Leto 1884.
285
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIV. — Izdan in razposlan dne 15. julija 1884.
113.
Razpis finančnega ministerstva od 1. julija 1884,
s katerim se iestomernik ali spirito merski aparat, delo V. Prička po sistemi J. Weiser, pri zadavkovanji pridelka v žganjarnicah pripušča ter na znanje daje njega popis in črtež in pa
propis o njegovi uporabi.
Od 1. oktobra 1884 počenši pripušča se pri veljavnosti postave o davku °d žganja, dane 19. maja 1884 (Drž. zak. st. 63) in z odnosom na razpis finančnega ministerstva od 25. maja 1884 (Drž. zak. št. 78), dogovorno s kr. o g. finančnim minister8tvom pri zadavkovanji pridelka v žganjarnicah tudi žestomernik ali aparat za merjenje špirita (žeste) od V. Prička na Dunaji po sistemi J. Weiser, narejen kakor se vidi iz naslednjega popisa in to po določilih obseženih v niže pridjanem propisu o uporabi.
l>«majewski s. r.
A. Popis
aParata spirito-mernega od V. Prička na Dunaji po sistemi J. Weiser uporabnega pri zadavkovanji pridelka.
Glavne sestavine tega merilnega aparata, kakor ga predočuje priloženo Stanje, so:
1.	Vnanja omara, ki v sebi hrani vse sestavine aparata.
2.	Alkoholometernjak z maksimalnim toplomerom.
3.	Merski boben z glavnim štelom.
4.	Omaro-zapimo štelo.
(Slovuul.ch.)
5.	Prigledne naredbe za zastoj merskega bobna, namreč: a) gugalica in zvonec v dajanje znamenj in zastojna plošča, b) dnevni vpisnik, c) shramba špirita v naznambo pregiba gugalice, d) rcservno stelo.
6.	Posebne varovalne (varnostne) naprave.
Vsak aparat nosi firmo in zapored tekočo številko.
Isto številko imevajo vse glavne in večje pritične sestavine.
1.	Vnanja omara.
Vnanja omara D (Fig. 1) obstoji iz table v 4 oglih okroglo zavihane in v ozadji strinjajočc se iz debele železne pločevine (plehovine), ki je trdno zvezana s preotljeno ploščo od dna iz železne litine. Štiri noge imajo matice ali luknje zarad pritrdbe z vijakom k stojalni plošči.
Pokrovec je iz železne litine in ima dva na sredi stavkoma nad sabo sklepajoča se dela, na zadnjem teh delov biva po konci stoječ, od spredaj s polu zvo-novito stekleno kupolo L (Fig. 2) zaprt postavec, kateri vzprijemlje alkoholome-ternjak. Skozi to stekleno kupolo moči je alkoholometer in maksimalni termometer opazovati.
Zadnji del omarnega pokrovca pritrjuje se z dvema kljukama, ki se natikata na notranjih omarnih ostenkih.
Dokler ti kljuki nista natakneni, ne more se vložiti prednji del pokrovca, kateri ima dva ven štrleča čepa, razven če ta čepa kljuki naprej porineta ter se isti s tem natakneta.
Na prednjem delu pokrovca je dalje še škripec (Fig. 10) trdno pribit ter služi v napravo niže popisane omarne zapire, ki ima posebno štelo.
2.	Alkoholometemj ak.
Alkoholometernjak (alkoholomctrov stebrič) A (Fig. 1,2 in 4), narejen iz bri-tanije, sestoji iz dveh razdelkov. Prvi razdelek vzprijemlje spirit, ki odteka iz hladilnice, ter ga vodi skozi pretočnico t (Fig. 2) opravljeno s skudelico v školj-koviti s sitom n opravljeni drugi razdelek, odkodar teče skozi pritrjeno po vijaku in na železni podpornji počivajočo kolenasto pretočnico M (Fig. 2) v merski boben. Nad vtočiščem nameščena je odprtina, pokrita s paličicami, skozi katero zrak, kar ga s špiritom vred iz hladilnice priteče, lahko izstopa tjekaj, kamer kaže strelica. Y osprednjem ostenku prvega razdelka nad pretočnico, kamer se vdeva alkoholova vaga, vložen je maksimalni termometer f (Fig. 2 in 4).
Okoli zgornjega kraja prednjega razdelka je nadstavljen žleb, ki prestreza spirit, ki bi o premočnem pritoku Štrkal na stekleno kupolo, ter ga po odprtinah v notri držečih prevaja v ta razdelek in dalje v merski boben. Po 4 močnih vijakih (vrtežih) je alkoholometernjak trdno zvezan z omaro.
3.	Merski boben z glavnini štelom vred.
Merski boben B (Fig. 2, 3 in 5), narejen tudi iz brilanije, ima 50 centi' metrov v promeru ter jo razdeljen na 3 enolike razdelke (merske predelke).
Prostornina iznaša pri enem celem zavrtu točno 20 litrov, od katerih tretjina prihaja na en predelek.
Spirit vhaja po prej omenjeni pretočnici M iz alkoholometernjaka; a izhaja po odprtini l, lt,—/, (Fig. 3) na obimu bobna. Os je jeklena in na nakladiščih prevlečena z nikeljnom, drugod z britanijo ter leži z ene strani na vprečni nikeljnovi blazini v pretočnici M: z druge strani v blazini ahatovi, pritrjeni na 8prednjem ostenku omare; nad to blazino nameščena je sklenica, ki jo olji (samo-oljnica). Na konci čez to blazino molečem bobnove osi je trdno zagozden zobatnik (kolo)^', ter v boljo pritrdbo še z vijakom a (Fig. 8) trdno privit.
To zobato kolo je z glavnim štelom, katero je vdjano v sprednji steni omare, zvezano z rokovnico b (Fig. 8), odnosno sè stoglo c (Fig. 8) na nji nameščeno.
Glavno štelo G (Fig. 1, 2) ima 7 od zunaj skoz metalno ploščo, ki ima primerne luknje, vidnih in s steklom okovarjenih cifrenic, od katerih 6 leži v gornji vrsti Črtoma a ena globočje.
Niže ležeča cifrenica registrira izpraznitve posameznih predelkov s 6’66, 13.3 ter prenaša pri tretjem izpraznilu, ki se izraža z 0, skupno prostornino merskega bobna od točno 20 litrov na gornjo vrsto cifer ali brojk.
Registro vanje napreduje postopno do 9-9980 -f 13.3; ničle za tem čislom sledeče na vseh mestih (000.000) izražajo čislo 1,000.000. Gornjo vrsto odčitati je po aritmetičnem redu ter došteti število na dolnji cifrenici razvidno.
Na bobnovi osi nameščena je zapirka v ohrambo štela.
Iz merilnih predelkov bobna prihaja spirit v iztočno korito iz britanije C (Fig. 2 in 5), na to po odprtini tik dna v pridvor in odtod dalje po cevki iztočni a (Fig. 1, 2, 5 in 6) iz aparata. To odprtino hrani vnanjega vpliva zaslonilo v pridvor vdjano.
Funkcija in konstrukcija bobna razvidna je iz fig. 2 pridjanega zriska ali Črtanja, na kateri je osprednji ostenek odvzet. Predelki se polnijo skoz režo k iz srednjega kanala a izpraznjujejo po luknjah l, lt, lt, na obimu bobna.
Ko je prvi razdelek ves napolnjen, vzdigne se spirit v kanalu tako visoko, da doseže otočno režo drugega razdelka. Spirit, ki vhaja takö v drugi razdelek, Qareja takoj znamenito pretego ter zavrti boben v levo.
Spirit prvega razdelka izstopi po luknji l in drugi razdelek prihaja v isti položaj kakor popred razdelek I.
4.	Omaro-zapirno Stelo.
Na znotranjem ostenku omare pribita sta dva škripca u in u, (Fig. 10), med katera se prilega tretji na drugem delu pokrovca pribiti škripec u^.
Po le teh treh škripcih porine se z vodom x (Fig. 9 in 10) okrogel zasunek v (Fig. 10) ter takö omara zaprè.
Ta zasunek ali zatik je tudi sè štelom M (Fig. 10) v zvezi takö, da se vselej, *° se omara odprè, t. j. vselej, ko se vod k višku za 90° zavrti, kazalec, ki je od 2lmaj skozi vpogledno steklo viden, za eno jednico naprej pomakne.
Ako se vod zopet na desno zavrti v svojo lego počivanja, gre zasunek vnovič skozi 3 škripce in omara je zaprta.
Snemljivi vod x ima klapko bt (Fig. 9). Čez to klapko bt in drugo omari pritrjeno klapko moči je vtakniti z verižico k vodu pripet klobuček b (Fig. 10).
Obe klapki in klobuček so prevrtani ter je moči potegniti skozi luknjo vrvco drateno in priložiti uradno zapiro.
Y cifrenici omaro-zapirnega štela biva lahko snemen klinček ali stogla, ki se dâ spraviti v pozicije I, II in III ter brani, da se kazalec ne more za več nego 30 jednic naprej pomakniti (Fig. 9).
Kadar se tedaj kazalec bliža kateri teh pozicij, ki je va-njo bas stogla vdjana, mora se vpogledno steklo y2 (Fig. 10) odvzeti in stogla vnovič vdeti, odnosno na drugo pozicijo preložiti.
To se opravi s tem, da se znotraj omare nameščeni vijak (šravf) c (Fig. 10) odvije po tem, ko se oprosti od zapirne plombe in predtikač sname.
Ko je vijak c odvzet, moči je odstraniti stekleno zapiro y2 (Fig. 10), ki pokriva cifrenico, ako se nekoliko od leve strani na desno zavrti in po tem od stene odmakne (Fig. 9).
Prav tako, samo na obrat, moči je stekleno zapiro vnovič priložiti.
6. Prigledna naprava za zastoj bobna.
a)	Ako bi se boben vsled katere koli ovire ustavil, nabira se spirit znotri njega dotle, dokler ne izstopi po pretočnem lijavčku d (Fig. 2) vdjanem na sredi sprednje stene.
Pod tem lijavčkom nameščena je na notranjem boku sprednjega ostenka odtočnega korita enomahalasta in okoli osi vrteča se horizontalna guga-lica K (Fig. 2), ki se napolnjuje z izstopajočim špiritom in po pretegi pre' omahne na desno stran. Po le tem zažene vod na nje levi strani zvonec B (Fig. 1 in 2), vdjan na sprednji steni omare, ki daje skozi eno minuto glasno znamenje. Ob enem se prikaže pred zgoraj vloženo stekleno šipo plošča s (Fig. 1 in 2), ki nosi razločni nadpis „Stoji“, kar služi nadalje za znamenje. Ob enem se zaprč tudi dnevni register J (Fig. 1), ki je v zvezi s to ploščo, ter se je doslej pregibal, tako da se več ne moreta vrteti.
b)	Ta dnevni register biva na prednjem ostenku omare ter ga na zunaj varuje močno steklo ; a sestoji ta register iz dveh, na osi s trdnimi zunaj molečimi ključi vrtečih se krožcev, bi obsezata prvi cifre mesečnih dni a drugi število vsakega vpisa v teku mesečnega dneva.
Vsak krožeč ima zobato kolo zapirno z dotičnim zapirnim stožcem, (^a se ne more zadnjiški pomikati. Dnevni krožeč se naprej pomika s tem, da se krilni iz lijastega moleči ključ od leve na desno zasuče, a drugi krožeč nasproti s tem, da se lijasti krožni ključ od desne na levo zavrti.
Kadar se boben ustavi, zapirata se obe omenjeni zobati kolesi s tem, ^a se nad dnevnim registrom nameščeni vod spusti, ter postaneta krožca doti0

nepremična, dokler se ta vod vnovič ne vzdigne ter na svoje opororišče ne posadi (Fig. 2).
c)	A da boben stoji, to se poistinjuje še tudi po naslednjem:
Na sprednji strani iztočnega korita je od zunaj nameščena ena s preti-nom na dva dela razdeljena posoda /, in/, (Fig. 5), ki drži kakih 200 kub. centov.
Neki del špirita čez gugalico tekočega dovaja tema posodama razdelilna cevčica g (Fig. 5), katera je z gugalico v zvezi.
Ko proteče kakih 10 litrov, napolnita se uže ti posodi ter ostaneta polni dotle, dokler jih ne izprazni finančni postavljenec, kateri ima pravico. Izpraznjujeta se po pipah 1 in 2 (Fig. 5), od katerih prva za vzprijem uradne zapire prinaredna pipa je določena za superkontrolo, a druga za navadno kontrolo.
Obe pipi sta po durcah (Fig. 1) omare dostopni ter se samo opominja, da je cevčice teh pip, ko se izpraznijo, vnovič od zdolaj na kvišku prelagati.
{Spirit, kar se ga dovaja, dokler boben stoji, izstopa iz aparata tudi po iztoku a (Fig. 1, 2, 5 in 6).
d)	Ako bi vzrok, da merski boben stoji, bil v kakem narušaji glavnega štela, to se po posebni napravi glavno štelo samo ob sebi (avtomatično) sname ter vdene nad njim nameščeno reservno štelo, katero ima vendar samo 5 cifre-nic. Narejeno je to štelo tako kakor glavno štelo, samo da ima manj cifrenic. Najvišja naznamba istega prehaja od 9980 + 132/s na 0000 —10.000.
Avtomatično izdevanje in vkladanje godi se tak<5 le:
Zobato kolo pod 3 omenjeno ;, (Fig. 8) požene zobato koloj, katero rahlo na vratilu reservnega štela A teče.
Na vratilu glavnega štela B{ nahaja se rokovnica (kolček) A, ki ima eno stoglo pri c in dve stogli pri d in e. Stogla c, vdjana, poprijemlje kolo y, in stogli d in e posegu jeta vsak v svojo otoro (nuto) dt in e„ katera iz početka ravna, postaja zavojita.
Na rokovnici b je dalje nameščena otora f, v katero posegujeta dve stogli g in k (Fig. 7) pri g vrtečega se voda A, (Fig. 8); takisto ima tudi gornji del voda A, za reservno štelo po dve stogli jw in k (Fig. 7), ki posegujeta v rokovnico l (Fig. 8).
Tudi ta ima dve stogli m in n, ki tečeta v ravnih otorah reservnega štela. Naposled biva še vod o (Fig. 8), katerega namen je, držati rokovnico 6, ko je vdjana. Ta vod o je v zvezi z vodom p (Fig. 8).
Ako v glavnem štelu nastane kaka ovira, ki zadržuje hod merskega bobna, preomahne vsled tega gugalica ter potisne vod p k višku, s čimer se vod o nizdolu požene ter rokovnica b oprosti.
Vsled potegljivosti bobna potisne se rokovnica b po stoglah d in e, ki posegujeta v zavojiti otori vratila glavnega štela, proti omarni steni in se stogla c iz kolesa potegne; a istodobno se z vodom h, porine rokovnica l reservnega štela naprej in stogla gt v zobato kolo ; ter takö reservno stelo vme8ti v djavnost.
6. Posebne varnostne naprave.
a)	Zavarovanje iztočne odprtine od omare.
Da bode moči v čisto djati, če se je more biti od zunaj skozi iztočno odprtino omare kako vplivalo na hod bobna, prilotano je tej luknji nasproti v priči voru iztočnega korita votlo na zdoli odprto zaslonilo.
Ako bi n. pr. kdo navrtaval omaro ter s tem hotel omogočiti kak vpliv na hod bobna, morala bi se prednja in zadnja stena temu zaslonilu prevrtati; a špirita bi po nekoliko po novi luknji skozi prevrtano diljo prišlo na stojalno ploščo ter bi odtod čez stojalo odtekalo.
b)	Branilo, da se spirit v iztočnem koritu ne vzpira ali
us ta v lj a.
Ako bi se s tem hotelo vplivati na hod bobna, da se spirit v iztočnem korito vzpira, to bode spirit, ne oviraje bobna, odtekal skozi pretočno cevko l (Fig. 5) vdjano na pridvoru, ter takisto dalje čez stojalo.
c)	Branilo v to, da spirit v omari ne zastaja.
Da se poizvé, če se ni skušalo odtok ustavljenega špirita iz omare same ubraniti ter tako hod merskega bobna motiti, nameščen je v iztočnem koritu od znotraj, na prednji strani istega, v valjci plaveč h (Fig. 5 in 6), ki ima drog & (Fig. 5 in 6), na katerem leži plošča j (Fig. 6) z napisom „Vzpor“.
Ako bi ustavljen spirit stopil više nego čez odprtino odtočnega korita ( (Fig. 5), vzdignila bi tekočina plavca h, ter bi plošča j (Fig. 6) padla ter na njej bivajoči napis „Vzpor“ postal viden skozi vpogledno steklo, nameščeno na prednji steni omare.
Drog k ima zapirne zobce, v katere pri vzdigu stožec / (Fig. 6) vpada takd, da plaveč ostane v najvišji legi, katero je bil dosegel, tudi po tem ko je ustav-ljenje špirita prestalo.
d)	Maksimalni termometer.
V poizvedbo, ni li morebiti spirit, kar se ga je v posodah ft in /2 (Fig- &)’ nabralo, ko je boben stal, na pr. vsled povišane topline z vvedeno paro izhlap0* ter tako odstranjen bil, vdjan je v alkoholometernjaku maksimalen termometer/ (Fig. 2 in 4), ki ima tudi ta namen, da žganjarjem vsegdar po tanko naznanja toplino v stopinjah po Celziji. Izravnovalka (kompenzacijska palica) te£a toplomera stoji vsegdar v tekočini in z njim zvezani in na cifrenici razlo£D° vidni črni kazalec ide po tanko za toplino pritekajočega špirita, kakor ras*® ali pada.
Kadar toplina raste, jemlje prvi kazalec vselej s seboj dragega, ki je rumen (prigledni kazalec), a ko začne toplina padata, ostaja rumeni kazalec na naj višjem mestu.
Ta prigledni kazalec moči je na 15 stopinj vzpostaviti.
e)	Zaslonilo.
Med varnostnimi naredbami na prednji steni aparatove omare in merskim bobnom nahaja se iz britanije narejeno svetlo zaslonilo, ki ob dveh kljukah na steni omare visi.
f)	Plombe.
V uradno zapiranje aparatove omare same potrebna je razven omenjene uže pod točko 4 zapire pri omaro-zapirnem štelu (Fig. 9 in 10) še samo ena zapira pri durcah k pipama (Fig. 1).
B. P r o p i s
° uporabi spiritomerskega aparata od Y. Prička na Dunaji po sistemi J. Weiser v žganjarnici pri zadavkovanji pridelka.
I.	Žestomernik popisu A ustrezajoč, ki se hoče v žganjarnici pri zadavko-^anji pridelka postaviti, mora biti od katerega c. kr. meroizkusnih uradov na Uur»aji, v Brnu, Pragi in Levovu, v to svrho potrjen ter opravljen s potrdilno 8vedočbo in oznamenllom meroizkusnega urada.
Vrh tega morajo biti zapire, ki jih je meroizkusni urad priložil na zapiri 0lfiare in na vratcih istea, biti nepokvarjene.
Tudi nadaljšnja uporaba uže postavljenega potrjenega žestomernika od J' Prička na Dunaji za zadavkovanje pridelka zavisna je od tega, da je isti zunaj *j°b, v katerih teku so se pri njem uradne ovedbe vršile, ves čas bil pod doho-( arstveno zapiro.
II.	Žestomernik za zadavkovanje pridelka kake žganjarnice naj se postavlja P0<1 nadzorom dveh finančnih organov, namreč enega organa superkontrole, ki Zvr8uje finančno oblastvo I. stopinje, in priglodno-okrajnega voditelja, v pričo z&aojarije podjetnika ali njegovoga pooblaščenca.
Predno se začne to delo, naj finančni organi v čisto denejo, če so v zgornji °^ki I omenjeni uveti izpolnjeni.
Ako na to stran ni spotike, naj finančni organi, snemši meroizkusnega urada Zapire, aparat odprö, branila znotraj zarad vožnje nameščena odstranijo ter Poiščejo, ni li med vožnjo bil kak notranji del pokažen.
Sosebno je zasukavši boben od desne na levo preiskati, če se v to mer lahko premika in če se tudi gugalica znamenje dajčča lahko na svoji osi suče. Ako pri tem preiskovanji ni nikake spotike, to se napolni skleničica za olje nad blazino bobnove osi s čistim laškim oljem, katero naj dâ žganjarnica, gugalica se dene v vodoravno lego, odnosno vzdigne na desno, zvonec za dajanje znamenj k višku potegne, plošča z napisom: „Stoji“ vzdigne in na svoje oporišče položi t. j. na vod (Fig. 2), ki drži k zvoncu, in prigledni kazalec na maksimalnem termometru postavi na normalno temperaturo.
Na to se plaveč h v vzpornici (Fig. 5 in 6) dene na najnižje ter njegovemu drogu nadstavi plošča noseča napis „Vzpor“.
Potiska se plaveč na najnižje pri vzdignenem stožci c (Fig. 6).
Sosebno je še gledati na to, da stogla c (Fig. 8) rokovnice b popolnem za-seza v dolnje zobato kolo bobnove osi in da stogla g rokovnice l iz zgornjega kolesa prosto ven stoji.
To se lahko napravi s tem, da se vodova rama p (Fig. 8), ko se gugalica preomahne, proti prednji steni omare potisne.
Se je paziti na to, če ni kazalec omaro-zapirajočega štela uže pomaknen k vstavni stogli.
Ako je, moralo bi se štelo odpreti, kakor je v opisu povedano, ter bi bilo stoglo vnovič vstaviti.
Po tem se omaro-zapirno štelo pri vijaku c (Fig. 10) znotraj omare pod uradno zapiro dene, pokrovec zaprč, vod k omaro-zapirnemu štelu na desno pre' loži ter na njem uradna zapira namesti.
III.	Zestomernik sme se samo tedaj postavljati, kadar ni bilo pri preiskusu prej navedenih toček nikakega pomišljaja.
Pri postavljanji držati se je po tanko določil §. 61 III, št. 2 veljajoče p°' stave o davku od žganja, dane 19. maja 1884 in tega, kar veleva dotični zvršit-veni propis.
Stojalna plošča, katera posreduje zvezo med žestomernikom in stojalom opeke sezidanim, in imajočim na sredi otel prostor, mora biti iz železne litine ter imeti otlo nogo s kotvijo ter se vziduje tako, da bode na njej nameščeno znamenje v podobi zvezde, ki oznamenjuje štelno stran aparata, spredaj stalo.
Iz pridjanega črtanja fig. 1 razvidna je i plošča sama i nje pritrdba k stojalu.
Zestomernik naj se z vijaki pritrdi k stojalni plošči, na kateri stoji. Za t egu del j morajo na 4 oglih te plošče biti luknje z zavoji, ki se vjemajo z luknja1111 dna cele omare, kamer pridejo vijaki v nje pritrdbo namenjeni.
Te vijake je trdno naviti ter da se brezoblastno ne urahljajo, braniti z ^e' leznimi paličicami, imajočimi na enem konci glavo in na drugem uho takč, da ®e skozi dve od prevrtanih vijakovih glav vtakne po ena taka paličica ter na uje z ušesom opravljeni konec uradna plomba pripne.
IV.	Zestomernik naj se s žganjarnično hladilnico zveže s tem, da se zvezU‘‘ cevka (§. 61, št. 7 postave o davku od žganja) stakne na eni strani po flafl^1
aparata pridani z alkoholometernjakom žestomernika in na drugi strani še po drugi flanži s pomočjo vijakov, katerih glave so zarad zapire s plombo prevrtane.
Zvezno cevko naj krije vrhna cevka, o čemer govori §.61 Iti, Št. 7 postave o davku od žganja, in §. 16 zvršitvenega propisa. Cevka iztočnica, po kateri se spirit iz aparata dalje odvaja, zvezana je z aparatom po holanderski matici ter se deva takisto pod uradno zapiro.
V. Cinkovi poveznik.
Po veznik iz cinka, kakor ga§. 61 III, št. 1 postave o davku od žganja zahteva, ki bodi od zunaj ves gladek in brez namazka, a znotraj z belo oljnato barvo namazan, mora pri V. Prickovem aparatu sestojati iz 3 delov, in to iz dvodelnega oboda, in pokrova, ki ga od zgori zapira. Oba obodova déla sta na svojih 4 oglih okroglo zavihana ter se sklepata v sredi aparata s klapkami in ušeti, ki so nameščene znotraj na stranskih stenah. Prednji del ima 4 izrezke:
1. Za odtočno cevko, 2. za to, da je moči čitati, kar glavno Štelo kaže, 3. za dnevni register in 4. za nadpisnico ; dalje durce, narejene za plombovanje, ki odgovarjajo durcam v omari, držečim k odtočnim pipam navadnega prigleda in riŠjega prigleda ali superkontrole.
Pokrov ima alkoholometernjaku primeren postavec, kateri se od spredej v obrano steklenega zvonca, vdjanega v pokrovu končuje v drateno rešetko, primerno podobi tega zvonca. Na mestu pred alkoholometernjakom in maksimalnim termometrom izrezana je ta rešetka takö, da je moči oba premo skozi stekleno kupolo opazovati.
Na zadnjem ta postavec zapirajočem ostenku nameščena je zgoraj na mestu, kjer zrak odteka, v alkoholometernjaku s kapo oko varjena odprtina; zdolaj je izrezek, katerega kraji oklepajo vtočno cevko ter se v zarezi porivajo čez tisti del °hodove zadnje stene, ki od zdolaj oklepa cevko vtočnico. V ostalem biva obod °d zunaj okoli in okoli po pokrovu z zarezo okrožen. Ko se aparat s poveznikom Pokriva, porine se najpred zadnji del oboda od zadej na stojalni plošči naprej, dokler ga ne zapre zadnja stena; po tem se prednji del porine od spredej nazaj tak6, da se na njem vlotane klapke vjamejo v uŠeta na ozadji ter se kraji Strancih sten strnejo.
Skozi krožke (babice), stoječe eden nad drugim in pritrjene na notranjih iranskih stenah, vtakne se od zgoraj po en klin, po čemer se oba dela trdno
zvežeta.
S pokrovom, ki se od zgoraj poklada, zakrivajo se ti klini ter zapira povez-jdk. Razporec na sprednji steni pod iztočno cevko zakriva se s plehovim brani-lotn, kateremu se uradna zapira prilega.
Da ju ni moči brezoblastno odvzeti, imata obod in pokrov na desni in levi plati priredbo, da jima se lahko pripne uradna zapira.
VI. Cim je aparat postavljen, kakor so zapoveduje v zgornjih točkah I—IV., zapiše se stanje glavnega, reservnega, omaro-zapirnega štela in maksimalnega teMnometra, nato vloži poveznik, kakor je opisano pod V., ter naredi o storje-nena zapisnik, katerega naj podpiše tudi žganjarnice podjetnik ali njegov pomaščenem
(SlOTi
•nlseh.)
Tist dan, ko se začne žganjarjenje v kateri žganjarnici, treba je v njen vpisnik vpisati ne samo stanje gori omenjenih treh štel in maksimalnega termometra, temuč tudi po vršbeni vzglasnici poočititi, ob kateri uri dneva po pratiki žga-njarnice voditelj ali njega namestnik vsak dan po §. 73, c) postave o davku od žganja zapovedani prvi in drugi vpis (od 12 do 12 ur) v vpisnik opravi.
YII. Da se ové množina špirita, kar ga je prošlo skoz žestomernik, postopa se takö le
1.	Najpred se preišče po tanko, so li nepokvarjene uradne zapire na žgalni pripravi, na hladilnici, na vrhni cevki zvezne cevi med hladilnico in žestomernikom, na cinkovem povezniku le tega itd., in če jim ni obrezuspešen namen.
Vsak pomišljaj, ki se pripeti, pokonstatuje se uradoma.
2.	Po tem se na tanko ogleda stojalo in okolni prostor, ni li najti sledü od špirita, ki bi bil tekel čez isto.
Ako bi se kaj tacega zapazilo, treba je vpričo uradnega svedoka to poistiniti.
3.	Na to se vršba žganjarskega dela na kratko dobo ustavi, naznanilo štela žestomernikovega in pa stanje priglednega kazalca na maksimalnem termometru in stanje dnevnega registra vpiše v žganjarnični vpisnik ter sname cinkov povez-nik z žestomernika in pa vrhna cevka z zvezne cevi. Notranje stene poveznika in vnanje stene žestomernika in njegova zveza s stojalom, po tem notranji deli vrhne cevke in vnanji deli zvezne cevi se takisto skrbno ogledajo in vsaka nedo-8tatnost uradoma pokonstatuje.
Stanje priglednega kazalca na maksimalnem termometru in reservnega štela se tudi uradoma pokonstatuje, in s poslednjimi vpisi primerja; še se pokonstatuje, nista li odpadli plošči noseči napis „Vzpor“ in „Stoji“. Ako bi se na to stran pokazala spotika, vzprijeti je najdenje.
4.	Zdaj se cev vrhnica dene vnovič na zvezno cev in če gre samo za prost prigled, deneta se obod in pokrov cinkovega poveznika vnovič okoli aparata tei se oba uradno zapreta.
5.	Na to se na povezniku in na žestomerniku odprö durce držeče k odtočni03 cevkam posod, kažočih kak gib gugalice, ter preišče, imajo li te posode kaj tekočine ali je nimajo.
Ako je ima katera teh posod, ali ako bi tudi ostale v ovedbo bobnovega zastanka nameščene naprave (A, Št. 5) naznanjale, da jo boben stal, a se °a' ruŠaj (motež) bobnovega hoda ni bil naznanil, to se sproži dohodarstveni P°'
misij aj.
6.	Navadni prigled se po ovedbi, omenjeni v zgornji točki končuje s te°° da se dostop k priglednim pipam zaprè.
Pri navadnem prigledu so pa sme snemanje poveznika in vrhne cevke tud1 opustiti, če razmeri žganjarskega dela ali druge okolnosti ne dajö povoda k tanjemu ovedovanju.
7.	Ves posledek ali podatek navadnega prigleda je vpisati v žganjami^01 vpisnik.
8.	Pri višjem prigledu (superkontroli) opravijo se najpred pod 1 do vštevno 3 omenjeni čini.
Pod 5. omenjeno uradno djanje opravi se samo gledé posode superkontroli pridržane.
Nadaljšnji postopek višjega prigleda obseza snemanje pokrova s omare, katere notranjščina je edino dostopna temu prigledu, in preiskovanje notranjih delov aparata, sosebno zaslonila, zavarovalne priprave zoper vzpor v omari in priprav, katere koustatujejo, da boben stoji.
Ako se pokaže, da reservno štelo drugače kaže, nego je vpisano v registru ali če druge prigledne priprave kažejo, da merski boben stoji, a od poslednje revizije sem ni žganjarnica tega naznanila, treba je sprožiti dohodarstveni pomišljaj.
Kaže li se razlika med poslednjič vpisanim in zdanjim stanjem omaro-zapir-nega štela, treba je tudi vzprijeti djanstvenico ter ondi sneto plombo posebej shrani, odnosno djanstvenici pripeti. Kadar naposled dotične prigledne naprave kažejo, da se spirit v omari vzpira (ustavlja), treba je sosebno prav poistiniti, kako lego ima plaveč v vzporni posodi, odnosno če je in kako visoko je vzdignen. — Tudi zaslonilo naj se ven vzame in na tanko preišče. Ako bi bilo kako pokaženo, treba je to uradno pokonstatovati.
Notranji deli žestomernika ogledujejo se samo v toliko, kolikor je ta ogled ^ogoč brez razstave in snetja teh delov. Najde li se kak nedostatek, pokonsta-tuje se uradno, in ako moti pravično naznanovanje žestomernika, to se le-ta aparat ne sme več dalje uporabljati pri zadavkovanji pridelka. A kako onesnažbo 8ita v alkoholometernjaku odstrani finančni postavljenec sam ter napolni s pripravnim oljem tudi*sklenčico nameščeno nad blazino bobnove osi, a olje naj dâ žganj arnica.
Ako bi gugalica znamenje dajoča bila prevrnena, spravi se v horizontalno tago ter zvonec vzdigne; tudi plošča noseča napis „Stoji“, ako bi bila odpadla, dene se na svoje oporišče in maksimalni termometer postavi na normalno temperaturo in plaveč, če ne ležf najniže, dene se na nižje mesto a plošča z napisom »Vzpor“ na svoj drog a vod p potisne na steno omare. Ako bi se kazalec omaro-'zapirajočega štela uže bližal vstavni stogli, treba gaje pretakniti.
Ko je naloga višjega prigleda pri žestomerniku tako rešena, denejo se vno-v*č pod uradno zapiro pokrov žestomernikove omare, durce do priglednih pip v ti omari in v cinkovem povezniku in pokrov le tega.
9.	Tudi podatek superkontrole je vpisati v žganjarnični vpisnik.
VTTT Najmanj po enkrat v vsaki letni dobi naj dva finančna organa, Namreč organ višjega prigleda in prigledno-okrajni voditelj, prigledata naznanilo Množine žestomernika v žganjarnioi, mereč spirit, ki iz njega odtega, in posledek izmere z onim naznanilom množine primerjajoč.
Za tem prigledom prihaja tudi pokus, so li še delotvorne naprave, katerih namen je kako oviro bobnovega hoda napovedati, oziroma poistiniti, če se torej z zadržbo bobna med pritokom špirita gugalica in zvonilo zažene, dotične nazna-°dne posode s špiritom napolnijo, nadpiBnica naprej pomakne in dnevni regi-8ter zaprè. Dalje če vkladalna naprava delotvorna postane, kadar se vod
sem potegne in sicer ko se gugalica preomahne in če je lahko moči plavca kvišku spraviti.
Mala množina špirita, ki o poskusu nemerjena skozi aparat preteče, preceni se in vpiše v žganjarnični vpisnik ter došteje pri mesečnem obračunu davka k naznanilu žestomernika.
IX. Dolžnost žganjarja ali njegovega pooblaščenca je, vsak dan vzglašene vrŠbe ob enem s prvim vpisom stanja od štela (§. 73, lit. c) postave o davku od žganja) dnevni register na aparatovi omari postaviti na pravično kazanje dni in tako o prvem kakor o drugem vpisovanji, vdjati drugi krožek, ki kaže število vpisov.
Kateri vpis je vsak dan po pratiki šteti za prvi in kateri za drugi vpis, to naj se v vpisniku poočiti.
Zganjarnici se daje na voljo zapira kape oba ključa pokrivajoče.
Ako žganjarnični voditelj ali njegov namestnik o pravem času dnevneg vpisnika prav ne postavi in če se med tem boben ustavi, vsled česar se dnevn vpisnik zaprč, tedaj veljâ domneva, da se je boben vstavil v teku 12 ur po po slednjem vpisu, katerega dnevni vpisnik naznanja.
Prepovedano je dnevni vpisnik ali register naprej postavljati.
Fig. 1.
© é ®

Fig. 2.
Fis. 5.
Fi?. C.
S '■ I TTTTTnfflU