V PREMISLEK
Teave govornega in pisnega izraanja
V prejSnji tevilki Tribune sem zasle-dila Clanek, ki poudarja probiem govo-ra pri predolskih in olskih oirocih.
Mislim, da je 10 zelo pomembna te-ma, o katcri bi se moralo ve razprav-Ijaii.
Ne zavcdamo se, kako vano je, da se 7 oirokom e od vsega zaetka veliko pogovarjamo.
Zmomo je miljenje, da otrok, ki obiskuje vrtec, potrebuje manj pogovo-ra v domaem krogu. Olroci se sicer med seboj dosli pogovarjajo, a po svo-je! Prccej besed e nc znajo pravilno izgovoriti, mnogi uporabljajo nareja.
Vzgojiteljice pa imajo tevilno pre-velike skupine, zato sc ne morejo do-volj posvetiii posameznikom. Tako pa se najvekrat vkljuujejo v pogovor i-valineji in pogumneji, ki imajo prav goiovo vejo prednosl komuniciranja / odraslimi, koi pa plahi in vasc /aprli olroci. Taki e posebno potrcbujejo po-govor s slari.
Ne zadostujejo pa lc pogovori med siari in olroki. Otroci sc morajo vklju-cvali ludi v ire drubeno okoljc, kjer vedno kaj novega izvedo.
e predolskega olroka moramo za-eii poslopoma navduevali za branje knjig. Na alost pa mnogim prvoolcem povzroa branjc pravc mukc in odpor do olc. Vcliko oirok ni prineslo v olo nikakrnih spodbud iz druinskega
okolja: siarev niso videvali nikoli pri knjigah ali pa le redkokdaj, knjine po-liee so bile ciokaj prazne, stari niso pa-zili na pravilno izraanje . . .
Ves dan pa so sedeli pred lelevizij-skim ekranom in spremljali lako pri-merne koi neprimerne oddaje.
Otroci, ki so bili e v ranem otrotvu prikrajani za komuniciranje v druin-skem in drubenem okolju, bodo imeli tudi kasneje veje leave pri vzpostav-ljanju slika in vkljuitvi v debalo z Ijud-mi okrog sebe.
Govorno izraanje pa seveda sovpa-da s pisnim. Zelo malo Ijudi je kos slov-ninim pravilom. lovek se kar zgrozi, ko v preprosiem obvestilu manjkajo vejice ali so zapisane napano! Da ne govorimo o pravopisnih in jezikovnih pomanjkljivoslih . . .
Pra\ bi bilo, da bi otroci napisali e v osnovni oli im vc spisov. Le tako bi se nauili pravilnega pisnega izraanja. Vanc so spodbude in usivarjalnost ui-teljev, a nc le slavistov, prav vseh uite-Ijev. Tudi siari bi morali vliti svojemu otroku Ijubezcn do materinega jczika.
V prvi vrsti pa bi se moralo v nae o-le nameniti ve ur predmctu slovenskega jezika!
Od vseh narodov v Evropi iniamo Slovenci v osnovni oli najmanj ur ma-terinine.
__ Vladimira Rejc
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si