ob 15 seja. Na dnevnem redu: ženska volilna pravica.	_
Novi angleški veleposlanik v Rimu.
LONDON, 2. (S.) Srr George Bouchanan Je bil imenovan za veleposlanika pri Kvirinalu.
Pismo kardinala Gasparrija kardinala Lnconn.
REIMS, ? (S.) Kardinal Gasparri je poslal kardinalu Luconu pismo za francoski e-piskopat. Kardinal Gasparri izjavlja, da je papež odobril skupno pismo francoskega episkopata, v katerem se poziva na načela, ki morajo obvladovati družino, društvo in dr-iavo. In res, pravi kardinal Gasparri, pc zmagi orožja gre za popravo materijalnih Skod in moralnih škod, ki jih je naredila vojna. Državna obnovitev glede gospodarskega in finančnega delovanja bo lahko popravila materijalne škode, toda moralnih 5 k od ni mogoče popraviti, če se narodi ne povrnejo k načelom krisrtjanske vere m morale. Zato postaja vpliv katoliške cerkve zelo važen za obnovitev domovine. Kardinal Gasparri ugotavlja, da se povsod izraža vedno močnejše stremljenje k demokraciji. Proletarski sloji, ki so največ žrtvovali v vojni, hočejo doseči povsod največe koristi, toda ti sloji se večkrat varajo in iz.pcdbujajo na izgrede, ki prinašajo škodo vsem, predvsem pa najbomei-Šim delavcem, kakor dokazujejo dogodki pri narodih, ki so bili doslej še bogati, a so sedaj spadli v največe uboštvo.
Katoliška cerkev je bila vedno prijateljica trpinov in je vedno učila, da morajo javne oblasti posebej delovati na izboljšanje trpin-skih razmer. Zato se katoliški klerus ne sme upirati proletarskšm zahtevam, temveč jih mora .podpirati, v kolikor se nahajajo v mejah, ki jih določa »enciclica rerum nova-rum«. Da se bodo te meje gotovo spoštovale, naj nasvetujejo škofje francoskim katolikom, da se združijo medsebojno in z drti^mi državljani dobre volje in naj sledijo papeževim navodilom. Papež je prepričan, da .bodo francoski katoliki ostali zvesti navodilom in določbam svete stolice in njihovih pastirjev ind a bodo na ta način delovali za splošen blagor domovine in miru ter za slogo med vsemi sloji. V tem sladkem zaupanju obnavlja papež svoj blagoslov častnemu francoskemu episkopatu. Kardinal Gasparri zaključuje svoje pismo izrazujoč kardinalu Luconu svoje globoko spoštovanje.
MSinsko prm
Iz Pariza se "porod a, kakor smo javiti včeraj, da se je na konferenci dosegel popoln sporazum med velevlastmi in državo SHS gkfie narodnih manjšin, vključenih v državo SHS. Pogodba, se pravi, vsebuje, točne določbe glede izdatne zaščite manjšin, katerim predvsem zajainčuje svobodo pouka v materinem jeziku in svobodo veroizpovedanja. Določa se nadalje svobodna raba manjšinskega jezika v občevanju z javnimi oblastmi, in manjšinske dobrodelne ustanove in društva za javni blagor obdrže svoj narodnostni značaj. Velevlasti pa so šle še dalje. Ni -jim bila dovolj pogodbena zaveza države £HS, nanašajoča se na varstvo narodnih manjšin, temveč so celo tam, kjer igre za očitne sovražne -koristi, v Mace*ioniji, v.zele varstvo narodnih manjšin iz rok države SHS ter je poverile Zvezi narodov.
__ _____ dejstvo je, da so zastopniki
države SH5, kakor se .poroča iz Pariza, sprejel-i in odobrili pogoiibo, ki deleča vse to, in torej tudi ni dvoma, da se bo ta pogodba izvrševala v državi SHS tako, kakor je bila sklenjena.
Sporočilo iz Pariza, ki nam je prineslo to vest in smo je posneli po milanskem ^Corricru deHa Sera«, pravi, da se enake ali podobne pogodbe sklenejo <z vsemi novhai državami in da se te po-gd:be podpišejo obenem z avstrijsko mirovno pogodbo. Ali komaj je bilo povedano to, se že nadaljuje, da Romunska noče privoliti v to, da bi se tuje države vmešavale v njene notranje stvari, in noče sprejeti ureditve manjšinskega vprašanja v onem smislu, kakor jo narekujejo velevlasti drugim državam. Tu torej že prihajamo do značilnega pojava: Tormmsrke manjšine v državi SHS ščiti pogdiba države SHS, sklenjena na mirovni konferenci, jugoslovanske manjšine v romunski državi pa ostajajo prepuščene na milost in nemilost rosnunski večini. Ali naj se potem to še imenuje — manjšinsko pravo?!
Toda vprašujmo dalje!
Romunska se upira skScpu konference, češ, ker ni nova država; kaj pa potem Nemška Avstrija? Naj ima ljudsko glasovanje na Koroškem ugoden Lz.:d za Jugoslovane, to se pravi, naj pripade tako-imenovam pas A Jugoslaviji, bo tu komaj nekaj nad 60.000 Jugoslovanov rešenih tujega jarma, do-čim pa ostane pod njimi še vse jugoslovansko prebivalstvo t ak o! m en o v an ega pasu B, »petem vsa beJjaška okolica, podkloštrski okraj in slovenska Žita do Šmoborja. Ena tretjina jugoslovanskega prebivalstva na Koroškem ostane usužnjena Nemcem. Kako je pa tu poskrbljeno za varstvo narodnih manjšin? Ce ne zaupajo velevlasti vaT-stva bolgarskih manjšin v Maoedcniji dTžavi SHS: ali ie mogoče zaupati varstvo jugoslovanske manjšine na Koroškem Nemški Avstriji? AU se je priznala tudi tu Zvezi sarodov pravica, da uporabi vsa sredstva, katera smatra za primerna v zaščito manjšinskih pravic? Ali bo tuill na Koroško po: lliala Zveza narodov svojega komisarja, če bo smatrala, da je to potrebno?
Včerajšnja »Era hfciova« je poročala iz Partsa naslednje: »V konferenčnih krogih kroži vest da sta se Tiitoni in Lk>yd Geor®e zedinria na način, kako naj bi se rešilo jadransko vprašanje. Ta načrt n&i bi se pre<9oži! ki priporočil Wilsomi kot dogovorjen med Italijo, Francosko in Angle-§ko. ki so podpisale londonsko poeciibo. Načrt se naslanja na kompromis, čigar do*o6be se drž« tajno, da ne bi se v javnosti predhodno raprav-lialo o nvh. Toda malo je upanje, da bi Wiison hotel izp remen iti svoje mnenje, ki je v vsem ugo-i.'no ea Jugoslovane. Pripominja se, da se pogodba z Avstrijo nanaša na vsa narodnostna in teritorijalna vprašaja, izvzemši jadransko.«
Poročilo potem navaja dotočbe glede varstva narodnih manjšin v državi SHS in zaključuje:
»Seveda bi bila. ako se sprejme kompromis ▼ jadranskem vprašanju, taka jamstva obojestranska, in sicer za državljane Italijanske narodnosti •:a orem'jo. odkazaitem Jugoslaviji, kakor za državljane slovanske sorodnosti na ozemlju, odka-zanem ItatijL«
Amnestija. Izšel je ainnestiiski od!ok, ici odpušča kazen m kazenske pcs^eJice ča celo vrsto prestopkov, pregTeškov in iziočinov, katerih pa večinoma ne poznamo, ker so označeni v odloku s paragrafi italijanskega kazenskega zakonika, ki doslej še ni uveden v z-asedenem ozemlju in ffa torej ne poznamo. Med ostalimi se dovoljuje amnestija za one tiskovne pregreške, storjene pred 22. julija t. za vse prepreške proti kraljevim, namestnikovim in vofeškooblastvenim odlokom, za pregreške, storjene ob prittki gibanj, javnih de-<mon strati j in nemirov, nastalih iz političnih, go-spocarskih razlogov, fevzemši uboj in zločine v smislu nekaterih navedenih paragrafov kazenskega zakonika <§ 372, št 1 in 2, 373, 40S in 4»), za pregreike proti svobodi dela, storjene pred 22. iuičja 1919, za pregreske nedovoljene zapustitve svojesa ura>da, za pregreške žaiitve oblasti In upora proti tim in javnim osebam, za pregreške na-peliavanja v zločin, če dotičnik še ni bil kaznovan zaradi ta kesa pregreška ali če je bil pre-grešek storjen pred 22. ju!Ha 1919, za pregreške proti posebnim določbam v »vrbo javne varnosti, kakor so b>He izdane 23. majirifca 1915, zaradi pregreškov po §§ 381 hi 382 tt«l. k. z., za pre-greške proti 1u,m lastnini, zaradi katerih «e ne move uvesti kazensko postopanje brez tožbe, na pregreške v sm'shi razglasov vojaških oblasti, «-čočih se nevojakov, za vse pregreške, kaznive samo z «k>bo do 100 lir zaporom do enega meseca, sli združenim z obema kaznima v tej izmeri. Vsem nepreoksznovancem za pregreške se odpušča pcžovica ka»zni. če ne znaša nad 3000 tn fM>e ali nad eno leto zapoca* sli ebojt svečano v tej
izmeri bvaete pa so popoinomn karat zaraeti pre-treška proti icr. odlokom od 13. ta 24. jtdtja 191«, št 1146 in 129«, ter od 3. avensta 1919, št. 1360. Amnestija velja od rineva pred izdajo odloka, to je od 1. t m. — Kakor rečeno, italijanskega kazen skesa zakona ne poznamo, in zato tudi ne moremo podati natančnejših pojasnil.
Generalni civilni komisar CluffelH v Rimu. ■»Gazzetta di Venezaa« poroča iz Rima z datumom 2. t. m.r da je gospod Ciufielli prišel v Rim ne samo zaradi potrebe ješi-tve nujnih vprašanj Julijske Benečije, temveč tudi zarajii določitve ukrepov v svrho definitivne uredbe te pokrajine. Ciuffelli je poročal ministrskemu predsedniku o svojih proučevanjih in baje ne bo težko sedaj določiti smernic za hitro obnovitev gospodarskega, upravnega in političnega življenja, češ ker se Ciuiiellijevi predlogi strinjajo v bistvu z Nittijevimi nazori. Glede razdelitve v pokrajine se zdi, da je Nitti mnenja, da se ne kaže dosti oddaljevati od stare upravne razdelitve in da se kolikor mogoče ohrani ona pokrajinska samouprava, kakor je bila pod Avstrijo. Težavnejša da je raztdelitev v volilne okraje, katera se ne more izvršiti brez ozira na položaj strank, med katerimi so, kakor se zdi najbolj desorijentirane ravno nacijonalne. Ta vpra-Šan a pa se seveda nikakor ne bodo mogla formalno rešiti prej, ko izvršeni aneksiji. — Će smemo verj-eti temu sporočilu, bi Ciulfelli in Nitti ne bila takega mnenja glede morebitne bodoče upravne uredbe zasedenega ozemlja, kakoT tržaška »Nazione«, ker želita kolikor le mogoče ohraniti dosedanjo »rreićbo. No, da: vedremo!
Pripadnikom bivše avstroogrske vojne mornarice. Uraiini »Osservatore« javlja: V zvezi z na-mnnšlom, ki je bilo že objavljeno, glede vrnitve depozitov v denarju, ki se imajo izplačati pripadnikom bivše avstroogrske mornarice, se objavlja, da se vabijo tozadevno vsi interesi ranci, da dvignejo pri civilnem kamisarijatu za Trst in okolico v ulici 30. cfctcbra 7, I. nadstr., soba 6, od 9—12 p: i glasnice, ki se morajo pravilno izpolnjene vrniti istemu uradu, <da se potem odpošljejo na pristojno mesto.
Organizacija slovenskih oskrbnic vojnišklh sirot v Trstu naznanja vsem oskrbnicam, vdovam m sirotam, da se je pisarna orgamzacije presedla fe ulice Sanitž št. 24 II. v ulico Torre blanca št 19 L	(prostori Ljudske hranilnice in posojil-
nice). Uradne ure za stranke vsak ponedeljek in četrtek od 16 do 19.
Falzifikati 2kronskBi bankovcev. V zadnjem času se pojavljajo v Sloveniji čim •TCiTrreteje novi 2kronski bankovci. Ti bankovci utegnejo biti ogrskega izvora, so pa le falzifikati. Ker jih samo-obsc-bi umevno ni mogoče priznati kot plačilno sredstvo, se opozarja občinstvo, da jih ne sprejema. Fakrtfikate je spoznati deloma iz številk serij. Pri pravih bankovcih niso tisočice številk višje kakor 1, pri ponarejenih so .tisočice nižje in višje, n. pr. 0021, 7392 itd. Pri pravih bankovcih so emblema kakor avstrijski ord v nemškem tekstu, ogrska krona in črke O M B v ogTskem tekstu iasni, preceni in temnosivi, dočim so na fal'zifiiatfh jako bledi in nejasni. Pri nekaterih manka valovita mreža na nemški strani. Posebno slabo so ziieiand na falzifikatih ženski oh razi. Kdeče barvilo je v obče jako živo in papir mnogo boli bel kakor pri pravih bankovcih.
Ženska podružnica CMD. Jutri, v petek, ob 16, odoorova sej*.
Izvoz iz Jusoslavije. Odslej se sme glasom odredbe C. U. 8493-16-8-19 Centralne uprave izvažati iz Jugoslavije le proti zdravi vatoti. Ta omejitev velja tudi za vino, žganje, jabcičnik, koruzne štor že in vinske drože, kateri predmeti -so se doslej glasom odredbe C. U. 4819-25-6-19 Centralne uprave lahko izvažali proti plačilu izvozne pristojbine brez omejitve glede valute. Izvoz medu, lanenoga semena, mahn in drugega jagodičja pa je sploh prepovedan.
Šentjakobska podružnica CMD. Danes zvečer ob 20 zete važna seja v navadnih prostorih. — Predsednik.	_
Brezuspešno delo. V zlatarno Petrom & Pa-squaRni so hoteli preteklo noč vdreti neznani Zlikovci. Srečno so odprli za tvornico, ioda treba bi bflo še odpreti vrata. Račun pa Um je prekrižal neki karabinjerski stotnik, kateri je prišel slučajno mimo in slišal nenavadni ropot. Približaj se je urami. V tem bipu je vzdignil zatvomico neznanec, ki je na vprašanje, kai kida, od-govorti, da je nočni čovaj hi mish, da se v tr«ovini nahajajo Aa-tovi ter da 4eče po karabiirjeTje. To se je stotniku zdelo sumiSv o. Ni še neznane napravil par korakov, ko skočita iz prodajalne druga dva tička ter začneta dirtati po cesti Stotnik je takoj začel zasledovati uzmoviče. S pomočjo vojaka Konstantina ScardeviBa se mu je posrečilo enega u>!eti v bližini kanaJa. Imemge se Ivan Liper, 23 let star, stanujoč v ul. Molin a vento, ter pravi, da tovarišev ne pozna.
Lep spreta«. Včera« §e priš«4 na karabrnjerako postajo Rok Storohi, kateri -je prišel včeraj prvič v Trst, ter javil da so ga neznani potepuhi pretepli .ter nn ve-eli listnico, v kateri je imel 600 Ur. »Kje se je to zgodilo?« so ga vprašali. »Kako veiid. ko sem danes prvič v mestu...«
Preoblečeni funkcionarji. K Angeh Cernigoj, katera stanuje Campo S. Oiaconio št 27. so prišii včeraj popoidne trije neznanci, eden med njimi v vojaški oMoki. Predstaviti -so ee kot policiiski fi:-r";cijanarji. Rekli so, da morajo napraviti hišno preiskavo. Cernšacjka jim je dovoKla, dobro ve-doć, da nima v s»novaHiu nikakih stvari, s katerimi bi se bila pregrešila proti postavi Začeli so torej preiskavo. Pregleda« so vse kote in omare. Ko so odprli neko tnizmeo, so našli tri ban-kvce po 100 lir. Obračali so bankovce na vse strani in držah proti iučl. »Gledajo, če so ponarejeni,« si je mi»Iđa Cernigoj. Toda glej ga spaka. Ko so jih natančno pregledah, so jtti kratkomalo spravili v žep .ter se odpravili. To se je Angeli čudno zdelo. Uboga -žena je začela kričati, toda oni se niso emenili za kričanje temveč so jo hitro odkuriK. Karabinjeri! iščejo seda- te »fcmkcijo-nar»e«.
— Na šetahšču pri Sv. Andreju no včeraj aretirali Josipa K., ker je ukradel na tamošnji postaji 5 kg bakrenega m svinčenega prahu. Odtiaii <so ga
v zapor.
Smola. Dominik Caporicohio je čakal v pretekli noči Waka na postaji pri Sv. Andreju. Ker mu je biio dolgčas, je ®topii v čakalnico, se vsedel na klop, kjer it zadremijaf. To priSko ie hotel porabiti neki tat, da bi nru izmeknil listnico. Segel mu je v žep, toda imel je smolo. Dommk se je prehud«, zgrabil neznančevo roko In začel kfteati kiTiibrnjerje. Držal ga je toliko časa. dokler niso prišli karabinjeiH ta Uda aretirali. Imenuje se Evgen Ca»vazzini.
Kraten |» priletel v slavo. 12»etnemu Juriju Raizku, stanujočemu v d Oonota in ga težko po škodovat Peljali so ga na ddravniSko postaja kier so ga obveza« !n oddaK v mestno bolnico.
451etoi Ivan Viškov« je amšH v smetnišnici Čistilnice riza Campo Marzio dkiamitno patrono. Ta mu ie padla iz rok na tla. kjer je eksplodirala in ga ranila po celem telem Fripcftjafi so ga v mestno bolnišnico.
Padel je z veza. Vojak Prane Bonaccina je pe-ijol včeraj voz kruha proti sv. h-anu. V.pre5ena sta bfIa 2 konja, ki asu se sp?ašfla in se spustila v divjo dirko. Uboj£ vojak je sffcušal na vse mogoče načine natavfti #»bte. fear se mu pa ni poerečito.
V Idrttii bošketa je vrglo reveža voza; padel je Jako nesrečno in se ranil po obrazu, pretresel možgane in si lahko poškodoval hrbtenico. Mestni stražnik Ivan Cozz ga je sprem« na rešilno postajo, kjer je Bonaccina dobil najnujnejšo pomoč, odkoder so ga prepeljali v etapno bolnišnico. Nje-«ovo stanje je jako nevarno. — Konja so kmalu po nezgodi ustavili
Porotno sodišče.
Tatovi v karabinjerskih uniformah.
Včeraj se je vršila razprava proti Hermanu Pittonu, KaTolu Bonazzi m Ivanu Spellarju, ki so obdolženi tatvine. Herman Pitton, rojen 2. januarja 1890 v Trstu in tu pristojen, koUar, in Karol Bo-nazza, rojen 25. novembra 1898, brez posla, sta obdolžena, da sta, .preoblečena v karabinjerja, napravila 23. januarja t. I hišno preiskavo v stanovanju Franca in Marije Rrjavic, katerima sta ukradla neko torbo z zlatimi .predmeti (3 moške verižice, 2 ženski, 4 uhane. 1 liro sterlino, 1 zapestnico, 1 irro, 7 ali 8 prstanov i. dr.) v skupni vrednosti 5000 kron in 99.000 kron v avstrijskih bankovcih; Pitton je pri tem hotel raniti Franca Rijavica z bodalom, ki ga je imel pri sebi. Sam Bonazaa je razun tega obdolžen, ida je ukradel 6. februarja t L nekim Antonu in Suzani Costanzo Škatljico, v kateri je bik) 500 kron v bankovcih, srebrno uro, zlat gu-mb, uro iz nikla z zlato verižico in izlatim obeskom. Ivan SpeHar pa je obdolžen, da je 23. januarja t. 1. podučil Pittona in Bonazzo o tatvmi m jim povedal, kje se denar nahaja, in da se je osem dni prej udeležil -z drugimi neznanci pri tatvini nekega zaboja su-knenega blaga, vrednega nald 2000 lir.
Priče izpovedujejo v smislu obtožnice. Priča Anton Cosianzo pravi, da ne more trditi, da bi bil Bomuzza oni, tki se je udeležil tatvine, ker ga ne pozna dobro. Vsi trije obtoženci odločno zanikajo in izjavljajo, da ne vedo o tatvini ničesar. Priča Rijavic trdi, k;a sta se udeležila tatvine Bonazaa in SpeHar. Za Piltona <pa ne more povedati nič jasnega, .ker se ga ne spominja dobro. Tudi v popoldanski razpravi, iti se je pričela ob 17, niso druge priče izpovedale nič jasnega. Razprava je trajala do večera in se danes nadaljuje.
Marin Bulic Rodošin — Trst.
Poziva|ući se na jučerašnji troj »Ecino»ti«, spravan sam, da odgovorim slijedeće: Na zatraženu odgovornost, mogu reći, ca sam spravan dokazati opet ono, što sam rekao i to če po tvrditi g. Josip Ivaniševič. Ovijem neka je završeno, jer mi ne ostaje vremena da se bavim takovim sitnicama.
Da si zdravo i debeo!
Trst, 4. rujna 1919.
PETAR MIMICA.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
MALI O^Lmi
KROJAČ dobi lepo sobo za delavnico, v hišni veži. UL Geppa 15 II. Marušič.
ISĆE se oseba Ea razgovarjanje v slovenskem je-ziku, proti zameni z Italijanščino ali plačilu. Ponddbe pod »Uradnik« na ins. odd. »Edinosti«.
2024
ODDA se v najem sobica za eno osebo. Ul. Lu-nitanea 215 III. nadstr.	400«
GOSPODIČNA išče gospoda ali gospico za poučevanje v italijanskem jeziku. Ponudbe pod »Zmožnost« na ins. odd. »Edinosti«.	4009
SLADKO oglje v vsaki množini. Ul. Coroneo 27, skladišče stavbnega materijala.	4019
TIPKARICE in stenografinja a dobrimi tepričevaH, zmožna slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, Italijanskega v «o-govu, išče primerne službe. Nastop takoj. Ponudbe po »M. J. 41« na ins. odd. »Edinosti«. 4014
UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite Mesečno 12 lir. Acque-dotto 33. IV. nadstr. levo.	P 711
želi -vstopiti ▼ trgovino s mefanim blagom. — Naslov pove inser« odd. Edinosti po it 2596*
š\ 112, v sredini mesta pri cerkvi, od-nekdaj gostilna, 12 stanovalnih prostorov, vinska klet, 2320 m8 vrta, gostilniška oprava, se proda. — Pojasnila pri notarju Kogeju v Postojni.
Ženitvena poo
Trgovec srednje starosti, s 3 otroki, £e!i znanja ▼ svrho ienitve z dekletom ali vdovo brez otrok Iz poitene kile. Želi se slika. — Tajnost zajamčena. — Ponudbe pod »Lepa bodočnost« nn inseratni oddelek Edinosti.
Poštni državni uradnik s plačo 7500 lir letnih, SOleten vdovec z odrastiimi otroki, hišni in zemljiški posestnik na deželi, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo pri 40 letih, čedne zunanjosti, zdravo in dobrega srca v svrho takojšnje ženitve. V slučaju njegove smrti bi imela vdova 1400 lir pokojnine, nepreskrbljeni otroci pa po 300 lir letne podpore. Želi razmernega premoženja ali tudi samostojno šiviljo. — Le resne ponudbe s sliko, do 20. septembra se bodo upoštevale. — Pisma je nasloviti na inseratni oddelek Edinosti pod naslovom »Sočan«,
^ ■ W j »-JI 1HM>*1 !WJIj
ilioj za šmaji iirczujt jiraii cas&i mirci Seidel & Neuma m in --^■•-v-m »Slnger* Gast & Gasser
Tvrdka u>Umvljen 1.
FRME5C9 BES333
Trst, ul. Catnpm lo 1 ♦
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehaničn . delavnica za v>ako popravljanja.
Absolventinja trgovskega tečaja, odličnjaki-nja, zmožna tudi nemškega jezika popolnoma in italijanskega precej, želi primerne službe« najrajši v kaki trgovini. Nastopi takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe na inseratni oddelek Edin06ti pod »Spretna«.
mmzdm imi
i ZOBOZDRAVNIK ^u^J^TiCSKia
Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9-12 dop. in od 3-5 pop.
EraMšjtao izSinais vii pSeiliaaia ia m\i\ laila

se dobi pri
HOLLflRDlfl C&LOr
družbi z oni. j. v Trstn
elita Plor Lii i: Pisliisa m. l
(vogal ul. Coroneo).
Teief 24-83.	Tel. 24-03. v'
fumuum
PIJ ZOBOZDRAVNIK v Trstu. uL Gioachino S3 Kossini itev. 12, vogai ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, «to!?o!etnl asistent Dr. J.č rmaka. - lzdlr tnj^ z orez ooleCin. Plombiranja. Umetri zojje.

1WWI i M III II lili I
ZALOGA UR IN ZlATAKIHc :::
na veliko izbero so vdobi pri
A. POVH v Trstu
TRO GAR1BALDI (BARRiEKA) 3.
U METKI
s In brez Čeljusti, zlate krone In tudi obrr^kl
VILJEM TU$CHcaa;'?SM
TRST. ul 30. oktobra (ex Caseriuaj 13, 11. Ordinira od 9 predp. do zvečer.

i
Delu. glav. K 39/S0J.3J3. Res^r/j K 6,5 J bJ jO Centrali: TZiT
na lm d SiOTiiJ 5 - m 5. Ml
Podružnire: Dubrovnik, Dunaj,^ -votir. !.j ib-ljana. Mahovi i Opatij t Sp ! t. iiJi.ii.c Za Jar L'vspoziiura: Kranj.
Obavlja vse v b .nč.K> stro to spil^jaia p)> a
Sprsjana
na hr?nilne knjižice proti Ni/'j1', letnin o'ire-stim v bancogiro-prometu proti 3Vo let i! n i-brestim. f.'a odpoved navezaie znes.ie sprejema po najugodnejš h pogojih, hj ss i.n pogoditi od slučaja do slučaja.
Im v ujaa vioute ihlu UmUi).
Blagajna poeluje od 9 do 13
II BSSESBSSIB^OSl&SBIii Zavarovalna zadruga v ZairabUf ie edina cn^ea zavarovalnica cc> jo
ovUtM 1114 Ma. - CENTRALA: Zagreb, v lastni palači, vogal Ma- [j rovska In PraradovKava ulica.
Podružnica v Trstu, ul. ka mioio 1, II.
[ČROATIA |____________
g farnim Škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgndb, tovare i). —
82. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega bla^a. gospodarskih strojev U itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (iita, sena itd.) II. Zajarcvsnje | g steklenih Up. Hl. Na Življenje. I. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje -
L glavnic za slučaj doživljenja in smrtf. b) Zavarovani ? - c) živlenslce rente. — ■