Ženskt fvet letnik VI. Jlviust W28. jkcvtifta š. VSEBINA 8. ŠTEVILKE: 0BRA2I IN DUŠE: KARIN MIHAELIS. — (Marica Bartolova.) . ..... Stran 225 PRIKAZEN. — Pesem. — (Dora Grudnova.)............. , 230 V NOČI. - Pesem. — (Ksaver Meško.) ............. . , 230 PISMA GOSPODIČNE MARINE. — (Anka Nikolićeva.).........231 V NAITIŠJIH TRENUTKIH. - Pesem. - (Radivoj Rehar.) . ...... . 236 OB TEŽKI URI. - (Milena Mohoričeva).............. , 236 lADRO. — (Zdenka Markovlčeva - A. Gradnik.)............237 ISTARSKA SELJAKINJA. — (Drago Gervais.)............ ,238 MATI. — Pesem. — (J^alija Lipužič.) . . . ...............240 SKODELICA ČAJA. — (Davorinka Deželova.) . . . . v' ; . . ; . , 240 MLADOST. — Pesem. — (Janko Glaser.)............. . , 244 NOVI KORPORATIVNI RED V ITALIJI IN ŽENA. — (Dr. I. M. Čok.) ... . 245 ZAKAJ NI USPEHOV. - (Gizela Majeva.)..............248 IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — O lepem vedenju.............Stran 252, 253, 254, 255, 256. — Ročno delo. - UREDNICA: PAVLA HOČEVARJE VA. - ŽENSKI SVET 'U jr K ■ NU ■ « « B ■ Izhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Đin> 32. — NaroČila in naročnino je nasloviti na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Mirje štev. 27, Uredništvo in glavna uprava: V Trstu, ul. Torre bianca 39/1 Poštne pošiljatve nasloviti na: „Ženski Svet", Trst (Trieste), posta centrale, Casella postale 384. - Izdaja Konsorcij „Ženski Svet" v Trstu Za konsorcij odgovorna Milka Martelančeva. Tiska tiskarna „Edinost" v Trstu, Via S. Francesco d' Assisi štev. 2) Javna zahvala. Gospod jrfr. jTnfe jnrkuiič, lekarnar KONJICE (Hercegovina.) Gospodine Ljekarnice I Smatram za svoju dužnost, da vam sc zahvalim za dobro, koje ste mi učinili sa vašim preparatom „ANTIRHEUMINOM". Prošle godine me bila tako savladala, reuma, da sam odležo u kreveta nekoliko vremena. U tom momentu upotrebih vaš preparat „ANTIRHEUMIN' redovito po uputi tako, da se danas osjećam vrlo dobro. Vaš preparat „ANTIRHEUMIN" je vrijedan svake hvale, i preporuJce svakom onom, ko bi imo potrebe od istog■ Sa zahvalnošću-, vaš odani • BRADINA, 28. IV. 1928. J/iko Jrojanovič. ŽENSKI SVET Obrazi in duše. KARIN MIHAELIS. Ko js približno pred dvajsetimi leti izdala danska pisateljica Karin Mihaelis svojo knjigo «Kritična doba», je završalo po vsem kulturnem svetu. Kaj takega si do tedaj in menda tudi pozneje ne ni upala napisati nobena draga ženska. Kritično dobo dozdevalo — niso poznale in doživele do tedaj. Danska pisateljica nam v «Kritični dahi» predstavlja samo žene, ki žive v najugodnejših gmotnih razmerah in so telesno čvrste in zdrave ter fizično prav nič ne občutijo ili prehodna leta imenuje Mihaelis pri ženski dobo od 40.-50. leta. Ta doba se začenja pri nekaterih prej, že takoj po 40. letu, pri drugih pozne je, s 43. letom ali še kasneje. Težka je ta doba; mnogo žen ji podleže, vse pa jo nedvomno občutijo in trpe. Mihaelisova je v svoji knjigi «Kritična doba» opisala le psihično življenje in strah do prehodnih let. stran žene v tem času; v svojem ro- «Starost je častivreden cilj, vrh, manu je nanizala več ženskih tipov, ki se mora doseči; gora, odkoder se na katere so prehodna leta vplivala pregleda življenje na vse strani, če samo erotično; vse njene ženske so se ne oslepi na poti radi neprestano o tej dobi vzplamtele v novi veliki padajočega snega. Ne bojim se sta-Ijubezni, kakoršne — tako se jim je rosti, ampak le prehodne dobe". te nevarne dobe. Znano je pa, da trpi v prehodni dobi vse ženstvo na raznih telesnih boleznih, ki vplivajo na dušeVnost žene pač drugače nego erotično. Vendar nam v tej knjigi podaja K. Mihaelis prav pesniško vso tragiko žen, ki so prekoračile štirideseto leto, njihovo duševno STRAN 226. ZENiSKI SVET štev. 8. LETNIK VT. piše Elza v svojem dnevniku. — Karin Mihaelis je v izbiranju snovi za svoje romane tako vseskozi in skozi originalna, da hočem tu napisati nekaj snovi v njenih najbolj znanih knjigah. Njene junakinje, ki so polne čudnih nazorov in ekstravagantnih idej, pač ne morejo biti vzor slovenski in v obče slovanski ženi, ki ljubi domačnost, red in umerjeno, solidno rodbinsko življenje, vendar je znamenita danska pisateljica vzbudila s svojimi romani in predavanji občo pozornost med vsem kulturnim svetom, da je ne more prezreti «Žen. svet», ki prinaša obraze in duše pisateljic vseh narodov. Elza Lindtnsrjeva, iz '^Kritične dobe», se da ločiti od svojega moža, 3 katerim je složno živela celih dvaindvajset let. Leto dni se je Elza, ki je bila brez otrok, pripravljala na ločitev, kajti m ji bilo lahko ostaviti lepi in udobni dom na Starim trgu v Kopenhagenu. «Imenuj moj korak absurdno idejo, histerijo, kar je morebiti tudi res", piše po odhodu svoji sestrični Lili, «moram proč od njega, ven iz celote'^. In svojemu možu piše: «Ni bilo prav, da sem Ti sinoči obećala, da se vrnem k Tebi, ker bi obžalovala ta svoj sklep. Vem, da ne bom obžalovala nikdar, kar sem storila. Ker pa ni nemogoče, da lahko srečaš žensko, ki bi Ti ugajala, z ozirom na to, dovoli, da svoje obećanje prekličem». Elza pa beži prav za prav pred svojo ljubeznijo do Jdrgena Maltha ja, ki je osem let mlajši od nje. Dala si je sezidati po svojem okusu vilo na samotnem otoku ter se vanjo naselila s kuharico in sobarico, nežno Jeanne, ki ji postane pozneje družabnica. V Elzini spalnici je steklen strop, da vživa lepe noči, mesec in zvezde. Elza čita, igra klavir, se sprehaja, sanjari, kramlja s Jeanno, vendar ji pa postane dolgčas, ker ne vidi- razven svojih dveh poslov nobene žive duše. Misli na MaUheja, katerega je vzljubila, ko je imela triintrideset let, on pa 25. Tedaj sta bila oba mlada in ni bilo videti, da v letih taka razlika med njima. Bila sta mnogo skupaj, govorila, razpravljala o vseh mogočih stvareh, največ o umetnosti, ker je Maiihe bil arhitekt, a še reven, ubog. Elza se je pa bala revščine in zato m hotela slišati o ljubezni prav nič, pravila mu je vedno, da ljubi svojega moža. Zdaj po desetih letih je sama bogata brez moža, podedovala je znatno premoženje, a zdaj jA moti razlika v letih. Ona 43, on 35! iSlučaj je hotel, da se je neka znanka njenih let poročila z mladim oficirjem, ki jo je ostavil po enem letu. Namesto da bi jo znanci pomilovali, so se ji še smejali. Zato je bežala Elza v svojo bslo vilo na samotnem- otoka, in pismo, ki ga je Malthe pisal, je zažgala neprečitano. Tako je preživela v svoji samoti skoro leto dni, pričela se je dolgočasiti, ob enem pa rediti, ker se je gibala premalo in ker ni imela maserke. Zahotelo se ji je zopet družbe, zahrepenela je po M alt he ju. Napisala mu je LETNiIK VI. ŽENSKI SVET štev. 9. STRAN 261. STRAN 227. dolio pismo, polno hrepenenja, povedala mu je sedaj, da ga ljubi ie dolgo — celih 10 let -H ier da naj pride k nji v belo vilo. Brzo jami ji je; da pride z jutranjim vlakom. Elza poskuša belo obleko, v kateri mu je bila najbolj všeč, pa ji je pretesna; obleče drugo, tretjo... Nestrpna, xfendar nad vse srečna je v pričakovanju. «Z jutranjim vlakom je prišel, z večernim je odšeh, piše Elza v svojem dnevniku. Že prvi njegov pogled je povedal dovolj, potem je povesil oči, da bi ne povedale še več. In ko sta se njuna pogleda zopet srečala, je bilo jasno, da ja minilo vse, kar je bilo nekoč. Njegov pogled, v katerem je čitala Vße svoje ponižanje, jo je preganjal še dolgo. Tudi pozneje, ko ga ni več ■ljubila, ne sovražila, se je često spominjala onega pogleda. Ko se je umirila radi Maltheja, je pisala svojemu možu. Opisala mu je vso lepoto svojega doma, vrta, gozda in vode, vse svoje gospodinjstvo in hcko se bavi z njim. kakor se ni nikoli prej. Predlaga mU, naj se prepriča scrr. in naj pride pogledat belo vilo. Ona da se mu bo zato revanžirala, izpolnila obljubo, da se vrne, ko se naveliča samote. Na svoje lepo pismo dobi Elza obvestilo, da se je njen mož Rihard poročil z devetnajstletnim dekletom. Elza vzkipi in ponavlja sama sebi: ^-.Da se je drznil, da je igral komedijo, kako da žaluje za mano», vendar mu odgovori na »idez veselo, čestita mu dcviipno, ob enem pa naznanja, da zapre svojo belo vilo, ker se je odločila pctcvati okoli po svetu. Odpotovala je s svojo družabnico v svet, v Monte Carlo, kjer je zaigrala m zopet dobila velike svote denarja, v Atene, Luxor. Povsod ubija čas s toaletami m z negovanjem svoje zunanjosti, dočim vžiua njena mlada dru-iabmca Jeanna naravo, pred vsem pa umetnost. Zato ostavi Elzo in odpotuje v Pariz, da bi študirala. Elza gre v London, kjer telovadi z bogatimi \in aristokratskimi damami svojih let v črnih hlačah, segajočih do kolen, in v bilih swaeterjih ter si daje krepko masirati svoje boke. «Ko bo moja zunfanjost zadovoljiva-^, piše Jeanni a Pariz, «odpotujem v Njujork, kjer tebi ni bilo všeč, a zame ima prav to mesto veliko privlačnost.-» Potuje in se bavi zdaj s zbiranjem dragocenih čipk, zdaj z negovanjem prittikavskih kaktej in pritlikauskih japonskih dreves. Ko ji Jeanne piše iz Pariza, da sta se tam sešla z Malthejem, se vzljubile, se vzela in pričakujeta otroka, hodi pač Elza semtertja izgovarjajoč: Jeanns-Malthe, Malthe-Jeanne, a ne čuti pri tem nobene boli več. «Kje je ljubezen-«, se izprašuje, «Kje? Tako strašno nerodovitna, neizrecno sem postala nerodovitna!-!, V «Krit-lčni dobi» pripoveduje Mihaelis še o Magni Wellmannovi, v kate--n se je vršil v prehodnih letih tudi preobrat. Vdova po stro£,sm, solidnem s'tb'an 228. 2ENSKI SVKT čtev. 8._LETNIK VI. moiu-ucenjaku, ima već otrok, pa dobi v onih poznih letih rJezukonskega ötroka, da neženirano nosi svojo sramoto po Kopenhagnu. Tej ženi piše Eha iz Njujorka med dragim: «Živim tu v 14. nadstropju. Hiša je urejena sijajno in je vse tako svetlo, kakor bi bilo vse skupaj samo velik atelje. Mislim, da bom legla k počitku tu na kakem pokopališču in ker se tu mrliči šminkajo in negujejo, da se zde 20—30 let mlajši, nego so bili živi, prija to-moji ničemurnosti, ki je ni nič manj kljub teži mojih let.* Prav tako se je pregrešila v svojih prehodnih letih Lili Rotyjeva, dobra,, vesela in srečna žena profesorja in zdravnika Roteja. In po Lilini smrti piše^ Elza ogorčeno njenemu možu: «Neštevilnokrat ste, gospod profesor, pomagali nesrečnim ženam, ki so iskale pri Vas pomoči. Pojasnjevali ste jim, kako-nevarno vplivajo prehodna leta celo na najmirnejše in najsigurnejše žene, la vse druge ste skrbeli dobro in parnelno. Na kritično dobo svoje žene se pa niste ozirali prav nič. Pustili ste, da je usoda zdrobila lepo, dobro bitje. Vi niste iztegnili roke, da bi jo rešili.n Potujoč po Ameriki, se pelje Elza nekoč iz same radovednosti s podzemeljsko železnico, s katero se vozijo le revnejši in nižji sloji. Tedaj skoH mimo nje deček, ki se vsem pači in govori nedostojne besede. Elza misli, da. je deček bolan in da govori v vročici. Fant pa skače v naročje gospem, pljuva v obraz, brca gospode in ko ga sprevodnik prime krepko za roko, ga dečeK ugrizne. Na prvi postaji ga vržejo z voza, a ko se jame železnica pomikati, je že zopet v vozu, in tako se ponavlja na vsaki postaji. Strahoma vidi Elza, da otrok ni bolan, ampak pijan .Mahoma se vrže deček Elzi v naročje in zaspi. Tega otroka vzame Elza k sebi in ga posinovi kljub temu, da ji je znani ameriški psihijaler izjavil, da je fant odločno zločinske naravi. Deček_Kelly — je vzbudil v Elzi Lindtnerjevi materinska čustva, njegova vzgoja postaja cilj njenega življenja. Odpotovala je z njim zopet nc Dansko v svojo belo vilo na otoku in pozneje v Kopenhagen. Kelly ji je bit odslej edina skrb in veselje. Ko so K. Mihaelisouo napadali radi te knjige, je pisala urednika «Zeitgeistar.: «Grizejo me in me trgajo, stojimo si drug drugemu nasgr.tdi kakor volkovi.^ ::: Ena najlepših knjig K. Mihaelisove je «Otrok». Bolna deklica, edina hčerka Andrea, opazuje, vidi in ve, da se oče in mati ne razumeta. Izve, da uničuje mati očeta z ljubosumnostjo in da živita oba življenje v peklenskih mukah. Vse to izve, dasi ji starši po možnost, prikrivajo in prihajata oče in mati z roko v roki k njeni postelji- Deklica umrje in mati najde njen dnevnik, iz katerega spozna vse, kar je otrok občutil, videl in trpel, ne da bi ona, mati, kaj slutila o vsem tem. ____ženski_ svet štev. 8. " stran 229. «Ko bi vsaj mogla živeti», piše Andrea v svojem dnevniku, «en dan pri očeža, drugi dan pri materi! Vsak zase mi je ljub in drag, ko sta pa skupaj, se m, krči srce v boli in spreletava me mraz.i> Cesa ni izprevidela Andrea v svojem dnevnikul Vse tajnosti, ki so j. odkrile prijateljice, ker meti tega ni znala, ali ni hotela; prav za prav pa m mogla, ker jo je njena ljubosumnost prevzemala vso. Strta stojita očg in rrtati ob m^vi hčeri, dobro se zavedajoč, koliko sta zagrešila na smjem otroku, ki se je kazal kljub vsemu, kar je vedel, razposajeno veselega. «Osamljena sva», pravi žena Jutta svojemu moža, «aendar sva pa manj osamljena, če sva narazen, nego če sva skupaj.» Za junakinje svojih romanov postavlja Uihaelisova rada prav izredne ženske. Tako ima v romanu «Meta Trapova» junakinja Meta tri hčerke, vsako z drugim moškim. Dasi so bili vsi trije za časa svojega razmerja z Meto pripravljeni, da jo poročijo in so jo zato rotili in prosili, ona ni hotela (Obećala je namreč na smrtni postelji svoji materi, da se ne bo trajno nikoli navezala na nobenega moškega, ker je mati strašno trpela radi očetove večne nezvestobe j. Vzgajala je svoje hčerke sama s svojim delom in trudom, prispevkov m sprejemala od nikogar. Pač pa je prihajal oče prve hčerke, krepak odločev pomorski kapetan, v posete k Meti vsakokrat, ko je prišel na kopno; oče druge hčerke je prihajal na obed oh nedeljah, oče tretje je obedoval pri Meti ob torkih. Meta je pač vzbujala z vsakim posebe spomine nä minule dni potovanja, razna mesta, krasoto prirode, o ljubezni in o skupnem življenju m hotela slisati ničesar. Zdaj ljubi Meta samo svojega šefa, ki jo tudi ljubi « si do tedaj še nista povedala. Vsako hčerko vleče nekaj neznanega, čudovitega do pravega očeta, čeprav še nobena ne ve, da si niso prave sestre Vsak oce seveda priviligira in vabi na izprehode svojo hčer in tako se razvije očetovska ljubezen in otroška udanost v treh primerih. Metin oče je igral in Meta tudi igra (Mihaelisova povdarja v svojih romanih take dednosti v več slučajih.) Meta špekulira, izgublja, zapravlja denar iz šefove blagajne in manipulira s ponarejenimi menicami. Ko je šef zapazil primanjkljaj, je hotel stvar prikriti in Meti odpustiti, toda ona se ovadi sama in gre v zapor. Vsi trije očetje prihajajo v Metino hišo k hčerkam, zdihajejo in tarnajo ter obsipajo deklice z darovi. Tudi šef prihaja, molče sedi po cele ure z upognjene glavo ali ogleduje vse naokoli, kakor bi si hotel za večno vtisniti ves dom v spomin, včasi tudi joče. Vsi štirje so j etnici Meti ponujali denar, da bi se poravnal primanjkljaj, vsak od njih bi jo rad vzel za ženo, toda ona ostane trdna v svojem sklepu — v ječi. Okoli ječe se često izprehajajo hčerke s svojimi očeti, ki božajo zid, za katerim je zaprta Meta. Zanimiva so pisma, polna vdanosti in ljubezni, ki jih starejša, hčerka pomorskega kapetana, vzame maminega šefa in druga dva STRAN 230. ŽENSKI SVET štev. 8. LETNIK Vr. očeta si vzameta vsak suojo hčerko, ko Meta piše, da vzame po prestam-pišejo hčerke svoji materi v ječo. Vsaka deklica spozna svojega očeta, naj-kazni kapetana. Navajam snov te knjige kot dokaz, kako piše Mihaelis včasi docela, neverjetno. Ta je šlo pisateljici gotovo bolj za senzacijo in originalnost nego zato, da bi podala veren tip žene in matere. Mislim, da tudi na Danskem ni takih žen in mater, ki bi bile navezane na toliko mož, in prav tako je mala ali celo prav nie verjetno, da hi jo oboževali kar trije moški skozi dolgo vrsta let in jo bo naposled, gotovo že v '^kritični dobi», vzljubil še četrti. (Dalje prih.) Marica Hartolova. Prikazen. (Dora Grudnova.) Ta mir najtišji v srcu mojem m ta tišina mrtva naokoli: še misli čujem šepetati, brezupne misli moje, bolj tihe od tišine; še mraka tih korak, še mraka plah prihod mi na uho zveni kot vzdih bolesten — kaj ni očesu viden? V prikazen mrko izobličen, leden smehljaj y obrazu in mrtev soj v očeh; brezkrvni ustni spačeni v trpkosti krčevito — koščeni prsti, hladna dlan... Srce, med prste uklenjeno koščene, zajeto v dih prikazni mrke, plašno trepeče: Ob zadnji uri me obišči, premladi še so moji utripi-, tvoj dih je hladnejši od smrti — gorje, kdor v duši hrani tvoj poljub: po svetu tava živ mrlič, o, beži, beži proč. Praznota! V noči. (Ksaver Meško.) Srebro čez svet luna lijs in svet se srečen smehlja. Skoz noč drhte melodije, vrisk srečnega srca. Cvetlica ob vodi trepeče in voda šumi j a, ji šumi ja, o sreči ji sladki šepeče. A moja sreča? — Prešla... LETNIK VI. ŽEINSKI SVET štev. 8. STRAN 231. Pisma gospodične Marine. (Anka Nikoličeva.) IV. Na Pristavi, 8. decembra. Dragi prijatelj! Prisrčna hvala za pozdrav, ki si ga priložil Metkini pošiljki. Bože, kako je bedast ta korektni človek. Hladna zahvala, ko mi srce vriska, da je pozabljena zamera, ki je nastala med nama, ko si govoril nekaj o ljubezni. Vse je pozabljeno, ka,j ne, in vidimi Te, prijatelj, kako se zvito in dobrodušno smeješ, ko izbiraš cigarete za Marino-sladkosnedko. Da si mi poslal knjigo ali sentimentalen cvet, bi morda moje srce iskalo in našlo grenko kapljo, senco trpkosti v Tvoji ljubeznivi gesti. A tako, — daj, da Ti krepko stisnem roko, kajti pri srcu mi je tako toplo, prijatelj dragi. Udobno sedem vi naslanjač, prižgem si Tvojo cigareto, pero pomočim v črno tinto in Ti pišem. Pišeml dolga pisma od srca. Vse Ti povem, vse po vrsti, kako in zakaj je takrat moj hladni razum odklonil izlet v pravljično deželo, kamor drži z rožami posuta cesta, a na križpotih vodi znak s puščico prebodenih src — Morda so me ženirali baš znaki na križpotih. Vidiš, talenta nimam za ljubezensko trpljenje, še manj talenta morda za zaljubljen flirt. Molči —, Saj vem, da bi i midva končno menda prijadrala v tisto mirno pristanišče, ki se mu pravi zakon. Po dolgih letih bi postal profesor, jaz bi si prištedila balo. Modre tisočake bi zamenjala za platno in za aluminijaste kozice. Stric bi podaril bruseljsko preprogo in teta porcelan. — Glej, fant moj dragi, jaz ne morem. — Jaz menda niti ne bi mogla, če bd živelo v meni tisto neodoljivo čustvo, o katerem čitaš v knjigah in ki je gledaš, lično sfrizirano, opremljeno z izdatno mimiko in postavljeno v izbran milje, na kinematografskem- platnu — Jaz vem, da bi prišel večer, ko bi, utrujena od vsakdanjosti, ne mogla s Teboj v šumeče gaje. Vem, da bi nekoč odlistal knjigo, od katere bi ujela baš naslov, ko bi brisala prah s pisalne mize. In vem, da bi se zagledal nekoč na promenadi, ko bo v spomladanskem zraku plaval vonj vijolic in topli dih razorane, sveže grude, v par elegantnjli nogavic iz srebrnosive svile, ki ne bodo moje —i Vidiš, zdaj se smeješ, ker dobro veš, da nisem ljubosumnega mišljenja. Le, — da jaz tudi ljubim nogavičke iz srebrne svile — In tako dalje, dalje bi ti govorila v neskončnost. Ali ni tako-le mnogo, mnogo lepše? Prijatelja ostaneva, zvesta tovariša, kakršna sva si bila od-mladih dni, Ali se spominjaš dolgega, s pustim želez-jem- ograjenega hodnika v tretjem nadstropju stare mestne hiše? Naše STBAN 232. ..... ŽENSKI SVET štev. 8. LETNIK VI. fantastične, brezkončne igre nadzirata v redkih presledkih, ki jima jih dopušča delo, vsaka pri svojemi oknu, ki gleda iz kuhinje na hodnik. Tvoja in moja mati. Tvoja vrti med kuhinjskimi opravili še šivalni stroj — učiteljeva pokojnina ni obilna, a Ti si vsaj edinec. Pri nas pa —! Majka naša mila nam je vsem četverim komaj napolnila želodčke, zakrpala vedno prozorne nogavice, zmašila poletni slamnik. Očeta se spominjam, kako se je tih in brez veselja vračal na obed in večerjo: izmučen, v oguljenem suknjiču in v čevljih, ki so bili že v petič zamenjali podplate. Tudi on je bil profesor. Moje otroške oči pa niti niso videle do dna — Ne, prijatelj! Nikdar bi ne mogla. Morda je bil to drugačen rod, drugo pokoljenje. Morda so bili tudi fizično močnejši. A moja mila mati, tako se mi vidi, je bila v cvetu svojih let prav tako stara, kot je danes. In tudi danes še nismo praznovali njene petdesetletnice. Ne, prijatelj mili. Življenje svoje ljubim in svojo mladost. I--jubim svoje delo in svoj pokoj, ljubim šumeče mesto in ljubim tihi gozd, kjer zdaj živim. Ljubim modre in vesele knjige, lepo ročno delo, ljubim ljubeznive sanjarije v večernem mraku. Ljubim deco, ki raja po trati, cvetice ljubim, zlato soince in prozorne megle, ki plavajo pod modrim nebom. Morda ljubim svobodo. In tudi Tebe ljubim, prijatelj dragi, A ljubim Te lako, da Ti zrem, smejoča se, v oči, da Ti prožim prijateljski roko in Ti velim: Udari! Da, udari, da ostaneva prijatelja do konca dni. In v tem prijateljstvu Te iskreno prozdravljam. Do konca dni Tvoja Marina, V, Na Pristavi, 1. januarja. Zlata mamica! Prekasno so minili božični prazniki v dragem domu, ki je ves topel od Tvoje ljubezni. Vse, kar sem Ti hotela reči v zahvalo, sem morala ob Tvoji vedni zaposlenosti opraviti s poljubom na Tvoje lice, z bežnim bo.žanjem Tvojih temnih las, ki že tako zelo sive na temenih. Če so se Tvoje vedno delavne roke mimogrede za kratek hip položile na moje rame, in če sem, kakor dete, položila nanje svoj obraz, sem začutila, da diši pc mandljih in rozinah, kot zadnjič, ko si ravno rezala potice za Metkino tovarišijo. Ali pa vonjajo rahlo po bencinu, ker si odpravljala iz očetove nedeljske suknje masten madež. Če sem se za slovo sklonila do Tvojih rok, je odnesel moj promenadni plašč gotovo konec sive volne, ker si pravkar potezala ubeglo pentljo na Janezkovi dokolenki na njeno pravo mesto. Povej, mamica mila, ali res vse matere poklanjate vso vašo skrb, vso ljubezen, vse vaše želje le v blagor Vaše dece? Povej, koliko noči si LETNIK VI. __________■ ŽENSKI SVET žtev,- S. STBAN. 23», bdela, -računala, premišljevala, si odfrgovala, šivala in pekla, da si nam priredila svetel Božič? Nam odraslim, nam pametnim, modernim otročajem;? Zakaj, povej, zakaj pogreša Tvoj skromni, črni plašč še danes krznen ovratnik, ki si ga mislila nabaviti že lani? . Moje srce je žalostno in srečno, Srečno, ker Vas ima, predobri stariši, a tožno, ker Vas ne more ukovati v zvezde iz zlata — Tudi pri nas na Pristavi se je pojavila mati. Pomisli, mamica, kakšna izpre-memba! Gospodična Vanda Müller, hčerka naše oskrbnice, je prišla na božični dan domov, Nikdp ni vedel, da ima gospa, Müller jeva hčerko. Živela je na Dunaju pri očetu. Zakon Mullerjevih ni bil srečen, prišlo je do ločitve in Vanda je rajši ostala z očetom v velikem mestu. Krasna devojka Ti je to, polna življenja in šegavosti. Na Pristavi jo menda že vse zmešala. Ves moški rod jo obožuje in naš knjigovodja je postal skoro elegičen. Kjerkoli se pojavi njena ljubka, zlatolasa, z dunajskim šikom ostrižena glavica, ji slede hrepeneči pogledi naših mladih in starih kavalirjev. Včeraj, na Silvestrovo, smo imeli nekakšno domačo veselico. Tako je običaj tu na Pristavi, ker zaradi letnega zaključka nikdo ne dobi dopusta preko božičnih dni. Iz vasi so povabljeni honoracijori, gospod načelnik, po-štarica, gospoda iz šole. Sam .gospod Bošković je prišel iz Zagreba. Bilo je prav prijetno, celo nekoliko slovesno. Po polnoči smo plesali in gospodična Varida je bila oboževana zvezdica, oblečena s perfektnim šikom od nog do glave, ljubezniva in živahna ter odlična v tangu, blacku in charlestonu. Njena mama je vsa blažena in upa, da ostane hčerkica pri nas. Kako se je ta žena izpremenila! Ali Ti nisem nekoč dejala, da se mi vidi, kakor da je brez srca? Ah, mama, kako sem se zmiotila! Njeno srce le ni bilo na Pristavi,^ njene misli in njeno življenje, kar ga ji je ostalo preko njenih dolžnosti, so bili daleč, daleč proč, v šumnem velemestu, pri otroku, ki g» dolga leta ni niti videla. 2. januarja. Oprosti, draga mamica, da včeraj nisem končala. Ko sem sedela po večerji pri svoji dragi pisalni mizici in sem se pismeno pogovarjala s Teboj, je potrkala pri meni gospodična Vanda. Sedli sva k peči in pogovor se je sukal o tem. in onem. Ko je vrgla ogorek tretje cigarete v peč, je sunkoma obstala in dejala: «Vi mi morate pomagati, gospodična, morate. Pomislite, mama in Boško (tako imenujejo intimno gospoda Boško-viča) sta sklenila, da ostanem tu. Moj papa je baje zadovoljen. Vsega tega ne razumem. Ne razumem, da! bi papa dovolil, da zakopljejo njegovo punčko v tale gozd. Ne zares, kakšna ideja! Tu pri vas naj bi se uvajala v korespondenco. Morda bi vas kedaj nadomestila, morda ostala poleg vas, kaj vem. Vem samo to, da nočem, nočem, nočem. Ne, na Pristavi ne ostanem, za noben denar se ne zakopljem v to samoto. Vas mi postavljajo za vzgled. STRAN 220. ZE'NSKI SVET štev. 7. LETNIK VI. Kaj jaz vem, kdo ste vi in zakaj samevate v samoti. Kaj vera, kaj vam je storilo življenje —» «Draga gospodična,» sem odvrnila, «življenje mi dosedaj ni storilo ničesar zalega. Rada sem na Pristavi, rada delam in rada služim novce. Prav zadovoljna sem in srečna." Mokre oči pod krasnimi obrvmi so se začudeno zastrmele vame. «Ničesar nisem včeraj opazila. Kdo je vendar vaš flirt,» — «Kako?» — «No s kom se zabavate tu na Pristavi, da ste tako srečni!?» O j, drago dunajsko dekle, kako si vendar glupo. Res, od srca sem se nasmejala, potisnila sem jo nazaj v naslanjač in mnogo sva še govorili. Na vsak način je hotela, da jutri kratkomalo odklonim gospodu Boškoviču, da bi pri meni prakticirala. Težko sem ji dopovedala, da nimam pravice, odkloniti delo, ki mi .ga naloži moj gospodar in ki ga zmorem. Sama pa sem se prepričala, da ob razpoloženju gospodične Vande ne bo mnogo uspeha pri podučevanju in s tega vidika sem obljubila, da poskusim po svojih skromnih močeh vplivati na gospoda šefa, «Storite, kakor hočete, le to Vas prosim, naredite, da ne ostanem na Pristavi.» In tako sva se ločili. V očeh se ji je blestela zadnja solza, a na rdeče ustne se ji je prikradel upapoln smehljaj. Drugo jutro me je res poklical gospod Boškovič. Naklonil mi je svoje zaupanje in mi povedal marsikaj, kar mi je razjasnilo položaj. Ne bo Te zanimalo, draga mati, saj se tiče nam tujih ljudi. Le toliko naj omenim, da je bil rezultat najinega pogovora ta, da gre gospodična Vanda na trgovsko šolo v Zagreb in da se ji za enkrat ni ti-eba bati, da bi se zakopala na Pristavi. Kakšna sreča, mama mila, da nosi naša stara, dobra zemlja ljudi tako različnega mišljenja, čuvstvovanja in razpoloženja. Dolgo pismo je to bilo, mila moja mamica. Kako ste praznovali konec leta? Metka in naš osmošolec Zlatko sta morda kod plesala? Mnogo, mnogo misli na vas vse, najdražji moji, in vas vse od srca poljubljam. Vaša Marina. VI. Marina, dekle... Da, danes pišeš sama sebi, kajti nikomur tega ne poveš, kar se je danes zgodilo. Tako, zrcalce zdaj predse postavim, da si ogledam lice. Pero vzamem v roko, da preberem dušo in si napišem grehe, in izpoved in morda odvezo. Nemara bi se spodobilo, da primaknem rdeče rože v vazi, da prižgem vse luči v sobi in da si nadenem obleko iz bele svile. LETNTIK VI._____ŽENSKI SVET Stev. 8. STRAN 235. Oj, Marina, Marina, kaj se je danes vendar pripetilo! Prav malo manjka in pred seboj v zrcalu bi zdaj gledala nevesto, zarodnico bogatega meščana, avto, ovratnico iz biserov, potovanja na Rivijero, sijajno družbo, čajanke, v gledališču ložo. Marina, mar si tepce! Ali res še premišljuješ? Dobro slušaj in lepo mi odgovarjaj in ti odgovarjaj, vest in duša, da Marina, ta deklic nerodni, v kakšne ču-dne dogodivščine mi ne zabrede. Ne, lepa nisem. Niti bogve kako šik. Tu-le, glej, na gladkem čelu, tik nad noskom — nosek je res fletkan — črna pika mi sedi, prav ob levi obrvi. Oči? Niti modre, niti temne, kot črnice. Ah, prav navadne, Vsepovprečne so oči. No, in tako dalje, kakoršne smo pač moderne deklice, ki ljubimo mrzlo -vodo, hojo v svežem zraku, gimnastiko in športne vežbe. Niti kratkih las si ne privoščimo in moji temni kodri tesno objemajo glavo ter se preko ušes :zavijajo v skromen kolobarček. Zakaj me neki hoće poročiti bogati Žid? Saj Žid baš ni. Menda so že v drugem pokolenju vsi kristjani. Kako mi je dejal? — Da me neizmerno ceni, da sem «ctmena» gospodična in vrlo «tüchtig». In ko sem ga ob tej pohvali vsa srečna pogledala, je skoroda zardel, lovil besede, potem me je prijel za roko in tiho vprašal — in menda se mu je tresel glas — ali bi ne hotela biti njegova žena. Marina, menda nič ne veš, kaj si potem dejala, kaj storila. Bilo je čudno — niti ne preveč nevšečno. In ker je ravnokar nekdo prihajal," me l'e vprašal za odgovor. «Jutri», sem dejala hitro in v zadregi. A on se je priklonil in — resnično —: roko mi je poljubil, to-le mojo desno roko, moj lastni gospodar. In zdaj. Marina, premišljujva. Ne, prestar mi ni, čeprav bo že v bližini štiridesetih let, pa saj sem tudi jaz po mišljenju starejša, kot so dekleta mojih let. In dokaj eleganten mož. Inteligenten in prikupen, da, delaven, razumen, korekten, takten. — Marina, aH ljubiš drugega? Morda misliš na plavolasega študenta izza lanskega predpusta? Mar ti prijatelj Tone — he, ne. Marina, nič ne ljubiš, nič, nikogar. —i Prav rada bi drčala v svetli limuzini z gospodom Boškovičem kot soprogom po gladkih cestah ob obali sinjega Jadrana. Ponosno bi stopala ob njegovi roki po nedeljskem Zrinjevcu. Moja plesna toaleta iz srebrnega brokata bi se lepo podala visoki silhueti v črnem fraku. In naš stan — v Tuškancu seveda —■ bi bil izbrane elegance. Brez vsiljive babarije bi bilo vse umirjeno in solidno. V jedilni sobi temen les, lestenci iz bakra. Par lepih, starih mebljev v sprejemni sobi in tisti sarajevski «čilim» bi želela, ki se svetlika, kot bi bile arabeske iz modrosivega baržuna, Vsepovsodi pa bi cvele rože... S,TBAN 236, ŽENSKI- SVET štev. 8._LETNIK -VI. Kraj moje spalnice bi bila dečja soba. — Da, deco bi imela, dva fantka, sladko bebo in morda še kaj. Po vrtnih stezah bi se ž njo lovila, metala žogo, iz drobčkanih marjetic-bi ji plela vence, najlepše pravljice bi si izmišljevala, in na večer, ko bi se pritihotapil mrak med cvetne grede, in ko bi se upehani obrazki stiskali v-varno materino krilo, ko bi zaškripala v ograji vrtna vrata, in bi prišel papa — , . Vidiš, Marina, to Jie gre, res, to je nemogoče, to je povsem nemogoče, da bi bil gospod Boškovič oče te moje sladke dece. In tako, Marina moja, zdaj vemo, kako bomo jutri govorile. Ah, kako je to življenje čudno, žalostno, veselo — In težko tupatam in neprijetno. Marina, lahko noč, (Konec prih.) V najtišjih trenutkih. (Radivo; Rehar.) V najtišjih trenutkih razcvete V najtišjih trenutkih se tajno se v srcu mojem cvet, združi moja duša s teboj, omamen ves in opojen in vsa Se prelije o tvojo hrepenenja skrivnostni cvet. in v tebi je vsa in s teboj. In v tistih trenutkih sva sama visoko nad vsem, nad vsem in sva ko pesmi vesoljstva, ko angelske pesmi refren. Ob težki uri. (MHena Mohoriceua.) edene rože cvetom na mojih oknih, in jaz mislim na Tebe, moj brat. V mojem srcu je neizmerna žalost, in jaz mislim na mir, ki je ^ s Teboj. Tesno mi je. Mala svetilka gol-i na moji mizi... In duh, ki zanika življenje, je pristopil k meni... Kam? Kje je oni solnčni žarek, da bi prisvetil k meni? Kje je kraj, kjer je bogato življenje doma?... Ti si, moja mati? O da, tvdj obraz je prvi, ki ga srečam, na svc^ji blodni poti... Tvoje srce ne pozna nevere?... 01... Predrobna je tvoja duša in pre-nežna, da bi znala pokazati pot. Nate mislim, prijatelj. —^ O, in stokrat, tisočkrat težja je moja miseL Bog? ...Neizmerna, brezbrežna je slutnja. In jaz sem sama, tako neskončnioi sama,,. Ledene rože cveto na mojih oknih; trudna sem, in mislim' nate, moj brat, in na' mir, ki je s Teboj. LETNTIK VI._ŽENSKI SVET Stev. 8._STRAN 237. JädrO. (Zdenka Markovićeva. — A. Gradnik.) V vseh velikih in lepih trenctkih življenja, ko, pretrpevši težko bolečino, začutim mahoma v sebi osvobojenje in mir in najdem zopet ravnotežje med seboj in svetom — v takih trenctkih je najlepši neki moj občutek; občutek, da ležim na površini daljnega, modrega, neznanega morja, z rokama izproženima po strani kakor razpeta na vodi,.. Ne vem, ne kaj je pred menoj, ne za menoj. Sama nisem več «jaz», prestalo je moje bistvovanje, sedanje in preteklo: samo simbol sem nečesa, kar je izven mene. Tedaj se zdim sama sebi kakor neko jadro, belo, večno jadro velike, neznane ladje, ki okrašena in ponosna plove po oceanih, kraljevske galije, iz davnih časov, z velikim kljunom, ponosnim vratom in visokim jamborom, ki para nebesa in prepluje svetove... Ležim pokojno ko belo, trudno jadro na Vodi, zbiram sile in čakam... Ćakam, da pride čas in da krenem; da zapiha veter in da se dvignem, na-pnem sile in krenem v življenje,,. In tedaj bom tudi jaz z ostalimi jadreni-cami jadrala po modri daljini, se zibala, izginjala in se pojavljala in videla v ljudeh hrepenenje. Tako razpeta v vzduhu se bom razkrilila, opila z vzduhom in solncem, borila, osvajala višine, spajala vodo in vzduh, nebo in človeka, nemir ljudskih duš z nemirom višin... Letela bom, tekmovala z vetrom, se dušila od blaznega leta, dehtela od vznemirljivih višin, gugala ladjo, da jo vtopim in pogreznem v vodo; hočem da se ona trese, da na valu trepeče, kakor jaz hočem. Hočem, da ladja, kraljevska in okrašena, občuti mojo moč, moč razpetega jadra opo-j enega z zrakom. Tako visoka in bela, vesela in svečana, pojdem vsa iz sebe in duša se mi bo napela in razkrilila in bo zaplapolala v višavah ko zlatobeli prapor vstajenja. In tedaj se ta moja napeta duša ne vrne več v telo, ker ji bo pretesno, ne bo se več ozirala na ladjo, ki ji bo pretežka in jo bo ovirala kakor okovi; tedaj bo ona sama pela in ko beli razkriljeni galeb bo plula vrh nje. Nevidno bo vodila ladjo, njen duh bo, njeno življenje in moč, O, jadra bela, sedež in počivališče ljudskih duš, ki so se osvobodile telesa, bela in bliščeča, daljna in bližnja, znana in neznana, ki vzbujate hrepenenje in vzdihe, bratje in sestre mojega jadra, ki počiva in čaka, da poleti in krene kakor vi — da ste mi pozdravljena! STRAN 238._ŽENSKI SVET štev. 8. _USTNIK VL Istarska seljakinja. (Drago Gervais.) Fcjtonom ne mogu da kažem o njoj no, što bih hteo da kažem,. Hteo bih da napišem jedan ditiramb, jednu pesmu med pesmama, u kojoj bih opevao jednu veliku bö, jednu ljubav i jednu herojsku samozataju. Jer te su njezine odlike. Rodila se je i, živi u sredini, u kojoj je sav život tek jedna mučna, ogorčena i teška borba za kruh naš svagdanji. Rodila se je u sredini, gde se na nju stavljaju najteži zahtevi, gde se od nje traži najteže poslove. Život joj ispija kap po kap krvi, a da joj zato ne daje nikakve, ni male kompenzacije. Celi je njezin život obeležen teškim, živinskim radom, teglenjem od jutra do mraka, od dana u dan, i sav je rezultat toga silnog, mučeničkog rađa —■ tek gorka korica hleba. U ovoj silnoj borbi za elementarne potrebe života iscrpljuje se sva njezina eneržija, ostaje za nju zatvoren sav onaj drugi, nepoznati svet: svet duha, lepote, užitka, koga uživaju njezine sretnije sestre. U tom svagdanjem ispunjevanju i vršenju tolikih sitnica, tolikih posala i poslića, koje sačinjavaju njen život, ne dospeva žena niti da se nasmeje, niti da se odmori. Tragedija svih malih, nesretnih i siromašnih ljudi i jest baš u tome, što moraju da sve svoje sile posvete živinskim nastojanjima za jedan život, koji nije daleko od životinjskog! Svo njezino veselje jesu one devojačke nedelje u kojima je polazila u crkvu i na ples. I ništai više. 2ivot ju je obeležio: Njezina su ledja grbava, njezino je lice išarano crtama života, njezine su oči ugasle, jer je svu svetlost odnela iz njih tuga života. Kad bih bio slikar, stvorio bih ovu sliku: Strmi breg i put, koji vodi iz gradića u selo. Na putu žena. Mlada, ali sa licem, koje prenerazuje svojim staračkim crtama. Na ledjima koš. (Ta znate ga: onaj žuti, pleteni, veliki.) Žena se vraća iz grada u selo. Ustala je još prve zore, spustila se u grad sa teškim teretom na ledjima, vikala i prodavala na trgu do podna, i sad se vraća kući. A sutra će opet. I prekosutra. I sve dok ne iznemogne, dok je ne ubije. O, ja sam naslutio njezinu bö. Naslutio sam je u njezinom preplašenom govoru, u njezinom izmučenom licu, u njezinim nemoćnim gestama. Njoj život nije priuštio bogati rečnik, i ona ne će moć nikad da mi kaže ono što oseća. Ona to ne će znati da kaže. LETNIK VI.__________ŽENSKI SVET štev. 239. STRAN 223. Ona se ne će sentimentalno raspričat o tome kako joj je život težak, omrznuo i kako moli Boga, da je reši tereta. To ću pre čut od žene, koja nema prava da se tuži i koja se tuži samo od dosade ili pod utecajem lektire. Ako mi već što odgovori, odgovorićemi: koš je nosila moja majka, koš nosim ja, koš će nositi moja kćerka. Tako mora da bude, tako je zapisano, — A taj koš je pun jada, briga, gladi, suza i nevolje. Bog joj je dao da bude rodjena u siromašnoj kućici, na siromašnoj zemlji. Bog joj je dao decu, koju valja othranjivat. Bog joj je dao takav život. Ona žive bez iluzija. Primila je na sebe križ i nosi ga bez odmora i bez bune. Eto ovako: O, Gospode! Zašto si baš na mene naprtio taj križ. To nije pravedno od Tebe, Gospode! No, Ti si hteo, i premda u mojoj duši ne nalazim nika-kovo opravdanje, ja ga nosim, jer je od Tebe, Ti ćeš me. Gospode, nagradit mirom. Mir, to je njezina posljednja stanica. Kad bi znala da kaže, rekla bi: mir. Njezina molitva je molitva za mirom; da nestane svih ovih patnja, svih ovih muka, sve ove težine života, koja je večno prati. I zato razumem ženu, što moli u crkvi. Ona ne zna da govori drugome nego Bogu. Ona od nikoga ne očekuje spas, nego od njega, i zato moli samo njega. Jest, samo poniženi i uvredjeni mogu osećat potpuno Boga, samo oni znaju s njime da govore. I ovakva, večno zaposlena i zabrinuta, šutljiva, otkrivajući svoju bö samo Bogu, poveravaiuć svoju tajnu samo njemu; ova žena ispunjuje svoju zadaću divnom eneržijom, herojskom samozatajom. U časovima rezignacije traži utehu od Boga, da onda, ojačana i mirna, nastavi rabotu za koricu hleba. Tako joj prodje život. Izvršila je jednu zadaću, koja se može samo onda proceniti, ako se zamisli u to, što znači bit majka, što znači bit žena u narodu, kojemu je beda sela na grbaču. Život joj je prošao bez smeha i radosti i ona sreća, koja joj pripada, ne može da bude opažena od nje: svest, da je njen život bio koristan. Život bejaše za nju tek jedna strašna sanja, koju joj je ispila snaga. Ona se od njega oprašta mirno, bez predbacivanja i bez tuge. Ona veruje, da sad počinje pravi život, ona to zna, jer ona je od te vere i živela. Ona je živela od vere, da ju posle života i napora čeka mir. I još više; ona čeka, da joj se reši tajna njezina života, da dozna, zašto baš toliko trpela. STRAN 240: ŽENSKI-SVET ätflV. 8. LETNilK Vli. Mati. (Matija Lipužič.) Še s šolskimi knjigami u roki sem korakal za Tvojo žalostno krsfo po aleji domači, ckiniani z lipami cvetočimi, v petju čebel, na razrito in razjedeno grobišče. Vci tresoč se sem poslušal turobne molitve ob grobu, padanje razorane zemlje na Tvojo večnost... In se mi je zdela molitev kakor sladka božajoča T veja pesem in se mi je zdelo padanje zemlje kakor udarjanje kladiva ob bron moje jadikujoče duše... O, davni, prestrašni trenutki: V telesu je grizel bacil, v duši je prežala smrtna brezkončnosl , zakopali so Te v večni vri, o, mati; takrat sem si obraz zakril... In odkorakal sem s šolskimi knjigami v roki od Tvoje žalostne grobnice po aleji domači, takrat sem si obraz zakril in .v sanjah sem se k Tebi privil, o, mati... Skodelica Ca.J3« (Davorinka Deželova.) Današnja družba se ne zbira več k brezmiselnemu popivanju, družabni sestanki in popoldanski obiski se vrše največ v znamenju čaja. Glasovi o škodljivosti čaja niso ravno redki, a čujmo nasproten glas izza skoro 2 stoletij; 1. 1748 piše Holbert; «Ako nista kava in čaj v ničemer koristna, ne smemo pozabiti, da je pijančevanje, ki je bilo tako razširjeno, prišlo iz mode. Zdaj lalhko napravijo naše žene in hčere deset obiskov dopoldne in vendar pridejo domov docela trezne, )i Rjavo pijačo \^zlioda je sprejel Evropejec brez obotavljanja in tudi brez želje, da bi izvedel kaj več o domovini in o zgodovini čaja. Vzkod, od katerega je sprejel evropski človek čaj, označuje povprečno kratko za barbarske dežele. A baš v deželah Daljnega Vzhoda je mnogo poezije; njega umetnost je samonikla in svojevrstna, celo v vsakdanjem življenju, v njih običajih se zrcali nežna poetičnost — in ne v najmanjši meri pri čajankah. V južni Kini je bil domači čajevec že v davnih časih znan kineški botaniki in medicini. Čislana je bila rastlina vsled svojih lastnosti; s čajem so blažili utrujenost, krepili voljo, preganjali zaspanost, čaju so pripisovali tudi moč, ki kr^i "letnik vi.' ženski svet štev. 8. " stran 241. vid. V začetku je bil torej čaj zdravilo, sčasoma je postal pijača. V Kini je prišel čaj v 8. stoletju v poezijo. V 15. stoletju je Japonec povzdignil čaj v kult — teizem. Teizem je postal kult, čaščenje lepote sredi sive vsakdanjosti, kult čistosti in harmonije, kult romantike družabnega ustroja, kult usmiljenja. Bil je v bistvu nežen poizkus, izpopolniti Mogoče v Nemogočem, ki ga nazivamo čistost in harmonijo, kult romantike družabnega ustroja, kult usmiljenja. Filozofija teizma ni esteticizem v banalnem pomenu; v nji se je odražalo stališče napram človeku in naravi. Teizem je vzgajal k čistoči, pravem gospodarstvu; učil je, da je prava udobnost v preprostosti in ne v kričeči raznoličnosti; bil je geometrija morale, ker je uravnaval razmerje občutja do Kozmosa. Teizem je odsev duševnosti vzhodne demokracije, ki je povzdignila vse svoje prip.adnike teizma v plemstvo dobrejia okusa. Teizem le n^el pot v elegantne b\iduarie in v hišo preprostega človeka. Kmetje so se učili negovati cvetice in delavec se je učil pozdraviti zemljo, vodo, nebo, vso naravo. Človek Vzhoda označuje neobčutljive brezbrižneže, suroveže, ljudi brez fantazije in nežnosti «ljudi brez čaja v sebi»; nasprotno pa je pri njih človek «ki ima pre-eč čaja v sebi», nebrzdan estet, zaničujoč tragiko življenja, nediscipliniran človek, ki se izživlja v razvratnih čustvih. Kitajci pravilo čaju «tcha» fteal. V Evropi so prvotne visoke cene ovirale čaju pot v preproste hiše in ga povzdignile kot reservat za svečanosti in umetnike, za nekaj posebnega, s čemer so obdarovali kneze. Kljub temu pa se je pitje čaja širilo v Evropi naglo. Londonske čajnice so postale kmalu zbirališče znamenitih mož. Kmalu je bil čaj priljubljena pijača, saj ima nevsiljiv, aromatičen okus, nima zahrbtne brutalnosti alkohola, samozavesti kaka^-a in opojnosti kave. Aroma čdja je jako diskreten, nežen, da ga je možno idealizirati. Pripraviti ga morajo mojstrske roke, da pridejo njegove najplemenitejše lastnosti do veljave. Ni ga predpisa za stvarjenje velikih pesnitev in prave umetnosti sploh, tudi ni recepta, kako pripravimo popolen čaj. Je več individualnih načinov, kako pripravljajo liste, podzavestno je treba zadeti razmerje listov in vode ter nje toplina. Pesnik Li-Chih-lai je nekoč dejal otožno: «Tri stvari je na tem svetu naibolj obžalovati: da se kvari naiboliša mladina vsled nepravilne vzgoje; da se onečaščajo najboljše slike vsled prostaškega zijanja in da se zapravlja najboljši čaj vsled napačnega ravnanja.» Kakor umetnost, tako ima tudi čaj svoje periode in svoje šole. Zgodovina čaja pozna tri načine pripravljanja; kuhani čaj, tolčeni čaj in parjeni čaj. Današnji pivci čaja pripadajo zadnji šoli. V teh treh metodah se izraža duh časa, v katerem so gospodovale. Najmanjši dogodki vsakdanjosti so ravnotako izraz plemenskih idealov, kot so najvišji poleti filozofije, znanosti in umetnosti. Kot označuje pijača, po kateri največ sega ta ali oni narod, njegova nagnjenja, njegovo bistvo in značaj, tako so tudi vsakokratni ideali o čaju značilni za čustvene periode vzhodne kulture, ki nebotično nadkriljuje s svojim nežnim čajnim ceremonijelom evropske pivske šege. Čajna pogača, ki so jo kuhali, je izraz primitivnih časov. Čajne liste so takrat mešali z rižem, soljo, mlekom, pridejali so. še razne začimbe, večkrat celo čebulo fer vse to v obliki pogač skuhaH. Iz tega primitivnega stanja je osvobodil sredi 8. stoletja pesnik Luh Yii čaj in ga vodil do idealiziranja. V treh zvezkih z desetimi odstavki da Luh Yii navodila, kako je pripraviti čaj. V prvem odstavku govori o naravi čajevca, v drugem o orodjih, potrebnih pri nabiranju listov, v tretjem o njih izberi. Četrti odstavek našteva in opisuje orodja za pripravo čaja; imenuje jih 24. STRAN 220. ZE'NSKI SVET štev. 7._LETNIK VI. V tej zvezi je zanimivo zasledovati vpliv čaja na vzhodno keramiko, Luh Yiii ki je pripravljal zelen čaj s soljo, označuje modro barvo za idealno barvo čajne skodelice, ker zelena barva pijače modrino ojači. Zmleti čaj so raje vlivali v mo-dročrne ali temnorjave skodelice, parjeni čaj pa v lahki beli porcelan. V dobi Sung - dinastije je prišel v modo mleti čaj; mleli so ga v majhnih kamenitih mlinčkih v fin prah in ga kuhali brez vsake primesi. Navdušenje za čaj je bilo v tej dobi brezmejno. Cesar Hui-taung (1101—1126), ki je bil preveč umetnik, da bi bil dober monarh, je spisal znamenito razpravo o vrstah čaja; od 20 raznih vrst je slavil beli čaj za najboljšega, najplcmenitejšega in najredkejšega. Iz poetične zabave je postal čaj v Kini sredstvo samospoznanja in svečan ritual. Vpad mongolskih plemen pa je uničil dragocene in plemenite sadove Sun-gove kulture. Še danes čislajo čaj kot prijetno pijačo, a čajni kult je pozabljen. Japonska, ki je sledila vedno stopinjam kineske kulture, je poznala čaj v vseh treh razvojih. V letu 729, tako je zapisano v zgodovini, je povabil cesar Shomu 100 gostov in jih je v svoji palači v Nara pogostil s čajem. Začetkoma so čaj uvažoli, 1. 801. pa je Saicho položil prva semena v japonsko zemljo. V sledečih stoletjih so nastali neštevilni nasadi čajevoa — pestri vrtovi, S čajem so se razširjali tudi običaji, sprejeti od Kine, a Japonci niso običajev samo sprejeli, ohranili so jih še potem, ko so Mongoli uničili v Kini ves cvet visoke kulture, Japonci, ki so 1, 12S1, uspešno zavrnili mongolske napade in preprečili vpad, so kineski Sung-pokret, tako usodno uničen vsled mongolskega navala, razvili v čajno ceremonijo. Tudi Japoncem je postal čaj več kot idealizirana oblika pitja te duhteče pijače. Bil je sredstvo za kult čistosti; čajanke so bile svečanost, pri kateri so se zbrali gostje in gostitelj, da vživajo najvišjo življenisko srečo. Čajnica je bila oaza sredi puščave sive vsakdanjosti; tam so se srečavali ljudje — trudni popotniki skozi življenje in se radovali pri skupnem uživanju čiste umetnosti, Čajnice so bile in so se kot umetnina zase. Ta prostor je bil ubran v popolni barvni harmoniji, ki je ni smela motiti najmanjša barvna neubranost. Vse kretnja ljudi, zbranih pri čajanki, so morale biti preproste in naravne; nikak ropot ali šum ni smel motiti svečanosti, nobena ostra beseda ni smela uničiti enotnosti okolice. Taki so bili cilji čajne ceremonje. Vzhodna filozofija daje enakopravnost duhovnosti in posvetnosti, V sorodnosti vsega stvarstva ni nič Velikega, nič Malega, V atomu je isti duh kot v vsemirju; v najmanjši stvari je nekaj velikega. Človek Vzhoda se posveča z isto duševnostjo delu, znanosti in počitku, ki izzveni — danes kot nekdaj — najlepše pri čajanki, Čainica ie hišica zase, zgrajena po načinu Vzhoda in po njegovem materijalu — bambus, les, papir. Sukiya — čajnica — pomenil prostor fantazije. Ker je zgrajena za zavetišče pesniškega navdahnjenja, je sukiya okrašena le toliko, da zadosti trenutnim estetičnim potrebam. Čajnica je tako velika, da ima v njej prostora pet oseb: število, ki je večje od števila gracij in manjše od števila muz, Mi-zuya — sprednji prostor — je določen za pripravljanje in izplakovanje posode, Machiai pa je prostor, kjer čakajo gostje, Sukiya je dražja od hiše, Z največjo pozornostjo in nežnostjo izbira graditelj materijal in delavce. Od čakalnice — machiai - - do sukyje vodi vrtna stezica «roji». Roji naj pretrže zadnjo vez z zunanjim svetom, naj osvobodi goste in gostitelja vsake težke misli. Roji je prva stopnja meditacije; priprava k popolnemu užitku estetičnih in umetniških občutij, ki jih nudi sukiya. Tako je sukiya tudi sredi velemesta oaza, v katero ne prodre ne šum, ne prah. Vstop v čajnico opomni človeka ponižnosti: vrata so ozka in nizka. Vprašanje, kdo vstopi prvi, rešijo gostje v čakalnici po skupnem razmotrivanju, Ku LETNIK VI. ŽEINSKI SVET štev. 8. STRAN 243. vstopijo gostje, počaste sliko ali cvetje na tokonomu, častnem prostoru, in sedejo na svoj prostor. Gostitelj pride šele — v nasprotju z evropskim običajem, po katerem sprejema gospodinja goste — ko sede vsi gostje in vlada tišina, ki Jo prekinja le pojoča voda v železnem kotličku. Voda resnično poje, zveni: na dnu kotlička so koščki železa, ki proizvajajo prijetno melodijo. Od stropa do tal so barve umirjene, tudi gostje so v haljah mirnih, nekričečih barv. Zajemalke iz bambusa, snežno^ beli prtički in vsi drugi predmeti so skrajno čisti. Zahteva, da naj služi čajnica okusu posameznika, znači princip umetniške životvornosti, .Umetnost naj .bo zvesta času. Ne da bi hoteli zanikati ali prezreti preteklost, hoče človek predvsem uživati sedanjost. Nepravilno bi bilo, posnemati in ponavljati stare, mrtve, pretekle sloge. Ali niso Grki zato tako. veliki, ker niso črpali iz preteklosti? Čajnica je preprosto okrašena; umetnine pa gostitelj za vsakokratno čajanko izmenja in sicer izvoli vsakokrat le eno umetnino. Vse druge predmete voli tako, da ojači lepoto glavnega motiva. Gostje in gostitelj osredotočijo vso pozornost umetnini, izvoljeni in določeni za vživanje. Resnično vživanje ene same umetnine zahteva mnogo umetniškega čuta in razumevanja. V čajnici se ne sme nič ponavljati; ako ie v prostoru živo cvetie, ne sme biti v njem slika, ki predstavlja cvetice; ako so skodelice modro ali beloglazirane, pristoja k njim črnolakirana čajna škatlica. Tu ne vlada niti ubijajoča monotonija, niti kričeča neubranost. Kako strašne so v primeri s sukiyo evropske jedilnice; mize preobložene z raznovrstnimi jedili, na stenah pa mrgole še slikana jedila, slikano sadje, ribe, lovi, živali, boji! Preprosta sukiya, v katero ne prodre ropot in prah, je resnično zavetišče fantazije, pesniških občutov, umetniških domislekov. Ako se dotakne človeka čar lepote, zazvene strune njegovega najboljšega bistva, zasluti nevidno kraljestvo, občuti Neizrekljivo. Čim lepši je klic, tem lepši odmev; nežnemu vprašanju sledi topel odgovor. Kaj je lepšega od vzajemnosti sorodnih duš; nič vzvišenejšega ni od sorodstva v u:netnosti. V trenutku, ko se človek potopi v umetnino, se dvigne preko sebe. Pogled se mu širi v neskončnost. Osvobojen je okovov materije, duša valov; v ritmu vsemirja. Umetnost pa ima vrednost le za onega, čigar bistvo se v njenem božanskem čaru izpopolnjuje. Velik del današnjega navdušenia za umetnost pa je žal samo navidezen in temelji na zlaganih, nepristnih čustvih. Večina se navdušuje za modernost, ne za lepoto, za drago in ne za fino. V isti meri, kot se ur.ičuic v življenju toliko lepega in dobrega, v isti meri postaja umetnost plitva. Pri čajanki na Vzhodu je glavna vsebina razgovora umetnost, filozofija; tam se človek zaveda, da bi razbil harmonijo in uničil lepoto, ako bi v sukiyo vlačil banalnosti. Tu služi umetniškemu izrazu tudi zunanjost človeka; kroj in barva obleke, držanje telesa, hoja, kretnje. Človek mora gojiti samega sebe; duha, srce, telo, potem ima pravico, približati se Lepoti. Čajnemu ceremonijelu je služba tudi umetna obrt. Vzhodna keramika je dosegla tako visoko kvaliteto, ker so čajni mojstri v svoji umetniški domiselnosti zahtevali pri izdelavi za čajno slovesnost potrebne pripave najvišjo mero spretnosti; največkrat so čajni mojstri sami ustvarjali vzorce, barvne sestave, oblike, i, t. d. za vse umetno-obrtne predmete, ki so bili potrebni za čajanko. Učili so tudi sestavljati jedila, vpeljali so in učili ob-čaje dobre družbe, hišni red; vseh teh običajev se je polagoma oprijelo tudi ljudstvo, ki se še danes odlikuje po svojem lepem vedenju. V sukiyi, kraju lepote, ni smelo manjkati cvetja. Čim se je človek dvignil nad «surove zahteve živ'iep'a, ie začel spoznavati nežno potrebo po nepotrebrem. S tem je vstopil na zemljo Lepote. In na tej posvečeni zemlji naj bi manjkalo cvetje? V veselju in žalosti so cvetice naši prijatelji. V vsakdanjosti in pri slovesnostih so STRAN 220. ZE'NSKI SVET štev. 7. LETNIK VI. naše najnežnejše družabnice. In kadar bo razpadlo naše telo, se bojimo misliti, da bi nas tudi cvetje pozabilo. Vsaj cvetice nam bodo ostale zveste preko groba? Pravi ljubitelj cvetja ga ne trga po mili volji in brezmiselno, temveč izbira skrbno vsako vejico, vsako cvetico, ozirajrač se na umetniško kompozicijo, kot si jo ie vnaprej zamislil za dano priliko, Ni je dežele, kjer bi gojili cvetice z večjo nežnostjo in skrbno^stjo, kot to delajo vrtnarji in ljubitelji cvetja na Vzhodu. Tam nisn brutalTii s cveti em. saj vedo. da iim služi s tiho ljubavjo za raznovrstne prilike, ki jih prinaša življenje, Trgati več kot je potrebno, se jim zdi brezobzirno ravnanje, V sestavljanju cvetja so bili čajni mojstri nedosegljivi umetniki; razumeli so pri aranžiranju podati vso lepoto rastline; pri tem jih je vodil njih kultivirani estetični čut. Čajnice so bile in so žarišče, kjer se osredotoča ves sijaj kulture Daljnega Vzhoda; odsev tega sijaja prešinja tudi ljudstvo, ki so mu čajni mojstri sodniki skozi življenje. leni običaji so isto kot etična pravila, človek, ki istinito ljubi Lepoto, ne more biti etično slab. * yr Marsikdo bi dejal, čemu toliko hrupa radi skodelice čaja. Toda skodelica človeškega veselja je tako majhna v primeri s človeškim hrepenenjem po popolnosti in brezkončnosti, da išče človek lepoto tudi v vsakdanjosti. In končno je evropski človek mnogo, vse preveč služil Bahu, Prijetna pijača, ki blesti kot jantar, ni demon, ki uničuje kot alkohol. Čaj je na Vzhodu pognal dragocene sadove — visoko kulturo, ki se najlepše odraža v čajni svečanosti. Mladost. (Janko Glaser.) Kdaj rekla je zbogom, kje ostala je zadi, ko sv