Poštnina plaćana ▼ gotovini
Leto LXVm., št« SO
Ljubljana, petek L marca 193$
Cena Din 1.-
iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserau do 30 petit rrst d Dir 2 -. do 100 vrst a Dio 2.50. od 100 do 300 vrst d Din 3.-. večji inserati petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, mseratni davek posebej — »Slovenski Narod< vel;jn mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-  Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO
LJUBLJANA« Rnafljeva allca stev. 5 Telefon: 3122. 3123, 3124. 3125 ta 3126
Podružnice: MARIBOR Strosemaverjeva 3b. _ NOVO MESTO, Ljubljanska a, telefon št. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon 61- 190. — Jesenice, ob kolodvoru 101.
Raćun pn postnem CeKcvncm zavodu v LjuJr'.jar.j st. 10.3.M.
Svečana zaprisega novega župana
Mestni svet ljubljanski Je včeraj soglasno izvolil bana dr. Dinka
Puca za častnega občana ljubljanskega
Ljubljana, 1. marca.
Včeraj popoldne se je sestal mestni svet v svečano okrašeni zborovalnici k seji. na kateri je bil slovesno zaprisežen novi predsednik mestne občine ljubljanske dr. Vladimir Ravnihar. Seji so prisostvovali tudi mestni uradniki, med njimi načelniki vseh uradov galerija pa je bila polna občinstva, zlasti dam.
Nekaj minut po 5. so stopili v dvorano skozi glavna vrata ban dr. Dinko Puc v spremstvu novega predsednika občine dr. Ravniharja in podžupana prof Jarca. Mestni svetniki in občinstvo na galeriji so jih pozdravili z živahnim vzklikanjem, dame na galeriji pa so obsule bana dr. Puca in novega predsednika občine dr. Ravniharja s cvetjem.
Predsedniško mesto je zavzel podpredsednik občine prof. Evgen Jarc. poleg njega n.a desni pa novi župan dr. Ravnihar ter ban  dr. Puc.
Sejo je otvoril podžupan /are, ki je ugotovil sklepčnost mestnega sveta ter naznanil, da so opravičili svojo odsotnost mestni svetniki Rupnik. Sušnik in dr Ce-puder Za overovatelja zapisnika je imenoval mestna svetnika Podgorška in Re-beka
Dr« Pucova doba v Ljubljani
Podžupan prof. Jarc je izvajal med drugim:
Kr namestnisrvo je imenovalo predsednika ljubljanske mestne občine za bana dravske banovine Rojen Liubljančaij je dr Puc pred svetovno vojno deloval na Goriškem; z begunci se je vrnil v Ljubljano kot zrel mož in se kmalu uveljavil. 2e 1. 1°21 je bi lizvoljen v ljubljanski ob činski svet. na čelo občini je stopil kot predsednik gerentskega sveta 10 novembra 197-4 in ostal na tem položaju do 6. novembra 1°26 Od takrat je stal na čelu mestne občine dolgo dobo 0 let. 2 mesecev in 6 dni, vse do svojega imenovanja za bana
Doba njegovega županovanja je doba velikega razmaha Ljubljane, ki se da ž njo primerjati le še baročna doba na prelomu 17. in 18. stoletja in deloma doba po potresu L 1895
Najvažnejše delo je ureditev mestnih financ Olajšala so se bremena, izvršili veliki odpisi « navzlic temu in navzlic krizi se je očuvalo ravnovesje v proračunu Mesto je dobilo po prof Plečniku modern regulacijski načrt in Ljubljana prednjači danes v novih stavbah Mesto je zgradilo trgovsko akademijo, delavski dom m šolo za Bežigradom V stanovanjske hiše je investiralo nad 50 milijonov dinarjev tako da stanuje 10 odst prebivalstva v mestnih hišah Ljubljana uživa upravičen sloves, da stori izmed vseh mest v državi največ za socialno skrbstvo, pa rudi za zdravstvo, saj je v 9 letih od L 1°26 zgradilo 30 km kanalov (prej pa v 54 letih ca 28 km) Sem spada tudi regulacija Ljubljanice, za katero bo izdala Ljubljana z novim projektom 7 milijonov dinarjev Ne smemo pozabiti ureditve prometa, zlasti ne kaldrminske akcije, s katero se >e tlakovalo ceste za 20 milijonov dinarjev Cestna železnica je investirala 50 milijonov dinarjev in upamo, da bo srečno prebrodila sedanjo krizo. Aerodrom je povezal Ljubljano z ostalim svetom po najbližji poti Mestna podjetja (klavnicam elektrarna in plinarna) so se v tem času deloma na novo zgradila, deloma razširila in obnovila Vanje se je investiralo 55 milijonov dinarjev.
Mestna občina ljubljanska pa ni pozabita tudi svojih kulturnih nalog. O tem pričata mestna revija »Kronika«. in mestni muzej, ki se bo organiziral žc letos v Auerspergovi palači. Privlačnost Ljubljane je odjeknila v tujskem prometu. Z lepo urejenimi nasadi, s smotreno ohranie nJmi dragocenimi starimi deli mesta in s svojimi atrakcijami privablja Ljubljana leto za lerom več gostov, tako da ni več daieč čas, ko bo postalo priljubljeno leto višče
V največjem delu je ta napredek našega mesta zasluga župana dr. Puca. Znal si je uhraniti mlademško iniciativnost, vedno je dovzeten za napredek in 2a izražene pobude Znal je dvigniti ugled Ljubliane. tako da velja danes na zunaj za eno najbolje urejenih mest.
Ljubljana izgublja sicer z dr. Pucero krepkega in vestnega krmarja, moramo pa dravski banovini čestitati, ker je dobila cot voditelja moža, od katerega more pričakovati na jvijiega razmaha.
Dragi dr. Puc! Mestni svet se zaveda, da se Je s tvojim imenovanjem izreklo naj vi* je priznanje principom njegovega dela ki si jih ie kljub raznim fluktuacijam in stran skim potom ohranil še izza I 1928. da bodi mestni svet gospodarska korporacija, ki naj zastopa    edino    gospodarske,    sjc idine m
kulturne koristi prebivalstva ne glede na
vse drugo.
Tvoji sodelavci — in lahko rečem upravičeno — tudi prijatelji ne vemo. kako bi se ti oddolžili za veliko delo v korist Beli Ljubljani. Ker ne razpolagamo ne z visokimi redi ne z zlatimi kolajnami, dovoli, da ti poklonimo največ, kar more občina pokloniti svojemu zaslužnemu članu, da te imenuje za častnega člana mestne občine ljubljanske.
Izvolitev dr. Puca za častnega občana
Moj predlog se glasi: Za svoje zasluge za mesto Ljubljana naj se imenuje ban dr. Dinko Puc za častnega člana mestne občine IjubManske na podlagi § 17 zakona o mestnih občinah, po katerem se sme izvoliti za častnega člana oseba, ki je zaslužna za državo in mesto.
Predlog so sprejeli mestni svetniki z živahnimi vzkliki in ploskanjem, z galerije pa se je vsulo vnovič v dvorano cvetje. Podžupan prof. Jarc je ugotovil, da je bil predlog sprejet soglasno.
Ban dr Dinko Puc je izjavil, da so besede podžupana prof Jarca globoko odjeknile v njegovem s*cu, vendar pa naštetih zaslug za razvoj ljubljanskega mesta ne smatra samo za svoje, temveč tudi za zasluge mestnega sveta oziroma za skupne Ce gre komu priznanje, gre priznanje tudi mestnemu svetu, ki je stal zvesto ob njegovi strani, tudi v slabih časih. Ni treba o tem še posebej govoriti Usrvarjena je bila v dolgoletnem delu trda podlaga za nadaljnji razvoj Ljubljane ter bo ostala trdna tudi naprej. Za izvolitev za častnega Člana mestne občine se iskreno zahvaljuje z zagotovilom, da bo tudi na novem mestu vedno podpiral stremljenja mestne občine ljubljanske.
Prisega župana dr. Ravniharja
Podžupan prof Jarc je nato naznanil, da je bil za predsednika mestne občine ljubljanske imenovan dosedanji član mestnega sveta in bivši senator dr Vladimir Ravnihar. Njegovo sporočilo so sprejeli mestni svetniki in občinstvo na galeriji z živahnimi vzkliki ter odobravanjem, z galerije pa se je ponovno vsulo cvetje.
Ban dr. Puc je pozval novega predsednika občine, naj izreče predpisano prisego. Novi župan dr. Ravnihar je stopil pred razpelo med prižganima svečama ter glasno prečital zaprisego, da bo sveto kot predsednik občine ljubljanske vedno delal po predpisih zakona v smislu državnega in narodnega edinsrva ter čuval državne in samoupravne koristi.
Vsi prisotni v dvorani so poslušali prisego stoje, nato pa so priredili novemu županu ponovne ovacije.
Podžupan prof Jarc je zatem pozval župana dr. Ravniharja naj zavzame predsedniško mesto.
FCo je novi župan dr. Ravnihar zavzel svoje mesto, ga je nagovoril ban dr. Puc z naslednjimi besedami:
Svoje mesto zavzemate v težkih časih za ljubljansko občino, za državo in vse samoupravne edinice. Preko zakonitega delokroga mora naša samouprava danes posvečati vso skrb preskrbi kruha in dela svojim občanom. Kriza še traja. Program, ki smo ga začrtali svojčas, se ne sme zapuščati, saj nam prinaša tudi mnogo na-Dredka Zagotoviti moramo prebivalstvu, da napredek ne bo zaostal da bomo vsako leto gradili tudi naprej, kajti v razvijajočem se mestu ne more biti zastoja rn je treba neprestano skrbeti, da korakamo sporedno z njegovim gospodarskim in socialnim življenjem Prepričan sem, da bo sedanja občinske uprava nadaljevala svoj dosedanji program, tem bolj. ker odgovarja tudi programu sedanje vlade, želim samo, da bi ljubljansko mesto in prebivalstvo napredovalo tudi notranje, v duševnem pogledu da bi ne bilo malkontentov. ampak da b' vsi složno sodelovali pri delu za lepšo bodočnost. Ce hoče biti kako mesto duševno središče naroda mora biti v resnici ognjišče in žarišče, ki z ognjem patriotizma in optimizma ožarja vso domovino Občinska uprava mora biti središče tega žarišča, ki z optimizmom pomaga narodu v težkih časih pri reševanju težkih problemov Tako bo Ljubljana postala res tretji steber naše države Ko vam, gospod predsednik iskreno čestitam k vašemu imenovanju, vam zagotavljam, da se lahko zanesete na mojo vsestransko pomoč in tudi na pomoč kraljevske vlade Prepričan sem. da boste znal- svoje naloge dobro izpolniti in v tem prepričanju vam želim vso srečo
Mestni svetniki so banovo izjavo sprejeli z živahnim odobravanjem, nato pa je izpregovoril novi župan dr Vladimir Ravnihar. ki je rekel med drugim:
Program novega župana
Gospod ban' Naključje je hotelo, oa me vmeščate na stol ljubljanskega župana kot neposredni moj prednik na tem častnem mestu. Zato mi je prva prijetna dolžnost, da vam kot dolgoletnemu vodniku usode ljubljanske mestne občine izrečem globoko občuteno zahvalo za vnemo in spretnost, s katero ste vodili občinske posle za smotre no delo. ki ste ga opravili v težkih časih, za vašo inciativnost. ki je vidna v vseh panogah občinske uprave. Vaše delo, vaš trud, vaša marljivost te lastnosti vaše osebnosti postajajo razumljive ob ugotovitvi, da zajemajo svoio gonilno silo iz žarke ljubezni do Ljubljane, vašega rojstnega mesta.
Ljubljana je tudi moje rojstno mesto. V njej sem preživel svojo mladost in — z redkimi presledki — vso svojo moško dobo. Poznam njeno polpreteklo zgodovino. Doživljal sem njen razvoj iz malomeščanskega okolja v moderno mesto. Prinašam torej na svoj novi položaj vso ljubezen in vdanost, ki sta človeku vrojeni do rojstnega kraja.
Popolnoma se zavedam velike odgovornosti, ki si jo nalagam. Nisem homo novus v naši občinski upravi. Minili so oni idilični časi. ko je bil ljubljanski župan več ali manj predvsem reprezentant svojega častnega mesta.
Novi čas nam nalaga višje odgovornosti,
kakor jih tudi nalaga občini kot taki. Ta odgovornost pada tem bolj na tehtnico, ker živimo v gospodarskem in socialnem oziru v izredno težkih časih, ko je manj gledati na to, da imamo lepe ravne ceste z ličnimi hišnimi fasadami* kakor pa na to, kako se živi za temi fasadami ali pa za razdrapanimi stenami lesenih barak. Tu je danes težišče vseh naših skrbi in prizade vanj. Zahteve, potrebe so tu. neizbežne so, posameznik jim ni kos. Pomagati mora v socialno občuteni solidarnosti občestvo, kakor velja enako pravilo tudi za višje edinice za banovino ali za državo.
Stojimo sredi reorganizacije občinske uprave po zahtevah zakona o mestnih obči nah. stojimo pred vtelešenjem dela naše lepe okolice v poinerij mestne občine. V duhu gledamo veliko Ljubljano kot križišče važnih prometnih žil, po katerih naj se pretakajo turizem, tujski promet in mednarodna trgovina. Nove naloge, nova bremena. Ni nam še jasno, kako se bo vse to izživljalo v finančnem pogledu. Zato moramo vzlic pošteni volji, da pospešujemo in ostvarimo one naloge,
bit! oprezni in previdni.
Skrbno moramo pretehtati vsak izdatek, ti gre izpod naših rok Naj povem, da sem pripadnik konaervativnejše smeri. Ne vse naenkrat, ampak polagoma, stopnjema. kakor pač dopuščajo razmere. Mestna občina ima lepo premoženje Njeno finančno stanje. Čeprav ni rožnato, pa tudi ni vznemirljivo Naši proračuni so bili uravnovešeni Računski zaključki dokazujejo, da se je vestno gospodarilo v okviru proračunov, ki ne samo da niso bili prekoračeni, ampak so posamezna poglavja izkazovala celo prebitke in prihranke. To kljub fluktuacijam. ki jim je ma I oda ne dnevno izpostavljeno vse naše narodno gospodarstvo Izogibali smo se polagati nova bremena na ramena ljubljanskega meščanstva, da. posrečilo a* nam je celo. da smo obstoječa bremena omilili in zmanjševali To bodi naše prizadevanje tadi ta bodoče. S proračunom, ti ga je v načrtu predložilo mestno poglavarstvo za prihodnje poslovno leto, še ni izrečena zadnja beseda. Res je, telijo nas dolgovi. Ali pomisliti je, da je bil velik del teb dolgov potreben in neodložljiv, Če smo hoteli Ljubljano dvigniti iz povojnih ruševin Pomisliti je in na to se rado pozablja, da ni še predaleč Čas. ko smo morali eovo-riti o izraziti stanovanjski bedi v Ljubljani In še smo sredi dobe brezdelnosti in brez poselnosti ter s tem zmanjšanega zaslužka za naše pridobitne sloje Tudi ob zidovje našega mesta je butnil val svetovnega gospodarskega petrosa.
Izjemne razmere zahtevalo izjemne ukrepe.
Bremena, ki so ograšala zadušiti sedanjo generacijo, smo morali porazdeliti oa bodo ča pok o I en js Prišel pa bo čas, ko bo treba misliti na konsolidacijo m konverzijo dol-eoT z znosnejšim obrestovan jem in dolgoročno amortizacijo.
Pa ni moj namen, da bi vara danes razvija? kak komunalni program Za to bo še dana priložnost Tndi bi ne bilo težko Programi so poceni Umetnost ie. da rib podredimo stvarnosti, da jih prilagodimo plačilni zmoŽno*fi našega meščanstva Hi urejenemu budžetiranju pa da vzlir temu ustvarimo nekaj dobrega in koristnega. De-
magogiji takoj zamašiš usta, če zahtevaš od nje, da ti za vsako zahtevo neutegoma realno najde  ustrezni dohodek.
Zavest odgovornosti mi lajša, mislim, da ne presmelo pričakovanje, da smem, drag: tovariši, računati na vašo pomoč, na vaše izkušnje, na vašo vnemo, s katero ste doslej sodelovali ob poslih občinske uprave. Za vas nisem nov človek, želim in apeliram na vas, da se čutimo eno, da tvorimo enotno, homogeno, prijateljsko celoto Naj nas veže zavest, da pričakuje javnost, člje mandatarji smo, od aae. da smo pošteni, vestni in dobri gospodarji, majoci pred očmi blagor vsega meščanstva brez razlike stanu Iz teh prostorov naj bo izločena dnevna politika. Kot pretežno goepodars-ka organizacija zbirajmo svoje telesno delo, posvetimo svoje dužev-ae sile samo eni, zdravi komunalni politiki, pa spet z vrhovnim političnim ciljem, da ž njo doprinesemo ne mali delež k okrepitvi In moči, sijaju in ugledu naše države, naše Jugoslavije.
Ljubljana je žlahten dragulj v jugoslovenskJ kroni.
Ne rečem tretja, da je ne ponižam, ampak ena izmed treb prestolnic naše države, je bila od nekdaj kulturno in socialno žarišče, deloma tudi gospodarsko središče rodu slovenskega, ki se je v stoletni borbi z nadmočnimi sosedi in s tujimi gospodarja iz lastne svoje sile krepko razvila. Osvobojenega ga je Jugoslavija sprejela pod svoje mogočne peroti, tako da je za vedno odstranjena nevarnost za njegovo bitnost. Ljubljano samo je dvignila tudrf v naše politično središče, ko jo je napravila za sedež banovine, ki bi jo v okviru naše države smeli tmenovati Zedinjeno Slovenijo, ta politični sen naših očetov Dolžnost nas Slovencev je, da se prav posebno oddolžimo svojd državni skupnosti, enotni tn ne-r&zrušni. da kot del enotnega naroda ju goslo venskega z lepim zgledom prednja čimo vsem drugim in da smo tako neminljiva privlačna sua in nacionalno zatočišče za vse naše brate, ki ne uživajo sreče naše državne skupnosti Zato pravim, da bodi Ljubljana zgled vzorne občinske uprave v državi.
To nam bo tem lažje doseči, ako se moremo opirati na
kader preizkušenega uradništva
In ostalega na-in-eščen&tva. Uradnik ni brezdušen in brezčuten stroj. Tudi oa j*" del postrojeiiega Živega organizma, brez katerega dela bi bil organizem ohromel in omrtvičen. Uradnik ni samo izvršilni organ občinske uprave, on mora zbirati in pripravljati gradivo, ki naj ga potem občinska uprava obdela v snažen lik. Njegjo vi iniciativnosti niso postavljene mejr Naj ne čaka povelj in ukazov. Sam naj v danem primeru ukrene, kar se mu vidd po njegovem preudarku potrebno in koristno U radništvo, ki se zaveda svojega poslanstva, je neprecenljive vrednosti In vredno svojega dobrega plačila.
Končno se obračam do vsega meščanstva s prošnjo, da me počasti a dvojim aaupanjem. Nikomur ne odrekam pravice do kritike. Toda
kritika naj bo stvarna
in objektivna z namero, da koristi stvari in ue prvenstveno izrečena v namenu, da ba s svojo jedkostjo zadela osebo. Z~s dobronamerne nasvete m upravičene pritožbe bodo ua široko odprla vrata moje delavnice. Ni treba po ovinkih n z namenom, govoriti skozi okna, skuJati doseči kako stvar. Se zadostuje kratek telefonski pogovor.
Gospod ban. prosim tudi vas kot šefa našega nadzornega oblastva vaše naklonjenosti. Prosim Vas. da izvolite na najvišje mesto sporočiti mojo toplo m vdano zahvalo na podeljenem m odlikovanju in izkazanem zaupanju Izvolite hkratu sporočiti moje zagotovilo, da se hočem temu zaupanju oddolžiti s svojo vestnostjo in s svojim delom, ki mu hočem dati ob ra-apolago svoje m-kušnje tn svoje znanje.
Na konou koncev vas prostim vee, da se pridružite mojemu vzkliku Onemu, ki je pričet ek m konec vsega našega razmišljanja: Živel naš m kadri vladar, kralj Peter ILI Živel ves naš kraljevski dom! Živeli krapevski namestniki!
Govor župana dr. Ravniharja so mestni
svetniki in občinstvo na galeriji ponovno prekinjali z živahnim odobravanjem, ob koncu so se pridružili vzklikom Nj. VeL kralju Petru H. in kraljevskemu domu.
Ker jc bil dnevni red izčrpan je župaa dr. Ravnihar nato zaključil slavnostno sejo
Podunavska konferenca
V svrho sklenitve podonavskega pakta bo v naj času sklicana konferenca srednjeevropskih držav —
Rimski pakt padel v vodo
Pariz, L marca. r. V okvira diplomatske akcije v zvezi z londonskimi predlogi so se v zadnjem času vršili intenzivni diplomatski razgovori o ureditvi Srednje Evrope v političnem in gospodarskem pogleda. Predlog podonavskega pakta, ki naj bi razčisti] vse probleme, je pri prizadetih državah v načela naletel na splošno odobravanje, vendar pa so se v teko razgovorov pojavile razne želje in pridržki, ki jih je treba spraviti sedaj še v sklad s splošnimi interesi Evrope. Tn je na eni strani vprašanje Avstrije, na drugi pa vprašanje tesnejšega sodelovanja med Italijo m državami Male antante.
Avstrijsko vprašanje je v glavnem ie razčiščeno. Potovanje avstrijskih državnikov v Pariz in London je v glavnem služilo temo cilju. Avstriji je zagotovljena neodvisnost, toda pod pogojem, da opusti svojo dosedanjo politiko in išče tesnejšega sodelovanja z vsemi sosednimi državami, zlasti z Malo an-tanto V tem pogledu pa se je izkazalo, da predstavlja tako zvani rimski sporazum, ki je bil sklenjen med Italijo, Avstrijo in Madžarsko s prozornimi političnimi cilji, veliko oviro. Pa tudi ▼ gospodarskem pogleda se ni izkazal, ker bus od njega dobiček samo Italija, Avstrija In Madžarska pa sta pri tem »žalujoča ostala« pogodbenika. Avstrijski kancelar dr. Schuschnlgg je ob priliki svojega pometa v Parizu In Londonu opozoril na to okornost tn naprosil Anglijo m Francijo za posredovanje v Rimo, da bi se sedanji sporazum zamenjal z bodočim podonavskim paktom.
Francija je tej željjl ustregla In stopim v stike z Rimom, Id kaže mnogo pripravljenosti ukloniti se tem željam. Rimski pakt naj M se v bistvenih točkah Izpremenil In prilagodil bodočemu podunavskmemu paktu, da M se na ta način omogočilo Mm tesnejše sodelovanje med vsemi srednjeevropskimi državami Kakor poročajo današnji listi, je o tem med Rimom m Parizom že dosežen načelen sporazum.
V svrho podrobne   proučitve nodu-navskeea pakta tn vseh problemov, ki se s tem v zvezi, na i hI se čhnorvj skH-cala rxv*ehna konferenca *rednfeevror» skfli držav« na kateri bi sodelovaB tudi
Francija in Anglija. Na tej konferenci, ki bo po vsej priliki v Lucernu najbrže še ta mesec, naj bi se našla osnova, ki bi v bodoče Izključevala f ran cosk o- i talijanska nasprotstva v podonavskem bazenu in ustvarila podlago za solidno sodelovanje na gospodarskem, pa todl na političnem polju.
Stalna gospodarska razstava Male antante
Praga, 1. marca. r. Gospodarski svet Male antante je zaključil svoja posvetovanja. Po proučitvi dosedaj izvršenega dela je bil izdelan načrt za izmenjavo blaga za tekoče leto. Rezultati zasedanja so bili ugotovljeni v daljši resolucljL V tem letu bo prišlo do še večjega gospodarskega zbližanja vseh treh držav Male antante. Na zasedanju so razpravljali tndi o načrtu stalne gospodarske razstave Male antante in Balkanske zveze.
Vsa nemška društva na Južnem Tirolskem razpuscena
Berlin, 1. marca, AA DNB poroča iz Bolcana. da so bile z odlokom tamkajšnjega prefekta razpuščene krajevne organizacije katoliške zveze trgovskih in obrtniških pomočnikov v Bolcanu. Meranu, Braneckn. Ralternu in Sterzin-gu. Prefekt je utemeljil svoj odlok pred vsem s tem, da je centrala te organizacije v Nemčiji (v Kolnu) ter da so organizacije skušale čim bolj ovirati širjenje italijanščine in italijanske kulture v Južni Tirolski. Prefektov odlok omenja v zvezi s tem pogosto prirejanje javnih predavanj in gledaliških predstav v nemščini.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 1. marca Beojrrad 7.02, Pariz 30-38. London 14.S2. Netrrork 50626. Brv serj 72 20. MIlan 26.1625. Madrid 42.22.=. Amsterdam 208 90. Berlin 123.96, Dnnn 57 — Praga 12.875, Varšava 68.825. Buka reč t* Sj06.
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 1. marca 1936
Stev. 50
Skrb vlade za rudarje
Nova nabava premoga za državne železnice — Sanacija pokojninskega zavarovanja rudarjev
Trbovlje, 28. februarja. V nedeljo zvečer sla se vrnila iz Beograda predsednik lokalnega odbora 11. skupine g. Murn Filip in podpredsednik tukajšnje bratovske sklaumue g. Hruševar Alojz. Odpotovala eia pretekli teden v Beograd, kjer sta v raznih ministrstvih intervenirala, da bi predstojeća pogajanja za novo pogodbo med državnimi železnicami in privatnimi rudniki pravočasno pričela in ugodno zaključila, da bi delavstvo zaradi zavlačevanja pogajanj ne bilo prizadeto.
Delegata sta bila sprejeta najprej pri ministru za socijalnu politiko g dr. Marušiču, kateremu sta obrazložila ležnje rudarskega delavstva. G. minister, ki je kot naš domačin že itak dobro poučen o razmerah, v katerih živi rudarsko delavstvo, je delegata ljubeznivo sprejel, pazljivo poslušal njuna izvajanja ter izjavil, da bo posvečala kraljevska vlada vso skrb tudi rudarstvu, prav posebno pa delavstvu. Vlada ima v načrtu izvedbo velikih javnih del, znižanje železniške tarife in druge važne ukrepe, ki bodo poživili nase narodno gospodarstvo. Sporedno e tem tem še bo povečal tudi železniški promet, kar bo zo>pet imelo za posledico večjo porabo premoga G. minister je dal delegatoma zagotovilo, da bo storil ▼se, kar mu bo mogoče, da se položaj v rudarskih revirjih dravske banovine ne bo poslabšal, marveč zboljšal. — Naslednji dan sta Murn in Hruševar obiskala ministra za šume in rudnike g. dr. Popoviča. Tudi minister Popovič je rudarska zastopnika zelo prijazno sprejel ter pozorno poslušal njuna pojasnila. Izročila sta mu obširno spomenico o položaju rudarskega delavstva in ni" Varstva sploh. Tudi minister Popovič je delegatoma obljubil, da bo posvečala vlada vso pozornosti; težkočam v našem rudarstvu, kar bo zlasti olajšano sedaj, ko bodo storjeni važni ukrepi za po-vzdigo našega narodnega gospodarstva V odsotnosti prometnega minietra je delegata sprejel še kabinetni šef prometnega ministrstva. Delegata eta mu po daljšem pojasnjevanju težkega položaja v revirjih dravske banovine, ki je nastal zaradi nezadostnih naročil premoga, izročila tudi daljšo spomenico, ki vsebuje opis težkega stanja rudarskega delavstva in konkretno predlaga ukrepe za zboljšanje položaja. Sef kabineta je delegatoma obljubil, da bo prometnega ministra izčrpno informiral o intervenciji ter mu predložil tudi spomenico trboveljskih rudarjev.
Istočasno se je vršila v mmistrstvn
Za kopališče
v Višnji gori
Višnja gora, 28. februarja-Višnja gora je izletniški kraj, ki ga tujci že od nekdaj radi posečajo. Temu je vzrok ne prevelika oddaljenost od Ljubljane m razne starodavne zanimivosti, od katerih je prva in najanteresantnejša boter polž, vladar in simbol Višnje gore, ki pa je letos zapustil mesto in se preselil v novozgrajeni smučarski dom Polževo. Pa tudi naravna lega — saj se vidi mesto od daleč kot slikovita skupina hiš, naloženih druga vrh druge, kakor da bi se zato tiščale tako skupaj, ker so jim odvzeli staro srednjeveško obzidje in se zdaj brez varne obrambe boje novih časov — ta dober zrak mora na tujca kar najugodneje vplivati. Vse te prednosti so privabile v Višnjo goro že prejšnje čase mnogo tujcev, letos pa se je z otvoritvijo smučarskega doma Polževo pri Sv. Duhu nad Višnjo goro se bolj povečalo zanimanje za naše mesto. To so pokazale zimske nedelje, ko se je pripeljalo ton ko smučarjev, da jih je Višnja gora komaj sprejela In brez dvoma bo tudi poleti Polževo privlačna točka sa turiste, saj leži na tako lepem kraju, da si lepšega skoraj misliti ni mogoče.
To privlačnost pa bi morala Višnja gora še povečati in sicer s tem, da zgradi kopališče. Ako hočemo, da bodo prišli letovišč ar ji v Višnjo goro. zdaj ko je otvorjen turistični dom na Polževem, je kopališče nujno potrebno, kajti brez njega si letoviškega kraja niti misliti ni mogoče. Saj če pogledamo po Gorenjskem, vidimo, da ima vsak letoviški kraj kopališče. Zato naj se tudi pri nas vzame to vprašanje v pretres, saj bi stroški ne bili baš veliki. Brez dvoma bodo domačini spoznali važnost te naprave in vsak po svoji moči prispevali, zlasti kar ae tiče zemlje Oe hočemo, da nas Stičani, ki kažejo zadnje čase veliko delavnost, ne prebite in ne izpodrinejo, maramo to vprašanje čim prej ugodno rešiti.
Vztrajnost Barjanov
Ljubljana, 1. marca.
Ljubljansko Barje je znano po mnogih in velikih poplavah v zadnjih letih Marsi-bdo bi .'z^ubij pogum kmetovo ti na taiki zemlji radi teh poplav. O Barjanib tepe ne moremo reči. Ljubezen do črne zemlje, do rodne erude. jim daje moč in posum. da ne izgube vztrajnosti in veselja do obdelo vanja Barja. Nihče ne bi verjel, da so razni kmetijski, srospodinjsk ter razni dru?' tečaji n pa strokovna predavania. ki so se vršila in se 5e vrše v Soli. v^dno nolnošte-vimo obiskovana Kmetska nadaljevalna šola. ki jo je lani obiskovalo 46 bodočih uoeoodarj'-v letos r>a 82, ie podlag« srospo-dnrskermi dem Iz te iole I© priSla pobuda, da se ustanov na Barju sadjarsko-vrtnarska podružnic*.
Barjan; uvidevajo. da «*mo a poljedel stvom" ne morajo prit' na zeleno vejo. za rad: te^a se popriiemaio zel^njudarstva in travniStva. k* tim bo daW> v bodočnosti de nar. Preteklo ne .el jo se ie vršil natanovn1 občni r/bor  ki so ee sa udeležili skoro vsi
sa šume in rudnike anketna konferenca zastopnikov vseh bratovakih eklad-nic v državi Te konference» ki jo je vodil osebno minister za šume in rude g dr Svetielav Popovič, so ae udeležili tudi zastopniki ministrstva za socijalno politiko ter delodajaleki in delavski zastopniki glavnih bratovskih ekladnic v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu Namen te konference je bil, da bi se proučila možnost ustvarjenja rezerv, da bi ee rudarjem zasigu-ralo prejemanje pokojnin v sedanji višini tudi za daljšo bodočnost, kakor tudi, kako bi se «'im hitreje in uspešneje saniralo pokojninske blagajne, zlasti pri glavni bratovski skladnici v Ljub" ljani, katere premoženje se je začelo v zadnjem času zaradi slabe gospodarske konjunkture rapidno krčiti.
Minister g Popovič je naglasil svojo pripravljenost, da pasivnost rudarskega pokojninskega zavarovanja pravočasno omeji in da to vprašanje kot resorni šef racionalno reši, pri čemer naj bi ga vsi navzoči zastopniki podpirali, da bi se sanacija pravilno ki uspešno izvršila.
Po referatu načelnika oddelka za rudarstvo g. inž. Bosaka, ki je podal v obširnih obrisih zgodovino postanka in poslovanja bratovskih sladnic ter na koncu stavil konkretne predloge za uspešno rešitev te delavske socijalne ustanove, so navzoči delavski in delo-dajalski delegati izrazili ministru dr. Popoviču neposredno svoja mnenja, kako bi se to pereče socijalno vp: išanje najzndovoljišejše rešilo.
Večina delegatov je osvojila predlog glavne bratovske skladnice v Ljubljani, da se ustanovi za vse bratovske skladnice v državi skupen sanacijski fond, v katerega bi vplačevala vsa podjetja v državi, ki spadajo pod ministrstvo za šume in rudnike, od prodanih domačih ali pa uvoženih inozemskih rudarskih produktov določene prispevke, kakor jih na pr. naša rudarska podjetja že dolga leta plačujejo v Pokrajinski pokojninski sklad za rudarje v Ljubljani. S takimi prispevki, ki bi se stekali iz vse države v skupni sanacijski sklad, bi se moglo edino uspešno sanirati ogroženo starostno zavarovanje rudarskega in plavžarskega delavstva v dravski banovini.
Na koncu razprave na konferenci je minister g. dr. Popovič ponovno naglasil, da bo z energičnimi ukrepi skušal odpraviti pasivnost v pokojninskih blagajnah ter sanirati to socijalno ustanovo, ki je v interesu našega delavstva, delodajalcev in vsega rudarstva.
posestniki in njih sinovi. Večina udeležencev se je vpisala v podružnico. Zelenjadar-etvo dobiva na Barju z ustanovitvijo podružnice veliko bodočnost. Popoldne stega dne se je vršilo istotam gospodinjsko preda vam je. Udeležba žeu in deklet je bila velika.
Vse gospodarsko dek) na Barju ee vrši v najlepši slogi s kmetijsko nadaljevalno šolo, ki ji načeluje kot predsednik sam g. ban dr. Dinko Puc, ki je kot predsednik mosta Ljubljane začrtal Barjanom pot uspehov na gospodarskem polju. Barjani uvi-devajo, da je njih politika samo na gospodarskem polju, na katerem že zdaj opažajo uspehe. Oni nočejo podpor, marveč pobude za njihovo delo na lastni zemlji, ki bo dajala če ne njim, vsaj njihovim sinovom in hčeram boljšo žetev.
Tujski promet
v Kamniku
Kamnik, 28. februarja.
Z zadnjim občnim zborom je naše Tuj-skoprouietno društvo zaključilo peto leto svojega uspešnega delovanja za razvoj in napredek tujskega prometa v Kamniku. Udeležba je bila velika, kakor 5e nikoli doslej. Občni zbor je otvoril predsednik gosp-Fonzo Skala, ki je podal pregled dela v preteklem letu. Društvo šteje 105 članov, ki so s članarino in prostovoljnimi prispevki podprli blagajno z 2233 Din, kar je sevede malo v primeri 6 stroški, ki jih ima društvo, da more uspešno vršiti svojo nalogo. S podporam: občine, banske uprave, ministrstva, cestnega odbora, gostiln i Carske druge in drusrib lokalnih zadrug so njegovi dohodki naraeli na 17.611 Din. Toliko so znašali tudi izdatki za reklamne brošure, albume, klišeje in roklamo, tako da je doseženo ravnovesje.
Poleg delovanja, ki spada v program društva, je treba zlest: omeniti posrečeno idejo prirejanja skupnih avtobusnrh izletov za letoviSčarje Na izletih v Rogaško Slatino, ne Bled. Bohinj, Velesovo in Gornji grad Je bik) skupno 440 oseb. LetovišČarji so se navduševali za lepote naših krajev in prav spodobilo bi se, da bi tudi ti letoviški kraji vrnili Kamniku obisk.
Bilanca tujskega prometa kaže tudi v preteklem letu razveseljiv napredek. Kamnik je obiskalo skupno 612 letoviščarjev. ki so tu prenočevali 15.169 noči. Statistika za leto 19*3 mrva je 608 letoviščarjev in 15.478 no^nin Tuzemcev je bik) 483 (prejšnje leto 446) Čeprav je število inozemcev padlo od 162 na 129. je vendar tudi lansko Število razveseljivo, posebno Če pomrslimo na razmerje v drugih letoviščih. Med domačimi gosti jih ie bilo največ iz dravske banovine, m sicer 183 Na savsko banovino jih odpade 118. ne dunevsko 116. na primorsko pa 66 Med inozemri zavzemajo prvo mesto Ttalijan' (40) Avstrijcev je b^o 38, Cebo-Slovakov 20 Vemcev 6 ?td Po poklicu je bik) največ urado'kov /92). profesorjev in učiteljev 46. d Makov 33 obrtnikov 35, trgovcev *1 posestnikov 24 itd Kamniška okolica zaznamuje skupno 629 gostov in 1730 nočnin
Če pregledamo ob r»letri'C; delovanja Tu jskoprometnoe«  dToštvs lestvico gibanja
nilskega prometa v Kamniku, vidimo sta* len napredek, ki nam daje najbolj*© jamstvo v lepšo bodočnost lepega Kamnika. Število tujčev je od leta 1929 naraščalo v
naslednjih številkah: 1929. etno jih našteli samo 136, v naslednjih letih pa 455, 503, 653, 606 in kani 61*2. Število prenoenin, ki so za gospodarski efekt tujakega prometa pač odločilne, se je v istih letih gibalo takole: 3452, 6816. 9694. 10.842, 15.478 in lani skupno t okolico 16.899. Te številke dovolj povedo In jim ni treba nobenega komentarja.
Na občnem zboru amo čuli tudi zan mrtvo poročilo o pravdi zaradi eta repe kamniškega kopališča, ki je bila. kakor znano, tudi pri tretji instanci razsojena v prid tožitelju s tem. da se darilna pogodba rac-veljav; rn <ia pripade nekdanje Prašnikar-jevo kopališče v last Tujskoprometnemu društvu
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. Fonzom Skalo. Novi tajnik >© trgovec g. Artur Hvala. Po živahni debati v slučajnostih je bilo sprejetih par umestnih sklepov, ki bodo poslani na mero dajrfia mesta.
Ob zaključku petletnega delovanja moramo izraziti našemu Tujskoprometnermi društvu, zlasti pa njegovemu agilnomu predsedniku g. Skali, veliko priznanje za požrtvovalno delo. P ros peh Ln dobrobit letoviškega Kamnika naj bo tudi geslo za nada l jn je delo.
Film Z. K. D.
Danes ob Vi 3  popoldne velezani-miv film
ŠPIJONKA E5
Trude von Mok)
K. H. Diehl
Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50.
Predstave v Elitnem kinu Matici
III. javna produkcija konservatorija
Ljubljana, 1. marca. Pod zbiralnim naslovom >Roma«ntika< 6o gojenci državnega konservatorija v Filharmoniji absolvirali lil. javno produkcijo. Do-čim smo bili do sedaj vajeni programov javnih produkcij, ki niso imeli izrazitih vodilnih smeri, so od sedaj, hvala umnemu in stremiteljnemu vodstvu, ti programi stilni in kot taki ne prkazujejo samo znanje in spretnost nastopajočih, temveč so tudi glas-beno-zgodovinsko in estetsko poučni in vzgojni.
V ponedeljek je nastopilo v 7 točkah deset gojencev srednje šole konservatorija; med temi je bilo šest solistov, ostali pa so bili spremljevalci pri klavirju. Program je obsegal tri nemške skladatelje, enega poljskega in dva slovenska, ako smemo k nam prištevati Michla, ki je komponiral Prešernov tekst. Schumannovo >i>onato v g-molu op. 22« je kot prvi igral Kunej Egon (III. L sr. 5.). Kunej je mnogo obetajoč učenec prof. Škerjanca. Zaradi dobrodošle razno-obraznoeti, pa tudi zaradi gladke spretnosti solista je zelo zanimala druga točka sporeda, I. stavek \Vebrovega »Koncerte op. 73* za klarinet. Zek> uspešno ga je odigral Raubair Miljutin (V. L sr. š., učenec prof. Lauoa). Zaradi nenadnt obolelosti Sviglja Cvetka je tretja točka sporeda odpadla. Želo mnogo aplavza je imela Jeraj Karla (IV. 1. sr. š.. učenka prof. Leakovica), ki je ■ elanom podala II. in III. stavek iz IV. koncerta za 5ek> Goltermanna. Dosti poguma je treba in pa ljubezni do instrumenta, da se dama posveti čelu. Pri klavirju je Jerajevo spremljal njen učitelj. Burger Drago (IV. 1. sr. š., učenec prof. Wistinghauenove) je zapel Lajovieovo >Zacvela je roža* ter Michlovo »Da jo ljubim<. Burger se še vedno in pridno Klela« ter upajmo, da se bo ^naredil«. Strmo navzgor sta dvignila program in izvajanje Denmeij Aiberi (VL L sr. š„ učenec prof. šlaiea), ki je podal virtuozni >Souvenir de Moscou« W;eniaw6kega odlično ter Fratnik Štefanija (V. L sr. š., učenka prof. Župevea) z reoitativom in arijo iz VVebrbvega >Caroetrelca<. Oba gojenca sta dosegla zelo krepak uspeh in navdušen aplavz Klavirsko ©premijevanje posameznih točk so smiselno in perfektno izvršil: gojenci Kumar Vladimir, Adamič Bojan, Ostere Marta in šaplja Boža.
Javne produkcije kjoneervatorija so zaradi svojega umetniškega nivoja postale zelo popularne. V ponedeljek je bila filharmo-nična dvorana zopet do vrha polna. Da bi tako dobro obiskovani bili tudi v*i koncerti!
Zvočni kino Ideal
SAMO SE DANES
LAŽNE USTNE
Svet pred nogami lepe žene i Ples, zabava, balet, veselje in žalost Predstave: ob 4., 7. in 9.15 un
Vičanl spominu
kralja mučenika
Vič, 1. marca Na inicijativo Sokola Vič se je vrša. snooi v občinski pisarni na Viču sestanek vseh viških društev, na katerem je bil so glasno sprejet predlog, da se zasadi &po minska lipa  in postavi spominska plošča biagopokojnemu   Viteškemu    kralju Aleksandru   1.   Zednnitelju   Starosta viškega Sokola  br.  Pavel  Borštnik  je pozdravi, zastopa   p  18  viških  društev, organizacij m ustanov ter kratko poročal v programu lepe spominski svečanosti, ki bo dne 14 aprila
Zas-topnik občinske uprave br. Tribuć je najprej poročal o prostoru, kjer naj b: se vsad:la lipa in postavil spomenik. Predlagal Je kot najprimernejći prostor živilski trg, ki se bo primerno reguliral. Po krajši debati je bil predlog br. Tribuča soglasno sprejet. Na predlog staroste br. Borštnika je bil soglasno izvoljen ožji od dot. in sicer starosta br. Borštnik, tajnik or. Ambrož, zastopnik Ljudskega odra g. Kozamernik, pevskega krožka g. Rovan, ravnatelj meščanske šole g. Fakin, učfiiel; narodne sole br. Kokot, tajnik gasilske čete g. Peterca AndTej in zastopnik godbe g. Gorjup Glede denarnih sredstev je bii^ soglasno sklenjeno, da prispevajo k stroš-
kom vsa društva po svoji moči. Ožjemu odboru je bUo poverjeno, da izdela točne načrte za spominsko ploščo bar naprosi v ta namen aa nasvete mojstra' arhitekta g. Plecn kr. Podroben nacrt in program pije tetu: h svečanosti bo izdelal do prihod-njvga sestanka ožji odbor.
Iz Škofje Loke
_ Kova javna knjižnica t Žabnici. V
nedeljo So imeli v Žabnici lepo. intimno slavje, ki bo k proavttljenosti prebivalstva mnogo doprineslo. Otvarjali so novo javno knjižnico, ki Šteje ie okrog 500 knjig. Pobudo sa to je dal domaČi šolski upravitelj g. Drago Kavčič, ki je tudi i največjo nesebičnostjo zbiral knjige pri *dobr:h (judeh in se potrudil ne samo v Skofjo Loko. marveč povsod, kjer je bilo upati na uspeh.
Ob otvoritvi knjižnice je poudaril g. Kavčič velik vzgojni m kultu m pomen nove pridobitve in želel, naj bi knjižoica imela vedno dovolj vnetih prijateljev in podpornikov. Ako smemo soditi |k> zanimanju Či-UUeljev, ki so so^li takoj po knjigah, lahko obetamo knjižnici prav lepo bodočnost
— škrlatinka v Selški dolini. Po nekaterih krajih Selške doline se je pojavila med mladino škrlatinka. Zlasti mnogo otrok je zbolelo v Podlonku, kjer so imeli po posameznih hišah kar po več bolnih otrok. Sok) so po navodilih banovinske zdravnice dr. Strnadove morali za dalje časa zapreti, da se nevarna bolezen še boli ne razpase. Skrlatinki so obolevali tudi otroci s Cesnjice, v zadnjem času pa se je pojavila bolezen na Buknviri in <ao tudi hi-kaj Šolo zaprli. Smrtnih primerov med Šoloobveznimi otroci še ni bilo.
Dobro in varno
* naložimo denar,
če ga investiramo v večje stanovanjske hiše z eno- in
dvosobnimi stanovanji
Ljubljana, 1, marca.
Vprašanje zamrznjenega kapitala in denarnega trga vobče sili vedno bolj v ospredje in postaja z vsakim dnem bolj pereče. Dokler denar zopet ne bo tekel normalno iz rok v roke, dokler bomo čutili tako moreče pomanjkanje gotovine, kakor zdaj, dokler bo kredit tako drag in težko dostopen, bomo zaman govorili o poživitvi narodnega gospodarstva Prvo, kar bi bilo treba storiti, je obnovitev obtoka denarja vsaj v toliki meri, da bi ne manjkalo gotovine tam, kjer gre za gospodarsko važna in splošno koristna dela in ne zgolj za zaslužek posameznikov. Pred očmi moramo imeti v prvi vrsti omiljenje brezposelnosti in tu bi morali najti možnost, da pridemo do kreditov pod znosnimi pogoji.
Toda na jasnem si moramo biti, da je v teh nemirnih časih, v neurejenih razmerah, človek, ki ima nekaj denarja, prisiljen resno premišljati o tem. kaj bi z njim storil. Saj so mnogi varčevali in varčevali, si od-trgavali od ust, da so nekaj prihraniti, zdaj pa ne morejo do svojih prihrankov, čeprav bi jih krvavo potrebovali. Ne smemo sc torej čuditi, če so postali ljudje glede denarja skrajno previdni in če desetkrat premislijo, predno ga kam investirajo. Vprašanje investicij je postalo tako kočljivo, da nc smemo zameriti ljudem, ki imajo slučajno nekaj gotovine, da jo najraje drže doma, ker se za nobeno investicijo ne morejo odloČiti. Na drugi strani je pa dvojna škoda, če drže ljudje denar doma, škodo trpe sami, trpi jo pa tudi spi oš nos t, narodno gospodarstvo, ki mu s tem odtegujemo toli potrebne soke.
Vprašanje investicijskega denarja bi bilo treba obravnavati večkrat in od vseh strani, da bi dobila javnost končno jasno sliko, kako je z njim. Ni namreč točno, da ne kaže investirati denarja v nobeno podjetje, da je bolje držati ga doma, če ga človek že ima. To zmotno naztranje je nam prineslo že dovolj škode in čim prej ga bomo javno ovrgli, tem bolje bo. Med dvomljive investicije prištevajo mnogi tudi nova poslopja, stanovanjske hiše in vile. Morda imajo deloma prav, kar se tiče velikih javnih poslopij fn razkošno zidanih velikih stanovanjskih hiš, ki jih bo v Ljubi ;j.ni nemara že dovolj in ki so stanovanja v njih tak tako draga, da ne zmorejo najemnine baš oni sloji, katerim so hrgijenična, moderno urejena stanovanja najbolj potrebna. Nikakor pa ne drži to glede malin stano-
vanj. Tu je donosnost investiranega kapitala povsem sigurna. V mala stanovanja investirani kapital, denar, ki smo ga potrošili za stanovanjske hiše do 10 stanovanj po eno ali dve sobi s pritiklinami, se ren-tirajo do S°/». Če primerjamo to donosnost z obrestno mero po denarnih zavodih (3 do -P^o) nam postane jasno, da je zelo priporočljivo zidati večje stanovanjske hiše z eno in dvosobnimi stanovanji. Seveda je pa rreba paziti tudi pri tem na racijonalno zidavo, saj za donost investiranega kapitala še daleč ni vse eno, iz česa jc hiša zidana. Racijonalno je, da se porabi čim več lesa, zlasti za strope in streho Motil bi ac kdor bi mislil, da hiša kaj izgubi na svoji solidnosti in trpežnosti, če smo porabili za njo dosti lesa. Saj poznamo že do 300 let stare hiše z lesenimi stropi, ki sc Še vedno dobro drže. S tem pa podpiramo tudi domačo lesno industrijo, ki itak preživlja najtežje čase. Cement jc pa po večam v tujih rokah.
Manjše stanovanjske rr&e z malhna stanovanji je najbolje zidati sredi mesta, kjer stanovanja vedno lahko oddamo. Prostor je treba temeljito izrabiti, ker sc na zidov-ju mnogo prihrani. Moderno, racijonalno zidanje stanovanjske hiše, ki imajo do de set malih stanovanj so pa tudi velika privlačnost, ljudje raj« stanujejo v njih kakor v velikih starih na vojašnice spomiojajočih hišah. Nad štiri nadstropja bi take hiše ne smele obsegati. Stanovanja v njih so poceni in higijenicna, reflcktantov za nje bo vedno dovolj, saj j« pomanjkanje malih stanovanj še vedno zelo občutno. Jasno je torej, da se mora v take hiše investirani kapital dobro obrestovati. Pri tem jc važen tudi socijalni moment, saj narodu m državi ne sme biti vseeno kako stanujejo baš nižji in srednji sloji, ki si Tolikih stanovanj seveda ne morejo privoščiti.
Kadar torej govorimo o mvestinaiiju kapitala, nc smemo nikoli pozabiti na zidanje modemih stanovanjskih hiš s marion stanovanji, ki jih je tutii v Ljubljani in po drugih naših mestih še vedno mnogo premalo. Tudi to vprašanje bo treba čim prej in čim temeljiteje načeti v okviru poživitve gradbene delavnosti. Gradbena stroka je pri nas že tako na visoki stopnji, da se nam ni treba bati, da bi postala zdaj zgrajena stanovanjska hiša nemoderna in nepraktična, predno sc bo v njo investirani kapital amortiziraL
Iz Stične
— V zvezi s predvčerajšnjo notico, ki jo jc priobčil dopisnik »Slovenskega Naroda« in ne Sok. uprava, lojalno izjavljamo, da ima Sokol, društvo sicer res namen v nedeljo 3. t. m. prirediti samo družabni večer, nikakor pa ne bučne ali celo grandi-jozne maškerade.
— Lep uspeh. Sokolsko društvo je v prosvetnem pogledu doseglo lep napredek. Dne 17. marca bo ljubljanski radio oddajal »Desetega brata«. Igra, na katero opozarjamo vse Slovence bo zvenela v čisto muljavskem narečju, torej Jurčičevem; izvajali jo bodo pa igralci tukajšnjega So-kolskega društva.
Iz Ptuja
_ Ogenj v mestnem stolpu. V torek bi
bil nastal v mestnem stolpu pri parku kmalu vecjl požar, da ga niso prebivalci stolpa pravočasno opazili in pogasili. Nekdo je položil na lesene stopnice goreč pepel in tako so se stopnice uigale. Prihiteli so tUdI gasili, ki pa niao stopili v akcijo, ker so ie stanovalci ogenj sami pogasili.
_ Trgovine se bodo od 1. marca dalje
odpirale ob 8. uri zjutraj, kakor je to sklenil gremij trgovcev.
— SK Drava je Imel v soboto dobro obiskan občni zbor v dvorani gostilne Zupančič. Vodil ga je predsednik, živino-zdravnik g. Lesnik. Iz poročil funkcionarjev je posneti, da se klub, čeprav je bil šele lani ustanovljen, zelo lepo razvija, saj Je v pretekli sezoni imel 26 nogometnih to eno smučarsko tekmo. Iz blagajniškega poročila izhaja, da je imel klub prometa 24.000 Din jn da je danes, kar Je glavno, brez dolgov Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Lesnik
_Napad. Ko se Je te dni vračal 251et-
ni zidar Rojs Franc iz Grajene od nekega posestnika v Drstelji. kjer so kuhali žganje, so ga na cesti napadli neznani fantje in ga pretepli. Nekdo mu je zadal s sekiro težko poškodbo na glavi Rojsa so prepeljali v ptujsko bolnico Za napadalci pa poizvedujejo orožniki.
_ Mariborsko gledališče  spet gostuje.
Drugo letošnje gostovanje »Narodnega gledališča« v Mariboru bo v ponedeljek 4 marca. To pot uprizore delo zagrebškega dramatika, zdravnika dr. Miroslava Feldmana, >Profesor Žič«. Delo je odlično v vseh ozirih ter ga uprizarjajo tudi v tujini. Retija je Kovičeva. ki Igra rudi naslovno vlogo Cene vstopnicam so znižane, tako d« bo predstava lažje dostopna tudi manj premožnemu občinstvu. Rrr^rviraj-te si vstopnice, ki se dobe v glavni trafiki.
KOLEDAR. Daoee: Petek, L. marca katotfeaa+r Albin.
Današnje prireoitve~
Kino Matica: Rote % juga,
Kino Ideal: Lasne ustne.
Kino Dvor: Kitajsko bodalo.
ZKD: Apijonka S 3 ob 14.16 v Matici.
Društvo »Pravnik«, prodavanje »Iv. prof. Maklecova o analogiji v kasensken pravu, ob IS. na sodišč«, dvorana 79.
violinski koncert Zlatica Balokovtfta os 30. v TJndoira
DE2URNE LEKARNE. Danea: Leustek, Resijeva cesta L Be-bovec, Kongresni  trg H, Nada Komotar. Vič. Trtaška cesta.
Zvočni kino Dvor ■
Tel. 27-30
Danes premiera senzaci jonalnega in tajinstvenega velefiima
Kitajsko bodalo
Film napete vsebine in Junaštva Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Vstopnina Din 4.50 in 6.50
SOKOL
— Masarykova proslava na Taboru. >kolbika tupa LJubljana priredi v prosia vo 86!etnega prezldenta bratske 0&R br. dr Tomaža G. Maaaryka v sredo dne 6 t. m ob 30 v veliki dvorand na Taboru slavnostni večer s sodelovanjem pevske ga društva »G-rafike« in godbe So kola 1 Uprava sokolske upe poziva vse članetv« ljubljanskih in okoliških sokolskih dru ^:ev, da se prosia ve udeleži v čim večjem Mevlra Obleka civilna z znakom, prapor ščakl v kroju ; Ti K proslavi ;e vab Ijeno tudi v«f ostalo ljubljansko občin stvo Vstop prost. Pokažimo z veliko ode ležbo, da cenimo velikega Slovana br. Ma sarvka, ki ima nevenljivib zaslug tu<l, za nR^e osvobojen je in ujedinjenje. V sredi, vse, kar sokolsko in nacljonamo četi, na 5otco'<=ki     »bor   Zdravo! Uprava.
Zupni  jezdni odbor ljubljanske sokol ske župe obvešča  članstvo vseh jezdnih odsekov  da bo sestanek v nedeljo 3. tega meseca ob Q. na dvorišču vojašnice 16. art polka  (Tvrševa c.V Kdor se sestanka nc udeleži ali nc do sestanka pismeno nc opra viči.  ne  bo pripuSČen  k  nadaljnjemu te jahanju. 2JO.
j
^tev ho
>8LOVIN8Kl NAROD«, dne 1.
1965
Stran S.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Danes ob 4-, 7.15 in 9.15 uri premiera
operete po JOHANN STKATJSSOV1 glasbi
i era H
Pesem, zabava, smeh, valček in ples
Pavel Horbiger Greta Theimer
Rezervirajte vstopnice! Predprodaja od 11.—Vi13- r.re.
DNEVNE VESTI
— Za zaposlitev domačih kvalificiranih delavcev. Predsedstvo novosadske trgovske zbornice je imelo v sredo zvečer sejo, na kateri je razpravljalo tudi o vprašanju zaposlitve tujih delavcev in uradnikov v naših gospodarskih podjetjih. Opaža se posebno, da pri namesčenju uradnikov tujih državljanov ni potrebnih zakonitih omejitev, pod jot ja jih nameščajo ne glede no domače strokovne moči enake kvalifikacije, ki so brea dela. Da se zaposlijo domaČi brezposelni strokovni delavci, je zagrebška trgovska zbornica predložila ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja osnutek uredbe o zaposlitvi inozemskih uradnikov v gospodarskih podjetjih.
_ Vse reke naraščajo. Zaradi deževja
in tajanja snega v planinah so v zadnjih dneh narasle vse reke in deloma že poplavile nižje ležeče kraje ob bragovih. Na Savi in Dunavu ni več ledu. Poleg Save in Dunava naraščajo tudi Tisa, Drava, Mura, Kolpa, Una, Vrbas in Bosna.
— Uripii dosegla, višek. Zadnje tedensko poročilo Društva narodov o nalezljivih boleznih naglasa, da je dosegla bripa v Evropi višek in da bo začela pojemati. Najbolj nevarno obliko je zavzela v Franciji, v obliki epidemije se je pojavila v Nemčiji. Franciji, Švici in Jugoslaviji, v lažji obliki pa v Ameriki. Angliji, Španiji, Trski. Poljski, Rumuniji, češkoslovaški, Finski. Švedski, Danski tn Egiptu. Prišla je iz srednje ali južne Francije, odkoder so jo prenesli v Švico. V 23 večjih nemških mestih je zahtevala 219 žrtev.
Udeležite se
polnoštevilno
— Koroške novice. Pri Sv. Nikolaju ob I>ravi je pretekli teden umrl župnik Alojzij Mlinar. Pokojnik je bil rojen na Blatu pri Pliberku in je učakal 62 let. — V VolnJ vasi je umrl Urh Duler, po domače KajSnikov. — V Podjuni je umrl Pokom o v oče, znan daleč naokrog kot zaveden naroden gospodar.
— Hripa razsaja tudi t Sarajevu. V Sarajevu zavzema epidemija hripe vedno ved-U obseg. Najbolj je razširjena po osnovnih in srednjih šokih. V nekaterih razredih je obolela dobra polovica učencev. Bilo je tudi več smrtnih primerov.
— Somi po 50 iiO 90 kg. Iz Golubca poročajo, da so ujeli kmetje v Dunavu vee somov, težkih po 50 do 90 kg. V bližini Golubca je gornji I>inav oz2k in tam se je nakupičilo mnogo ledu, ki je ilbe zadržal, da so jih kmetje z lahkoto lovili.
— Aretacija poslovodje tvrdke »Peko« v Sroraski Mitrovlci. Policija v Sremskj iii tro vici je aretirala bivšega poslovodjo tvrdke >Peko< Jovana Zečevića, ker se je pri pregledu trgovine izkazalo, da manjka za 53.413 Dm čevljev. Aretacija je vzbudila v mestu splošno pozornost. Zecević je služil prej pri tvrdki Razboršek v Tržiču, kjer je ostal dolžan okrog 15.000 Din, Od tega dolga je že plačal 12.000 Din.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru m Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 16, v Zagrebu 12, v Splitu 11, v Mariboru in Skoplju 10, v Rogaški Slatini 9, v Sarajevu 8, v Ljubljani 5.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 746.7, temperatura je znašala 1.6.
Kavarna ,0DE0N'
ZA PREDPUST NOVE ATRAKCIJE!
Iz Ljubljane
—lj Nova javna dela. Mestni magistrat je bil te dni obveščen, da je ministrstvo odobrilo zadnjo licitacijo za dela pri nadaljnji regulaciji Ljubljanice Dela bo izvrševalo gradbeno podjetje inž. Dukič in drug, ki bo z deli najbrž pričelo že koncem marca ali v začetku aprila. Regulacijska dela na Ljubljanici so bila izlietti-rana za 6 miHjonov Din, od česar bo prispevala država 2. banovina 1, mesto 2 in interesenti 1 milijon. Dalje je ministrstvo odobrilo tudi licitacijo za tlakovalna dela na Bleiweisovi cesti od Narodnega doma do Gosposvetske ceste. Dela bo vodilo zagrebško podjetje Anton Res. Pripravljen je dalje tudi načrt, da se bodo tlakovale vse izhodne ceste iz Ljubljane.
—lj Pravo postno razpoloženje je bilo danes na ribjem trgu. Meščani se radi postijo ob ribah, ko jim to dovoljuje »finančni mrinister«. Zdaj je predpustna postna psihoza. Za tako pomembne dni. kakr-šn: so pustni, se je treba re6 dobro pr-praviti, to se pravi, treba je dobre podlage za druge mastne dobrote. Zadnje čase so morske ribe cenejše, kar se tudi pozna pri nakupovanju. Precej se je zlast* pocenil tun, ki so ga danes prodajali po 2$ Din kg Ciplje m osliči, priljubljen: morski ribi, sta po 26 Din kg, trilje al' bradač po 36 Din, torej približno za 25 odstotkov cenejše Nekaj je bilo tudi jegulj po 28 Din Sardelice in sardone pa prodajajo po nespremenjeni ceni, po 14 do 16 Din. Trg je bil založen tudi z drugimi morskim? ribami, ki jih pa nI bilo mnogo in so bile povečini razprodane že v zeodnjih urah. Pozneje je zbuja? posebno pozornost
velik, 52 kg težak som, ki je prispel Iz Apatina in je bdi še živ. Iamed rečnih rib je bilo največ ščuk, ki so zadnje čase tudi precej poceni, in sicer po 18 Din Izredno mnogo je bilo žabjih krakov, ki bo zdaj »velika moda«. Stalne cene kraki nimajo ter cena zavisi predvsem od barantanja. NajJepai  kraki so po  dinarju komad.
—lj Društvo likovnih umetnikov v Ljubljani je imelo 25. t. m. v restavraciji Zvezdi v polnem številu svojih članov in r.ekaj gostov svoj prvi redni občn: zbor. Društvo združuje v svojih vrstah slovenske umetnike brez razlike. Občni zbor je otv« v:J in vouil predsednik G. A. Kos, ki se je v prvi vrsti spominjal blagopokojne-ga kralja mučenika, čigar spomin so prisotni člani počastili. Spominjal ee je tudi pokojnega tovariša kiparja Jurkoviča, katerega spomin so umetniki tudi počasi';! Predsednik je pozdravil mariborskega de-Vt;ata Alberta S-ika in upravnika Narodne galerije g. Janrza Zormana, kateremu se je zahvalil *a vso naklonjenost, si jo ie izkazal umef.L;hom. Dalje je poročal o poslovanju odbora v mlnilem letu. Dal je at^sedo tov. tajniku Mihi Malešu, ki je obširno poročal o svojem poslovanju — o uspehih in neuspehih, ki jih je imel na zanem programu. — Blagajniško poročila _e podal blagajnik Saša šantel. Na preaiog revizorjev Sevcrja in šubica je dob 1 odbor absolutorij. Po kratkem odmoru s-o sledile volitve novega odbora. Po-aovnč je bil izvoljen stari odbor takole: prv lsednik G. A. Kos, podpredsednik Viktor Cotlč, tajnik France Gorše, drugi tajnik Maksim Sedej, blagajnik Saša šantel, odborniki pa Miha Maleš, Prane Tratnik, Tone Kralj in Karel Jirak kot mariborsk' delegat, revizorja pa Sever in Subic. Pri
»DOBRODELNE PRIREDITVE"
Pri slučajnostih so se vršile debate o aktualnem eksistenčnem vprašanju in pa o prihodnji umetnostni razstavi, ki jo bo društvo priredilo spomladi v Jakopičevem paviljonu.
—lj Sreska organizacija JNS za ljubljansko okolico ima jutri ob 10. v restavraciji Zvezdi eresko skupščino, katere naj sc udeleže VSe občinske in krajevne orga-nizaoijv JNS ljubljanske okolriee. Keo* je na dnevnem redu določitev kandidatov za skupščinske volitve, je udeležba vseh organizacij strogo obvezna. Skupščine se udeleži tuda minis-ter za socijalno politiko *c.   It   ^rago Marušič. Predsednik.
—lj Opozarjamo na nedeljsko premiero sijajne duhovite veseloigre »Vtroki in učinki« v šentjakobskem gledališču. Majhna intriga, zavita v izvrsten humor, bo gotovo zabavala vse posetnike. Vstopnice bodo v preoprodaj! v nedeljo od 10. do 12. ta od 16. do 17. pri blagajni v I. nad&tr. Mestnega doma.
—lj Večna pot pod streliščem zopet ni uporabna za vozni promet. Ker so cestišče, ki nima trdne podlage, znižali, so se tta še bolj razmehčala in kolesa so se udirala do osi. Zdaj nava&ajo gramoz in dokler ne bo cestišče dovolj nasuto in nasip utrt, je za voznike bolje, da se izogibajo s&abe ceste. Pni cestnih delih pod Kožni kom jih »daj ovira slabo vreme. Pri zniževanju oeste ob ribniku odkopavajo zemljo skoraj 2 metra globoko. Pod Rožnikom je ilovnat teren, v kakršnem je delo še posebno otežkoceno ob dežju.
—lj Johacui Strausa med nami. Snoči pri svečani premieri velefilmske operete »Rože z juga« je naša publika doživela prav prijetno presenečenje, že dolgo nismo gledali tako lepega in zabavnega velefilma. Pred nami stojita sam Johann Strauss in slavni njegov tovariš Brahms. šah igrata in poslušata ljubke in poskočne valčke, pri tem pa dražita drug drugega na tako originalen način, kakor ja tega zmožen samo pravi Dunajčan. O tem filmu lahko trdimo, da je umetnina svoje vrste, ne samo glede na Straussovo godbo, ampak tudi ppričo režije in fotografije. Kdor ljubi lepo petje, veselje poskočnih valčkov in pravo pristno zabavo (Grinzingj, naj ne zamudi prilike in si ogleda to delo. Ker ostane film samo kratek čas v Ljubljani, svetujemo vsem, da si pravočasno oskrbe vstopnice že v predprodaji
—lj Zvočni kino Ideal bo jutri predvajal veselo in lepo češko komedijo »Samo enkrat ljubezen cvetec. Film je po svoji kakovosti nekaj izvanrednega, prav gotovo pa jako zanimivega za nase ljudi. Oglejte si film in Vam ne bo žal!
—lj Izpod sita in rešeta se je stresla včasih kaka na moč hudomušna. Hudomušna je tudi naša vaška leč v a, da se včasih kar bliska, če jo sproži, tisto za saneh Nekaj takih pride z rešeti v našo dolgo vas. Kaj bodo stresle. Vas zanima? No, no kar lepo potolažem bodite. Vam ne prede huda, pa pridite v Union 3. t. m. ob 16., da se na lastne oči in ušesa preverite  pa brez zamere!
—lj Trgovci in obrtniki! Tud! naša dolžnost je. da se udeležimo »Dobrodelne prireditve« mestne občine ljubljanske, ki bo dne 2. marca 1935 v veliki dvorani hotela Uniona Ker je ves Čisti dobiček namenjen za podipiranje brezposelnih, pride denar takoj zopet v promet in s tem je zo pet narejen majhen korak k poživitvi tr-
govine in obrti. Ne zamudimo te prilike, da da tuda v majhni meri pomagamo k odpravljanju vladajoče krite.
—lj  Mesarski pomočniki vabijo cenjeno občinstvo na predpustno veselico, ki se '■■ bo vršila v   soboto dne 2. marca 1935 v ; prostorih priznano   dobre   gostilne Kle-I menčič, Krekov trg št 11.
—U Predpuatni družabni večer »Zarje« j  in železničarjev v Ljubljani bo v nedeljo < 8. marca 1955 ob 20. uri v dvorani Delav-: ske zbornice pri pogrnjenih mizah. Na sporedu so kupleti, spevoigra   in komedije, godba in druge vesele točke.    Vmes pa ples do jutra. Za dobro pijačo in jedačo je preskrbljeno. Pridite!
—rj Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani vabi prijatelje lepega petja na družabni večer, ki bo na pustno nedeljo 3- marca v I dvorani Sokolskega doma v stopanji vasi. Poleg petja in plesa bo še mnogo drugih zabavnih točk, tako da bo prišel vsak na svoj račun.
Iz Novega mesta
— >Sodobni unperijalisemc je bil naslov predavanju, ki ga je priredila Z Ki) v sredo zvečer pod okriljem Sokolskoga prosvetnega odbora. Predavatelj g. dr. Verdon
l ie Ljubljane je poslušalce seznanil z ekspanzivnim! načrti naših sosedov in podprl
t svoja izvajanja s tehtnimi argumenti. Občinstvo mu je sledilo z velikim zanimanjem,
j  že leč si še mnogo takih predavanj.
— Novega sreskega načelnika smo do-I  bili  v  osebi  dosedanjega pod načelnike g. i  Antona KrajŠka. Prvo njegovo službeno mesto je bilo v našem srezu in zato dobro pozna   našo   razmere.   K   imenovanju mu iskreno čestitamo!
— Din 2000 je zbral profesorski zbor toivajšnje realne gimnazije za spomenik blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra L
Iz Celja
—c Mladinski odsek Društva jugosl. obrtnikov v Celju že prav pridno deluje. Tamburaški odsek si je nabavil instrumente in ima redne vaje, prav tako tudi har-monikarski odsek. Pevski odsek bo začel v kratkem delovati.
—c Umrl jc v četrtek v Celju (Stross-maverjeva ulica 1) v starosti 63 let železniški poduradnik v p. g. Josip Stembuchler, odločno naroden in napreden mož.
—c Umetnik na violini Zlatko Baloko-vič bo priredil v soboto 9. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma koncert ob spremljevanju znanega pianista prof. H. Baerwalda. Spored je izredno zanimiv m ga bo umetnik izvajal na svoji dragoceni Štradivarijevi violini. Vstopnince se dobijo v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove.
—c Izpraznjevanje greznic. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: Mestni svet celjski je v svoji seji dne 21. decembra 1934 sklenil, da se bo tudi v letu 1935 m to v mesecih maju, juniju, juliju m avgustu pobirala za izpraznjevanje greznic povišana pristojbina v znesku 50 Din za vsak izčrpan in odpeljan voz (sod) fekalij. Občin-
ki bo dne
2. marca 1935
stvo, odnosno hišni posestniki se v lastnem interesu opozarjajo, da pustijo izprazniti greznične jame pred uvel javljen jem povišanih pristojbin in da zadevne prijave oddajo na mestnem poglavarstvu najkasneje do 25. aprila, ker se po tem roku prijavljena izpraznjevanja ne bodo mogla opraviti pred 1. majem. Hišnim posestnikom se obenem sporoča, da bodo v poletnih mesecih organi mestne občine pregledali vse greznice v mestu, da sc prepričajo, ali so se greznice pravočasno izpraznjevale, ker se le pri pravočasnem izpraznjevanju preprečuje pretok fekalij v cestne kanale, kar je tako s cestnopohcijskih, kakor tudi sanitetnih vidikov nedopustno in kaznivo.
Z Jesenic
— Smrt uglednega trgovca. Po daljši bolezni je te dni v Spodnjih Gorčah preminil v 28. letu starosti Konrad Rojnik, trgovec na Cankarjevi cesti na Jesenicah. Pckojni, ki je pred letom dni prevzel v najem Sabiatnikovo trgovino, je bil zelo simpatičen mož in soliden trgovec. Takoj po prihodu na Jesenice se je prijavil kot čLin tukajšnjega Sokolskega društva. Raz Sokcltkega doma se vije žalna zastava zavednemu Sokolu v rAifnp pozdrav. Pokopan je bil v četrtek dopoldne v svojem rodnem kraju Braalovčah. Bodi mu ohranjen blag spomin!
— Športne vesti. Ker se podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji minilo nedeljo zaradi 6krajno slabega vremena ni mogko vršiti, se bodo tekme vršile v istem obsegu v nedeljo 10. marca, o čemer bomo še natančneje poročaii. — Dre vi ob 2u. uri priredi podeavez na čast 6vojim tekmovalcem Francetu Smole ju, Cirilu Pračku, Huberta Heimu, Albinu Jakopiču in Viktorju Novšaku pozdravni večer zaradi velikih uspehov, ki so jih dosegli pri tekmah za slovansko smučarsko prvenstvo na Pokljuki, pri tekmah FIS-e v Visokih Tatrah n mednarodnih tekmah • i<U4iku n s muških Likih v Miirrennu v Svicl. Vabljeni vad člani klubov in smuške-iiiu po Kreto naklonjeno občinstvo. — Glavna skupščina SK »Bratstva« bo v petek 16. marca ob 2i). uri v Lega to r: te-stavra- - i rt* Jeseni«.ah. Ker so polez. izročil na dnevnem :edu tudi izredno važne zadeve, se pričakuje poinoStev1.no uie-iežl-o klubov h C   it v
— Letna giavna skupščina podružnice Rdečega križa se je vršila v sredo zvečer v narodni šoli na Jesenicah. Iz poročna blagajnika g lkd« Pibrovca je razvidno, da je podružnica imela v mlnilem letu 2201 Din dohodkov in 1623 izdatkov, tako la znaša preostanek 678 Din Odb>r podružnice je podpiral občinske reveže in siromašne otroke. Skleni* je. da daruje 150 Din za Vincencijevc tružbo. šolski kuhinji 100 Din, sreskemu odboru za zgradbo Doma na Jelovoi 100 Din — Za predsednika podružnice je bil ponovno z-voljen g. dr. Frančišek Kogoj, za tajn'i*o gdč Serafina Dacarjeva, za blagajnika pa * Plbrovec Lieon. Z društvom je spojen PRK.
Iz Kamnika
— 2iva kronista kamniške zgodovine v zadnjih 50 letih sta bila pokojni organizator slovenskega gostilničarskega stanu Anton Pintar in literat Alojzij Benkovič. Oba sta imela izboran spomin ln pred letom h ta ae domenila, da bosta zapisala vse pomembnejše dogodke iz kamniškega Javnega in družabnega življenja zadnjih 50 let, da ne utonejo v pozabo. To bi bile zlasti zanimive zgodbe is bojev zavednega kamniškega meščanstva proti nemški gospodi in razne razigrane fantovske šale. s katerimi se je prejfenja leta zabaval Kamnik. Se preden pa sta se lotila dela, je drugega za drugim pobrala smrt m Kamnik je ob zanimivo delo, katerega nihče ne bo mogel več Izvršiti, škoda.
— Zima je bila letos Kamniku prav naklonjena, tako da nismo imeli niti ene športne prireditve. Vedno je bik) premalo snega, da bi spravili v red skakalnico in izvedli vsaj klubske prvenstvene tekme. SK Kamnik jih je nameraval izvesti na Gozdu, kjer so lepi smuški tereni, vendar pa kaže, da je pravi čas že zamujen.
— Proračunska seja občinskega odbora bo prihodnji teden.
— Smeh za pustno nedeljo. Gledališki odor Narodne čitalnice je naštudiral zabavno veseloigro »Turške kumare«, katero bo uprizoril v soboto zvečer in v nedeljo popoldne.
— Nov grob. V p©tek »jutraj jc zavrat-na morilka v Novem trgu pobrala mlado mater go. Ivanko Rihtarjevo, ženo usnjarskega delavca.
Iz Trbovelj
— Gasilsko predavanje. V nedeljo dopoldne ;e priiedHa tukajšnja gasilska župa v tei-jvadnici meščanske šole zanimivo preosvanje o gasilstvu, o gasilski tehniki in c obrambi proti plinom za slučaj vojne. PrenV^anja se je udeležilo članstvo veeh 4 trboveljskih gasilskih čet skoraj polno-feteviino O gasilstvu in o plinski obrambi v vojni je predaval inšpektor gasilske zajednice g. inž Dolenc. Članstvo je z največjim zammanjcm sledilo strokovn'm vajacjem pi t davatelja, ki so ga ob zaključku r.agradiM s hvaležnim aplavzom. Tu\*i predavanje g. inž. Strune Iz Ljubljane o mazanju motorjev je bilo za gasilce zelo ptučno. Predavatelj je nazorno pokazal, kako se mora ravnati, da motor pri avtomobilu ali motorki brezhibno funkci-joni.-a in kako se manjši nedostatki ln motnje pri motorjih brez večjih težav odpravijo Tudi temu predavatelju so gasilci pokazali svojo hvaležnost s toplim odobravanjem.
— Vlom. V noči od 27. na 38. februar je bilo v vlnotoč Amalije Razberger na Tereziji vlomljeno ter iz točilnice ukradena srebrna moška ura in 2ddnarski kovanec. Stor.lec je prišel v vežo vinotoča skoz: slabo zaprt: okno, od tam pa vlomil vrata točilnice, kjer je upal nagrabiti obilo plena Ker ^a nosi gostilničarka iz pre-viduosti zvečer ves denar na stanovanje, je tat našel v predalu, kjer sc običajno ?hranjuje denar od dnevnega prometa, 'e 2 dinarja. V predalu pa je bila »rebrna nra, ki jo je tat vzel ter jo skril nedaleč od vinotoča mea neke smrekove hlode. Kakor kaže, se je tatu šlo predvsem za
v veliki dvorani hotela „UNION"
denar, ker ni t.ai ravil nobenega resnejšega loskusa vlomiti tudi vrata v klet, ki sc se mu zdela premočno zapahnjena, zlasti pa, ker se je cč.vidno bal, da bi s hrupom prebudJ lastnike vinotoča, ki stanujejo yrav nad roslovnim lokalom. — čim je bil vlom javljen, je tukajšnja žandarmerija takoj uvedla poizvedbe in zasledovanje za storilcem, k^ gn je le v prvih dopoldanskih urah izsledila. Storilec, 231etni, Že večkrat predkaznovani brezposelni A. S., ki se je šele Dedavno vrnil iz prisilne delavnice, sc je Kmalu zapletel v protislovja, tako da je postalo takoj jasno, da se je orožništvo obrnilo na pravo firmo. Po kratkem obotav janju je vlom in tatvino priznal ter orožnikom pokazal, kam je uro skril. O '* in:štvo je nepridiprava aretiralo *n b<- po vsej priliki romal zopet nazaj v pouo'jševalnico, ker se le nocv poboljšat' in postati koristen član člove ške družbe
— Oh, Antoničko, vseh zaljubljenih patron, bo prišel v soboto dne 2. t. m. zvečer v dvorano tukajšnjega Delavskega domu, kjer hoče s svojim velikim srcem razvedrit: na stotine drobnih srčkov. Pod tem uasjtvom vabi tukajšnja podružnica Društvi- jugosloven&Kih obrtnikov na pred-pustno zabavo. Obrtniki so določili tud: i/ogata darila, n. pr. kuhinjsko opremo, dam&ko obleko itd. za one zaljubljene, ki bodo imeli največ Antoničkovih src. — Tudi dostojne maske bodo obdarovane. Pri tej zanimivi prireditvi bosta sodelovali dve godb.
Iz Maribora
— Kandidati v Mariboru. Na zadnji konferenci JNS so soglasno odobrili kandidaturi postajenačelnika g. Avgusta Lukači-ča in senatorskega namestnika g. Janžeko-viča, ki bosta kandidirala na vladni listi g. Jevtiča. Na tej bodo kandidirali tudi bivši narodni poslanec ravnatelj g Krcjči, vpo-kojeni državni pravdnik g. dr. Jančič in odvetnik g. dr. Rapotec. V Mariboru pa bo postavila svoje kandidate tudi Hodžekova stranka, in sicer bodo kandidirali odvetnik g. dr. Irgolič ter ekonom Konrad 2nuderl na levem in vrtnar g. Anton Požar s Po-brežja na mariborskem desnem bregu. Socijalisti v Mariboru pa imajo samostojno listo, katere nosilec bo Josip Petejan.
— 160.656 Din je dosegel v februarju azilni sklad Protituberkulozne lige v Mariboru Seveda je ta vsota za uresničenje prevažnega načrta še prenizka, zato bo morala naša človekoljubna javnost utrpeti še marsikatero Žrtev, da bo dobil Maribor in njim vsi tuberkulozni bolniki svoje zatočišče.
— Hitro izsleden tat Predvčerajšnjim ie bila nekemu gostu v go*r*lni v Vetrinj-ski ulici ulflsndena 400 Din vredna suknfa. Četrt ure nato pa so organi mariborske tajne policija aretirali sumljivega moškega.
ki je s suknjo pod pazduho hitel preke Glavnega trga. Pri zaslišanju so ugotovili, da je aretiranec 23-letni Stanislav Dornik, ki je suknjo ukradel v Vctrinjski ulici. Mladi Stanislav ima /c kaj temno preteklost in jc nedavno pribežal s Primorskega. Tat je bil predan mariborskemu sodišču.
Prva ponovitev Feldmanove tragikomedije »Profesor 2iČ« bo to soboto. To jc brezdvomno eno najboljših del vse jugo slovenske dramatike ter predstavlja tudi v avropskih relacijah visoko literarno in odrsko vrednost. To tudi v Mariboru odlično uspelo delo režira in igra naslovno vlogo J. Kovic.
Nedelja v gledališču. Ob 15. uprizore prvič Stolzov »šlager« »Izgubljeni valček", ki je s svojim živahnim, pestrim dejanjem ter z ognjevito muziko dosegel popoln uspeh ter je prirejen po zvočnem traku »Dve srci v tričetrtinskem taktu*. Veljajo znižane cene. — Zvečer ponove letošnjo najuspelejšo opereto >Yeseli kmetic«, ki jc ob vseh uprizoritvah napolnila gledališče.
— Največji dogodek letošnje koncertne sezone se obeta Mariborčanom prihodnji teden. V gledališču koncentrira v petek 8. marca znameniti virtuoz na goslih Zlatko Balokovič, ki je proslavil ime svoje domovine po vsem svetu. L^metnik bo odsviral spored na svojih izredno dragocenih Stra-divarijevih poslih, ki predstavljajo večmi-lijonsko vrednost. Pri glasovirju njegov stalni pianist prof. Bservvald. Rezervirajte vstopnice!
Pri utrujenosti, razdražen os ti, tesnobnosti, ncspanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Jo**e-fova grenčica« trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova voda« pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova g renči ca« ee dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nova opereta
Ljubljana, 1. marca.
»Povejte mi no kaj o opereti »Zdaj vam zaigram« za članek« ... poprosim dirigenta. In on mi v telegramskem stilu pove tole: »Muzika je visoko vredna, saj je Joha na in Jožefa Straussa. Komponist Grucn, ki jo je zbral, je pokazal mnogo okusa pri instrumentaciji. Valčkov, polk in maršev, ki so bili moderni in čislani koncem 1(>. sto letja se bodo spominjale marsikatere sta rejše dame in gospodje in lahko bodo v/hu dili nanje spomine. Toda najbolj ganljh« je v opereti Melhiorjeva balada od Edvardu in Klunigundi. Sicer pa, tu, evo jc Zupan, naj vam pove kar sam kakšna je.<
Zupan vstopi z mahedravitn Melhiorjs vim korakom, očividno že ves v vlogi
»Aha — mene obirata, kot slišim? Kaj bi radi od mene? lnter\vie\v takoreJtOČV 2e skoro en mesec studiram na konservain-riju orglice — Ribičeva in Jože Rus pa na »kampU. Ta balada bo grozovito ganljhra, opozorite publiko naj prinese dovolj robcev s seboj, toda naj diskretno joka — sicer bo še mene popadlo —. Sploh pa bo: prima —!«
Vsi gremo na oder, skušnja se pričenja. Gospe Poličeva, Ribičeva, Španova, Kogc-jeva in Zupevčeva — vse so veselo ra/ igrane kakor se za operetno skušnjo spodobi. Ga. Poličeva je oblekla pižamo in se v hlačah vzivlja v svojo vlogo komija Matic-
v korist
brezposelnim
ka Bobkovega (Peeek) tovariša v operetnih pustolovščinah. Tudi Peček mora imeti »težko« partijo, zakaj živoprogasta poletna srajca izdaja »poletno temperaturo« in res kmalu skačeta in plešeta, da si izpahne Peeek skoro palec na nogi.
Seveda ne manjka naše živosrebrne Vali Smerkoljeve kot hišne. Ga. Kogejeva se je tokrat specializirala na poklone v stilu Biedermeierja — tudi gdč. Zupevčeva je oživela v opertnlh vodah in se počuti precej domača. »To — se — ne spodobi« — Kunigundica (ga. Ribičeva), ki ie postala virtuozinja v sviranju na glavnik, vadi pridno s svojim Edvardom ginljr o balado in čeprav »se nc spodobi«, odide z njim celo v chambrč. Operetni val je zajel zopet g. Janka in ves v mislih pri vlogi sedi s kislim obrazom g. Plavca v senci kulise. Na nastop čakajoča ga. Španova je izvrstno razpoložena in ji gre po vsej pravici vzdevek »enfant terrible«, ker nagaja neprestano svojim kolegom in koleginjam.
Prof. Sest opozarja suflerja naj ne »žali« igralce s tem, da preglasno suflira in koj nato opominja igralce naj ne vise na njem kakor obeski na božičnem drevesu — kar pomeni, da tudi tekst še ne »sedi« ampak »visi«. Medtem teče skušnja na odru naprej. V chambrč separejih se love in iščejo parčki, prihajata Bobek in Matiček v fi-nancialne krize in stiske, prestajata tisoč muk v škripcih kako bosta plačala razkošno večerjo, igra Melhijor detektiva in se končno vse srečno razvozlja.
Kakšna bo nova premiera? Saj je Melhijor že dejal; »prima«!
Nase Gledališče
Drama.
Začetek ob 20. uri.
Petek, 1. marca: ob 13. uri Vihar v kozarcu Dijaška predstava po jjloboko znižanih cenah od 5 do 14 Din. Izven.
Sobota, 2. marca: Sluga dveh gospodov, izven. Znižane cene od 24 Din navzdol.
Nedelja, 3. marca: ob 15. uri Matiček se ženi. Izven Cene od 24 Din navzdol. Ob 20 uri Postriek. Izven. Cene od 24 Din navzdol.
★
Opera. Začetek ob 30. uri. Petek. 1. marca: zaprto. Sobota. 2. marca: Pri bel o m koo ~ku. bavon.
Cene od 30 Din navuJoL Nedelja 3. marca: ob 15. ui' r Izven.
Cene od 30 Din navado. -20. uri Zdaj vem eno zaigram. Premiera. Izven.
Stran 4.
»SLOVENSKI N A ROD«, dne 1* marca 1936
Ste v 0
Georgij SUin: 5
Počasna smrt
Roman.
A vendar — kdaj neki se je to zgodilo? Morda tiste noči, ko nas je zajel snežni metež v Astrahanski stepi in ko sem moral prenočevati v kalmi-škem vozičku. To je bilo devetnajstega leta. Bili smo na poti na Denikinovo bojišče. Kalmik je imel obraz posut s sumljivimi lisami. Da, da. Ali se ni tu pričela pot, ki me je privedla čez šest let sem v to sobico s tragičnim zrcalom? Sest let Gobavost se lahko skriva v človeku cela desetletja, potem ga pa lahko naenkrat preseneti In še več: človek jo lahko nosi vse življenje in nikoli ne zve za to. Zato nisem verjel, da bi se mogla bolezen »prilepiti« name v Krasnovodsku, Taškentu, Buhari, v gorah Afganistana ali v tistem vozičku. Tam se to ni moglo zgoditi. To kategorično trdi nekakšen moj notranji preiskovalec, ki si beli glavo z oagovorom na vprašanje: kje in kdaj. Je na tisoče domnev o okolnostih okuženja, toda izmed vseh teh tisočerih domnev ni nobena dovolj verjetna. Jasno je samo eno: moja bolezen ni dedna, kajti naj se moj spomin napenja še tako, ne najde med mojimi bližnjimi sorodniki nobenega gobavca. Bolezen torej ni podedovana, od svojih bližnjih sorodnikov je nisem nalezel. Torej kje? Kje? Moj notranji preiskovalni sodnik je zaman vpraševal, zaman se je oziral v preteklost, se oprijemal vsakega dogodka, ki ga je našel spomin, iskal v njem vsaj migljaj na gobavost. Počasi je stopal po poti pohcdov, ki sem jih imel jaz za seboj.
Nekoč je pa moj preiskovalni sodnik zatisnii oči in obmolknil. Našel je bi!, kar je iskal. Ni več treba brskati po mučnem kaosu spomina. Zdaj je vse jasno, vse je razumljivo do najmanjših podrobnosti.
... Solnčen dan ... Oesta... štab obmejnega vojaškega oddelka. Majhno obmejno mestece. Ženske, zavite v halje, zpspano poulično življenje, goete barve juga. Zopet cesta, — Goste soteske, gozdovi, skale in nazadnje patrulja, ki naj ji poveljujem
Razpostavljena je bila na vrhu gore, ki so jo v mestecu nazivali »razbojni-kova glava«. Z gore se je odpiral razgled daleč naokrog. V daljavi v megli se je videlo mestece in njegova poslopja so bila podobna po travi raztresenim kamenčkom. Ob strani so ležale temne, težke gore. Naše oči — oči obmejne straže — so morale biti uprte proti jugu, tja proti Perziji. Od one strani je prodiralo tihotapsko blago: dišave, ki so mešale glave ženam v Baku in Tiflisu, nogavice, koverkot, ševi-jot, skratka blago, ki lahko napravi v eni noči iz bogatašev berače in iz beračev bogatine.
Straža, ki sem bil k nji prišel, je obstojala iz osmih mož, treh konj in štirih ruskih ovčarjev, hudih, neizprosnih psov, ki so poznali na vsem svetu samo tistih osem mož m pozneje še mene. Pravo delo je čakalo stražo šele na je- i sen, kajti čim temnejše so noči, čim slabše je vreme, tem prijaznejše so tihotapcem težko dostopne gorske poti, tem pogumneje prodirajo tihotapci skozi dež in kordone, preko gora, in skozi dež krogel, ki preži na nje med potjo.
Spominjam se ene take noči. Dež se je bil neusmiljeno vlil na gore Pota do straže je bila razdejala voda, zveza s svetom je bila pretrgana. Ob petrolejki sem čital novine, ki sem jih že davno znal na pamet. Pri meni, ob mojih
nogah je Osman bogve zakaj skrušeno
vzdihoval. Tu pa tam od dolgega časa si je grizel bolhe na svojem kosmatem trebuhu. Vsi njegovi tovariši so bili zaposleni nekje v nalivu. Kar so ae Oama-nove viseče oči dvignile, s krvjo zalite oči so nemirno zažarele, Osman je zadržal vzdihe, pozabil je na bolhe in dvigni glavo.
— Kaj pa je, Osman? Pes je za renčal
Prisluhnil sem. Zunaj je lilo. Osman je silil iz hiše. Vstal sem, oblekel plašč in vzel puško. Stopila sva iz hiše. Pes je za hip obetal, iščoč smer, naenkrat je pa planil v temo proti eni izmed straž. Kmalu sem zaslišal v daljavi pasje lajanje in spoznal sem, da je nekje blizu »riba«. Psi nikoli ne lajajo za prazen nič. Pospešil sem korake. Osman je bil oči vidno ogorčen nad mojo počasnostjo. Straže ni bilo na njenem običajnem mestu. Hotel sem kreniti tja, kamor me je tako vneto klical Osman, toda tisti hip je pes srdito zalajal. Počil je strel. Potem pa še eden in še eden. Osman je planil naprej. Prerivajoč se skozi grmovje sem hitel za njim.
— Stoj, stoj! — je zaklical nekdo iz teme.
— Ne streljaj! — sem kriknil! — Kaj se je zgodilo?
— »Riba« prihaja, — je odgovoril na straži stoječi vojak, — velika »riba« ...
Umolknila sva. Psi so srdito lajali. Tihotapci so stopali nekje čisto blizu, slišali so se celo njihovi glasovi. Začela sva se plaziti za psi. Spredaj je nekaj zahrešcalo, nekaj zabobnelo, nekaj padlo. Čisto blizu se je od skale odtrgalo kamenje in prihrumelo na naju.
Tedaj je vojak na straži, Krepkin, zakričal:
— Stoj, sicer ustrelim! Sto-o-o-oj! In že je pripravil puško za strel. Psi
so na vso moč zatulili. Od nekod iz teme se je zasveti1 plamenček, za njim drugi, tretji. Krepkin je zamolklo zaklel in ustrelil v temo. Cela salva je zadonela po Krepkinu. Psi so kakor pijani skakali okrog in tulili.
Streljanje je utihnilo z jutranjo zarjo. Sovražnik se je umaknil. Krenila svd s Krepkinom skozi grmovje po lužah. Slednjič sva prišla na ravninico. Tam sva zagledala mulo v zadnjih zdih-ljajih z balo na hrbtu. Psi, ki so naju spremljali, so srdito lajali na njo. Stopil sem bliže in zaslišal stokanje. Kraj mule je ležal v vodi Perzijec in ob njegovi strani puška z odtrganim kopitom in prazni naboji. Perzijec je bil ranjen. Krogla mu je bila prebila ramo in oplazila glavo. Obrnil se je k meni in v njegovem obrazu sem zagledal silno mržnjo.
— Dragec moj... — je dejal v lomljenj rnščani, — jaz tebe ne razumet.
— Ne razumeš? — je ponovil za njim Krepkin. — Tihotapstvo pa razumeš.
— Malo majčkeno šel blago___Pri
moji veri...
— A puška tudi šel blago? — Krepkin je pljuni1.. Tihotapca in mrtvo mulo s tovorom so prepeljali na stražnico. Proti večeru smo vrgli mulo psom, iz njene kože smo pa napravili posteljo za ranjenega tihotapca. Ldlo je še vedno.
Ceste so bile vse razo rane in zveze z obmejno četo ni bilo mogoče obnoviti prej, kakor v enem mesecu. Tihotapca je prevzel Krepkin, ki mu je skrbno izpiral in obvezoval rane, obenem mu je pa dajal moralne nauke.
— Seveda, moral si tihotapiti, tepec neumni. Zakaj neki te je mikalo tihotapstvo, cigan ti grdi. Le poglej, mulo si pogubil, robo si izgubil in morda izgubiš še življenje Streljati na stražo, prijatelj, to ni šala- Eh, ti kuli, kuli!
Nagnjenje k zločinom
v sanjah
Zanimivi poskusi italijanskega učenjaka Sante de
2e Plato in Plutarch sta govorila o zločinskih sanjah. V novejšem času so se začeli psihologi bolj zanimati za to posebno vrsto sanj. Psiholog na univerzi v Rimu Sante de Sanotis se še več let zanima za takozvano latentno, skrito človekovo nagnenje k zločinom in njegovo prvo opazovanje sanj zločincev spada že v leto 1891. Opazovanja in poskusi, ki jih je takrat delal, so potrdili domnevo, da je pri večini preiskovanih ljudi pokazalo, da prodirajo umetno izzvane zločinske sanje v fantazijo sanjanja, da pa ne morejo prekoračiti meje morale. Čim so spečega človeka nenadoma prebudili, so se njegove sanje prekinile baš, ko je bil v njih pripravljen storiti zločin. Narava sama skrbi za neke vrste cenzuro in speči človek v svojih sanjah ni zločinec.
Nedavno je poskusil Sante de Sanotis izzvati kriminalne sanje pri mladeniču podrobno opisoval in razlagal. V osmih nočeh se je samo dvakrat pripetilo, da je mladenič takoj, ko se je
Srce mu je piskalo
V Whimple v kraju Exeter v Angliji si je končal te dni življenje -trč-mar Robert Lockver. V smrt ga je pognalo neznosno duševno stanje, ki mu ga je povzročalo srce s tem, da je utripalo in glasno piskalo obenem. Ta nenavaden pojav je nastal pri Lockveru pred leti in mož se ga je zelo ustrašil. Pri vsakem utripu je srce tako glasno zapiskalo, da so slišali piskanje vsi v sobi navzoči ljudje. V bolnici, kamor so Lockvera poslali, mu niso mogli pomagati. Sklican je bil zdravniški kon-zilij, toda zdravniki na krčmar j e v em srcu niso mogli najti nobene organič-ne hibe.
Kljub temu je pa postajal Lockver vedno bolj nervozen. Živel je v prepričanju, da pomeni piskanje srca zanj nekaj usodnega. Končno je bil že na robu blaznosti, neprestanega piskanja svojega srca ni mogel več poslušati in tako si je v obupu končal življenje. Medicina takega primera menda še ne pozna.
Sovjetske železnice
V zadnjih štirih letih je investirala Sovjetska Rusija v svoje železnice nad 10 milijard rubljev, toda uspeh še daleč ni bil tako velik, kakor so pričakovali Namestu tehnične reorganizacije je trosil komisarijat denar za malenkosti, za provizorije, ki so železniškemu prometu pogosto več škodovali, kakor koristili Pač bodo pa postavljene ruske železnice letos pred gigantsko nalogo. Letos hočejo Rusi storiti na tem - polju več, kakor vsa štiri zadnja leta skupaj. Investicije bodo znašale letos blizu 4 milijarde rubljev in ta denar se bo porabil samo za koristne namene, da se železniški promet res racijonalno »boljša.
Tako bo letos povečan in popravljen vozni in strojni park. Zadnja štiri leta so dobile ruske železnice 54.800 novih vagonov, letos jih pa dobe 80.000. Novih lokomotiv dobe letos 1565, od teh 470 velikih in močnih F. D. (Felix Dzerdžinski). Te lokomotive bodo vozi-
NajodličnejSa toaletna mila, kar najbolj priporočljiva zlasti za dame so
RIVIERA — SAPOLTV
RIVIERA — PEKLE
RIVIERA — FLORIDA — 8PECIJAL
RIVIERA — MLEČNO MILO iz lilijinega mleka in mlečne kreme
RIVIERA MILA
SO IZDELANA PO KEMIČNIH STROKOVNJAKIH IZ NAJPLEMENITEJ-STH SUROVIN IN PO NAJBOLJŠI FRANCOSKI METODI.
Zahtevajte povsod samo
RIVIERA
TOALETNA IN MEDICINALNA MILA
zbudil, pripovedoval o svojih sanjah, v katerih je videl dva kriminalna primera. Mladenič pa ni v sanjah rabil niti samokresa, niti noža, niti strupa, ko je šlo za umor človeka, V enem izmed teh dveh primerov sanj kriminalnega značaja se je mladenič prebudil v trenutku, ko je šele nameraval prijatelja raniti
Sancte de Sanctis priznava, da je v tem primeru začutil mladenič v sanjah močan odpor proti zločinu, njegova fantazija ni prekoračila praga odločitve Po teh in drugih preiskanih primerih je prišel učenjak do prepričanja, da sicer v vsaki človeški duši dremlje podivjanost, da pa pride pri večini ljudi do konflikta med nagonom in vzdržnostjo. Italijanski učenjak ima pripravljenih še več poskusov in če bodo pokazali enake rezultate, kakor dosedanji, bo prišel do zaključka, da je najmoralnejši tisti človek, ki se najhitreje prebudi, čim začne misel zločinskega značaja prodirati k fantastičnemu uresničenju.
le na glavnih progah Moskva-Harkov-Krasni-Liiman (prevoz premoga), Mo-stva-Rostov (žito in nafta), Donbas-Krivoj Rog (premog, ruda). Vsi tovorni vagoni dobe letos avtomatične zavore. Zgrajenih bo več novih železniških prog, več enotirnih pa dobi drugi tir. Novih tračnic polože več tisoč kilometrov, na 5860 km bodo tračnice izmenjane, položenih bo 23,000.000 novih pragov. Avtomatične naprave dobi 1838 kilometrov železniških prog.
Služkinje z maturo
Zelo pereč problem izobraženih žensk je v vseh državah, kjer je postala ženska z napredkom demokracije enakopravna z moškim in začenja svojo enakopravnost uveljavljati na vseh poljih. Ženske so se vrgle na studiranje, postale so moškim nevarne konkurent-ke, toda po letih napornih in dragih Študij nalete v borbi za obstanek po večini na nepremagljive ovire. Sicer pa to ni nič čudnega, če pomislimo, koliko moških mora držati križem roke in čakati na službe, čeprav imajo vso potrebno kvalifikacijo. Tako vidimo v normalnih razmerah nemogoč pojav, da se morajo študirane ženske izogniti, namreč h gospodinj s tvu,
Po večjih mestih naletite na vsakem koraku na dekleta z dovršeno srednjo ali celo visoko šolo, ki pomiva posodo, ki opravlja najtežja ženska dela, samo da se more skromno preživljati- V Bu-dinmpešti je 213 deklet z maturo zaposlenih v gospodinjstvu. Tudi mnoge omožene, žene uradnikov in učiteljev, hodijo k premožnim rodbinam pomagat gospodinjam da naj nekaj prislužijo k skromnim moževim dohodkom
Sintetični kavčug
iz koruze
V sovjetski Rusiji imajo več tovarn za izdelovanje sintetičnega kavčuga. Kot sirovino rabijo aceton, ki so ga doslej izdelovali iz uvoženega apnenčast, acetona po zelo dragem kemičnem procesu. Zadnje mesece pa obratuje v Groznem na Kavkazu tovarna, ki izdeluje aceton iz koruze. Sovjetska Rusija se je obrnila s ponudbo najprej na Ameriko, kjer je bilo neko podjetje pripravljeno zgraditi tovarno za izdelovanje acetona iz krompirja za milijon dolarjev. Stroški so se zdeli previsoki in zato so sovjetski inženjerji na čelu s profesorjem Sarx)žnikovim zgradili tovarno za aceton sami
Namestu krompirja so vzeli koruzo, ki jo seveda sterilizirajo od delovanja nezaželjenih bakterij, potem ji pa dodajajo v kvasarni čiste kulture acetono-vih bakterij, vzgojene v laboratorijih, in koruzna moka začne kvasiti Tako na-ogljikova kislina. Iz zadnjih dveh se iz-stanejo aceton, butyl, alkohol, vodik il deluje metilalkohol, butvlalkohol se pa porabi v kemični industriji, ko so ga poprej s prekinjano destilacijo ločili od
acetona. Aceton je kemično čist. Produkcijski stroški so se znižali s tem na četrtino v primeri z izdelavo iz octona. Zato bo tudi sintetični kavčug vedno cenejši
Joža Velkavrh
pri Abrahamu
Ljubljana, 1. marca. Nihče mu ne bo klical ob njegovi petdesetletnici Hosana. Jožetovi sodobniki ee ga prav gotovo še spom njajo kot dijaka, k: je tudi s pestjo branil naš jezik. Pod Kanin škimi planinami je zagledal 1. marca pred 50 leti luč svela. Dorasčal je, študi-
ra" m b kot mlad učitelj poslan v Trbovlje, kjer se je vrgel i vso mladeniško vnemo na nacionalno delo. Kot odgovor na krvave septemberske dogodke v Ljubljani leta 1908. pa je pokrenil v Trbovljah akcijo za ustanovitev Sokola, katerega a?'len član in tajnik je bil dolgo vrsto let. Med balkanskimi voijnam: je organiziral v Trbovljah akcijo za Rdeči križ balkanskih drfav in prišel je zaradi svoje izrazito jugoskv venske orijentacije takoj ob pričetku svetovne vojne na listo političnih osumljencev. Med svojim učitelje van jem v Trbovljah se je udejstvoval naš slavljenec v vseh ds-eionalnih organ izecijah. Ob jubileju ga sprem Iga zavest, da je storil več, kot mož je storiti dolžan-
Iz Poličan
— Nogo s! Je zlomil po nesrečnem naključju tukajšnji šofer g. »Ivan Sorfeak. Prepeljan so ga v mariborsko bolnico.
— Škorci so že tu. Dober teden ie opazujemo po naših sadovnjakih te prve znanilce pomladi in tudi vse drugo kaže, d* bo vzela zima od nas »lovo.
Sobota. 2- marca 12.00: Svatba in ples (plošče): RIvelB: Amor na straži: Rosen: Izpljano še en krat, Frvberg: Vaška godba, Brown: Svatba lesenih lutk, Cresoenzo: Ko sem ženko ljubil, Park>w: Nakovalo, Brwtfn: Najlepša očesca, V gostilni pri fajmostru. Rast: Ko mali čižek reče, Rhode, Venček veselih zdravlc, Bach: Znaš 11 žvižgati, Johanca? Krome: Ti amentanj godci iz Brenna. 12.50 Poročila. 13.00: čas, odlomki iz zvočnih filmov (plošče): Wachs-mann: Pesem o domovini iz »Paprikec, Schertzinger: Ljubavni sen, Koračnica gre nadirje v, Stolz: Pesem svojo pojem de-nes !e za Tebe, Srce moje kliče le po Tebi, Hemavnn: Ko vetrič veje čez morje. To je ljubezen nas mornarjev, B6hmelt: Mali mož, kaj pa zdaj? PiaLa: Za.pomen, že nž se lončime, ingriš: Valček naj pove Ti, Venček pesmic Iz filmov Maurioea Chavarierja. 18.00: Radijski orkester. Urbacb-Rubinstein: Rubinsteinova poezija. 18.50: Aktualnost (Ljudevit Mrzel). IS.30: Radijski orkester: Bizet: Carmeo, fantazija.. 18.50: Francoščina (prof Pre-zelj). 19.20: Cas, jedilni list, program za nedeljo. 19.30; Nacionalna ura. 20 00: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.20: Prenos dobrodelne akademije mestnega načelstva iz Uniona. 21.00: Slovenska narodna pesem na ploščah: V nedeljo jutro vstala bom. Ko so fantje proti vasi šk>. I Slanica, Pozimi pa rožice ne cveto. 21.15: Internacionalni prenos iz LJubljane: Koncert pevskega zbora »Glasbene Matice« pod vodstvom opernega direktorja g. Mirka Poliča: Jakob Petelin-Carniollus: Ecce quomodo moritur tustu (štiriglasna mote-j ta), Ubi Plato (osemglasna moteta za dva I zbora), Nescio quld sit amor (šestglasni I madrigal za dva zbora), Anton Lajovlc: Zeleni Jurij: Emil Adamič: V snegu, VI-jola, Prof. Matija Tome: Svatske. 2145: Cas, poročila. 22.00: Nadaljevanje prenosa iz Uniona.
Postani in ostani člar „Vodnikove družbe"
DANES VSI NA OTVORITEV V STAROZNANO
RENOVIRANO
GOSTILNO „PRI VITEZU"
Točijo se najboljša sortirana vina. — Abonenti se sprejemajo po najnižji ceni. — Se priporočata
FRANC in KLARA STANOVNIK, Breg 18
1
VELIKA IZBIRA
SVEŽIH MORSKIH RIB
Priporočamo znani gostimi »LJUBLJANSKI DVOR«, Kolodvorska ulica št, 28 in »GAJEV HRAM«, Gajeva ulica št. 9, kjer se točijo priznano okusna in pristna dalmatinska vina: viško, opolo belo in kuč. Vsako sredo, četrtek in petek na razne načine pripravljene morske ribe kamarce (orade), rubini (branzini), trii je (barboni) itd. — Se vljudno priporoča ČEPIC
MALI OGLASI
V vseb malin oglasit) velja oeseda SO para, dave* Din 2.— Najmanjši znesek za mati 'glas Din 5.—. davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, tanko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov )e treba orlloftitJ znamko   -   Popustov za male oglas* oe priznamo
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanji! znesek 7 Din
PRIDOBITNA PODJETJA
trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, vinotoča, gostilne, trafike mlekarne, drogerije, parfumerije. pekarne, mesnice — prodaja ln posreduje nakup naglo ln uspešno: Poslovnica Pavleko-vič. Zagreb, Hica 144, pritličje, levo. S
-----.^^^ . ---T
RESTAVRACIJO v Zagrebu za 600.000 Din prodam.  —  Pojasnila: Drakulič, Zagreb. Preradovičeva ulica 16.
SLUZBL
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din KNJIGAR. POMOČNIK
prvovrstna moč. dobi namešče-nje. — Ponudbe na: Geca Kon a. d., Beograd.
GOSP. POMOČNICO sprejmem. — Dopise na: Dtv-20/L.jak. Blanca.
KUHARICO EN UČENKO
ZA KUHANJE UN SLUGO sprejme hotel Rokan. Selce. Hrvaško.
KUPIM
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
VOZ PREK kupi Belec, posestnik, Radomlje-_
Itt&iSMi
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
Prima Športne suknjiče a Din 98.—, pum parice, modne hlače itd, — kupite zelo ugodno pri
PRESKERJt), LJUBLJANA   Sv   Petra c 14
Svete najfinejše norveško
RIBJE OLJI
Iz lekarne DR G. Pi (VOLU A v Ljubljani — se priporoča bledim ln slabotnim osebam 65/1
PRI RA2MTJ
dobite danes sveže morske ribe v veliki izbiri m polenovko s polento. Ravnokar dospela nova zaloga dalmatinske črnine liter samo Din 8.—. 840
STROJEPISNI PO UR
po desetprstnem sistemu, za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do »^8. in od ^8 do 9. ure zvečer — šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.— Pouk se prične dne 4. marca Vpisovanje dnevno od 6 do ure zvečer — Chrtstofov učni zavod. Domobranska cesta št 15
740
MALI
OGLASI
»SLOV NARODU
MAJO
SlGUefcN USPEH
Urejuje Josip Zupančič, — Za >Nsrodno tiskarno« Fran Jesersak. — Zs upravo m inseratm dal usta Oton Chrtstot. — Val • Ljubljani.