M Številka. DanaSnja Številka velja 4 krone. V L|uHI]nni, v nedeljo 4. septembra 19Z1. LIU. leto Izhaja vsak den pepeldce, Izvzemal nadel!e in premika. Inseratit Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m villne 1 K od 30 m/m viSine dalje kupčijski ln uradni oglasi 1 m'm K 2—, notice' poslano, preklici, izjave in reklame 1 mm K 3—. Poroke, zaroke 80 K* Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri vetjih naročilih popust. vnašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. ITpravnislvo „Slov. fTaroda'* ln „Naroda^ t^haraa'* 2Iaa£!eva ulica it. 3, prilierjo. — Telef;* si. 304. 11.....11 i-TB«aMa.....itt-tt----~----T-.Trin-ri ar—— - ---------------- SI *oii i Narod" valja v Mubliunl In po pošti i V Jng -t c #tji: celoletno naprej plačan . K 300 — polletno........ 150 — 3 mesečno....... 75 — 1 ........ 25- V iaoiematfui celoletno......K polletno....... 3 mesečno...... 1 ........ 480— 240-120 — 40 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno fSJF~ P° nakaznici. Na samo pitmena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „81ov. Naroda" Rnallova nlic.i št 5, I. nadstropi* Teielon Stez. 34. Dopise sprejema le podpisane ln andostno v>kovaaa« Rokopisov se na vrata. ""901 Pašam ezzm šieoilfea oe!Ia S"20 PoS*. ina pSačana v gotov-nl. zahvala. Ob priliki svoje sedemdesetletnice srm dobU čestitke z vseh strani nase o£je in širše domovine, kakor tudi iz inozemstva Čestitala so mi oblastra in korporacije* prejel sem nebroj pisem in nebroj brzojavk* ne samo od prijateljev in znancev, marveč tudi od gospodov in dam* ki jih osebno niti ne poznam. Ker mi je docela nemogoče* da bi se moqel vsakemu posamniku posebe zahvaliti* izrekam tem polom vsem, ki so se moje sedemdesetletnice tako ljubeznjivo spominjali* izražajoč mi stoje simpatije in ljubezen* svojo iskreno tu presrčno zahvalo. Ljubljana* dne 3. septembra 1921. \ Ivan Tavčar. Dr. Viktor Murnlk: 'i! &2 ■"J Vaši želji, gospod urednik, da j skem in v Londonu, ima veliki semenj Iaj pišem o namenu in pomenu Ljub-anskega velikega semnja, ustrezam rad, četudi je nevarnost velika, da kaj ponovim, kar se je že pisalo in nič manjša nevarnost, da v naglici prezrem kaj pomembnega: izčrpnosti ne smete pričakovati. Splošen namen je v bistvu vsem velikim semnjem isti. Vitalen interes pred vsem vele-Industrije je, da se ji v kar največji meri posveča kroj? odjemalcev. Ob tem poglavitno visi možnost čim večjega specijaliziranja, zmanjšanje produkcijskih stroškov, znižanje cen Izdelkom, zmožnost konkurence s tujimi industrijami. Povečati krog odjemalcev industriji, pa tudi obrtu In trgovini, je splošen namen velikim semnjem, ki so se za to izkazali kot izborno sredstvo, četudi morejo posamezni semnji slede na posebne razmere imeti svoje posebne namene. Ako se med velikimi semnji, dandanes tako mnogobrojnimi — saj s© samo ta mesec vrše veliki semnji v Pra?i, na Dunaju, v Gradcu, v Lip-skem, Lvnvu, Bukarešti, Neaplu, Utrehtu, Kristianiji. Barceloni in morda še kje — ozremo samo na dva najznamenitejša, to sta v Lip- v Lipskem, ki se vrši že osem sto let, jako Izrazito namen, pospeševati nemški eksport: semenj v Londonu pa se je ustanovil L 1915 s posebnim namenom, vzpodbuditi angleško industrijo, da proizvaja take predmete, ki so se doslej dobivali iz Nemčije, torej: kar se tiče angleškega domačega trga, preprečiti ali vsaj zmanjšati nemški import v Anglijo, pozneje pa seve omogočiti konkurenco angleške industrije z nemško industrijo glede teh predmetov tudi na inozemskem trgu, zatorej naposled tudi pospeševati eksport. V splošnem pa je obema sernnje-ma namen isti: razširiti ali Šele pridobiti industriji krog odjemalcev, pa naj se že ta krog pridobi ali razširi v lastni deželi ali pa v inozemstvu. Namen je to, ki je istoveten s končnim namenom vsake prave notranje in vnanje trgovinrke politike. Radi tesra tudi ogromna noclpora. ki ga dobiva semenj v Lipskem od države (deset miliionov mark); semeni v Londonu prireja celo država sam«?. Ta splošen, pravzaprav samo-posebl umeven namen ima seve tudi Ljubljanski veliki semeni. 1 ■ 111 i Sloveniji poljedelstvo ne zadošča in glede važnih živil je navezana na uvoz iz drugih delov države. Ta pasivum pa more plačati le iz do hodkov, ki jih dobi iz industrije, trgovine ln obrta. Slovenija je primorana, baviti se z njimi, celo marsikateri naš poljedelec sam je tudi nekaj obrtnika ali trgovca. Razvoj industrije, trgovine in obrta je ž I v-ljenski pogoj za Slovenijo in bo to tem bolj, čim bolj se pomnoži njeno prebivalstvo. Za razvoj industrije, obrta in trgovine v Sloveniji zopet pa je nujni pogoj razširjenje kroga odjemalcev. Naravno je, da proizvajalec išče odjemalcev za svoje blago najprej v svoji bližnji in daljnji okolici, v svoji deželi. Ekonomično potrebno je zlasti za Slovenijo, da naš konsument kupuje domače blago, da se tako k pasivu za hrano pridruži samo oni izdatek izven dežele, ki je neogibno potreben za uvoz industrijalnega blaga od drugod, torej za potrebno blago, ki se pri nas ne izdeluje ali pa njegova kvaliteta nikakor ne zadovoljuje vse, naj tako rečem, potrebne potrebe. Slovenija mora potem takem težiti za tem, da svoje industrijske in obrtne izdelke pred vsem proda v sebi sami in v svoji državi, četudi je za gotove industrije celo ves trg v državi premajhen za vzdrževanje konkurence zmožnosti z inozemskim blarom, na primer za železninsko veleindustrijo, ali pa če je surovine toliko v deželi, da je izvoz polovnih in celih izdelkov Iz nje absolutno potreben, na primer pri lesu. Toda niti glede Slovenije, kaj še le glede drugih delov države ne moremo trditi, da se ne uvaža v večii ali manjši meri iz inozemstva bl?go, ki se v zadostni kvalitet! izdeluje v Slovenifi in bi bila torej ekonomična zahteva, da se kupi tu. Včasih so vzrok nezadovoljive cene, ki iTh ni vedno kriva industrija, am-P?k napačna trgovinska in zlasti prometnotarifna politika. Tako na primer les v vzhodne dele države iz sosednih držav vozi ceneje nego iz Slovenije. Dostikrat pa je krivo ne-znanje da se v inozemstvu iskano bla^o izdeluje tudi pri nas. 2e pred otvoritvijo velikega semnja, med izlaganjem in razstavljanjem blaga si mosfel slišati vzklike presenečenja: kaj, to se Izdelnfe tudi pri nas ln še tako leno b'ago?! Neznanje je tem !a?ie In tudi opravičljivo glede blaga, ki se je Šele po prevratu za-če]o izdelovati pri nas, ko se je v O. Šest: Potovanje v Prago je imelo za nag vedno nekai izredno priletnega — bivanje t Prngi pa nam je rodilo težko slovo in pustilo prelepe spomine. To že tedaj, ko je bil >Gr*vbenc še »nemški«. Ze prod vojno! Ze od davnih časov. — Tembolj pa danes. Tisti, ki potuje danes v Prago, potuje domov, da, še več, potuje v majhen paradiž . . . In kakor v vsem tako je tudi kar se tiče glodiilišča. Praga je že leta in leta z nami v tesni zvezi. Nas režejo spomini na osebnosti, ki eo živele in ustvarjale pri nas, — gori pa žive t« osebnosti in so spomlnjaio dela pri nas. Zato so nam praska gledališča morda manj tuja, kot katerakoli druga slovanska, imamo tam znanca. Dobre znance ... velike znance. Matioa praškega gledališkega življenja in gledališkega življenja Ceike ?ploh je >Narodni divadloc. NaSel sem ?a ob prazničnih dneh, ob proslavi jiraska — niegovih sedemdesetih let in literarnega dela... Je prekrasno, ako more gledališče poklonili enemu avtorju cel teden . .. Svojemu avtorju! Slavnemu avtorju!... >Oče<, >Lurer-nJan Hn*<> >Jan £ižka<, >J*n Gledftlišče polno! — >NVtrod so1 e< ie napisano nad odprtino odra v gledališču ... In <">hi vedo to . . .• r*n';o in polnijo lsptno hi*o proslavila jo ppomin lastnega sina. že đanee, ko te te med niimi. Hvalašnoatl Redka čednost. — a Tebi jo Jmn-o. Kar sem na Dunaju i?.k»l eaaaav in posesal sem d*Ai?1 v Divadltt. Tpra-11 ao "Kvanilovo pre^ivno >rrin^ozno Pamp*lialco<, — pravl;irr> kot^r^ Re je veeelo vsi — vsa decia — mnl^i in velika. Morda velika 5e bolj. — Z Dey-loro, nažim starim znnncm v vlogi TTonzc. — Morda kr?ž* crledalisre svojo *ilo in tradicijo ravno s tem, da i^rra otroške **tvnri. Bo delikatna — nežne — prepojeno a poezi:o Msio svoje vrste. In Divadlo to zmore. Ansambel Nar. divadla ifra na dveh krajih. V svoji lastni prekrasni hiši ia v starem, historičnem Stanov-sk>m dfvadlu, — jrledalifrču praških stanov, kfer eo bile lo£e kunljene za vedno in se zapuščale testamentaHčno. Prijetno cledalisč*. Ko stopi človek vani, začuti ti ničen vonj no plinu. Oiki koridorji, ozke intimne lože — in v« vtis.>k tako ftariniki ... Videl sem tam bratov Mritlkov >MafiSo«. Je stara reč: vsako gledališče bo iprmlo svojo drame najbolle. MI >Pohuj**nje<. Srbi >Koštano< , llrvati Petroviča, C«hi svoie drame. Hodi p* Nar. Divadlo modema Rokade >Husiti< - ves teden in *e «2« ^~£ £7™ to ostala deU, vredna u^rlaoritva... 1 pota. Uprisorilo je nad TW miuhuto svobodni državi lotil tega in onega smelejši duh, svež duh industrijalne podjetnosti. Tu bi torej imeli enega posebnih namenov Ljubljanskega velikega semnja: pokazati sebi samim, kaj vse izdeluje Slovenija. Konec koncev pa se seve tudi ta namen izliva v splošni namen: razširjenje ali celo šele pridobitev kroga odjemalcev. Kar je bilo pravkar povedano za Slovenijo, velja v tem večji meri glede ostalih delov naše države. Umevno je, da v teh delih morejo še manj poznati in jim tudi ni zameriti, če ne vedo, kaj se pri nas izdeluje, dasi vlada hvalevredna težnja. Izvedeti to, kakor smemo sklepati iz mnogobrojnih vprašanj, zlasti na trgovsko in obrtniško zbornico, ali se to in ono blago izdeluje pri nas. Naznanitev naslovov tvrdk niti ne še tako natančen vpis seve ne more nadomestiti vzorca blaga. Na velikem semnju v Ljubljani pa b^do dobili interesentje iz cele države na enem mestu pregledno združene vzorce najrazličnejših vrst blaga, ki se izdeluje v Sloveniji. Po zanimanju, ki so ga interesentje iz vseh delov države, kakor omenjeno, doslej kazali za industrijalno produkcijo Slovenije, smemo pričakovati mnogoštevilen poset semnja iz cele države. Ponovno se je že poudarilo, da ni, da bi Slovenija samo prodajala v druge dele države, temveč, da je njena dolžnost — istotako kakor hoče, da drugi deli kupujejo od nje, — da tudi ona kupuje iz drugih delov. Zato ljubljanski veliki semenj ni namenjen samo za Izdelke iz Slovenije, temveč iz cele države. Da v svoji državi razširimo krog odjemalcev proizvodom, ki se izdelujejo v državi, v to pred vsem naj služi Ljubljanski veliki semenj. Ali naj radi tega izključimo inozemstvo? Vsekako ni izključevati blaga iz inozemstva, ki se pri nas ne izdeluje. Za blago inozemskega Izvora Ljubljana ni neugodno mesto kot ve-letrg. Rlizu morja je, blizu zapadnih mej naše države, dobre trgovske zveze Ima z industrijalno bogato razvitim zapadnim inozemstvom. Ker se mnoee industrije, bodisi iz navade, bodisi iz neogibne potrebe poslužujejo trgovskega posredovanja, je na naši veletrgovini, da dobi to posredovanje iz tujih rok docela v svoje. Za blago inozemskega izvora je namenjen trgovinski oddelek semnja. H^SSs Bratska češkoslovaška država pa je postavila svoj poseben paviljon. KakSen pomen Ima veliki semenj za Ljubljano samo, menda nI treba posebno poudarjati. Blagodejno ga bodo čutili ljubljanski trgovci in obrtniki, posredno pa pride v prid vsemu ljubljanskemu prebivalstvu Kako morejo v v s a k e m oziru pripomoči veliki semnji k velikemu razvoju me^ta, to nam sijajno kažej mesto Lipsko. Ni pa moči zadosti poudariti, da naj bi bili r^i obrtniki in trgovci zmerni v svojih cenah. S pretiranimi cenami bi škodovali sebf in semnju, z enkratnim pretiranim dobičkom bi si odvzeli p o n o v-* n e zaslužke, ki bi, zmerni sicer orj posameznih semnjih, skupaj znašali neprimeriiivo več nego enkratni pretirani zaslužek od posetnika, ki ga! potem na semenj ne bi bila nikdar več! Naposled ni prezreti Še poučnega in vzgojevalneffa namena in prn mena velikega semnja. Zanimiv in poučen ne bo samo za nelndustrijal-ca, netrg^vca In neobrtnika. Na sem-« niu, kier razstavijo najraznovrstneH Še stroke industrije, obrta in trgovine, bo tudi Industrijcu, obrtniku In trgovcu prilika marsikaj sc naučiti, saj posamezna stroke n:so brez vsa* kega vpliva druga na drugo, temveč moreio vzajemno vplivati vzpodbud jevalro, da, podpirati se vzajemno, Iz osebnega stika z odjemalcem bo proizvajalec ali trgovec najbolje in najhitreje spoznal potrebe koristima; trgovec dobi vzpodbudo, da išče, kar še nima, Industrijalec lii obrtnik, da Izboljša, kar ?e ne zadovoljuje in poskusi izdelovati, kar Še n'mamo in za kar je dobro povpraševanje. Osebni stik! Kje je lepša prilik'% kakor na velikem semnju, da se sni-« delo Industrijalci, trgovci fn obrtniki! Posle! je bil ta stik komaj radosten med rnimi iz Slovenije, kaj še med njimi in proizvajalnimi in tr* eovskimi krogi Iz drugih delov drv zave. Vzajemno spoznavanje med industrijalci, obrtniki in trgovci Iz cele države pa more donaiatl ne sa* mo gospodarske, ampak tudi splotfl no narodne In državne koristi. Spoznavajmo se med seboj In pri nas trt v drugih delih države i7rp'ne marst-kareri predsodek, marsikatera naj pačna in krivična sodba. Tako pa more tudi k utrditvi našega držav* nega zedmjenja in narodnem ufedi« nienia prispevati Ljubljanski velik! semenj, ki mu bodi nspeh popolen! j gen »m* j '—---- f'arkovo utopietičzH) dramo >R. U. R<. ki je. sal, ni*'rm več ujel — dalle Le-normanđovo knm^M'o >Le« Ratčst v izborni rcžHf Voite Novaka, ki je nad vse krasno režH so^nični problem ko-mrtrla, ki ima 13 različnih slik — in traja dobre 2 in pol ura. — V Wildo-favem >Idealnemu soprogru«, elegantno odigrani komediji ?em srečal drugo snanko Ljubljane sro. Ruženo Naeko-vo. Lep večer — le n sporni n. Divadlo ima leto« prvo leto v svojem krorm. na čelu drame dr. Hillarja, gotovo fleniialneiTA reiissria in insce-natorja Rhakespearj*. Bostanda in Verh*ert»na. Prišel ja iz Vinogradske-g-a gledališča, in Praga hrani njegovo v prizori tov »SvitabiU Se danes ▼ ži-rem spominu. Na Dlvadlu je vprizoril letos Shakeopeerjevoga iCoriolanac z ogromnimi z hori in ansambli. — Dr. Hi 11 ar je režiSer prve vrste in njegovo Ime r -ga Se dNarodno divadlo«. Tam je torišče modeme, — sveže, krepke sile gonijo obrat. P>odočo seiono bosta vodila slavni Kvapil, mojster režiser, in pi-satoU Karel Oaook drama Obeta se i torej lepa sezona. Bogata! Saj za to garantirajo imena. — sem na>pl Vinogradsko gledališče že v počitku — Ln videl sem potem že v novi sezoni ali predsezoni £o Bttchnerjevo >Smrt PantOrlika< (L1 aio:lon). Vinojrrad^ko gledal iičo igra >Smrt Dantonovof v dra-matiirgič.ni prir^itvi A. N. Tolste«™, ki je pa dVlu odvzel vso grandioznost, iupustil scene, ki Po hi po moj^m nikn-kor ne smele izpustiti. In značaji par osebn rPobe^pierr, Lur^le)so obledele v tej predelavi močno. Zato te trpela na tem vsa vprizoritev — vzlic trudu režiserja Var>lava Vvdre in vzllo zanimivi ineoenaei'i. — Zato pa kaže Vinogradsko gledališče k >Orlikom< nekaj izredno dovršenega. V vsakem ozira. V Igralskem oziru kot vojdovar Frančišek podaja Roman Turama dokaze svojih isrednih in prekrasnih »možnosti, in vsako cledali^če ie lahko ponosno, de ima takega igralca v svoiero ansamblu. Ne vem. kdo Je režiral — na gledaliških listih je tiskan Hlavatv — pravijo pa, da je >Orlikc še spomin na Hlllnra. Nai bo torej kdorkoli, — tiati. ki je izvršil to d*lo. je izvršil neknj prelepega — in človek si ohrani tako predstavo v trajnem spominu. s Ostala gledališča Praire imafo svoj tipični kolorit in milje. Predvsem Svandovo divadlo na Smichovu. Msj-hno gledališko s še manjšim odrom. In vendar rpriaari 'k> s noaohnlm vosolieni ShaJke«5peArfa. Zanimivo xi jo oglMatt na tem m&lhnem. odru ?Qen kroone no čic. Vso Sj jako intimno, majčkeno — rokodelci prihajajo Ia ork^etra in To> ?ej gleda njili biarkasto komodi^o, seUkročonjo zle žene«. Na par metrov Urokom koeo platna je n*»Jslikana preneri'3. SoHa! Ko fo scena odigrana, so plntno ^Hmo iti zadai je naslikana đrnga seena, Kot kniiga so obračajo ko^i platna — na odprti sceni, prod publiko,., V žanru >Sjmire< — a dlakrotno in izTedno zanimivo. Svandovo gledailUe ima ir> bornega režiserja — Jan* Pora — in bl^stečo igralko Emo ^vandovo. ki morda celo preveč nadkrlljnjo ostalo. V >Uraai]U dolnie naM znanka gospa 9etfllova - Kondelka in od ča/ia do Časa g. Tvsrov, ki hrani Ljubljano in svojo alove^.^ko znanoe v najlepesm snominu. fte vse pozna, za vse ve. Za dr. Tekavčiču. za Govekarja, za »Amerikanko« Danilovo kot pravi sam, da, celo rse manjše in ma:hne si je ohranil v spominu ln rudi one, ki ilb ial ni več. In slovenski zna — vse verze ia >Maxtina Krpflr.iU in vae il»®'*sSo bile fikti^nle.c pravL >ne vem za katero komedl|o. In ranjkl Poleska govori tekatr z vaiimi glavA-mi — pa pride ravnatelj in pravi: ne gospod Boleaka, ne r^co ao s vaiimi 2? stran .SLOVANSKI NAROD*, dne 4. septembra J92i. 5tev. i ji Od pluga do krone. (Govor staroste dr. VL Ravnih ar i a na žalni sokolski sveoano^i m kra* ljem Petrom.) Jugoslovansko Sokolstvo žaluie za svojim kraljevim Sokolom. Iskreno in odkrito. V kralju Petru I. gle. damo velikega sina svojega naroda Jd je živel in umrl za svoie ideale Ti ideali: plamteča ljubezen do rod* ne grude, svoboda naroda, vladanje ln razvoj tega naroda v demokrat* skem duhu, tema narodu v krepkem in zdravem telesu ustvariti plemenit to dušo — so tudi ideali Sokolstva Id je zaradi njih bilo započeto in k: zaradi njih razvi i a od dne do dne intenzivnejše delo van i e. Sokolstvc spoštuje in časti vsakega uzor — moža, ki združuje v sebi te vrline, e tem večjim spoštovanjem se klanja takemu možu, ako sedi na vzviše* nem mestu kraljevega prestola. In to je razlika med kraljem in kraljem med kraljem ln — s ponosom pov darjamo — našim kraljem. Do svojega osvobojen j a zlasti Slovenc nismo bili vajeni gledati niti na kra* ljevih niti na cesarskih prestolih ta* kih mož. Bili so to potentati in abso« lutisti, zahvaljujoči svoje dostojanstvo zgolj neki »milosti božji« in frmaziljenosticr, tujci ljudski duši, po« vršne izobrazbe brez vesti in brez morale. Nas Slovane posebe so mr.-sili ter poniževali do stopnje manj* vrednosti. Služiti brezpogojno in Boprinašati telesne, duševne ir gmotne žrtve njihovi nenasitni sebičnosti, to je bila vrhovna moral* ki so jo nas bili učili. Zato nisme bili monarhisti in smo bili rudi rt* publikanci. Kralj Peter Karadjordjevic je bil visoko naobražen mož. Največ izobrazbe mu je dala trda šola živ* ljenja. Štirinajstletni deček je bil 5 svojim očetom prognan iz domovi* ne. Prognanstvo ie trajalo polnih 45 let. Svoja leta je preživel v Franciji ki mu je dala gostoljubno streho, v sokoljem gnezdu Črnegore, kjer si je našel nevesto in ženo, v Peterbur 0i ter v svobodni Švici. Pro9vitljena Francija mu je podeljevala prve nauke. Odločivši se za vojaški po; klic je postal gojenec slovite vojne akademije v S t. Cvru. Značilno za tesnobo mladega moža je> da je v teh letih — L 1867 — prevedel John Schart Millovo filozofsko razprave o »Slobodia mladeniči njegovih let prevajajo romane in novele, on }t jcutil potrebo da je zapel veličastne jOdo svobodi. Prevodu je napisal krasen pred« govor, iz katerega posneman te le kVrstice: »Vsakemu človeku je usojeno tki prirode, da je svoboden in da more svobodno odgovarjati svojemu poklicu tukaj na zemlji. Sanic Bvoboden človek more okrepiti svo* jo voljo in uporabiti vso silo, da popolni svojo osebnost ter da s svo* jo osebnostjo pospešuje napredek naroda, ki mu je soroden no krvi ir jeziku, domovini, po sreči in nesre* ČL Svoboda odpira narodu oči, da spozna svoje napake ter jih popravlja. Svoboda mu daje prilike, da trvideva svoje grehe in se jih izne« bi.« In dalje: »Treba je samo ne* pristranski proučiti knjigo prošlosti našega naroda. Pazljivo je treba ze« sledovati gibanje narodnega duha v časih njegove samostalnosti, kadai je imel priliko, da razvije in pokaže svojo moč in vestni sodnik lahko spozna, kako ima naš narod vse pogoje, ki mu jamčijo za napredek v sodelovanju z ostalimi omikanimi narodi.« Bil je naš bodoči kralj, ki ie tako govoril. Bil je njegov narod Jd je o njem tako govoril, narod zdihujoč takrat še pod tujim jar* mom, deloma doma ždeč v duševn: nesvobodi. Da mu svoboda ni bila prazna beseda, je dokazal princ Pe* ter Karadjordjevic v francosko#nem ški vojni L 1870—71. stopivši v tuj* sko legijo kot oficir. Anale te vojne omenjajo njegovo hrabrost in ime« los t v boju za svobodo Francije Zlasti se je odlikoval v bitki pr: Orleansu. Spomin o tem še živi v Franciji, saj se je orleansko meščanstvo ob smrti kralja Petra častno spominjalo mladega srbskega juna* ka. Padel je v nemško vojno ujet« ništvo, ki ga pa njegova svobodo* ljubna duša ni mogla prenašati. Na drzen način, preplavava i ledeno mrzlo reko Loire, je sredi sovražnih svinČenk utekel ter se vrnil nazaj v bojne vrste francoske. In zopet ga ie zvala svoboda na bojno polje. Srbska raja v Erceg.» Bosni je leta 1875 vsplarrrtela v po buni proti osmanskim tlačiteljem Mladi princ Peter ni čakal poziva Iz udobne Francije je pohitel v bo= sanske pragozde ter v hercegovski Kras, postavivši se na čelo ustaŠem Prinesel je seboj gmotne podporo predvsem pa svojo lastno srčnost vojno izkušenost in navduševalnc besedo. Še pred svojim prihodom v Bosno, je podal pismeno sporočilo ki pravi: »Ko pride usodni tre not ak se bodo Karagjortfieviči borili za svobodo očernjave ne kot knezi ali vojvode, nego kot priprosti vojaki v vrstah bratov svojih borilcev.« Petar Mrkonjič je postal legendarna osebnost. Z risanico na rami ter s svojim handžarjem za pasom je vojeval nevarno vojno za svobo* do »otačbine« s svojimi drugovi, ka* kor brat med brati. Ginljivo je bilo gledati na po* grebnih svečanostih te njegove drugove, ki so prišli v Beograd kakih 4C po številu. Sami starci, po nnljki ena kih let kakor pokojni kralj, v svoji kmetski obleki, sivih las, upadlih oc so stali nemi in solzeč se preti mrtva« škim odrom. Imel sem srečno prili« ko, da sem po dolgem čakanju prišel prav ob tem trenutku v Sabor* sko cerkev. Veličanstvo smrti se je družilo z veličanstvom na odru smrtno spanje spečega kralja. Obrii tega lica so prišle vse markantne poteze orlovskega izraza njegovega oblič'a do veliav*. Ted**i so nristo-pali starci, in padali na kolena In se prekrižavali. Stopali so prav do nje* ga — česar drugemu občinstvu ni bilo pripuščeno — ter mu dolgo gle* dali v obraz, kakor da so hoteli vzbuditi še vse žive spomine na davno minulo lepo dobo skupno* ga hajdukovanja in kakor da so si hoteli vtisniti v spomin poteze svo* jega vodje do granic svojega lastne* ga življenja. Poljubiti so hoteli ta obraz, a ... »kad niko drugi to nije činio«, si niso upali. Poljubljali pa so krsto, kraljevo krono in žezlo ka* kor da instinktivno umevajo veličino moža, ki si je priboril pot živ* ljenja od handžarja do kraljeve krone. Da, dolga je bila ta pot, posuta s trnjem in kamenjem. Dolgih 45 let je čakal vstajenja svojega naroda Ves ta čas se je verno pripravljal, da postane naj zveste j ši in najboljši sin temu narodu. Ni se pripravljal ka* kor princi drugih kronanih glav, kadar se pripravljajo za svoj »poklic« Hotel je resnične izobrazbe, izobraz* be duha in duše. V Ženevi je mnoge občeval v socialističnih krogih ter v družbi ruskih revolucijonarjev Spoznati je hotel do dna tudi to plat našega socijalnega življenja. Nade« 11 so mu priimek »rdeči princ«. Kaj euda, da sta bila v možu, ki je na ta način oblikoval samega sebe, v po* sebni meri razvita čut pravice in čut odgovornosti, ki naj sta glavni last nosti vsakega vladarja. Že mladenič si je izbral geslo: »za pravico in svo* bodo«! Skromen do skrajnosti je sovražil luksus, ki se mu je zdel obi* ložje nižjih duš. Slaba se je takrat godila Srbiji generali so klonili in vojaka se je pri< dela umikati s poslednjih položajev Tedaj je kralj slab in bolan se vzdignil, puatil svojo okolico ter šel v strelske jarke k svojim vojakom Tako jim je govoril: »Deca moja v teku zadnjih dveh let ste se juna* ško borih s Turki, Arnavti in Boh garL Premagali src sovražnike in pii. nesli sebi in srbskemu orožju slavo Sedaj se borite že nad štiri mesece z novim mogočnim sovražnikom katerega moč je dosti večja od naše Trudni od nadčloveških naporov v tej vojni želite snidenja z vašimi že nami in otroci, pa tudi oni želijo isto Toda domovina potrebuje vaše obrambo. Prisegli ste domovini in sebi, da se bodete borili do zadnje kaplje krvi Dobro Vas razumem Vaše in vaših družin želje prizna« vam za popolnoma pravične. Zate vas odvezujem prisede, odpuščam vam vse, deca moja, pa tudi Bo si naj vam odpusti. Idite domov in dajem vam častno besedo, da nihče ne bo* de trpel zaradi tega koraka. Tan pozneje ista vaja. Zopet isto malto. In neki druffi gospod popravi Bo-leski: ne, gospod Boleška, ne reče se: 1 vašimi glavami, temveč pravilno je: Z vašimi glav&mi. Premiera. Pride kočljivo mesto in Boleška pove: z vašimi glavami ali z vašimi glavami, pridene značilno gesto — in hal6 v teatru si lahko mislite.« — Prijetno ie srečati zunaj ljudi, ki nas imajo rajal in ki se zanimajo za nas. a Praga ima tudi nemško gledališče, troj so igraii Nemci v Stanovskem di-vadlu in v svoji novi hiši. Sedaj so navezani la na- to poslednjo. In v tej {toja vse: opero, dramo in opereto. Vse e na pol. Nedovršeno. Žive od tradi-eij*a prejšnje 6lave. Ravnatelj Kramer pravi, da ima premalo denarja, da je ena sama hiša premalo. Vse to je morda rea, a predstave bi bile lahko ravna- zaradi male zaposlenosti članov zelo do ara. To je fitara reč. Ampak predstava so zelo slabe. So kot predstave povprečnega provincijalnoga gledališča. Do rekel sem zopet Moisija — igral ja >Hamletac. Prekrasno! Človek sedi in posluša organ. Pesem. Moissi Je adini iarralee — pevec. Izredna osebnost Umetnost visoke kulture. A vsa njegova okolica ni vredna najmanjše njegove geste. Edino režiser Schut« poizkuša, živeti. Samo poizkuša. Ker sa nb puste, — Videl sem x totem gls- dališču še prelepo Molnarievo legend« >Liliomc V strahotni obliki. V obliki >Wiener Volksstiicka*. — 8e nekaj zanimivega je bilo v nemškem gledališču. Naš znanec IHčič, tam Uling, se je poslavljal. Tri večere. Z ogromnim uspehom Poslavljal se Jo za Berolin, kjer je valuta boljša. Gaza večja. Ogromna. In kjer cvete kino. In vrti kino tisočake. Tam zadaj, na Smiohovu, V toni naj tišji h, od zelenja obdanih ulio, Sivi človek, ki preživlja svojo tragedijo. Breme, ki mu ga Je naložila usoda, mar hleva človeka ln pol — Bohuslav. Kdo se ga ne spominja?! Za koliko veselih ur se imajo Ljubljančani zahvaliti pri njem! Za koliko divnega humorja! Za koliko resne umetnosti. Tn on preživlja tragedijo. Oziroma jo j« že preživel. Okraden od iekla za zlato solnce je pričel življenje iznova, od začetka. Obraz mu sije energije, lasje so črni in roka prožna. Dala, piše, igra na glasovir, ve o vsem, kar sa dogaja, bodisi doma, v Pragi ali pa pri na*. O vsem je informiran na vaa misli, na vse spominja. Le od rasa do časa. Če teče razgovoT o gledališču o tej edini ljubici njegovi, ma zntrepeče nekaj v glasu in popravi si črna naočnike... To byl ten krasni Čas ... Bohuslav je bil umetnik. Pravi umetnik. Velik umetnik. To dokazuje danes menda tem bolj. Saa srede bo- 1 gdstvo fe ekrenil na drago plat.... v besedo... Piso drugi del svojih spominov in pozneje namerava združiti spomine o Ljubljani. In še mnogo drugih načrtov nosi s seboj... Ti, ki potuješ v Prago, stopi v tisto tiho, prijazno uli<*o Pocljeoradovo in stisni roko možu, ki nem ie poklonil ob zimskih večerih tako mn©«o lepih ur... Kajti to Je bil > tisti krasni ea*c njegovega življenje ... V sredini Prage frži odprta knjiga zgodovino češkega naroda — Hradon-nL Danes bolj nego kdaj nrej. Danes so iztekajo v te stavbe stoterih slogov arterije vse republike. Hredčani so srce ln vsebujejo ono. kar si je volil narod sam: Masarjka in vse, ki mu stoje ob 6trani. Ministrstva. Dvorane, ki ao bilto lata in leta puste, neoblfude-ne, kipe danes življenja. Okna. M so gledala vso dobo nemo na Prago, za-žare včasih na večer, svetijo doli v Prago in odsevajo v Moldavi. Tihi Prazna — sprehajalec pa pokaže na Us, okna in pravi svojemu sinku: >Glej, tam stanuje MassarvkU Izgovori to s takim spoštovanjem, cia ga ni bile kralja, čegar ime bi se izgovarjale z v**-jim občudovanjem. Prej gluhi zidavi, danes žive. I^agi iona rji so se navalili tam ia njih čaatn« straža ptora mirno pred vhodom gor in dol. Zveriniak ae ustanavlja — zopet legijonarji incija-torji. Danes so šele prvi začetki: pet madvadov, ki so jih privedli legi Jona*- izšel iz kmetskoga rodu, ki je bil na to ponosen vse svoje življenje in ki si je kot poslednjo voljo želel, po. čivati v sredi svojih seljakov v To poli, tam, kjer mu je blia tekla zibel Tam si je zgradil krasen mavzolej na Oplencu, to pa je bila tudi edina »zapravljivo«**, ki si jo je bil pri* vofcčil v življenju. Bila je prava na* rodna svečanost, ko je narod spremljal velikega svojega mrtveca od Sa» borske cerkve pa do Oplenca pr: Topoli. Bilo je nekaj dvornega cero. monijcla, bila so tu poslanstva inozemskih držav, bilo ie mnogo ble* ska, lepih uniform, s!ikovitih narod* nih noš, bila je duhovščina v boca-tem ornatu toda ni bilo one in do* sadnega pompa kraljevih pogrebov zato pa je bilo več srčnosti in resnic: ne tuge. Mogočen dojeni je napravila številna deputacija češi aške države. Fvepiib!ikr:r:đu. Zvorbie nKalrTjijn v zanimivo ser i danem in ograjenem prostoru, zabavajo šetajo-ce in pozabljajo na svojo diljno nesrečno domovino... Pred par stoletji so zapirali v majhne hišice na Ilradčanih učenjake alkimiste. Izumi formulo, knku se dola k] a to — ali pogini! — Danes se v HradČanih dela pravo zlato. Delajo ga svobodni ljudje. Delajo z radostjo. Pozno v noč... Kajti okna so vsako noč razsvetljena... Praga spi mirno . . „ kajti nad njo bde jasna cela in ljubečo srca ... a Ob vročin poletnih đnevftv, ob pasjih dnevih zažive obale Moldave. Vsi kvadri so posejani z živimi, golimi telesi. Proko vse Pra^e in Se par kilometrov izven nje mrgole nepregledne množice, vsi pamiki in pamički, vsi tramvaji eo nabiti z ljudmi, ki s& hite hladit. Ves dan, do poame noči ... Tako si Pražani ustvarjajo svoj Lido, 0pri Flaku« se kuha pivo, kuha neprestano — »oči no« prestano. Na spomeniku sv. Vaclava je napis: >Svati VAoUtve, nodoj zahvuouo' — nam ni budoucim!< 8v. Vaclav te rledal jBrrozoto vojno, slišal zVi&fran^e biča. škripanje viso-lio in salvo Črno - žoltih puftk .. . VsO je slišal in vse je videl — potem j* narahlo zarožljal z meč^m... In bil je konec grozot. Nastala je. svoboda... Zrastla iz češke krvi... iz tipo-^orih lobanj.. . 8v. Vaclav eo je zganil . .. Danes mu poklanjaj« veuoe; vni: fcokoii in Deaaieka Olimpijada, Eape* ran tisti in Armada Bpaaa ... brez razlike, in prosijo: >ne daj, da omagamo, ne rai, ne bodoči .. .< Sv. Vaclav pa ao-di aa k m ju. slnša in čuva ... 198. štev. »slovenski nakuu*, auc 4. septembra it*2i. širin 3. i i Ljubljanski uelikl semenj 1921. Gospodarski pomen semnja Po večini naša država zlasti v poljedelstvu nahaja vir gospodarskemu blagostanju. Baš slovenski del države pa tega ne zmore v posebni meri. Osredotočiti mora zategadelj svoje moči predvsem v industriji, obrti in trgovini. Treba se poslužiti vseh sredstev, ki morejo pospešiti njih razvoj. Eno teh sredstev so takozvani vzorčni semnj!, ■ ■» v vedno večjem številu n -..o po drugih državah: izb * no sredstvo so in daje; |jšo priliko odjemalcu, da n j spo- zna nove dobre nabavne vire, raz-stavljalcu pa, da razširi krog svojih odjemalcev, obema pa nudijo možnost takojšnjih kupčijskih sklepov. Vobče imajo drugje ti semnji mednaroden značaj in predvsem namen, pospeševati eksport. Pri nas pa bi imeli taki semnji tudi velik notranji pomen. Kolikor važen je eksport, ni nič manj važno, da industrija in obrt dobita odjemalce v lastni državi. Kar se izdeluje doma, ni treba, da bi se im-portiralo iz inozemstva. Toda odjemalcu treba vedeti, kaj more dobiti doma, da se ne zateka po nepotrebnem v tujino. Kar se tiče trgovine, je stremeti za tem, da je trgovsko posredovanje v velikem v domačih rokah in da se kolikor mogoče izločijo tuji posredovalci. Če more odjemalec tuje blago, ki se ne izdeluje doma pri nas, dobiti v veletrgovini doma, ni treba« da bi se zatekal k veletrgovini v inozemstvo. Kakor rečeno, pa treba odjemalcu vedeti, kaj more dobiti doma. Da to more, mu silno olajšujejo vzorčni semnji, ki jim je namen, na enem mestu združiti vzorce kolikor mogoče vsega blaga, ki ga je mogoče dobiti v bližnjem ali daljšem okrožju tega mesta. Pri nas, kjer se v posameznih delih države poznamo še dokaj malo med seboj, bi zatorej vzorčni semnji Imeli važen pomen tudi za notranji trs. V Sloveniji, kjer je v naši državi idustri-la, trgovina in obrt najbolj razvita, Je nujno treba takih vzorčnih sern-njev, k! bi odjemalcem cele države nudili hiter in kolikor mogoče popoln vpogled v to, kar jim more nudit! slovenska Industrija, obrt in trgovina. V spoznanju velikega pomena In velikih praktičnih koristi vzorčnih semnjev se le že leta 1919 v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani tzprožfla misel, naj se v doglednem času, ko bodo prilike količkaj dopuščale, začno v Ljubljani prirejati vzorčni semnji. Ta misel le zlasti v obrtnih krogih našla zanimanje In Zveza obrtnih zadnn? je proti koncu lanskega leta IzprožHa misel, naj se da slovenski obrti že leta 1921 prilika, pokazati svoje delo. Na anketi, na katero Je na "dan 19. novembra 1920. sklical oddelek ministrstva za trgovino in Industrijo zastopnike trgovine, industrije in obrti ter raznih oblasti In gospodarskih korporacij, se je po daljši razpravi o tem, aH naj se priredi razstava ali pa vzorčni semenj, sklenilo prirediti vzorčni semenj, ki je praktično mnogo koristnejši, kakor kažejo Izkušnje drugje, nego razstave, ki so se že nekako preživele. Trgov- Fr. 2.: Po jubileju. Stoji zapisano in smo brali, da Je kilo leno in da je bilo častno in izredni priliki primerno. Tako pišejo in Jim vobče verjamem, zlasti skoro ni drugače, nego da moram, kajti osebno nisem bil zraven. Je stvar taka, da osebno sploh nisem nikoli nikdar zraven in to iz enega vzroka ali iz drugega, navadno pa iz obeh. Pa bsš ko vobče verjamem, kar pišejo, se mi bude rahli dvomi, ali je bilo res lepo in dovolj častno in dostojno, častno in dostojno zanj in za nas. Slavili so ga v vezani btesedi in nevezani in se Je slavil kot pisatelj, kot politik in kot odvetnik. Dobro! Poudarjale so se njegove zasluge za Sokolstvo — bogme, da je res: vku-pe sva telovadila v čredi starih gospodov, lepo ga je bilo videti, kako je s neugnano vztrajnostjo si prizadeval, da spravi junaški svoj pas preko droga, dva sta ga držala za noge. eden ga ja podpiral v višjih legah, teden je pre-žal, da ga vjame. sko bi odnehal od drosra ali dros: od njega. — Povzdi*o-\ali so njegove vojaške uspehe in planinske in lovske tudi. Ni H se ni pozabila >Poza< in so ga prispodobili vrtnarju. Prav! Tn je docela tudi pravilno, da se wm je kakor iz onega grla izrekla hvala zaradi hlagesra srca. ki ga diči, in da si je čiste ohranil rok*e. In je nesebičnost resnično jako čislana lastnost, kadar m pojavila pri družin. skl in obrtniški zbornici le bila poverjena naloga, da organizira pripravljalni odbor za prireditev vzorčnih semlev. Kako je Ideja sanja nastala la bila organizirana. Trgovaka in obrtniška zbornica je ds>e 2& decembra 1920 povabila razne oblasti in pcospoddrske korporacije na '•od veto vanje, na katerem ie bil izvora naslednji pripravljalni odbor: 1. Fran Bonač, tovarnar v Ljubljani. 2. Ivan Jelačin ml., predsednik Z voze trgovskih gremijev v Ljubljani, 3. Angeloslav Franohetti, načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, 4. Jakob Zadraveo, podpredsednik Mlinske zveze v Središču. 5. Ivan Rebek, predsednik Občfe-slovenskega obrtnega društva v Celju, B. Fran Čufiek. veletržeo v Ptufu. 7. Vilko W e i x 1 , načelnik Gremija trgovcev v Mariboru, 8. dr. L. B o e h m ravnatelj Trgovske akademije v Liubljani, 9. inž. Milan S u k" 1 i e. tajnik Zveze industrileev v Ljubljani. 10. Karol Detela, ravnatelj Centralne uprave za trgovinski promet z Inozemstvom, podružnica v Ljubljani, 11. inž. Viktor Turnšek, ravnatelj Urada za pospeševanje obrta v Ljubliani, 12 dr. Viktor Murnik, I. tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Ta pripravljalni odbor Je izdelal načrt organizacije, ki naj bi prirejala te vzočene semnje. Na posvetovanje dne 14. januarja t. 1. je pripravljalni odbor povabil merodajne korporaeije. Vabilu so se odzvali: oddelek ministrstva trgovine in industrije, poverjeništvo za kmetijstvo, pover-jeništvo za uk in bogočastje, mestni magistrat v Ljubliani, trgovska in obrtniška zbornica, Zveza industrijeev na slovenskem ozemlju, Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, Kmetijska družba v Ljubljani, Zveza trgovskih grtemijev v Ljubliani, osrednji urad državnih montsnističnih obratov, prehodno-gospodarski urad v Ljubljani, urad za pospeševanje obrta v Ljubljani, komi-sarijat za tujski promet v Ljubljani, osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, ravniteljstvo srednje tehnične sole v Ljubljani, ravnateljstvo trgovske akademije v Ljubljani. Upravno organizacijo ste je sklenilo urediti naslednje: Obstojala naj bi iz predsedstva, glavnega odbora in temu podrejenih odsekov za razne par noge njegovega delokroga. V predsedstvo so bili izvoljeni: Za predsednika g. Fran Bonač, in-dustrijec v Ljubljani, za podpredsednika gg. Dragotin Hribar, podpredsednik Zveze industrlicev na slovenskem ozemlju. Ivan Ogrin, podpredsednik trgovske in obrtniške zbornice in Iv. Jelačin ml., predsednik Zveze trgovskih gremijev, za tajnika gg. dr. Viktor Murnik, L tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in Kajrol Detela, ravnatelj Centralne uprave za trgovinski promet z inozemstvom, za blagajnika pa g. Ciril Dolenc, ravnatelj Obrtna banke v Ljubljani. V glavni odbor so bili izvoljeni gg. vladni svetnik Ivan B u b i c, ravnatelj srednje tehnične Sole v Ljubljani, dr. L. B o e b m. ravnatelj Trsrovske aJkademiJe v Ljubljani, inž. Milan S u k 1 j e in dr. Ciril Pavlin, tajnika Zvf>ze indnstrii^ev v Ljubliani. inž. Viktor Turnšek, ravnatelj Urada za posne*^vanle obrta v Ljub- ljani, dr. Josip Mantuani. ravnatelj muzeja v Ljubljani, Avgust Praprot n i k, ravnatelj Jadranske banke v Ljubljani, H a n u 6 Krof t a, ravnatelj Ljubljanske kreditne bank«*1 v Ljubljani, stavbni nadsvetnik in?.. M a tko Prelovšek, inž. Rado L n h, tajnik Kmdtijake družbe, ravnatelj Južne železnice Viktor Bračič m centralni nadzornik Južne železnice g. Alojzij Pregelj, nadzornik državne železnice g. Rihard Nego-vetič, Angeloslav Franche-11 i. načelnik Zvarih obrtnih zadrug v Ljubljani, Jakob Zadravec, podpredsednik Mlinske Zveze v Sredinu, Ivan Rebek, predsednik Občo ?lo-venskega obrtnega društva v Celju, Fran Č5 u č e k. veletržec v Ptuju, Vilko W e i x 1, načelnik premija trgovcev v Maril>oru, in Drago Šibenik, oddel-ni načelnik na mestnem maariptratu. V glavni odbor so bili daljo povabljeni tudi zastopniki raznih političnih in drugih oblasti, zastopniki visokih šol, tehnike zastopniki trgovcev in obrtnikov. Povabljeni so bili dalje zastopniki »Umetniškega društ-v a« in zastopniki >Jugoslov. novinarskega, udruženjac. Organizirani so bili posamezni odseki ki so prevzeli funkcije financ, propagande, gradbe, razložbo stanovanj in odsek za umetniške prireditve. Ustanovila se je tudi pon^hnn ni sama ood imenom >Urad ljubljanskega velikega semn;a«. Začela je tako] poslovati in ie imela sprva svoje uradne prostore na Turjaškem trgu št. 11. Sedaj s*e je pisarna preselila na sejmišče, kjer ima jako udobno prostor^ s številnim štabom uradniStva, ki zelo marliivo in točno funkcijonira. Trgovska in obrtni zborni r»a je S A ob novem lstu pričela z zbiran'em prijav k udeležbi na semnju. V vseh industrijskih, obrtnih in trgovskih krogih je ideja vzbudila veliko zanimanje. Vabilu se je odzvalo nad 200 tvrd k. Pavilljoni in ves se-me nj zavzemajo nad 2 5.0 0 0 kvadratnih metrov. Onis In lega scfmlSCa. Bilo je koncem meseca decembra lanskega leta. V podjetnih trgovskih, obrtnih in industrijskih krogih je vznikla ideja, naj Ljubljana priredi veliki semenj po vzorcu drugih mednarodnjih semnjev, toda s posebnim ozirom na naše sedanje narodno stanje industrije, obrti in trgovine. Semenj naj bi bil istiniti izraz vsega našega gospodarskega napredka po osvobo.ienju. Kot prva je to misel sprožila Zveza obrtnih zadrug, katere predsednik je naš agilni Franchetti. Pesimisti so to idejo sprejeli z zavidljivo ironijo. Pod Jetni, vztrajni, požrtvovalni in mar Ijlvi inicfjatorji pa se niso ustrašili dela. Začeli so in danes lahko s ponosom zro na velikanski uspeh semnja v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru. V tivolskem parku ob Oospo-svetski cesti je bil do danes zelo zanemarjeni trikotni travnik. Zanj je bil boj. Mestna občina ljubljanska pod vodstvom tedanjega župana g. dr. Ivana Tavčarja, je uvidela veliki gospodarski pomen semnja za mesto in je dala ljubljanskemu semnju prostor na razpolago. Za zgradbo, tehnično izpeljavo in umetniško izvršitev ustanovljeni eradbe-ni odsek ie pričel z delom. Sprva so kopali. Bilo je le nekaj delavcev. Arhitekt g. Costaperaria je zano*el z vso svojo energijo gradnje paviljonov. Bilo je treba premagati marsikatero kritično tefknČt«. Sta- Tako so risali in govorili in potrdim, da je bilo vse to po pravici in zasluženo. Niti ne bodi prezrto in preži rano, da so listi priobčili njegovo sliko, ne sicer celo, pa vsaj glavo, in rad ln radostno beležim, da se je slav-lienca na hvalevreden način spomnila tiskovna bratovščina in mu poklonila novo knfipro, na k veder vezano v trpežno usnje, in je le škoda da je bil baš to knjigo slavljenee že bral, kajti jo je bil sam spisal kot šeati zvezek svojih zbranih pieov. Vse to jte dobro in prav. Ali ni prav in dobro, da Je to vse! Ker Je pisanje obsegalo 20 velikih tiskanih strani in je usnje drago, hola j! pa se nam vidi stvar sila imenitna ln smo frfko zadovoljni s sabo. Pa dvomim, ali je ta naša sado-voljnost upravičena, in skoro ne verjamem da je tudi on zadovoljen e nami. Bojim sfe, da se mu Je zdelo za malo, in ne vem, kaj so mu Jo bolj za malo zdelo, ali da ga nismo razumeli, ali da smo ga razumeli, toda se nismo brigali za njegove težnje in težave. Jasen le bil nemara dovolj — seveda na svoj rahel, lmbeznjlv način, ne po rokovnjaški: Denar som aH glavo! f Vsi smo bili brali prijazni njegov listek v tubilejnl številki, brali ga s prisrčnim veseljem In veliko naslado. Ali smo ga pa tudi vsi razumeli? (Pes. g. Žolna, listka niste razumeli! Pisal ga Je namreč od prve do sadnje črke — g. Govekar. O. Žolna torej gradi na napačnih premisah. — Ured-nlitvoa Kakor bujna pomladanska livada se razgrinja pred či talcem ta listek. Tz svežofra zelenja kipi bogato cvetje, belo, rdečfc, rumeno in modro. Tako bujna je vsa ta bo?ia krasota, da ti skoro prikriva belo stezo, ki se viie po livadi. Pa vendar bistremu očesu stoza ni prikrita: tod se blišči svetla lipa izmed travo in cvetlic in se tod in še tod — kos je vidiš, kos je slutiš, pa veš, kod pelia. Pa je vendar belo stezo v bujnem listku naša javnost očitno prezrla, dasi je ne bi bila sm^la. Prosim, ali ste z dovoljno pozornostjo brali listek ondu, kjer govori o Govekarjevem trebuhu, ki da ga Govekar nima. in kako je bil mož potreben, da ga kuhinja napase? Pa ste pazili na belo s' zo in Jo zasledovali, kako in kam pelja od Govekarjevegn trebuha naprej skozi šareno zelenje? Ako niste, pa čitajte še enkrat ln čitajte z dostojno pazljivostjo! Pa vem bo bela steza razodela, da slavljenca in pisatelja kar čisto prav nič ne zanima, Govekarjev trebuh in da mu je pisalo pero o nj>m le zato, ker mu je bila sila misli pač obrnJenA na trebuh, toda — na svoj lastni! Kaj mu Govekar! Skoro je v zadregi za beeede, da ga dovolj krepko ln Izdatno ozmerja pred svetom. Mar mu Je. ali Je Govekarja kaj okoli pasu ali nič. On sam nima trebuha, to je tisto, on sam. Jadni naš slavi>nec! Tn ko nima trebuha, seveda niso mogli priobčiti cele njegova podobo, ampak le glavo. In piše in toži svetu, da so mu je oaloOlo telo!. yiaoške kronike IL In vili so tesarji golo ogrodje paviljo-Nekateri so zmajevali z glavami, Češ kaj bo to. Bile so tudi velike krize, ki so naravnost ogrožale udej-stvitev semnja. Vse je premagano. Po zaslugi arhitekta Costapera-r i j e, prof. K r e g a r j a, tesarskih mojstrov, tvrdk Frana Ravnikar-j a, Simona W e i s s b a c h e r j a, Antona S t e i n e r j a z Opekarske ceste, dalje Zakotnika z Zgornje Šiške, stoji danes Ljubljanski veliki semenj v vsej svoji krasoti. Gre pa tudi zasluga drugim, dekorater-jem, pleskarjem, med njimi B r I-c e 1 j in Pr isto v, mehanikom, zidarjem in drugim, da je bil semenj v prav amerikansko kratkem " su postavljen na to umetniško in • '. no višino. Tudi razni umetnil ;. karji, kipan'i *o iako mnogo pri mogli k lepoti semnja. Tu spominjamo le egiptovsko sfingo prof. Rcri-ča takoj ne da'cč od glavnega vhoda v semeni. Sfingo je dala postaviti tvrdka Medic, Rakove & Zanki. Živahni zadnji pripravljalni dnevi. V zadnjih dneh pred otvoritvijo Je postalo na sejmišču silno Živahno življenje in vrvenje. Slikarji, pleskarji, dekoraterjl, mehaniki, kovači, zidarii, tesarji so imeli polno dela. Vse je šlo po amerikansko naglo. Novi paviljoni so kar čez noč postajali. Silen tekmovalni boj pa je bil v raznih oddelk;h velikih paviljonov med posameznimi razstavljali. Vsak je tekmoval, kako bo najbolje in najelegantneje opremil svoj *e tako skromno odkazani oddelek. Bilo je naravnost čudovito, opazovati to veliko tekmo, fz te^a splošnega vrveža so se polagoma začele kazati lepe, veličastne konture po razsežnosti malega, a tembolj umetniško in dekorativno dovršenega semnja. Zanemarjeni tivolski travnik se Je čez noč spremenil v malo mestece. K živahnosti so se pridružile vesele, đovtipne prislovice. Tam zadaj za sejmiščem v onem zabavnem kotu je podieten ruski begunec otvortl malo gostilno. Opremil io je naravnost po orijentalno. Kot da bi bili kje tam v daljnem bajnem orientu! Ruski »čelovjek« nam nudi »roške piroške«. In ravno iz tega zadnjega trikotnega kotička se nudi vsakemu skrbnemu opazovalcu najlepša slika vseea sejmišča s prekrasnim ozadjem. V resnici veleharmonična slika! Košati kostanji ob dveh glavnih straneh! V ozadju pa staro kolizej-sko poslopje s svojo temno streho in dalje oni tajni, skrivnostni Ljubljanski Orad ... Tu je najleoša panorama vsega sejmišča! Slikovitost te panorame se pa še poveča, če stopimo na razgledni prostor šampanjskega paviljona tvrdke Čuček 5: Komp. Ta tvrdka je zgradila preprost paviljon v zabavnem kotičku. Je domača tvrdka iz Ptuja. Pranko-nanska ulica 10, preje \Valdemar Hientze. Izdeluje prvovrstni Šampanjec z znamko »Itnperia!« in »Hite«. Z razgleda je pogled na sejmišče in ozadje z ljubljanskim Gradom naravnost očarujoč . . . Včeraj, zadnji dan, je vladala na sejmišču mrzlična delavnost. Vse Je po vseh paviljonih hitelo dokon-čavati zadnja dekorativna dela. Vmes pa so potrkavali lepi zvonovi, zvonovi bronasti, izdelani v Strojnih TTT. dol da. sta tolsti knjigi, on pa ni tolst! Postaje pa slavljenčevo poro £a odkritosrftnefše: Jesti mu ne dajo! Zaklepajo pred njim. ki je vendar na Visokem gospodar, klet in kuhinjo! In da mu zaklepajo tobak tudi!!! In da jo niecova milostna ona oblast, ki tako drži gosr»oda in še je oblast taka, da so zraven prijazno smeje, češ, >žejen in lačen da ji jo najbolj všeče .... Ne poznam dovolj točno dejanskih razmer, da bi se upal beeedovati še več. Nb vem, ali ne bi to škodovalo slavlj^nčev.jmu racmerju z oblastjo. Ali me stvar boli! In ne morem da ne bi vprašal: Ali smo Slovenci res taki, da nas ni drugega nego polna usta sape in 20 strani tiska? AH res. vso kar znamo ln imd-mo. ti*i s tem dvojem? Ali Je bilo ro« izkliureno. da bi se bil znašel med onimi, ki ro bili zraven, veltak, da bi bil tjakaj na Visoko poleg slđve in hvale prinesel kaj za srce — par kranjskih klobas, hlebec belega kruha, bokal dobrega vina in pakelje tobaka? Kar so je zamudilo, je zamujeno. Pa so bo zgodilo, ko bode naša deca pisala šolsko nalogo iz literature, da se bo bralo: »Doktor Ivan Tavčar Je bil pisa-<-H. Pi«al je pravde in romane. Napi-e*til je šest knjig, zadnjo vezano v rdeče usnje. Pa bi bil spisal še St^dmo, vezano v srebro in zlato, če bi mu bili dali jesti in piti in tobaka.c Tužna nam maj kal livarnah za cerkev v Cerknici ln je- kleni zvonovi Kranjske industrijske družbe. Zvonilo je kot b kakemu velikemu prazniku. Je res praznik naše gospodarske osamosvojitve in osvobo jenja! Kakor smo že omenili, je vele-« .semenj v celokupnosti krasna, umet* nlška in harmonična celota. Aranžma je tipičen. Vsak tujec, ki si je do danes ogledal semenj, izjavlja enodušno z začudenjem, da semeni z arhitektoničnega in dekorativnega stališča daleko prekaša druge, po obsežnosti ljubljanskega nadkrilju* joče mednarodne prireditve. Francozi. Italijani in Nemci vsi občudu-agilnost vodstva. Gradbenega tltclja arhitekta g. Costaperarijo • znatno podpiral arhitekt g. prof. R. K r e g a r. Umetniško reklamo i semenj Je izvršil akademičnl sli— it prof. V a v p o 11 č, reklamo pat tiskala mariborska tiskarna Šejmske plakete je napravil akac4 kipar g. D o l i n a r. Rszsfaisa u sploS-nenio Ljubljana je po polomu Ta naši osvoboditvi postala važno središče v trgovskem, industrijskem fn obrtnem oziru. Je nekako posredovall-Šče med zapadom in vzhodom. Sedaj šele spoznavamo veliki gospodarski pomen tega kulturnega centra Slovenije. Krasno je zastopana naša težka železna in kovinarska Industrija. Jesenice. Ravne pri GuŠtanju, Celje. Store pri Celja, Maribor, Muta nad Mariborom, Sv. Lovrenc pri Mariboru, Kamnik, Kropa, KamnagoHca. Slovenjgradec. Slovenska Bistrica. Montanska in llvarnarska Industrija je zastopana po krajih Crna, Mežica, Litija, Celje. Trojane (antimon), Bohinj (bauksit). In naša tekstilna Industrija! Vrt ti industrijski kraji so kar tekmovali v svojih izdelkih. Tržič, Litija, Prebold, Št Vid, Maribor, Bled, Begunje in Grosuplje. Kemična Industrija: Moste pri Ljubljani, Vič, Hrastnik, Dravogrrađ. Ruše, pri Mariboru, SoŠtanJ la Račje. Rekord na smo doseuB v lesni strok!. Borovnica. Brezovica, Skof-jaloka, Kranj, Tržič. Lesce, Bled. Bohinjska Bela, Kočevje, 2lebič, Ribnica, Velike Lašče, Celje, Maribor, Hoče Itd. Tudi gradbena rndustrlja le fcrta menito zastopana. Razne opekarne* tovarne cementa« Skril j. Na sejmišču so postavljeni v tem oziru celo posamezni privatni paviljoni. .Mlinska Industrija je zastopana:* Kranj, Celje, Maribor. Domiale, Jarše itd. Čast nam deta kožna fndusfrfla. Tu ne navajamo posameznih tova-ren. dejstvo Je. da je ravno ta panoga Industrije razložila svoje najlepše izdelke. Keramika in oljnate tovarne nam kažejo, kaj premore na tihem vsa Slovenija. Lepe usnehe nam kaže papirna Industrija. Paviljon Združenih papirnic Je naravnost vzoren in podučen. Ta izbira vsakovrstnega pa>-pirja. Pa tudi domača obrt Je na sejmišču častno zastopana. Sitarstvo, č'pkarstvo (ZirD, stnmarstvo (Stra-žišče pri Kranju), suha roba iz kočevskega in ribniškega okraja, ple-tarski izdelki, klobuki, ščetke, vrvi, lončarski izdelki in čevlji. POSAMEZNI VELIKI PAVILJONI. Paviljon I. f Industrija usnja kemičnih izdelkov, tekstil i je. perilo, farmacevtični in kozmetični predmeti). Ljubljanski semeni nam pred vsem kaže veliki gospodarski razmah, katerega je doživela Slovenlla po polomu. V paviljonih šele spoznavamo, kako važne predmete In izdelke Imamo doma, čeprav smo doslej vedno v tujini povpraševali za njimi. Pri glavnem vhodu iz Celovške ceste na levo je glavni urad sejm-ski, na desno policijska stražnica, pošta in Tourist office. Obe poslopji je zgradila Stavblnska družba. Urad je moderno opremljen. Pošta ima telefon in vso poštno odpravnlštva Takoj za tem se vrsti na desno prvi veliki paviljon J ob Celovški cesti. V tem paviljonu so najpreje razvrščene vse tvrdke usnjarske stroke. Ob vhodu je na desno krasen oddelek sedaj ustanovljene tvornice usnja 'Ljubljana, Kranj in Vrhnika »Indus« preje Carl Pollak. V oddelku so razstavljene in lepo opremljene vse vrste usnja, od najnavad-nejšega do najfinejšega, Ivrdka Carl Pollak slovi daleč po svetu. Pred vojno je imela trdne zveze z Londonom. — Na levo se nam nudi krasen, resno, v solidnem slogu iz-gotovljen oddelek tržiških tvornic usnja. Skupno imajo v treh oddelkih združene tvornice Demberger, Mafly in Peter Kozina razstavljene vse vrste usnja. Sledimo dalje raznim čevljarskim izdelkom. Tu je oddelek tovarne And. J a k i'l iz Karlovca. Pred vojno je imela tovarna Jakil, ustanovljena okoli leta 1886, svoj obrat na Goriškem in je slovela daleč v Italijo. Ob izbruhu vojne z Italijo leta 1915. se je tovarna preselila v K^rlovec. Sedaj razpečava svoje usnje daleč na Balkan. Zanimiva je dalje razstava d. d. »P eto-via« (Breg-Ptuj). Mlado podjetje. Izdeluje iz usnja razno galanterijo. Lepi, solidni izdelki. Odjemalci po vsej Jugoslaviji. Podjetje ima 400 delavcev zaposlenih. V malem, solidno opremljenem oddelku je razstavila tvrdka Josip K 1 o f u t a r iz Tržiča svoje gotove čevljarske izdelke. Tvrdka je nastala iz skromnih počepov. L. 18^0. ustanovljena kot navadna čevljarska delavnica, se je leta 1900. razširila v tvor-niŠkl obrat in prešla tekom let do 1912. v mehanično tvornico, opremljeno z modernimi stroji, s katerimi izdeluje trpežno solidno blago, čevlje raznih vrst in kakovosti. Zanimiva ie nlaia, solidna razsta-nove. v Jugoslaviji doslej odi no tvornice >V u 1 k a n« i z Kranja. Izdeluje razno frimuj^ve izdelke. Za > Vulkan-.* vlada splošno zanimanje. Minister trdovine dr. Mehmed Spabo si jO včeraj popoldne osebno ogledal v Kraniu >Vulkanovo<: tvornico. Takoj za tem se nam odpro raznovrstna kemična industrija. I.eta 1920. iz prejšnje tvrdke Goli ustanovljena > D r a v o g r a d a k a rafinerija < s sedežem v Mariboru, s tov&rno v Tdeži na Koroškem, razstavlja svojo •solidne vrsto raznih masti, kolomaza, »iineralncira olja. vazelin itd. Svetovnoznana »Tovarna kemičnih izdelkov« v Hrastniku je v slogu solid-rtosti pokazal svoje k cinične izdelke. Tovarna ima. zanimivo zgodovino. Leta 1S4<3. je bila ustanovljena v Trstu pod imenom >Fa.bbrica prodotti chimi-ci F, F. Gosslath«. Ze leU 1856. je prenesla tovarna svoj obrat v Hrastnik. Leta 1373. se je pretvorila v delniško družbo in obenem je bila ustanovljena še druga tovarna v Celju. Kot tovarna raznih chroniovib soli je edina tovarna na kontinentu. Tovarna dandanes izdeluje žvepleno kislino, umetna prnoji- la, apno. grenko sol. sodo, salpetrovo kislino in druge kisline. Njene barve iz železnega oksida (rdeče barve) gredo v Nemčijo, Anglijo in Italijo. Tovarna je sedaj zgradila tudi kemični oddelek za razna črnila. »Danica« v Koprivnici na Hrvatskem producira razna mineralna olja, parafin, kolomaz. masti, umetna gnojila, modro galico in sodo. Ta tvornica je bila ustanovljena leta 1S90. Kemična tovarna Moste pri Ljubljani rtv/ ttavlja svcj^» kemične produkte v solidnem paviljonu. Zanimiva ie letna produkcija te tovarne. Producira: 500 do 550 vagonov glinastega hvdra-ta, 300 do 350 vagonov glinozema, 200 "fio 250 v.iconov aluminijevega; sulfata. 60 do 80 vagonov galuna in 100 vagonov železnega oksida (rdeča barva). Vsi njeni produkti so prosti izvozne carino. Tovarne »Clolob & Ko.t kemični izdel!:! so zanimivi. Tovarna. 1. 1908. ■z midiini pocetki ustanovljena in moderno opremljena, se nahaja na Viru pri Ljubljani. Izdeluje najboljše čistilo za kovine >Lenolin?. parketno voščilo >Iliri]*ac. mast za usnje, prima vazelin za usnje, mast za konjska kopita glicerin v steklenic i h. T: ^-41 r> za čevlje in kolomaz. Tvornica za dušik v Rušah pri Mariboru je bila med vojno lota 1917. ustanovljena. Razstavila ie produkte iipnenega dušika in karbid. Iz kemične industrije prehajamo v tekstilno. V tej panogi ir> mnogo zanimivosti. Tn se že opaža zelo bog&ta oprema raznih oddelkov. p,..,. v T • t: * I i?> 'V^Tnica v Preboldu razstavljata svojo izdelka tekstilne industrijo v krasnem, nazornem slogo. Predilnica v Litiji je Btara tovarna. Ustanovljena ie bila že leta 1S50. Tkalnica v Preboldu p«a leta 1886. Sprva je bil lastnik Stocker & Hof-mano. Leta 1012 pn cf0 Fr> ooe tovarni združile v delniško družbo. »Lana«, tekstilna tovarna, družba z omeieno zavezo. Tovarna v Zgošal iri Begunjah na. Gorenjskem. Razstavila je elegantne volnene izdelkof »Dioničko društvo oTonMioe tvornico prcrVr's in tkanja pamuVa^ v D liga ros i na Hrv'atskem, pred 40 leti ustanovljena tovarna, prodaja sukno, platno. f»anele raznih barv. Josip Kune S: Komp. v Ljubljani im'a zelo rarsežen razstavni prostor. Razstavljeni so raznovrstni tekstilni izdelki. Tvrdka je imela najpreje svoj sedež na Dunaju. Ustanovljena je bila že leta 1S3S. Lansko leto se je tvrdka preselila, v Ljubljano. Izdeluje vsakovrstne in naifinejše sale, rute, flanele in đru«ro. Eksport v Romunijo in na Balkan. Mnogo odjemalcev v Jugoslaviji. TTribar Dragoiin, tovarna pletenin in tkanin v Ljubljani, je skromno in solidno razstavila razne vrste nogavic in druge pletenine, \^ Tekstilni slede izdelki, farmacevti fin i in kozmetični. Tu je omenjati razstavo »Rave«, kemični farm. laboratorij v Zagrebu. Družabnika mag. pharnv Rac in mag. pharm. Ver-g 1 e s. Nekateri predmeti so zanimivi. V malem kotu tega paviljona je nov kosmetični izdelek »L»aeodk r o t i 1 k a<, enostaven aparat za krotenjo prašičev pri cepljenju. Potnik SreCko, tvornica, sadnih sokov in esenc v Ljubljani. Razstava, priprosta, a okusna, je zanimiva, nam podaja razne sadne eterje, šoke, sadne ekstrakte in drugo brezalkoholne pijače. PAVILJON n. Trgovina. Drugi paviljon ob Celovški cesti. Namenjen je naši trgovini. Pogled je naravnost očarujoč. Vso v razkošju. Raznovrstnost dekoracij, nekateri oddelki naravnost umetniško dekorirani. Vsi trgovci so tekmovali med se-boj irledo okraskov. Vrsto so: fttebi & Tujec, elektrotehnični predmeti, K. 0 a m e r n i k, motorji in avtomobili, J. Hudo vernik, tovarna odei. Jos. Medved, import manufakture. Krasen je oddelek Jo s. Gorca, avtomobili, motorji in kolesa. Dekoracije je izvršil akad. P o- 1 j a n e c. Razkošno je opremljen paviljon tvrdke P. M a g d i č. Fran S e v -c i k, puškar in trgovec v Ljubljani, ima bogato zbirko pušk in lovskih nredmotov. Lep je paviljon tvrdke Charles Princ. Zanimiva pa razstava »Sitarskc in Bmarsđce zadruge v Stražišču«, registrovana z. z o. z. pri Kranju. Zadruga je bila ustanovljena leta 1907 in šteje sedaj 140 članov. Člani izdelujejo s svojimi družinami raznovrstna sita iz žime in spredeno žimo za žimnice. Sita so večinoma izdelana za eksport. Eksportirajo se v države cele Evrope in v Afriko. Pred vojno celo v Ameriko. Si taroka zadruga je edina v Jugoslaviji, ki izdeluje žinmata sita. Osrednji čipkarski zavod (Stari trg št. 2) je razstavil lepe domače čipke. PAVILJON G. Poljedelstvo, stavbinstvo, vozovi. Tretji paviljon, stoječ ob drevored-ni cesti, je namenjen predmetom stav-binstva, poljedelstva in lesni industriji. »Kmetička družba« jo razstavila v obširnem oddelku vsakovrstna vina, ki jih producirajo naši slovenski vinogradi. Kolinska tovarna. Impozantna je piramida >Kolmske tovarne«. Visoka skoro štiri metre vssbujo piramida vsakovrstne kavine izdelke in surogate, oziroma primesi. Kolinska tovarna je bila leta 1SS1. ustanovljena v Kolinu na Češkem. Leta 1912. je sezidala fili-a-lno tovarno na Selu pri Ljubljani. V Jugoslaviji zadobiva tovarna obsežen delokrog. Razpečava v Bosno, Dalma-cijo, Hrvatsko. Slavonijo in Srbi i o. Trna svoje podružnice še sedaj v Trstu, na Reki, Splitu, Zagrebu in Beogradu. Kolinska cikorija se kot izvrstna kavina nrimes najbedje priporoča vsem gosnodiniam. Rogaška Slatina, zdravilišče, ima poseben paviljon in v terr še krasen umetniško izdelan reklamni oder. Bizjak in drug, tvornica Ireksov v Rogaški Slatini, jo postavila ■prav lepo zbirko raznih vrst peciva in keksov. Ovitki so krasno izdelani. Robert Diobi, vetežganjarna v Celju, je razstavil razne vrste žganja in likerjev. »A drila« (F. Šibenik, Lfublj^na). Izdelki lepo urejeni v stolpih in mosti Tmperial< in likerje. Tvornica čokolade obstoja že 25 let. Izdelki lesne industrijo so naravnost elegantni. Ča&er Ivo. lesni izdelki in parna Saga v Celju, je postavil kranso žagano drevo v raznih oblikah. — Znani tvrdki parketov in drugega pohištva: K. Kotnik iz Vrhniko. Vil j. Treo, Ljubljana, nudita prav krasne izdelke. Stavbno podjetje inž. dr. K a R a 1 podaja zanimivosti stavbne tehnike. Ko--e tovarne Globočraik jo razstavilo Obrtno, hranilno in posol;lno društvo v Kranju. Koso je razstavila tudi tvrdke Kic?er Lovrenc, tovarna kos in srpov. Sv. Lovrenc na Pohorju. Globoko rosen, impozantan jo od-delek tvrdke Kette L & I. Rojina, konfekcijska trgovina in krojažtvo v Ljubljani. Enotnost barv vpliva privlačno na gbedalca tako. da mora tam obstati. Jo izvršen iz globokega okusa. Tvrdka železnine Fran Stupica je razstavila v velikem oddelku razno poljedelske stroje. Puch in Daimler. Avstro Dahni er in Puchovi zavodi so razstavili svoje najnovejše, a forme avtomobilov. Prireditev je lepa. Obe podjetji sta razstavili dva tipa osebnih luksuznih avtomobilov, dalje je zanimiv motorni voz 4 HP, sistem Puch, za poljske železnice. Razstavljen je tudi Puchov plug. Fjord plug. Splošno zanimanje vzbuja praktični Fjordov plug z malim, za vse porabilivim motorjem. Z motorjem je mogoče prevažati tudi druge vozove in oj?xayljaU oruga polj- ska dela. Na kolesa se polože samo debeli obodi in je potem lahko voziti. Paviljon Češkoslovaške republike. Splošno pozo most in občudovanje pa vzbuja v impozantnoorientalskem slogu zidani paviljon Češkoslovaške republike. Paviljon jo zgradila Slovenska gradbena družba. Ornamente pa je izrezal g. Skružnv. V paviljoni ie zastopana češka industrija in trgovina. Tovarna mlinskih strojev Jos. Prokop sin, Parbudice, Cteško, je razstavila najmodernejši mlinski kamen, dalje modemi stroj za čiščenje smeti v žitu ali pšenici. Tvrdka Louis Van-toch iz Nvmburka ie razstavila likerje, griotte in sagavir. Narodni podnik razstavlja svinčnike. So še drugi vzorci praškega velesemnja. v sredi paviljona je krasna slika predsednika Češkoslovaške republike dr. M a s a r y k a. pavujJon p. Težka železna in strojna industrija. Paviljon težko železne in strojne industriie nam kaže gosrvodarski napredek Slovenije. Industrijalizacijo pokrajine. Podjetja so v solidni, rea-ni opremi postavila na semenj raznovrstne stroje in železne izdelke. Tu vidimo sekire, razno železnino, stroje in celo težko 85 nun granato . . .! Pogačar A., sekirar v Grabčah pri Bledu, jo razstavil raznovrstne sekire, speci ali t<*te. Železarna in livarna A. Pogačnik Ruše pri Mariboru. Specijalitete razne sekire različnega sistema, cepini, krampi. Podjetje jo staro nad sto let. Prvi lastnik je bil Nemeo Hermann. Leta 1901. je podjetje prešlo v slovenske roke. Dnevna produkcija 800 sekir na dan. Velik kontingent odjemalcev tvori Srbija. Bosna in Hercegovina. Lajovic Emil in dlrng, d. d. Moste. Tovarna kovinastih izdelkov. Podjetje se je v zadnjem času zelo razširilo in opremilo z modernim stroji za izdelavo raznih pločevinastihh škatelj in posod. Jeklama v Ravnah. Nad vse interesantni predmeti težke industrije. Poleg raznega orodja je jeklama, ki producira velike množine takozvanega pndlanega jekla, katero zelo rabijo v ŠrMji in Macedonlji, razstavila tudi £rr.vnatne plašče, celo en 85 m/m granatni olaSč ie postavljen. MontanistiŠki proizvodi Bosne in Hercegovine. Pokrajinska vlada v Sarajevu je priredila podučno razstavo vseh rnontanistiških proizvodov Bosne in Hercegovine. Puškama v Kranfa. V lepem oddelku je Puškama v Kranju razstavila svoje puške. Podjetje je financirano od Ljubijanske kreditne banke in je bil preje sedež puškarne v Borovljah do izida plebiscita na Koroškem. Kranjska industrijska družba. Ta družba reprenzentira pri nas najtežjo železno industrijo in je največjo podjetje v tej stroki. Med vojno je bilo v družbinih tovarnah zanoslenih okoli 3000 delavcev, sedaj okoli 2000. Družba ima svoje tovarne na Jesenicah. Javom i ku. Dobravi in v Bistrici v Ro-žu na Koroškem. Tzdeluie najrazno-vTfltneise železarsko predmete. Razno železo različnih dimenzij, razne žice, žeblje, najfinejše in najmanjšo, kakor največje, s^da^ vliva tudi zvonove iz lifee*a fe^la. Zvonovi so melodično vliti v teži od 140 do 4000 kg. Zvonovi so cenejši Irof bronasti kilogram 4 krone. Zanimiv izdelek tvori takozvano mrzlovaljano železo, ki ga "o možmo zvnJ-ati do ^oo<»line 0*0ft. j«5 tanjše kot papir. To žolozo, počinjeno ali pobakrefno, vporablfajo za izdelavo raznih galanterijskih predmetov. Strelne tovarne in livarne. Po polomu je Jadranska banka ustanovila iz tovaren Samassa, Zabkar in T o e n i e 8 veliko strojno podjetje, ki izdeluje vsakovrstne stroje, vliva bronaste zvonove. Na sejmišču so razstavlieni trije, zr-lo ubrani zvonovi, namenjeni Cerknici. Strojne tovarne so razstavile veliko množino raznih strojev. Inštalirani so stroji za parne žage in dmci. Postavljen je tudi velikanski zračni ventilator za pre-mogokope. Tohnična voditelja Strojnih tovaren in Kvaren Sta prof. ing. dr. Vidmar in ing. dr. Boncetj. PAVILJON E. Papirna industrila, piletarstvo in oblačila. Ta paviljon predstavlja razvoj naše papirne industrijo v celoti. Lepa je rasatava kartonažne tvornice in papirne industrije J. Bonač sin. Leta 1883. je dne 4. julija 1. 1. umrli Tvan Bonač otvori i malo knjigoveznico. S svojim podjetnim duhom, marljivostjo jo znal podjetje tako razširiti in izpoT^olniti, da si je na jugu pridobil veiiko priznan ie in glas solidnega podjetja, I^ta 1S98. je ustanovil s sedanjim lastnikom g. Franom B o n a č e m tvornico kartona^O in papirne industrije, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Podjetje se je kmalu razvilo. Tovarna ima lepe higijenične prostore. V tovarni izdelujejo vsakovrstne kartone za industrijo, lekarne, eksport in papirnate vreče. Zaposlenih fs okoli 140 delavcev. Učiteljska tiskarna. 6 emotronim delom si je znalo naše učiteljstvo ustvariti v >Učiteljski tiskarni« solidno podjetje. Po prevratu je >Učiteljska tiskarna« ustanovila posebni oddelek za izdelavanja šolskih zvezkov. Razstava je v tem oziru zelo okusna. Druge tiskarne. Tudi druge tiskamo so priredile lepe razstave. j Deželna zadruga knfigovezov je I razstavjJUb razna dela svojih članov. * Zadruga Je bila ustanovljena pred nekaj leti. Zanimiv je dalje oddelek pit tarski in auzar^ki. Razna tvrdke so z vso eleganco priredile predmetom primerne razstave. J. Naglas. Tvrdka pohištva, io v treh oddelkih pokazala, pohištvo in hišno opravo. Elegantni in lepa je jedilna soba z omaro liulmidskega baroka. Opremljena je ctoljti cMppoodalska gosposka soba. Razstavljeni pa so tudi lepi klubovi fotelji. Tvornica upofnije.>n ga pohištva v Karlovcu jo razstavila v modernem slogu upognjeno pohištvo. Ta tvornica ima. velik eksport v Italijo In Egipt. V Beogradu ima svojo podružnico. Ravnatelj tvornice je gospod Ra jk< P e č a n i ć. Državna učna delavnica za koBar-stvo. Lepa je dalje, razstava državne učne delavnice za kfešarstvo iz Radovljica Keramična industrija. Povsem uspel je aranžma razstav1 Keramične industrijo ing. Pavlin i. dr., ki Ima svojo tovarno v Petrove.ib pri Celin. Družba je razstavila različne predmete v priprostih in najfinejših umetniško izdelanih oblikah. Razstavljene po razne majolike, vrči, vaze, podstavki, lonci, svečniki itd. Družba, je bila poprej«? v nemških rokah. Damsf,BMMla« V tem paviljonu, oddelek 4:j, je tudi domski modni salon Grete s o r n e c. Ljubljano, Cesta na Rožnik it. 5. Nudi najnovejše z izbranim okusom izdelano fesensko in zimsko modus oblake« Razstavljeni so dragoceni plašči iz fine kožuhovinet d.-iljo modni klobukL Blamnikarstvo. v tem paviljonu jo tudi zastopana domžalska slanina t a industrija. Dve slovenski tvrdki tvorita dva oddelka. Domžalski N e m e I semenj principijelno i g n o r i r :\ | o. Tvi-dka Fmn Cerar iz ; omžal. ustanovljena žo leta 1S0.">.. je razstavila lepe naodenia slamnike in klobuke, ^e T^red *j0 leti ustanovljena t-. i ^^-*:iia Ravnikar jo razstavila različno slamnike. Konfekcija, Tvrdka A. Kune v Ljubljani, (e postavila v Pnn paviljonu moderno konfekcijsko blago. Nova smer v ametnl ohrti. Od >P r o b u d e< sasnovsjui Idejo, vpofw biti domače ljudsko - ometi ;'-ke motive v umetni o! rti se je saČ4 la i)raktič-no izvajati. Opozarjamo obiskovalos Ljubljanskega vel esej mo no kompletno jedilno sobno opravo v modernem narodnem slogu, ki fo jo Izvršila mlada podjetna m i z a r s k a tvrdka M. Perko v Šiški Str »k v na ocena pozneje, Oficijelna Gluimfe 2" Udsležencl s^e^siios!!. Danes točno ob 10. dopoldne ie rninister trgovine ^. dr. Mehrned Spalio oficijelno in na slovesen na čin otvoril Ljubljanski veliki semenj Na prostoru pred uradom seimnia so se zbrali zastopniki civilnih in vo* jaških oblasti, zastopniki raznih trs govskih, obrtnih in industrijskih korporacij, zastopnik mestne obči* ne, namestnik županov s. dr. Milju tin Z a r n i k, zastopniki univerze zastopniki centralne vlade in druel. Med odličnimi osebami so bili na» vzoči: zastopniki tujih držav: gene« ralni konzul Češkoslovaške republi« ke g. dr. Otokar B e n e š, generalni konzul poljske republike gosp. dr Szczepanski iz Zagreba, konzul francoske republike J. de B e rs ne*Lagarde in konzul avstrij* ske republike g. dr. Leitmayer. Dalje so bili navzoči minister Ver koslav K u k o v e c, general D o k i Ć kot zastopnik vojnega ministra, po* krajinski namestnik minister g. Iv. Hribar, podnamestnik gosp. dr. Vilko Baltič, poverjenik dr. VI R a v n 1 h a r, predstojnik trgovin« skega oddelka sekciiski svetnik dr M a r n, inšpektor ministrstva saobraćaj a ing. Radiša N i k o 1 i ć, pred« stoinik trgovskega oddelka v Za* grebu g. H u t h, delegat ministrstva financ g. dr. Savn i k, dalje gene* ral Maister. Slovesnosti so se udeležiP. tudi zastopniki različnih javnih korporacij in kulturnih ustanov. Za državno železnico gg. še! inšpektorata g. Negovetič* in komercijelni referent g. Kuna* ver, za Južno železnico obratni ravnatelj g. Bračič in centralni nadzornik g. Pregelj. Za ljub* Ijansko univerzo rektor dr. Gojmir Krek in prof. dr. S e r k o, za tr* govsko obrtno zbornico predsednik g. Ivan Knez, podpredsednik g S c h r e v in zbornična tajnika gg Viktor M u r n i k in dr. Fran W i n d i s c h e r, za odvetniško zbornico dr. Danilo M a j a r o n, za notarsko zbornico notar g. Aleksander Hudo* vernik, za Slov. zdravniško društvo dr. Kuko Gregorič, za teh. sred šolo vlad. svet. g. Ivan $ u b i c. šef rudarskega višjega glavarstva g. ing. Vinko S t e r g a r, za duhov* ščino ljubljanske škofijo g. kanonik Sušnik, generalni inšpektor vode ing. Sbrizaj, za L^druženje jugoslovanskih inženirjev g. ing. Šega, za Narodno banko ravnatelj g. Gregorič, dalje dvorni svetnik Fran S u k 1 j e, za Zveze industrij cev g. ing. Šuklje, za gremij trgovcev g. Jelačin ml., za »Merkurja« g. L i 11 e g, za gostil* ničarsko zadrugo gg. Kavčič in K r a p e ž in za Zvezo obrtnih za* drug g. Franchetti, za Zvezo industriicov v Zagrebu gosp. Ale# ksander in za zagrebško trgov* sko društvo »Merkrr« gosp. Josir Kraus. Dalje je bil navzoč tud? bivši črnogorski minister Andrija R a d o v i Ć. Navzoči so bili tudi zastopniki demokratske stranke: ag minister n. r. g. dr. K r a m e r In po* slanec dr. Žerjav ter noverienik g. Adolf Ribnika r. Navzoče sc bile tudi številne dame. V imenu vodstva ljubi lanske g a velikega sejma ie pozdravil pred* sednik sejma g. Fran Bonač minb stra trgovine dr. Mehmeda Spaho kakor tudi vse navzoče. V svoiem govoru je predsednik Bonač kratke orisal gospodarski pomen Ljubljanskega veleseima. Pristopajte fe „lugo-slouenski malici'*! Ljubljana, 3. sapi Coucr predsednica Maiača V imenu predsedstva Klavnega odbora Ljubljanskega velikega semnja, mi je čast, velecenjena gospoda, najprisrCr.eje pozdraviti Vas v pomembnem tem trenotku. ko otvar-jamo prvi \eliki semenj v naši državi. Po vojaki, gospoda moja, so začeli rasti veliki semnji Pr> svetu, kakor gobe po dežju in oglašajo se /e vprašanja, če jih morda že ni preveč. Ob takem položaju bi se moglo zdeti predrzno početje, da v Sloveniji prirejamo veliki semenj, Toda nujni vzroki in razlogi so nas naravost silili do te prireditve. Kar je drueie privajalo do ustanavljanja vellk-h semn.iev, namreč velike premern^c v svetovnem gospodarstvu ne v medsebojnih političnih In gospodarskih odnosa jih, se pri nas uveljavlja morda še v veliko večji meri, četudi na manisem teritoriju, nego drugje. Položaj Slovenije se je kakor v vseh drugih ozl-rih, tako tudi v gospodarskem, premeni! na mah, ko je bila združena z bratskimi srbskim! In hrvatskimi deželami v eno državo. V pre.išnjl državi, ki je favorizirala Industrijo, trgovino in obrt drugih dežela. Je Štela Slovenija med IndustnjaJno In trgovsko v primeri z drugimi severnejšim! deželami, malo razvite pokrajine. Vendar se je vkljub mačehovskemu ravnanju države ž njo, iz lastne moči industrijalno in trgovsko razvila tako, da je sedaj v lastni, v svobodni naši državi postala v razmerju z drugimi pretežno poljedelskimi deli države industrijalno, trgovsko In obrtno najbolj razvit! del. V čim največjem razvoju Industrije, trgovino in obrti leži gospodarska prihod-njost, tecra dela naše države, ki njega poljedelstvo daleko ne zadostuje tako, kakor drugim delom, da bi mogel živeti ob njem. Kolikor je umevno, da zategadelj pričakujemo kar največjo podporo te^a razvoja in vse razumevanje položaja Slovenije od države, pa se naša industrija, trgovina in obrt dobro zaveda, da se ne sme zanašati samo na podporo države, temveč da mora pred vsemi sama napeti vse sile in uporabiti vsa sredstva za dober svoj obstoj b razvoj. »Pomen velesemnja.« V ta namen potrebuje v prvi vrsti kar najštevilnejših in najožjih tržnih stikov z vsemi deii naše države. Eno najpraktičneiših sredstev v to pa so veliki semnji. Namen semnja. Konsolidacija države* Ljubljanski veliki semenj je torej nastal iz nujne potrebe, olajšati in utrditi mnogotere kupčijske zveze, ki že obstoje, z ostalimi deli države, mnogokje Pa jih šele ustvarjati. Ti stiki pa ne smejo biti enostranski, to se pravi, ni da bi eden samo prodajal, drugi samo kupoval. Treba namreč, dn tudi v Sloveniji kupujemo, kar proizvajajo drugI deli države. Posoeševati tudi to, ie namen našega semnja. In če še omenim, da je v Ljubljani kot obkrajno mesto na skrajnem severozapadu države, ne daleč od meje in ne daleč od morja, po svoji geografični legi in radi že obstoječih trgovinskih zvez z zapadnim inozemstvom jako prikladno mesto, kot tržišče za blago, ki ga treba uvažati iz inozemstva, se je industrija, trgovina in obrt Slovenije pač ne samo smela smatrati za upravičeno, ampak se naravost morala smatrati za dolžno ne le sebi ampak ceO državi, da v svojem naravnem središču, v beli Ljubljani, ustanovi veliko semnje. Ljubljanski veliki semnji naj omogočajo na najboljši in najhitrejši, najprikladnojši in najpraktičnejši način stike gospodarskih krogov cele države. Ni pa nobenega dvoma, da se bo z gospodarskimi stiki pospešil in okrepil stik in zveza med vsemi deli države sploh. S tem pa Ljubljanski veliki semenj v najizdat-nejši meri pripomore k utrditvi našega narodnega in državnega ujedinjenja! Pozdravi. Da je veliki pomen našega semnja našel popolno umevanje v odi« -čilnih činiteljih države, za to mi dokaz Vaša prisotnost, velecenjeaa gospoda. Čast mi je pred vsa Iskreno pozdraviti gospoda ministra trgovine in industrije dr. Meh m e d S p a h o, ki je blagovolil prevzeti protektorat našega semnja in ki mu bodi iznova izrečena za to najlepša zahvala. Prisrčen pozdrav izrekam g. ministru dr. Vekoslavu K u k o v-cu in iskreno zahvalo za zanimanje za naš semenj. Prav tako iskren pozdrav in zahvala za njegovo podporo g. ministru in pokraj!nskemu namestniku Ivanu Hribarju, Pozdrav pa tudi vsem Vam gospe in gospodje, ki ste se blagovolili udeležiti otvoritve našega semnja. Predno pa naprosim g. trgovinskega ministra, da otvori naš semenj, smatram, da bo zadoščeno ne samo običaju, veliajočemu za važne prilike, temveč tudi naši srčni potrebi, da se spominjamo našega junaškega kralja. Storimo to danes porebno razigranih src, ko se je z žalostjo nad smrtjo nadvse ljubljenega našega kralja Petra Velikega Osvoboditelja te dni družila žalost nad obolelostjo kralja Aleksandra m ko sedaj z vese?jem napolnjuje naša srca vest, da je Njegovo Veličanstvo po nevarni bolezni na potu popolnega okrevanja. Njega Veličanstvo kralj Aleksander: Zlvlo, živio, živio! Brzojavni pozdrav kralju. Gospoda moja! Siguren sem pritrdila Vas vseh, da odpošljemo do Njega Veličanstva naslednji brzojavni pozdrav: »Ob svečani otvoritvi Ljubljanskega velikega semnja v mnogobroj-nem številu iz cele države zbrani zastopniki Industrije, trgovine In obrti pošiljajo Vašemu Veličanstvu Iskren pozdrav. Klanjajo se Vašemu Veličanstvu v neomajni zvestobi in uda-nostl, prisrčno se veseleč, da Je Vaše Veličanstvo na potu popolnega okrevanja In Izrekajo iskreno željo, da se Vašemu Veličanstvo zdravje čim pral utrdi popolnoma v neizmerno radost In korist naše domovine!« In sedaj se usojam prositi gospoda pokrovitelja ministra trgovine in industrije dr. Mehmed Spaho, da blagovoli otvoriti Veliki semenj! Oloorltueiil govor ministra dr. Spaha. G. minister dr. Mehmed Spali o se je za iskreni pozdrav zahvalil in otvoril velesejm z naslednjim velezanimivlm govorom: Zelo sem hvaležen gospodom prirediteljem, da so mi naklonili častno nologo otvoritve prvega velikega semnja v naši svobodni in uedinjeni državi. V gospodarskem vi j en ju vseh rapredniii narodov • > veliko vlogo taki sejmi, ki trgo\ skl in svet kon-ientov seznaniti z vsemi izdelki di i splošne industrije, bodisi po-^meznih njenih strok. Dočim imajo slični semnji V 'drugih državah v prvi vrsti nalogo, da privabijo čim večje število kupcev iz drugih dežela in da na ta načm poveč:;' > in otvorijo nove vire za prodajo in izmeno svojih proizvodov, ima nasprotno današnji veliki semenj povrhu še to nalogo, da se v gospodarskem o zini med se bo j pobliz je spoznamo. Nekoliko žalostno je pač, a je istinito dejstvo, da se, akoprem že skoro slavimo tretjo oble mlco našega ujedinjenja, no vseh poljih, pa tudi na gospodarskem, slabo med seboj poznamo. Ta veliki semenj — prvi take vrste v naši državi — nam daje pregledno sliko proizvodov enega od ekonomsko najnaprednejših krajev naše države. V nadaljnem govoru je minister poudarjal ekonomsko m finančno važnost velesemnja, izrazil Je nado, da čemo s tem sejmom povečati zanimanje za intenzivnejšo produkcijo in s tem izboljšati valuto. G. minister je končno izrazil veselje m čestital prirediteljem na dobro uspelem semnju. Minister je nato proglasil semenj za otvorjeu. Za ministrom trgovine je govoril mimster za socialno politiko g. dr. Vekoslav K u k o v e c, ki je poudarjal, da je tudi delavec mnogo s svojim marinvim delom pripomogel k današnjemu semnju. On ima nalogo, da izvede zakone, ki bodo ščitile delavčevo blagostanje. Med sviranjem državne himne je bil nato semenj slovesno otvor-jen. V zraku je plaval aeroplan. Nato si je g. minister s spremstvom ogledal posamezne paviljone. Z velikim zanimanjem je ogledoval vse oddelke vseh panog in strok. EtelmiSfta pioaoaraa. Delniška družba združenih pivo-varen Žalec in Laški trg v Laškem. Delniška družba Žalec In Laški trg v Laškem je bila ustanovljena leta 1902. Prvi družbini predsednik je bil sedanji pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar. Začetkom svojega obstanka je imela družba svojo cen-rtalo v Ljubljani ter je varila pivo v obeh svojih pivovarnah. Na ljubljanskem semnju ima družba svoj paviljon. Priporočamo pokušnjo vsem interesentom in ljubiteljem dobrega piva. Mrmtmz papirnice v Veo-Csh9 fioiiCanah in ifiedtfo-dah. Združene papirnice ? Vevčah, Gorlčanah in Medvodah so postavile na Ljubljanskem semnju velik paviljon. V Goričanab je tvornica lesovine in celuloze, v Medvodah tvornica lesovine, ki se uporablja za papirnico v Vevčah. V okusno urejenem paviljonu je tvornica razstavila papir iz tkanine, tiskovni in koncept-ci papir, srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice, rotacijski tiskovni papir, ovojni papir iz čiste celuloze in še razne ygrste papirja. Tudi druga manjša papirnica bratje Ptatnik iz Radeč pri Zidanem mostu bo zastopana na sejmu. Razstavila bo najfinejši papir za dokumente in igralne karte. Tudi različne kartonaže. ki se bavfjo z nadalj-nim podelavanjem papirja, so številno zastopane. Tvrdka Bonač jo razstavila kartonažne, papirne in kniigovezne Izdelke, tvrdka Čema-žar in drug je razstavila litografične izdelke, etikete, lepake itd. BaSin I drug. Prva jugoslovenska tvornica telovadnega orodja je razstavila orodje domačega izdelka. Jugosloveni smo bili do sedaj v tem predmetu absolutn ovezani na tujino. Orodje, katero je razstavila tvrdka Bašin i drug, v polni meri dosega In celo puekaša vse luoz&Dr i ske Izdelke tako v kvaliteti kako? tudi po ličnosti m okusu. Vodstvo tovarne je v rokah strokovnjakov Stane Vidmarja in Al. Bašina. ki sta v telovadnih in športnih krofih znana ne samo širom naše domovine, ampak tudi izven naših granic. V prihodnjih dneh prične tvrdka z zgradbo novega modernega tovarniškega poslopja, ki bo omogočila po-polen razvoj podjetja, tako da bo tvrdka lahko kr.la vse potrebe naših društev fn ŠoL Priporočamo jo vsem, ki poiiebujejo tvrdkinih izdelkov. Delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani. *BaJkan«, delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani s podružnicami v Beogradu, Zagrebu, Mariboru ter z ekspozituro na Rakeku ima vse predpogoje za najuspešnejši razvoj. Družba v Ljubljani je lastnica I. Ljubljanskega javnega skladišča, ki se mora prištevati med najobsežnejša in med najbolj urejena v Jugoslaviji, ter odgovarjajo ne samo dosedanjim potrebam, ampak so preračunjena tudi za razmah v bodočnosti. Skladišča »Balkana« razpolagajo z lastnim tirom. »Balkan« je samo transportno društvo in se ne bavf s komisijsko trgovino. Razumljivo je torej, da imajo trgovci veliko več zaupanja do čisto Špedicijskega podjetja, Tvrdko »Balkan«, ki Ima na Ljubljanskem semnju svoj paviljon, priporočamo vsem kot domačo tvrdko, na katero se bo obračal vsak zaveden domačin. Emancipacija tujih podjetij je za vse naše narodno gospodarstvo eminentne važnosti. import anerfhansk. olja. Import amorlkanskega olja. Tmportna tvrdka Tomažlč, Pipan & Komp. v Ljubljani je razstavila v zunanjem oddelku P. lepo razstavo amerlkanskega mineralnega olja, bencina in masti. Politične uesfi. ss Kongres Zt«m svetovnega bratstva v Pragi. pr. m. »e je pridal r Pragi kongres Zvene svetovnega bratstva. Prišli so laatopuiki Zveze z raznih strani sveta. Prvi dan je irred drugimi govoril Jeuklns, predsednik brit-skega narodnega svete, bratstva, poudarjajoč« da treba po vsem svetu delovanja za bratstvo in m u Jednakost. Treba Je, da bi dru« drugemu veo verjel in zaupal In da bi med ljudmi m narodi prenehala dosedanja b trase a neeaupnoet Kar Je nravno slabo, ne more biti politično dobro. To geslo na} postane bodoči zakon n aro.tov, 8aroo bratstvo je arama nagrada sa vojno. Ki pravo geslo: si teti in pustiti drugim, da sive, moderno geslo mora biti; živeti in pomagati ti veti I Ameriški delegat dr. Beaoher je ta^avll, da upajo Američani, da se po strasni, krvari evropski vojni Evropa umiri m da pride po ameriškem vnoreu do stvori tve Združenih evropskih driav ter da preneha snovanje raznih načrtov aa krvavo rnsAcevanje In boje med nerodl. Nemec dr. Vernpfenig jo Ujavil, da tudi Nemci tolo priti »opet v stik z ostalimi narodi v smislu bratstva, ker imajo tudi oni Željo In nagnjenje do tega, da bi se udelesevsli pri uresničevanju veliko moderne idejo bratstvu vseh ljudi in narodov. Sir William Ward je izjavil, da se ves svet »ahvaljuje češko - slovaškemu narodu, ker mu je dal velike svetovne glave: Hnsa, Chelčickega, Komenskega, Palackega fn Masarvka. V ponedeljek jo bil na Staromestnem naraestju ob Hu<*>vem spomeniku velik ljudski tabor, katerega se Je udeležilo nad 10.000 oseb. Zastopnik Llovd Ge-orga Ribard "VVlnfrev, Član angleškega parlamenta, |e pozdravil imenom svobodnega angleškega naroda osvobo-fral narod Češkoslovaški in izrekel željo, đa bi če^Jioslovaska država delovala v duhu slavne svoje »arodovino in krepko sodelovala pri ecrradhi Zvezo narodov, ki je edino izhodišče iz današnjega svetovnega moteča, ki se moro odstraniti samo z duhom pravega brat-stvfc. Prihodnji kongres svetovnega bratstva *e bo vrHl v Palestini. = Ojačenje moje proti Madžarski. Beograd, 2. septembra. iZNUj Radi vodno pogoMojSh madžarskih napadov na severnem dehi naše mejo so jo sklenilo, da se v popolno zavarovanje naše meie olačl naša vojska* =3 Nasilstva Madžarov. Beograd, 2. Septembra. (ZNU) Ministrski predsednik Pašlć je snoč! sprejel deputacijo iz Baranje, ki je prišla v Beograd, da poroča o strašnem postopanju Madžarov v Baranji. Vlada je takoj sporočila obmejnim obiastvom. naj kar natančneje poročajo o razmerah v Baranji. = Ali fe res? Iz Rhrm poročajo, da so polemike, ki so nastalo vsled papeževega pisma tržaškemu Škofu, zadele Vatikan prav neprijetno, ker se ni pričakovalo, da se bo pismo tolmačilo kot nekako vzpodbojevanje onena dela duhovščine v Primorju, ki goji do Italije sovražna čustva. Glede Ha to se govori, da je Vatikan poslal tržaškemu škofu instrukcije, kako nai posvari Jugoslavensko duhovščino, da se bo vzdrževala vsakega žaljenda čustva italijanskega prebivalstva, tudi iz teh razlogov, da bi se strankam ne daiala prilika, uporabljati to proti verskim interesom. Iz Hale Isralfeoine. — Konrres književnikov in umetnikov. Društvo hrvatskih književnikov prirodi v sporazumu z ostalimi kulturnimi udmž^nji J n rosi a vi je meseca novembra kongres književnikov in umetnikov. Izvolilo fo poseben pododbor drustv*. Vsi književniki in umetniki so vabijo, da Društvu hrvatskih književnikov v Zagrebu Javijo svojo zelje in predloge sa konjrres. — Prlćetck šolskega leto 1971/22 m javnih mestnih ljudskih šolah v Ljubljani Na javnih mestnih ljudskih šolah ljubljanskih. Izimšl I. In II. mestno deiko ljudsko Solo m pa mestno pomožno šolo, prične se novo šolsko leto 1921/22 v sredo, dne 14. septembra 1921 s skupno sv. maSo in v četrtek, dne 15. septembra 1921 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bodo v ponedeljek, dne 12. in v torek dne 13. septembra 1921 vselej od 8. do 12. dopoldne, In sicer: Za III. hi V. mestno de*ko ljndsko Solo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti Rt 21; za IV. mostno deSko ljndsko Solo v šolsken poslopju Na prulah št 13; za I. mestno dekliSko ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu ši \\ sa III. mestno dekliško ljudsko Šolo In za mestno manjšinsko šolo v šolskem poslopja na Erjavčevi cesti št 19; za šišensko deško ta dekliško ljudsko šolo v šolskem poshopiu na Gasilski cesti št 242: za mestno barjansko šolo v šolskem poslopju aa Ižanski cesti it 40. Otroci, ki ne stanujejo v LJubljani, se načelno odklanjajo, po čemur se js šolskim vodstvom točno ravnati Vse podrobnosti polasnaloio šolski vodstva pri vpisovanja. — Začetek šolskega leta na meščan sel loff ▼ 2aJoa. Vpisovanje se vrši za vte učence hi učenke dne 15. septembra od 8. do 12. ure. Redni pouk se prične 16. septembra 1921. V prvi razred ss sprejmejo tisti, Id so z dobrim uspehom dovršili peto šolsko leto liudske šole. Pri vpisovanju se mora predložiti: 1. zadnje šolsko Izpričevalo, 2. krstni list ler vsled s šolskim letom 1921/22 uvedene Šolnine in vpfsnins tudi 3. tozadevno Izjavo prfstojae občine za tisteia. ki st hoče oprostiti plačanja vpisnine in sv. šolnine. Potrebnna pojasnila glede vpisnie in šolnine na naši šoli dobi vsakdo pri svoji domači občini Rav- aataHstMD mo*7aniks Solo s Zolco, Dnevne cesti. V Liublfani. 3. Poftl aa Gorenjskem. Minister Th trgovino In industrijo g. dr. M*h med Spalio in pokrajinski nametnik g. minister Ivan Hribar »!& co reeraj popoldan najprvo ogledala Ljubljanfeki veliki semenj. Iiraaila sta svojo radost in zadoščenje spričo lako posrečene uredbe te na velike zasnovano našo gospodarske priredi t v ito sta se odpeljala v sprem -i. u nisti načelnika g. J. Stanko v ićVi. šeia kn bt-neta trg. ministra g. dr. Žižeka, 6-svetnika g. dr. R. Marna m zborničnega tajnika f. Frana V.iruliseherja na Gorenjsko v tndustrifalui Triii. VrSil se je najprejs ovi«*! tkalnice in predilnice v Trfb'u ka ero *-tn raakatovala Kg. Andre Gassn< Glapsanarm Potem so posetuiki < i 1'lotno tovarno sa ievljo, i al lastnik to-varne g. P« t •■'etnikom podrobna pojasni i obrata. Na povratku ie r. •' °ki namemnik predstavil g. trajovin^komo ministru v Kranju g. lupana C. JMroa in več mestnih odbornikov. Prod odrvodom je vx?il ojrled novega tvorniskoga podjetja »Vulkanvc v Kranni. — Trzovlnski minister na Bledu In v Bohinju. Minister za rrrovino in industrijo z. dr. Mehmed S P a h o se odpelje jutri v nedel.ro v spremstvu r. kr. namestnika ministra K. Ivana Hribarja na Bled in v Bodisi, da se pouči o razmerah v teh nažlh odličnib letoviščih. Uverjerri smo. da bo povsod naiel prisrčoi sprojem. — V proslavo "Oletniee kr. na-mejnika Ivana Hribarja feido posebna slavnostna .Hevilka ?Sloven-skejra Naroda« s slavlvenčevo sliko. — Prr}aM>* nasefra tista Vabimo na po-detovunje. Prispevki na] so nam pošljejo do nrdelje 11. I d. — 70 letnica polaTvvnfJra Vuko* sovica. Včeraj i o slavil ft. polko vmTc Janko Vukasović svojo 70 letnico Kakor smo že poročali so rrr. pol dno poklonilo starešinstvo JlHJo« slovenskoga Sokolskoga, Saveza Dopoldno ga je poselil tudi S. kr namestnik minister Ivan Hribar, s katerim veže slavljene* dolgoletne iskreno prijateljstvo, ter mu čestital k jubileju. Popoldne mu }e Izročila posebna deputacija kluba »Soče« čestitke njegovih ožjih primorskih rojakov. Osebno mu je prišel česti* tat tudi po Ijaiuko. Karpisnne so tri itlpoi diio pO 1000 D mesečn> za kirurge IpociaMsto« 1 štipendija za beJcteriologO pendije xa medicinoe po 10.000 lato. Pojasnila glede zdravniških 3 • pendij dajo scf-rdravnik blagajne VU Bloiwois, prošnje za dijaško štiper.uV.o pa Je treba vložiti do 15, t. m. pri o t« boiniškl blsgajni v Lju J lani. — Služba bofJn v cvangalsk! cerkvi so vrst v nedeljo ob 10. dopold i L •— Govor o sv. pl?«?n (sMvcnskii so vrsi v nedeljo ob p I m h zve< r v evar.greljski cerkvi nn GooDoavetaki cesti. — Protoenadni koncert zođb^l 7}K Ker se dno 3, a\'!3iista t. L nameravani: koncert goćbc Z.IŽ radi oODZicaki h ovir ni morsA vršiti, se vr-Vi v nedeliCL dne 4. t. m. od 11. do pol 13. precd Tivolskim gradom. — Pozabil se jo dne 1. seiVcirVV t. 1. paket s perilom v DtooJdarjsk -,1 7. t. m. bo pred tulcsjšoiltd i kr.i . \ sodiščem obravna^'a rv*H fallcnja 2 »j sti na tožbo jjg. žel. Inšpektor!Qa. karda Nee^'etiča, |ni i o in višjega rovidesitd Mraka rrtx' * Uj Siema žel. komi:nrjri jj. dr. Ivanu K -čiču. Obtoženec i 3 nastopi] zci *\ ogltko dokaz resnico. Usros^iis oliraiuu — Velika skupščin* Pmžbc sv rila in 'SS&lcAsu so \t:1 hra v Ljubljani. Ob 9- n.ri zfctr ij ramboni ekladovri (knmnar'*). Ol 1 11. se vr£i Velika jknpšc|na y dvorani Kazino. Vati jeni' Eto vsi prU| jntelji Družbo, t'đćleiue so zlJ6ro -v pornoStevilno. da poknže^n^ jivm. \t da šivi v na^em narodu k fifaolj nO« eobična lfn7)ezeri in po?rt\*uvaln< * Vsem udeležencem »Veliki sknp^tno« 6T>oro^amo, đa sto Bovpl .1 ohrarni vodstvi južno Železnice in ma* lih železnic (to je po vseh progah ju*f žne železnice ter po mnlih želez' : t; Ljubljana - Vrhnika. Grobolnd -tec, Slov. Bistrica, Poliolj bedeto ur^orabllall Pr \ binp viirralice, tem bolf bodete (k>dpU rall'naso družbo. — Ihiižbi sv. drTln in Metoda m I/fubljarii je dnrovnla p. n. rodbina dr,! V. Baitlča v Izubijan) zvi kamen r i kron tfi r>oča6cenjo 7CftotDioo x« 4fi Ivano Tavčarja. Iskrena b raj a I — Sokol St VM - Stlčn^ ftafrra (ftoj rsom bratskim drultvom, da se ^rireditov dne 4. septembra t L v Stični vsled i lo* vanja NI. Vsi. kralja Petra 1. ne bo VrMla, ampak se preloži na prihodnja ldo>; Zdravol Cdl>or. Tarisfllm ht sport. •j Nojgonsotna telarm Graver AmM» teurepOrtkCub i ITlrifa so vrši V ncnlo-ljo 4. t. rrL ob 17. na prostora T11 * pred državnim ko!odvr>Mm. Grošlclj Amaterji so la-ns^co OOSOtjO že Igre H v' Ljubljani in dosegli proti Iliri;i rorail-1 tete 3 : 2 in 2 : 4. So'nrvornrr«il:.o .avstrijsko niošh'o, ki u53vn dober t< .:>, me. Ilirija bo nastopila prx»ti nji in zy istim moštvom, ki je pr»tečer.o fiedelfoj tako izvrstno igralo proti sarajevski av Amaterjem. — Bok«>ftr%kl ntrtrn mM f.v?t .1-sktm rfiarnpionom težko iKtegoi i o rU>ocrra in charjTpiiKnrf lahko |ESiOs^r|-jo Vrbanči^em se priredi V.nedolj<> k t. m. pred non*mflh-o t> a Amerikancom Pempetn-em rn Francozom Carpentiororn po c^lem svetu, hO tudi nedeljski m a teh jr*seoL(rad*Liukarešta. Zgradi naj se železnica preko Mehadije in Siru* dereva; pri Smederevii nai bi se zgradil velik železniški most. 1': nai bi bila sestavni del mpdnurodnt proge Bordeaux*Ode8a, 2) Zgi naj se železniška zveza od Cralov* do Beograda preko Gnije, Negotina in Požarevca z mostom med Gnije in Prahovom. 3) Zgradi nai se želez« niska rrrvon preko Tamišvara do Ba-zijaša, ki bi na romunskem in na Sem ozemlju bila približno enako dolga in s katero bi se osebni in tovora: promet znatno olajšal, ker bi a ten odpadle vse ovire, ki so doeedaj otežkočale promet. 4) Izbo1 brzojavnega prometa med našo in romunsko kralievino. Nasi člani ko= misije se vračaio v Beograd, rta s razum predložijo vladi v podpis. DEM A RS A MALE ANTANTE. — d Beograd, 2. sept. Zastop* niki male ente v Pragi so v neprestan nem kontaktu glede skupnega kora« ka pri madžarski vladi, da se z note ki nai ima značaj ultimata, zahteva da se brezpogoino izvrši triatlonska mirovna pogodba. Madžari mora i c izprazniti vse dele dežele in se mora* jo popolnoma razorožiti. ruinira. — Za zprnđbn Sokolskoga doma v Spodnji ftiškj so darovali gostje ob priliki zaroke g. Mici Stoparjeve z g. arht. Ivo Zupanom 280 K. — Kolektitvna n Mirta ti Klik 8 a s* Santla v »M-la«liki* je za ćas veleeejnm otrorjsna vs&k dan eni 9. do 12 in c*l 13. do 15. — Narodna k'aicrii;i v šolskem drevoredu št. 2 bo odnrta vse dni Ljubljanskega velike^ asemnja od Q. do 12. In od 14. do 17. V< ii ;i i i). Vabimo obiskovala s<,r. ., lo-/rvine. Direkcija državnih železnic v Sarajevu (U prava niaterijalaj raarpisu-ja rMjt<»in |avnega natečaia naJ avo plo-feavin« v debelosti 7 mm 30.000 kg, 1 mm 10.000 k^, \H mm 40.000 k^r. 3 nrrillmetrs 6000 kg, 4 mm kg in C mn 10.000 kg, iknpaj 90.000 k?. Ponudbo jo pošiljati trori imenovanj di-rokciji v saprtik kuvertah (aavitklh) z osnaebo »Ponuda na zoljozni lim (pio-eevino) rut rax] U br. 24.12.*< r.nikav neja do 13. §■■ tembra t. L. 12. ure do> poldne. Cene ie ii?sta\iti všteval tpo stroiko do polfiibne i ostaje v kraljevini. Raspis jo i i Isresentoni pri Trgovski in obrtaIsicj ?. ornici v Ljubij;f.i na vpogled. —g Dobava ekonomskega materi« }ala za tobr./no tovr.m.i v Si»rrtje\;:. Dne 15. tet ra t. I. sa bo vršila v pisarni upravnika državnih n-h le ob 11. uri dopoldne ofertalna lipitnoi -\ za dobavo 10.750 rfaov papirja radio-nih oblik in kakovosti, nadalje B50 va« vi tko v po kg temnega kartona« ia*S.Oro.O('n"> komadov in 650 000 mol rov sponk iz pločevine, 2*500 zvitkov gumi-ranega papirja ™ 250 m. 15.000 zvitkov papirja zn rmotko v dolžini po l.r)00 rn in 17.500 zvitkov papirja za •ralčice v dolžini ^o i^oo m r razi ionih širinah, 6000 kg tepa ter 20.000 k^ jeklenih iebljev. Pravilno otpremi j^n« ponudbe v z* • 1 tteni kuverti ie pošiljati na kancelarijo oprave monop a v Beogradu. Interesentom so pogoji kakor tudi vzorci na vpoirIM pri Tr-Rovsld in obrtniški zbornici v Liub-Ijani. —er Prodnkcija petroleja v borv-slr.vKkem področji! je dala meseca Jul Ha t. 1. 46.065 cistern petroleja po 10.000 k j?. Pretekli mtoseo Jo znašala produkcija 452G cistern. Olnvnf urednik: Rasto Pusto*?lern5ek. Ckl^ovornl urednik: Ivan Podržaj. 1 salon Židovska ul. 8. Podružnica Židovska ul. 7« PiinoroCa usIosCEa izbero osaSaursfsIfi nmnm&lh damskih bloti m. Protfa se: Od kolodvora Graz, Nemška Avstrija, zamotano 15 kompletnih postaj za namizne proge z avtomatičnimi pritiskalni-rni gumbi, drž. mikrotelefon za vsakih 15 prog, nove iz tovarne, za skupno ceno dinarjev 3750*—. 6 postaj namiznih prog za vsakih 5 prog, rabljene za skupno ceno dinarjev 600'—. 120 m telef. kabelna (25 paarig) « volno prepleteni, parafinirani, novi skupna cena Din. 3000'—. Naslov pove upr. Slov. Nar. 6124 Pro£a S! Od kolodvora Graz, Nemška Avstrija, omotano: 5000 izolatorjev za dolnjo napetost, 60X85 RM3, beli a D 225 4000 dtto. 70c 105 Rgi3, beli a D 3*25 1400 izolatorjev zgornje napeto-tosti za vsakih 21.000 Volt obratne napetosti, 40.000 poizkusne napetosti, 150 mm visoki, 145 mm veliki premirja ploščevine vsak komad dinarjev 2P—. 700 dtto. za 13.000 Volt obratne napetosti, 110 mm visoki, 110 mm premirja ploščevine kom. a D 1P-150 dtto. za 5000 Volt obratne napetosti, 80 mm visoki, 80 mm premirja, komad a dinarjev 625'—. Naslov pove upr. Slov. Nar. 6125 Strešno lepenko ima v zal^^i naiceneje Još. R. PUH, Ljubljana, Gradadka ul. 3. Telefon 513. Strojnik (BiiiBISt) z izpričevali, ki je tudi izvežban v popravilu strojev za izdelovanje lesa se vzame s 1. oktobrom v stalno službo. Ponudbe na Vinko Augustin, parna in ga v Št. Jurju ob juž. železnici. UDU — Ml za stripe in stene lzdeluiem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje Josi R- Puh, LJubljana, Građanka ul. 22 Ttlefon 513. Vinlik^cenT Dvokolesa, rtrel-kl vozički, šivalni in razni stroji, pnevmatiks F. Batjel, Ljubljana. Stari trg 28. JSaS: kolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji v popravo Mehanična delavnica. KariovSka cesta 4. 6047 Eladi preselitve na prodaji Dvorec s Šestimi stanovanjskimi prostori, opremljen z meščanskim pohištvom, 25 oralov obdelanega sveta, vinograd z naj-bolšim pridelkom, cca 100 hI, gospodarska poslopja iv posebej ležeča vi ia, lastna trsnica in drevesn ca, 12 nlav govedi, 10 prašičev, 4 konji, luksus-vozovi, itd.,v naj dealnejSi legi celjske okolice za 1,000.000 K. Visoka rentabiliteta in rep-ezemanca. Pojasnila daje: Aloma Compjinv d. z o. z., Ljubljana. 6224 tovarna dvokoies in otroških L!nbl!anaf inhnka k-sta 4, Zvonsrska t i Močen učenec in irienka se iSče Zi takojšnji nastop v trgovine z meSanim blagom pri tvrdki Ludovik Kraut d rfer. Loče p. Poljčanah. 6261 M lili Mm" filiali« UiL^ft ^fOUlijIl no LjuBlj. mtifflm mm H štev. Z38. Prostovoljna lavna li se vrši 7. t. m. ob 9. url dop. V ulici 7, za razno pohiStvo. ta. Rožn-625S 2 učenki Od 10 — 14 let se sprejme v popoln pension, pri bo!j5i družin' Ponudbe pod .MR 100" na uprav. Slov. Nar. do 8 srpte^nbra, fi26 Absolvent trg. šele išče mesta pri velepodjetju kot praktikant. Gre event. brezplačno. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod L R. 1901/6140. Udoun mesarja koi pomočnika ali kompanjona kot gospodar, da bi sam vodil. Najra;e iz debele. Naslov pove upravniitvo Slov. Narodi. 62rl8 Kompanlon Izkušen trgovec ^ell sodelovati s kapitalom do K 250 000 v trgovini z deželnimi pridelki ali lesom aii pa v trgov ni S špeceriiaml in ko'omjalnim blagom v prometnem kraju Slov: nlje Ponudbe pod Baćvanir»" na oglasni zavod SuS-nik, Martbor, Slovenska al. 15. G252 po najugodnejših cenah. žitne rožičke (Secale cornutuml kupuje lepo in Čisto blago, vsako kotiOino, „!S!S" d. d. Zagreb, kamor "Haj se vpoiljejo vprašanja in naznanijo količina. 6143 \\mwm iuijiyuiuu popolnoma samostojen in zmožen bilance se stalno namesti. Sprejme se tudi perfektna IJCO i^-i , ki tudi dobro obvlada tesnop:s: Nastop takoj. Ponudba z vsemi navedbami in zahtevki na Pnvel Mayr, elekrarna v Kranju.(62' i Uavlrje Družba „IMPEX<' v Ljubljani bo o priliki Ljubljanskega semnja (3.—12. septembra) imela na prodaj večje štev;lo prvovrstnih in in plemenitih konj raznih pasem. Ueličan B?šier. Utbilfrifi rssta 5. LJKLM — Izdelulo moderne s!l-Sie^v vsabl veUbostS. Priporoma se papirna trgovina LJubljana---- ki ima veliko zalogo VISI IiaVJf t?Jca trgovske in poslovne kniiare, pisarniške in šolske potrebščine kakor tudi lastno založništvo selskih zvezkov „TABOR- ki se izdelujejo v knjig-veznici, H. Bivis, Si. PM L B ki izdeluje tudi galanterijska dela. ter g!c tudi na Iščem viničarja srednje s*sroti, olenfrorfa, z dobrim priporočil, za vinograd v Letovjniču kraj Siski. r.r«d :o i^r^kor, irg-sv«c i«sal?f Brdski. 58 2 Pukovccra oglja in 50-100 va^nov bukovih drva, »e knp; takoi. Nas ov pove-an. zav. Drago Bese:jak 6t drug, Ljubljana, Sodna ni ca 5. 6171 Krtače ca obleko H likanie, rl^ario brez in s ;orenir.o. zr»bne v. a/.alke, kenj ^ke, omell motvoz (ipiga), čevljarsko prej j pripo roča Ojvaid Gobeic, veletrgovina Lubjana, sv. Jakoba trg 9 ^09! Cigaretni papir, pisemski in stekleni (glas), stročnice, otročje seaalke, žimnate in usnjatc vezalke, glavnike, Čistilo (krema) llčMo, tnast za usnje, pralno in toalelno mU^ fine sveJe ter razno ga anierija nud ;>o najnižjih cenah veletrgovina OSVAU) DDBEIC, LJu!>I]oi?8 Sv- JaHo^a trg d* (307/ !.e.o a a mesečna soba s posebnim vhod m eventualno z oskrbo, ali pa man :-3 slanotanje z o;;-\ ali brez oprave proti zdo dobri najem nini. Ponudbe na p c 41 nI predal tU 53. 4V0- Rado!! Rcrvat učite: j Vida Horvat rel. Blaznlk učiteljica PSI wL%Liu« ttifiaL&U 1. septembra 1921. Parafin, petrolej, plinovo olje, olja za mažo, olia za avtomobile, bencin i.t.d. dobavljaj! najkulantneja Zl^lerjass« 12 T. 30314 6003 !r:t:2 ia mm uMm in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4*— prt večjih naročilih ina'en popust Steiner Antoo, L nDijana, Jeraao?a al. 13, Trnovo, _____26 Zelo usodna prilika za naliup flutovozou: Foss - BQssinpomnibus 2 tonski 36 HP za 2t oscr>; — Ital, PUtomrrlboi 1 tonski 35 HP za 16 oseb, Nestc 1-dorfet tovorni voz 3 tonski z Kum kolesi 3o HP. Resni kupci Izvedo naslov podajalca pri upravi Slov. Naroda Rozpisule se <'u?ba L redaria v občini trg Konjice. ~<3tnci (wp ik(»jenl oroŽmkl) irrao pred-nn»T. V ptoSajl ie n«.vesti zahtevek plače. Vlaganji prošenj do dne 15 septembra 9^1. 616d Krepak deček M let s ar, z d .e-na m-i'ans^ lina So'ama, . cil vstopiti kot trgovski vajenec prt b . jSi tr ov.ni v mestu ali na de?e i. L čna doba in oskiba pod igovOftt. Ce-nj rti pod Trgovski učenec'4 na 'eZečc Krlfevci pri Ljutomeru. 6159 obo 3 tO 5Če gospodična uč te ;.ca v Ljubljani, če mogoče s pn s!-m vhodom, za 15. »epteiBDet ali takoj. Ceniene ponudbe ^od ..Sobs. postni predal 27 6U0. Proiesop :^če mesečno sobo Ponudbe rod ,?o-iMJen ra upravo S!. N'a o Ha (Š163 Lepa vila v Mariboru z velk'm vrt m, blizu glavnega kolo dv ^a. |e m r r »d a l. Naslov pove uprav n *tvo S'ov. Nareka 6134 Izurjena prodajalka se lofcjati v papirni stroki. Ofi rte je poslati na litra .Fapir 5822' na a rav oiov. NaiuOs. — ftcf. 198 .SLOVENSKI NAHOD*, flne 4. aeptembri 1*20. Stran 7. fTf #■« B Proda »e majhna ^*l*S»Cla mSa z 4 stanovanji. Sipod. SsiV'sa, Žoleznloarska ulica 223, LJubljana. 5993 Stare slike umetnine 1 m. visoke se prodajo samo ljubiteljem umetnosti od 2 do -popoldne. Naslov v upravniitvu Sloven3 skega Naroda. 6050 i Uli ha domiCln, iste primemo mesečno sobo. Ponudbe na agenturo: Hinko Sevat, Ljubljana. 6133 6,27 Ženitna ponudba. Inteligentna, 33 letna vdova, z vso opremo in lepim premoženjem, želi znanja v ivrho mo&itvt s trgovcem ali viijim uradnikom srednji starosti. Le resne ponudbe pod .Tatjana 73* na upravnlitvo SI. Naroda. muško kolo Johne tablice s prostim tekom se ceno proda Poizve se v Gosposki ulici 9./I Išče se r najstarejša sedlarska delaoalca sedlarstvo LJUBLJHIlfl, Dunajska cesta 19 priporoča izgotovljene konjske opreme ter vse sedlarske potrebščine. 2M£RNB, šofer za takojšnji nastop dobro izvežban — —- - — -za osebni auto (Laurin & Klemeni 12 rn pol PS\ kateri mora biti izučen kiju-iavnifar. Pismene ponudbe z navedno plače naj se poiijajo na tvornico: grorka d. d, Badekovčina, Hrvatska (Za- goije]. 0157 fn kamenčke (erlfeljne) na debelo najceneje pel L. Pevalek, Lfnbl|ana, ti-dovska ali o a 4. bSQ6 Sprejme se za v Cjubliano dobra moč „manajaktodst" Ponudbe ; pod l(Manulaktmi»t 58 ^" na uprav. Slov. Naroda. SSfe DELO SOLION > Dospeli so najnovejši jesenski ia zimski vzorci NSICiH ECL03UKOV Cenj. dame se vljudno vabijo na ogled brez prisilnega nakupa. — Cene konkurenčne, ker se preoblikuje v zraven nahajajoči se delavnici. — Specijelna predelavnica starih žametastih in svilnatih klobukov po najnovejših vzorcih ter preoblikovalnica moških klobukov. Za obilen obisk se priporoča arija Jeglič, modisfinja, LJUBLJANA, Slomftkova ulio?. 27. Josip Kregar oblastveno praisliačoni niestnl tesarski mojster* Cesta na K&deljevo 4tov. 2. ====== LJUBLJANA = izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodna in nadtalna ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, verande, vrtne utice ter razna vrtna arhitehton. dela, stopnice, dekorativne strope ter dekorativne stenske opaže. ano so f&koj prodaš iz GADOVE PEĆI ter izvrsten ŠTAJERSKI RIZLING se toCita Qd nedelje, 11, m. v gostilni poleg kemiens tovorne na Selu. Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporočata ia ii fraare RavOt. 1 lokomobila s pregreto paro 31/40 HP. 1 vzdipalni škripec (Flaschen- zug) za 5 ton, drugi za 4 t. 2 vzdigalna vijaka, amerikanca 1 vrtalni Stroj za kovino, vrta do 50 mm. 1 stroj za skobljanje kovine 300 mm rezilne dolžine. 1 kotel za gretje vode z odpad- no paro (Speisewasser-Vor-warmer). 2 kolesi po 1200 mm, za pre- nos sile s žično vrvjo, vrv je 15 mm, 54 m. 1 krožna žaga 700 mm, z stojalom, vreteno v ležakih na krogljice. 1 stroj za skobljanje lesa (Ab-richtmaschine), 500 mm širok. 1 stroj za frezanje lesa. 3 baterije za kopeli, ponikljane, za toplo, mrzlo vodo in škropilnik. Večja množina poljske Železnice. Naslov pove upravoifitvo Slovenskega Naroda. Zahvala. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob h'y prebridki izgubi najinega nadvse ljubljenega sinčka *:>'j MIR O T A izrekava vsem najino najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujeva »Sokolu* za darovani venec in častno spremstvo, vsem darovateljem krasnega cvetja in vsem, ki so spremili dragega pokojnika tako mnogoštevilno na njegovi zadnji poti. V RADOVLJICI, dne 2. septembra 1921. Mita h Mirka tiimil LJubllansbl ueliiil selm - poulljon UM. il 35 Keramična industrija Ing. Pavlin i đr^ PeltooCe pri Celin; Slooenlia, priporoča svojo bogato zalogo blaga iz majolike in kamenine raznih namiznih in umivalnih servizov, vaz, žardinjer stenskih krožnikov, namiznih nastavkov, krožnikov raznih vrst, vrčev skled itd. i zavod Drogg m Wm Mm i I Uelsirsovina z vinom in Zganiera Ljubljana, Sp. Slika Gosposvetska oes, 7C* Velika zaloga vsafeovrTirilh vin, m in p ni surogat ampak zajamčeno pristni izdelek kot v p: -i dobi. Dobi so povaođl D M SS ~™ro*H Najboljše in najcem štedilnika žzdelclD feSa ar Vič št. 14. Kovacic Ijubljana, (Josposvctska cesta 6. } Vešetrgoujna s v m m IT ... ■ ."'1 (ka. LJubljana — S % i Raznovrstna Štajerska in dolenjska ni mehanična onsarna - terllntca - predilnica Centrala Grosuplje Telefon Grosuplje 1 razstavlja svoje izdelke na ljubljanskem velikem semnju paviljon E štev. 39. katerega obisk uljudno priporoča. 6166 s: V; 20 lei semnja! ■L • Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega ljubljenega očeta oz. soproga itd., gospoda Josipa Loharjn za poklonjeno krasno cvetje, kakor tudi za čaščeče spremstvo uradništva Kmetijske družbe in vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji poti, posebno pa rodbinam Češnovar, Fajdiga in Oorjup za požrtvovalno skrb in postrežbo, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. LJUBLJANA, 3. septembra 1921. Žalnočl ostal!. A- ^ BJ Za vse dokaze iskrenega sočutja, k> so nam bili t I izraženi ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega .; i očeta, starega očeta, brata, tasta, strica, gospoda nastava modelov damskih ovratnikov, životnikov, okiČenih predpasnikov, avbic, ma-rabuskih lisic, marabuskih obšivov, krznenih obšivov, risov in pli-sov. — Lastna izdelava. — Od najcenejše do najfinejše oblike. Velika zaloga organdvjev, batistov, pavolnatih in svilnatih tilov, pajčolani za neveste itd. F. Friedjung Wien VII., Zollergasse 38. Spravite naslovi Izplača se obisk pri firmi. Teodor Korn LfubI|aoa9 Pol|anska o- 8 se priporoča cenj. občinstva ra izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vedovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta embalaža kakor konve za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve. ISBBTO Najcenejša gonilna mo( sedanjosti! ii. R. S. ili i vi se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo velečastitemu g. župniku Berniku za ves njegov prijateljski trud, okraj, glavarstvu v Kamniku, obč. odboru v Domžalah, godbi, gasil, društvu, šolskemu vodstvu, vsem ki so spremili preblagega pokojnika na zadnji poti in vsem darovalcem lepih vencev. Domžale, 2. septembra 1921. Žpinfočl ©sta?51, Lsisonissisiis na sesalni plin od 3 — 100 HP Kočo! ITooo! Lokomobile na sesalni plin od 3 HP naprej, EHT 99" Za obrat z ogljem "VI H EudiBil moteni lotoroi ptogi Beodnoie lokomcbOe OiiiJcite Dtio siijrJie ca Buujslcm nfiiniKoi unnin (Wienet Internationalen Meste) št. 7652 pred zapadnim vhodom Rotunde. Motoren - und Notorpflugfabriks A.-G. mwB S Bauer KS!. Crgsdnsrsirasse 81 — 83. 3 ca rs a* o I N 10 S1 a Ljubljana, Pred škofijo št. 3. — Lingarjcva ulica priporoma sukneno, manufakturno In pleteno blago. — Predifa na debelo In na drobno. Ustanovljeno let? 1569. Liubllana, Dalmatinova ul. 3/61« Izvrševanje vseh vrst reklamacij. — Revizija tovornih listov. — Transportno posredovanje. — Izsledovanje izgubljenega blaga. — Dostava zanesljivih transportnih spremljevalcev. H rroSke, fant vske In de?ke, mik.ido, raphne, ■SJ povrSnlke, k ^ r, ' hVne 1'i'e, snoclja« i^, litega v otročkih obhHah (kostu- mih) in dirtgo konfekcijo od naipripr stc»Sc;a. do najflnejitgi krca v najboljši izjetavl icf' razno sukno, hlačevino in podSogo nabavite najceneje edino ?e pri • • • (Fran Derenda) L1nblfan8f Emonslia cesta 8. — TeHelon fit. 313« Vdeleženeo Ljubljanskega vzorčnega velesejma« Paviljon E. oddelek štev. 52. 606/ d.cl. prej Carl Pollak tovarna usnja in usnjatih izdelkov. kranj LJUBLJANA Centralna pisarna: Llubljana, Sv. Petra cesta 68. I. Industrija usnia. VRHNIKA. Telefon 028« A. Vegetabllno (čreslostro 'eno usnje): 1. kravtne rulave, črne In chagrm, ter za mcho%e in sirehe, 2 klrsi, 3. teletina, 4. ovčine In koz;ne a) mazane, rujave In črne, b^ harvane za mobilje in tapeciranje in konfekcijo, 5. Vachettes a) za izdelavo dokolenlc, barvane ali naravne b) ia izdelavo nogometnih žoar, c) ib Izdelavo razne usnjate konfekcije. 6. Svinjine (speciallteta) a) za fino jahalno opremo, barvano ali naravno, b) za ko.čcke, c) za mobiiije In Ralante?ijsko konfekcijo (ror'en onnais, portefculles in knjigoveitvo). 7. Podplati. a) TrovIjZani hrastostrojenl podplati* b\ Vache. 8. Crouponl za izdelavo transmisijskih jermenov, b) hrastostrojenl. D. Chrom usnjo« 1. Box-ca!f ćmo In barvano, 2. Chevreai:x. 3. Che* reite, 4. Cnrom usnje za izdelavo nogometnih 5. Chrom usnje za Izdelavo jermda. C. Galun usnja za izdelovanje vezilnih in Šivalnih jerinenčkov. D. Lak uenjo. 1. Box ealf, 2. Chevreaux II* Industrija nsnjath izdelirov*. A. Cavljarski Izdelki ■ 1. Čevlji za strapac, 2- „ H rudnike, 3- „ ?port in nogomet, 4. ,, ro vojaškem vzorcu, 5 sandale. B. Kenf«kc!ja tranimisljskih gonllnin jermonov. 1. Specijalni stroj, 2. hrastov stroj, 3. chromst'o*, 4 jermene; za Šfvan'e in vezanje trans-miaijskin jermen »v. C. Konfekolja za: dokolenice (gima^e) nogometne loge, torbica, port.-feullet itd. ii vegetabilnega chrom in lak usn^, nahrbtniki, fiporlai patovi itd. trine torbice. 28 Šolske zvezke In vte druge šolske potrebščino na debelo in drobno najceneje pri L. Pevalek, LJubljana, Židovska ulica 4. 5895 Proda te okrog 300 lepih, suhih, čistih nieeesnovih hlodov, ki so poleg državne ceste. Debla So dajala ro 6 do 8 hlodov. Povprečna vsebina hlodov je U.260 ma, veliko jih Ima pa tudi čer 1 m* vsebine. Naslov pove upravništvo SI. Naroda. 6112 Proda se krasna pisalna miza ii trdega lesa, črno polltlrana. Poieve se pri Jos. Slejko, Zg. Slika 82 6205 Kontoristinia se lile zmožna knjigovodstva ter vseh pisarniških del, po možnosti z znanjem Italijanščine, pri lesni industriji. Ponudbe pod .Kontoristinja*. Maribor, poltno ležeče. 6122 Kdor žel! naslove efobrlh In zanesljivih stanovanj aH če Ima stanovanje za Oddati naj s« obrne na naslov : E,DljaAka stanovanja" poštno ežece, Ljubljana. Priložiti je 10 K za odgovor ter stroške zorni ordinira STiUerjeva ulloa 7, S«-adls6e Od 2S. do IS. fn od 2. do 3. Redka priložnost. Prodam dobro ehranltn^ motorno kolo marke N. S. TJ. 3 HP, dva cilindra, za KMXX) K. Naslov pove uprava 81. Naroda. 6238 Damskei moške klobuke preoblikuje po najnovejši športni m lek-fusni modi pod lastno kontrolo Aloj-Sfj Janežli, Slomškova uliea 27. Isto-tako se sprejemajo vsakovrstni klobnki V popravilo pri ljubljanski tvrdki Se- SeJ-Strna d9 Prešernova ulica, v palači Mestne hranitaic?. Delo soiidao, postrežbe točna. C243 1000 R nagrade kdor mi odda aH preskrbi sobo primemo za krojaško delavnico. Cenj. posudbe pod .Deiavniea 6241* na upravo Slov. Naroda. 6241 Javir kratek, ern, dobro ohranjen, lep glas te ceno proda. Naslev pove upravnrStvo $tov. Nuroaa. 6J69 se asa aa hrano in posteljo, mlajši letnik. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6228 ijilivai navadno, 'dve aH ena soba, kuhinja, se tSce v Ribnici na Dolenjskem. Ponadbc Sid »Ljubljančan 6229" na opravniitvo ovenskega Naroda. 6229 Sobo za stalno Hce soliden starejši gospod. Cena postranska stvar. Ponudbe pod .Takoj $335" na upravo Slov. Naroda. 6235 . w —.--. Večjo prazno sobo S predsobe ali kabinetom išče višji uradnik samec, v bližini vladne palačo Ponudbe pod .50—6236" na uprave Sk>v. Naruda. 6236 Damsko sedlo S Opremo se proda, štffca, šeeler-|ev grad. 6217 M stavkenih parcTi naprodaj. aH)leve se Sv. MterUaa cesta 6. Izurjene Uharice •e sprejme pri Karol« Hamatmu, Mest-Bi trg 8. 6219 ia in • v se i§če za na Hrvaško, izve se: Janez Trdinova ulica It 2, pritličje. 6222 Dražba 1 lahkega, napolkritega voza za samca z opremo *se vrši dne 6. septembra 1921 bb 9. uri dopo-ludne na jahalnici državne žreb-earne na Selu pri Ljubljani. Vodstvo dri. srebcarae. tZ dežele se sprejmeta na stanovanje in brano. Kje, pove uprava SI. Nar. 6226 Priporoča se MM S« aa dom za obleke. Ponudbe pod .Na dom 6227" na upravo Slovenskega Narodi. t227 Ma nI! hiša v L F. igliSevtltc glugtirjn v Linblsal WoUora IS. livršnjem aglasevinji ter poprifila gii-lOTlrjer ta harmonij er spedjelae strokovno, točno Ia ceno. Več rabljenih duoboles, SioaJnlh stro-Jeu In otroSUta oozICkoo v dobrem stanu se ceno proda. LJubljana, Kai lovska cesta 4. 6048 Mlada gospodična išče lahke službe, kjer bi se izučita tudi kuhanja, pri manjši družini. Cen}, ponudbe prosi dod .M. P.', St. VL« nad Ljubljano. 611 Sprejme se pletilja ki se razume na vsa v to stroke spadajoča dela. Poirve se Strellška ul. 4 v Ljubljani pri Frančiški Malovrh. 619, Neblovano sobo ! iw, asss, stenice, m »če mlad zasebni uradnik, le pri boljši rodbini. Ponudbe pod MSnažnost predpogoj 6164" na upravo Si. Naroda. 6164 Mladie od 15 g., Iz dobre kuće, želi u trgovinu željeza za naučnika. Reflektira se, da ga prhnu u obitelj. Ponude na Spaso Uzelae, Piaškl. 6181 U mm ppođioji >Šče Rjsinja mest* na kakem posestvu. Dolenji Logatec pri Ivan Doljak. Olga Puncuh. 61^7 Stroke vas t . :t •? Varjeni elekiroiraC" povorl slovensko in nemško, Išče službe Dopiai na Ooiičar & Leskovšek, Celje, Lokal aa prometnom prostoru v pristanišču Ba kar, pri »raven za čevljarsko, krojaško ali podobno obrt, odda se Sokolu-prednjaku aH glasbeniku. Ponudbena: Ivan Prosen, blagajnik Sokola. Bakar. 6142 ERJAVEC A TURK trgovina z železnlno „prl Zlati lopnil" 6116 (prej Bammerselizaidt) Ljubljana, Valvazorjev trg 7 nasproti krttevnts&e cerftcve. Zaloga cena« a to. kupi tvornica keksov in prepečencev V. Bizjak & drug, Rogaška Slatina. Sprejme se prodajalka z večletno prakso v trgovino z mešanim btagoen, starost 26 do 30 let, popotna OBkiba v hiši, zahtevo plače navesti. Ponndbo naf se pošlje Makio Kopitar, trgovec, Cerknica, Notranjsko. §248 Ba dobro feraoo io \\m*m vzamem učenke samostanske šole iz Poljžih hiš. Punudbe na Marijo Pnta, Škofja Loka-Puštal št. 42. 6247 Sprejme se dijak nižjih razredov srednje šole na hrano in stanovanje v bližini realne gimnazije. Naslov pove uprava SI. Naroda. 6246 Pohištvo za spalnico in jedilnico z vsemi priti-klinami, kakor preproge, zavese, posode itd., se takoj proda, in sicer skupno ali posamezno. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6246 se Nekarsulm 3l/». Naslov pove npravništvo Slov. Naroda. 6244 Menile irakftAo porcifto deželnodeščno, krasni grad, cea 30 oralov zemljišč, veČina arondirano, v vino-odnem dolenjskem kraju, tik kolodvora, ,e skupaj za D. 2 0.000 naprodaj. Stanovanje takoj prosto. Cenj. ponudbe pod »GrajŠČina 6251« na upravo SI. Naroda. 6251 Lepo meblirano sobo s poseonim vhodom, v sredini mesta, odstopim dotlčnemu, ki mi preskrbi priprost prostor za delavnico na kakem večjem dvorišču v mestu. Cenj. ponudbe rta upravo Slov. Naroda, 6262 Žilo lepa. konmletea spalnica z orehovega lesa, obstoječa iz 9 komadov, baročno rezlja na, kot nova, s« z Izvrshrmi iimnicami vred proda za ceno 9000 denarjev. Ogleda se v Radovljici. Gorenjsko. Grad II levo. 6202 Lepa dvonadstropna biša a lepem prostom, v bMini kolodvora v Maribora SHS, se proda. Ponudbe pod „3^.000 jugosi. Kr na upravnlštvo SI. Narods. 6107 Električen motor 3Va HP, 440 volt, en?kowe en tok fn2 voza z efiro (l peresen, 1 navaden), 1 popolnoma nov voz zapravi ^ec a sedeži hi i iransm ?ija se takoj proda Ogled se Slomškova ul c* 19 na dvorišča. 6264 ga eno družino se kaal. Pismene ali ustne ponudbe na tovarno Vm Ska-LjasJJaaa. GUI Amerikanci c- Iroma Primorci! Posestva od 4 do 100 oralov, trgov ske hfše, vile s posestvi, gostilne, hote', mlin, stanovanjske hiše, tovarna, pekarna, sa prodaja potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 6113 Zidarski mojster, 7 let v praksi po k, izvežban v visokih stavbah in vseh oetonskfh delih, Iste mesta stolnega* delovodje pri veejf tvrdki. Ponudbe na »»ravaišKo .Slov. Naroda pod .S?m»sto4ea št. 5990". 5990 Prodajalka ka era ima veselje do trgovine z deželnimi pridelki, vešča slovanske in nem-5Iie korespondence, se sprejme takoj. Plača pe dogovoru. Cela oskrba v hiš'. Cenj. ponudbe pod „Veiča k»rtspoa-denee 6206" te prosi na opravo Slov. Nareda. 6203 Preproge vsi izdelki od av. K 53S0 do K 35 000. Pregrinjala od avst K 3*00 do K 12 000, preiposteljnike od av. K 580 do K 2800, ooeteijae garniture od av. K 3500—850 . falne preproge od av. K 530, stenske preproge od av. K 1710—7200. Velika •zbira perz. preprog. Tvrdka preprog .rum Turkea«, Graz, Kalchberggasse 1. S00O2 Pozor8 Več tisoč hektolitrov ovinjenfh, skladiščnih in transportnih sodov, velike kompletne asbestne okrogle precejalnice. močne vinske sesalke s Ia cevmi, velike stiskalnice z vrečami, tehtnicami, decimalno tehtnico hi uteži, (FasiphrOdel), patent pločice za sode, kakor tudi za-maski v vseh velikostih, posode Iz lesa in bakra, viaji klej, žela t'na m različno drugo blago, se poceni prodajo. Lfisch nigg, Maribor, Koroška cesta 10. 6097 Mestno županstvo v Kamniku razpisuje mesto : trm Mm tinim : Zahteva se: dokaz telesne usposobljenosti in moralne neoporečnosti, dokaz jugos. državljanstva, dokaz o dosedanjem službovanju in potek« življenja. S službo je zvezano prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava in službena oble ka. Ponudbe z zahtevo plače je vložiti do 15. sept. t. L 5850 ,PARAf«01l' Gumijevo pote. Nepo-fcostlljlva trajnost. Tvornica: Bratislava • Retr-falka. Prodajni biro: Pa-ranton Oummif nduslrie Wien VII. Neubaugasse No. 7. oziroma trgovskega /fl vsakovrstno bla^o. \sil obleke. L{abl|sna, Polfsnskl nssi'j it. 4 7^ i * . * ' Z ■ _ pe^tmee in sra v Podrti in i o« i Seienbor^o i a ol«ca 4------ PODRUŽNICE: Oosnoska ui. 3S. HOV0 R!LS3TO Ola \rnl trg SGČEVJB fitev. 39. Kolesa ,puch4 in ,Va||enra8' pnevBsatika Dtal^pD, Deith Rer, Aquillla se liupi _ najc^aoio pri tvrdki sa. Doknadni dij«lovl Srvpćih s+rojeva J dvokoliea te prvorazrednih Inozemskih pnevmatika na ve iko I malo Bas/" Tratilo cijeolk. -sjps? llasrtli^ifetrik L i.r (jir^oft: 6 ni. b. B. Uchtencgg M 0. Oestr- apeeeaJiftete e cirozi c^?c sIm ter kompletne oprem? za opekarniee in tvornlc« za elinsele 01&30, &ar&3:>y Dina© n kompletne n^nrave za n spravljanj* gramoza in p»;ka, IraDfiportsso o&iraTai prenosne r rava na vrvi n veripe, rile na vrvi, ran ne 1 e krožrri trans- • orterj!, vi e i t ce nrpraveza po T ajenje ko pn { m, tlevatorji Itd1 Stre" : r bremen s s * ikri p d, n,;v |i, g aniki, dvigala, naprave za tfeUadanj ?a !.oio\T>o in mnoflnskc blago, vitli in stroji za ispravljanje blaga, rančlrni navoji itd. Oprane m staklarnloo: oblike za preiano, pihano in strojno blaqf o stroji za kompletne brusilne naprave, si mature za peH ta orodje za vso steklarsko industrijo. lin i Miroslav Ki! Ljubljena, SiUcrJeva uL 7. Specialno stavbeno pod|et|e za betonske, železove-tonske In vodae — zgradbe. s Siraba vodnih sil. kfel lp. 1. UsHiaaa. Wm m l m f"'1 I I I M IM^—ii^^l——■—!■ —IIBII—m_ I1MMJ—LI —I lili I ■ mf trn Zaiiofnik, mostni tesarski mojster, Linbltsna, Dima]ska cesta 46. — Telslon štev. 379. Vsakovrs+nn tesarska d 'a, kakor: modeme lesen? stavbe, ostrešja sa palače hiše, vlie, tovarne, cerkve in rvonfke; stropi, rama tla, stopnice, ledenice, pa- vflloni, verande, lesene ograle, ttdu Gradba leeenlti mostov, jeaov In mtlrov. Parna žaga, tovarna furnirja. COSOLICH • LINE prej (ATStro-Amrrfliana) Trst - Amerika prevala potn^t t Krw York redno S krat t Jalno Arserfko po 1 krat mesečno. Od plav braofvaraika PresJdent VVilson IS. septembca, odplov poitne^a parnika .Argentina" 30. avgusta, odplov po5tnega parnika .Delvcdere* 22. oktobra. lavni zastopnik za Slovenijo ? Ljubljani, Kolodvorska alica 28 Pojasnila daje la 702 ne liste prodale Avtomobil! - motorli - Kolesa finOJirrJffflkff — vsl deii ta »Prema lllltvlllUllllU en rjross — en detall J. Goreč, liubimi GospoetiHa cesta K. Semenj t Paviljon H. štev. 230. I. Sandrini LJubljana Nalika zaloga sas^saslA vsakovrstnega UdOj^ koS, r30dnlsfov, gonile a nlk Jermenov in boksa na debelo. &&~ Vafijatrno saaio 20 Hali Rsdl orustftve moje aaloge nt* po471)am skozi 20 dni vsakemu, kdor mi pofl'e i?re*ek taga oglasa, krasno remontoir uro (^a gospode) prefzkuSeno, 30 ur idoco, s 3 letnim pismenim jamstvom za reklamno ceno od 40 dfn, mesto 85 din„ franko za vnapref poslani znesek v priporočenem piamu, Ue se odpoilie takoj priporacano. Po pqvzetju se pošilja edino proti aapiafflu 10 din. Skladišče ar Adolf Miih, Zagreby Samostanska to!. A Mestni trg 0 Poior1 TRZIC, (Slovenija). | Si. pisarna in Hm na »o in imi \N6m Breg U hdelnje čevlje za gospode, dame, dečke, deklice in otroke iz lak-/ boks-, ševro-usnja io drugega materijala. | Jmodernejie oblike I ilajsolidneiii izdelki II ■ Posolite nase razstavo aa veleseJauU 3K r L. [ouornn pletenin in tkanin JOSIP KUNC In komp., LJubljana, Izdeluje berlinske rute, volnene rasel-rute, jantazijskc rute, fantazijske Sale, an. eške športne šale in čepice, svilene modne šale, pletene svilnate samoveznice in naglavne rute (Cachenez) Poljansbl nasip Hlev. 10. ^ 1 generator na vrtilni tok, ck. 25 KW storilnosti s kompletno pretikalnico, nov *Ti rabljen se kupi. Nujne ponudbe na E. F O. 493 na anončno ekspedicijo Rudolf Mosse Wien I., Seilerstatte 2. Knjigovodjo, ki je popolnoma samostojen bilanclst sprejme večje tovarniško podjetje v celjski okolici. Ponudbe z na tančno navedbo dosedanjega službovanja pod .Tovarniški knji govodja 6052" na upravo Slov. Naroda. 6052 ŠOLSKI ZVEZKI za ljudske in srednje Sole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši izdelki iz belega, finega papirja in mo 6nih ovitkov. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! BsT Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, št. 4. -ssjbj i. ZAGREB JIMEX" Moderne tovarniške opreme, stroji in orodje. Generalni zastopnik prvovrstnih tovarn, stroji orodja za obdelavo kovina. Zaloga vseh vrst strojev za obdelavo kovin in pločevine in orodja Prodajni biro: Zagreb, Nikolićeva ul. 8. — Telefon 2-26. Delavnica in skladišče: Zagreb B-ulica 45. — Telefon 25-45. Brzojavi: Matimei Zagreb. Tovarna konserv in mesne industrije na Vrhniki naznanja otvoritev tovarniškega obrata. Izdelujejo se vse vrste mesnih konzerv, vse vrste prekajenega mesa, vse vrste klobas, masti, juhne kocke in drugi izdelki. Tovarna izvaža nadalje sveže meso, živino in prašiče. Ha velikem sejmo v Ljubljani bo Imela svo| lastni paviljon. Telefoni Vrbnika it. 10, LJubljana It. 70. Pisarna: Ljubljana „IMPEX" Krekov trg fttev. 10, Vrhnika v tovarni. „TIMEX"M0 Modeme tovarniške opreme, stroji in orodje. Generalni zastopnik tvrdke Rietschel & Henneberg, d. d. VVien. ■aprave za centralno knrjavo. Saiilnloe. — Ventila el|e. Vodovodne naprave- Velika zaloga vseh strojev, motorjev in orodja. Prodajni biro: Zagreb, Nikolićeva ul. 8. — Tel. 2-26. Delavnica in skladišče: Zagreb, Bulica 45. — Tel. 25-45. Brzojavi: Matimex Zagreb. _ liče se traovsul ravnatelj, ki je zmožen vseh rlsarnišklh del, ter vc5č trgovine s špecerijskim, kolonijalnim, 2elexninskim Hagom In deželnimi pridelki Ponudbe z navedbo referenc le * poslat! Slovanski trgovski delniški družbi v Ljubljani, Res-Ijeva oe-eta Sto«. 22. 6W3 Schneider & Verovšek trgovina s isleznlno fin zaloga poljedelskih strojev, LJUBLJANA, Dunajska cesta IS priporoča najboljše poljedelske stroje, stroje in orodje za rokodelce, stavbeni materijal in kuhinjsko posodo. Na debelo. Na drobno. Stavbno in umetno miz :tvo A. Rojino in Romi. - Ljubljano Telefon 480 PoStnl čekovni račun 11.633 Telefon 232 STAVBNI OnnELEK SLOMŠKOVA UL. 16 izdeluje: okna, vrata, portale, obstenje, strope itd. itd. v vsaki množini od najenostavnejše do najfinejie izvedbe. POHIŠTVENI ODDELEK KOLODVORSKA UL. 8 izdeluje; spaln'ce, jedilnice, salone, pisarniške In hotelske opreme Itd. v vsaktrn blogu iz nichk in vsakovistn. trdega lesa. Najmoderneje urejeno podjetje! Ponudbe in načrti brezplačno. Oglas V intendantskem slagalištu v Ljubljani, Mariboru in Celju se nahaja okoli 26 850 kg praznih zabojev (škatle) iz kositra (pleha) od konzerv itd. različnih velikosti. , Od te količine je v intendant, slag. v LJubljani 10.250 kg , . , , Mariboru 15.000 , . . » , Celju 1.600 . Ta materijal se namerava prodati najboljšemu ponujaču. Poživljajo se interesenti, da stavijo svoje pismene ali ustmene ponudbe do 16. septembra 1921 dopoldne intendanturi Dravske divizijske oblasti oziroma komandantu vojnog okruga v Mariboru in Celju, kjer se bo zaključila pogodba z najpovoljnejšim po-nujačem. Interesenti morajo položiti kot kavcijo 10% od ponuđene cene. Ponudbe je kolekovati z 2 din. Navedeni materijal je na vpogled v intendantskom slagalištu v Ljubljani oziroma v Mariboru in Celju. Komanda Dravske divizijske oblastiy E broj. 13.474 od l./IX 1921. Izdelovanje viržink! Delovodja, eventualno vpokojen, ki je izdelovanja viržink popolnoma vešč ter nekaj delavcev in delavk se išče za takojšen ali poznejši nastop za neko tovarno v Monakovem (Munchen) — Natančne ponudbe pod „M. P. 7590« na Rudolf Mosse, MDnchen. Razpis štipendij. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani razpisuje z ozirom na novo uredbo socijal, zavar. za okoliš Slovenije 3 štipendije za kirurge-Specialiste in eno štipendijo za bakteriologa, štipendije znašajo po 1000 dinarjev mesečno. Pogojza njih dodelitev je: državljanstvo kraljevine SHS, dveletno vežbanje v vseh strokah medicine na kaki domači bolnišnici, na to dveletni študij kirurgije, oziroma 2—3 letni študij bakteriologije, histologije, serologije in kli-niških kemijskih raziskav na tu — ali inozemskih klinikah in inštitutih. Kirurgi se bodo po končanih študijah dodelili blagainič-nim ambulatorijem v Ljubljani, Mariboru in Celju, kjer bodo tudi lahko privatno delovali kot kirurgišpecijalisti. Istotako bo tudi voditelj blagajničnega diagnostičnega laboratorija lahko izvrševal privatne preiskave, kakor hitro dobi zavod v to potrebno avtorizaciio. Ustna in pismena pojasnila daje šef - zdravnik, dr. Bleiweis, Ljubljana, Kongresni trg 15. 6232 Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. dne 15. avgusta 1921. Ravnatelj: Kocmur. Načelnik: Mihael Rožanc. Razpis štipendij zn modicince. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani razpisuje tri štipendije na medlclnce. Stipendije se podelijo medicincemj državljanom kraljevine SHS po uspešno dovršenem I. rigorozu; prednost imajo sinovi blagajničnih članov. Štipendije znašajo 10.000 js. K. na leto, razven tega se štipendistom povrnejo vpisnine za pred. pisane kolegijske ure in vse izpitne ter promocijska taksa. Z 9-semestrom se štipendije povišajo na letnih 15000 K, po dovršenem doktoratu pa na letnih 20000 K, ki jih štipendisti lahko uživajo toliko Časa, dokler ne dobe službe kot sekundariji. Štipendisti se imajo z reverzom zavezati, da se bodo po dovršenem doktoratu skozi dve leti vežbali na kaki domači bolnišnici v vseh strokah medicinske vede in da bodo na to sk;ozi 6 let na razpolago Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, oziroma nje naslednici, oblastveno avtorizirani predstavnici socijalnega zavarovanja v Sloveniji, ki jih lahko uporablja, kjer koli bo potreba po blagajničnih zdravnikih. Glede nadaljnega nakazovanja štipendije in študijskih uspehov veljajo določila razglasa o štipendijah in državnih podporah visokošolcem v inozemstvu, Ur. list. Dež. vlade za Slovenijo, št 91 ex 1921. Prošnje za razpisane štipendije je vlagati do 15. septembra L 1. pri podpisani blagajni. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. dne 15. avgusta 1921. Ravnatelj: Kocmur, s. r. Mihael Rožanec, s. r. Hif§. Hgnoia, priporoča svojo zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 6030 Oblačiinic 7 r. z. z o. s. v sabijani uljudno naznanja, da je prejela od znane brnske tvrdke Stlassrry & Šchlesinger bogato zalogo volnenarja ienskega blaga za zimo, ki se lahko ogleda vsak dan v njenem glavnem skladišču v Ljubljani, Šolski drevored št. '2/1. Cene za prvovrstno blabo kar najugodnejše. Samo na debelo! Samo na debelol "H* staroznana črkoslikarska In pleskarska obrt, Igriška ul. 6. 5> ia v Ljubljani Čelenburgova ul. SL 6. se proda. Poleg hiše je veliko stavbiŠČe. NatanČeje se poizve v tovarni V. Scagnetti, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko železnico 16. (za državi nim kolodvorom). 6120 V sredo dne 7. septembra 1921, ob 9 uri dop. v Mariboru Ob jarku št. 6. se vrši v preklicni zadevi Janeza Girstmaur-Ja, na podlagi sodnijskega dovoljenja P. V. 176/21. prostovoljna dražba oribl. 9000 litrov vina razi. letnikov pridobljenega v vinogradu v Rošpohi, s sodi vred. Ob enem se proda 14 sodov z vsebino po 11 polovnjakov. Vino je sodnijsko cenjeno od 8 do 18 K za lltef, sodi od 50 v do 1 K za liter. Prodaja pod sod. cenilno vrednostjo se ne vrši. Največja ponudba se ima takoj poplačati. Pojasnila as dobijo pri oskrbniku dr. Oskar Orosel - u, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 14. 6208 Un km Mine in inMa Paviljon ,G' št. 180 D- d. Triglav v Smarol pri Kamniku. „Panonija" d. z o. z. tovarni za stroje in aparate v ptnjn (Slovenija) dobavi po najnižjih cenah posebno tudi brizgal: o raznih sistemov proti pero nosperl 1 za ožveplanje, nadomestne dele raznih strojev posebno tudi za SSt ljarsko ladna rljo, vsnkovratne armature za vodo, plin in paro, vijake za kovine itd. Vel#«ejem v Ljubljani, paviljon T št. 131. 628S Parketne deščice v vsaki množini hrastove ali bukove dobavila in poklada v mosta ln na daieH Anion Bokali Ljubljana Slomškova al. 10. Telefon InL Bff, Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, preložite?, hobljaaje in likanje starih podov z voskom. Delo točno in solidno« Največja zaloga i Hi iiilii v trgovini rnatovič Ljubljana, Mestni trg 5-6. Po znatno nizkih cenah. Na velesejmu nimamo razstave. Had! NSS POZOR I na paviljon H, prostor št. 239 kjer razstavi tvrdka THE REX CO., LJUBLJANA najnovejši in najboljši razmnoževalni aparat OPALOGRAPH in prvovrstni, svetovno znani pisalni stroj UNDERIVOOD ■ FU 6 316681 63 58 Telefon Stev. 508. Slov. polt. lokov, urade SMS ISO*1« BRTNA BANKA v LJubljani Kongresni trg itev. 4, dsSe kredite o obrtne svrbe po Izrednih pogottn, pospeinle nstanaol|an|e ofer^ib Sh industrijskih podienj, Izm-Snje mi banCne transakcHe nalbnlantnefe. Vloge na knjižic« in na tekočI račun obrestuje s od dne v!oge do dne dvSga. m Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera je prejela veliko množino vseh vrst 1 ilTalnih strojer, SINGER igel in strojnih delov. S1N0ER olji, caktaca in ivile. Lastna mehanična delavnica povečana 1 Prodala na primerni obroke! Sloge? šivalni strofi Bonrae & Go. Hew *T©rk. Podružnice i Ljnbliana, Selenburgova ul. S, No\o me- mesto, Maribor, Zagreb, Karovec, Osjek, Brod na Savi, Varaždin, ovi Sad. — Zastopstva v vseh večjih okrajih In mestih. »slo. Slavnemu občinstvo se prijazno naznanja, da se fe zlatarska trgovina z delavnico skopaj prevzela in se bode zaloga pO Ceni ei? brez carinskih doklad razprodajah, kakor briijanti, zlatnina, srebrnina in china .srebro. Lepa darila za vsako priliko. Poročni prstani v vseh oblikah na željo tudi po meri narejene. Vsa popravila se ceno in točno v lastni delavnici izvršujejo. Dalje so že čez 30 let v zalogi fini originalni šivalni stroji. Kurz za vezenje brezplačno. Q\\q sa šivalno stroje na debelo la drobno. Za obilen obisk se vljudno priporoča Z velespoštovanjem Jos. Šelovin - Čuden preje tvrdka Meiaetz-Krepelka Mestni trg 13. . r^ti$trin TehnlCnl, clskfrotehn! I nI fn gn-mijeof prednicH oseh orsf na drobno fn debelo. — Slišno zastopstvo oalnih sh^?Meoih sbroEeo za Pocrne automobile feoarae Išfafter irtarthrv. Hidraulične stiskalnica za rane-rlranle spraiJeoĐi obroCaa o casdrad, Rimska cesta Steo. 2. Preoozno podjetje za prevoz blaga celih oagonoo na ose « «... nt i. * kraje, za kar Je na razpolago ]}m]m, RliUSka t. 2. 10 tooornm antosnobilou. Podruinice: UUB'iflHa, MARIBOR, BEOGRAD, Dnna^ka c 23. JurEfCroa nL 9. Knez mitiajlooa teL št. «3. tsL ften. »3. nllca H. 3, I Ljuljan , SosposKa ulica itev. J proizvaja Prodala no debelo In drobno Prvovrstni kroj! Solidno delo! Izvanredno nizke cene! Na lijnbl aiss&em ?8llir.em s&araf a: paviljea H, odd. 54 Deček priden, ia dežele, tiar 15 let, ki hI se rad učil obrti, želi priti h kakemu mehaniku ali ključavničarju. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6178 Kupim takoj 200 do 300 m šn Juetrijaklh tračnic. Ponudbe na Kari Kovač, Stari trg pri Rrtl^k«. 6061 m ■ prvovrstni čevljarski pt se v trgovini čevljev, L št. 10. . <>valec. Poizve j ubijana, Gradišče 6123 Rezanje drv z motorno žago ter dobavo drv vsako mnoHnOj dostavljeno na dom, priporoča Lud. lleršič, Ahacljeva cesta 10, tramvajska postaia, sv. Petra cerkev. 6130 Hiša s posestvom enonadstropna, na glavnem trgu v Kočevju (ev. tudi s pobhtvom) t vrtom, n vsako podjetje primerna, z gospodarskim poslopjem, njivami, travniki In gozd;, polni x dorađenim lesom, se prodajo iz proste roke po ugodni ceni. Več se po-lzve pri trgovcu Josip ROthel, Kočevje. Meno podjetje Inženir Dni in dr. LJubljana, Baaijeva coata 9 se pr poroča za vsa v to stroko spadajoča dela. 235 Remenje prvorazredno Knochovo za pogon atro-ieva u dimenzijama 30—250 mm prodaje jeftino sa skladišta. Glavno zastopstvo za Jugoslaviju Frković I drug, Zagreb, Mtsnička ul. o. Telefon 4—45. Podružnica Ljubljana, Stritarjeva ulica 7, Mefon 4—22. 5803 Sprojme so odajalka za trgovino z mešanim blagom in glavno zalogo tobaka A. Mosor, klade če prt Zid. mostu. Dve posestvi z vsem poslopjem, njivami, travnikom in lepimi gozdovi, se radi selitve pro-dasta. Ravnotam se proda več tisoč kilogramov sena. Naslov: Kandlja 59 pri Novem mestu. 5883 1 Menjalnica Maks Metzl Graz, Atbreobtsgaase 7. Vhod Neuthorgasse 35, II. St Nakupuje Inozemske bankovce in izplačuje po najugodnejših dnevnih cenah. rrsovci. nnlim (tam I- r>o najnižjih dnevnih cenah. J. Boje, Mosta - L ubijana, električno izdelovanja žitno -sladne Kave. 5678 fijm Jreaift M tsij filartai Sil c? Ljubicu a sssfisssl trjT. It. 11», la k*r»otin: icment, ksl-lolcj (' .t ceneje k.trr'o.in'j^. watp:oo| za izsuSevanje vlažneftl zidovja in izoliranje proti vlagi, t Ar i in streSno opeko, apno, crffient in ti u^Tv* st.ivb. cotrt t>-žčme dohavl'a Ljubljanska komercijalna družba, Ljubljana, Bleiweisova cesto 10. 5490 Avs. Asnoln, Mana priporoča sro]o zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvU rov ln vseh v to stroko sradajočlh predmeti St klo za okna vseh vr^t vedno v talog , 4 j 13 Najstare^fia slovenska plesKcrsliB m ličcrska delavneca IVAN DRICELJ, Dnnaiska ces. IS, ptiporoča. Izvišitev to^na ^e smerne. cene 12:0 Bralno prvorazrednih bačkih in banatskih mlinova nudja uz najjeftinije dnevne cijene sa svog skladišta u Zagrebu. Velotr^ovlna l^raSna VjEkoilav Bieianđ I im. Umi Hica 191. Telefon 6-43. a3T-s .y iintuuiMHunin in,lil;iiiiiiiH)ii[i;tiiiiiiiiii)illii)|iiiiiiii)iiiiini!iiiiuiin,iiiMiii.iH)]] manufaktura Z a 1 o g ai Turjaški trg 1, telefon st. 572. Turdka zastopana d paolllosn H Sfeo. 26? na Ljubljanskem velesejmu. tastni razstavni paviljon na tjnblj. velikem semnjn o5 3 —12. sept. 1321. Združene papirnice Vevče, Goričana in Medvode delniška družba v Ljubljani. Telefon st 1-87 (Ljubljane) Brsojaul i Papirnica Vevče Tačasaa ooatralas Papirnica v Vevčah. PoŠta: D. M. v Poliu pri Ljubljani, Postaja fatne železnico s Zalog. Papiraioo v Vevčah, Paplrnloa, tvornica oelnlozo In lesovine v Ooričanaii in tvornioa lesovino r Medvodah. Mesečno proizvajanje 100 vagonov rasnih vrst papirja i Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni ln konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton, in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept -meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni kuler in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir. fVgfltffr' 'tttWKm^Wtt+t*tfB&l SJtiaLU^U-'fi^TO ssssssssssl Sap^ial K 29,QO0.O0O> Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zegrebu. i? i. Sosorve cbrog K 6 000.000 sf it Izvršuje Vgg bančne transakcije naikulantneje. Denarne vloge SSS Podružnica v Novemmestu. Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — eskompt menic, teijatev, faktur — akreditivi — borza. 21 MU 10. L LJubljana tehniška pisarna v tovarni Keržlč. Lastni paviljon, enodružinska stanovanjska hišica vsebuje: 2 sobi, 1 kabinet, sobo za služkinjo, kopalno sobico, shrambo. Zastavljena ploskev 73 m2. Dobavljamo celo leseno konstrnkcijo z vsem tesarskim, mizarskim, ključavničarskim in kovaškim delom približno en mesec po naročilu; na licu mesta postavljeno ? približno S tednih. Cena za 1 m* zastavljene ploskve 1000—2000 K po obliki tlorisa. mm PavU]on O 161. ■It lffi i i. Zastopstvo i podružnica v Ljublimi preje L C. Hayer, LJubljana, Marijin trg štev. 5. Brzojavi: Prometna LJubljana. Telefon It 11 ln 977. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valnt, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, saie-deposits i. t. d. RUDOLF MILE. Unkunu, mm mita Z. Osebni luksusni avto: Austro Daimler 35 PS Puchvverke A. G. 20 PS Tipe XII. Locomobila (Zu£triebwagen) „Ma" Austro-Daimler 6 PS. Pnchovo motorno oralo „Ezcelsior44 35/40 PS. Puchov motorni voz za poljsko železnico 4 PS. usnja in usnjatih izdelkov d. d. preje Carl Pollak Ljubljana razstavlja svoje izdelke v skupnem oddelku za usnjarsko industrijo na prvem mestu levo. i Ministrstvo financ kralj, frbov, Iti 7°|d državno investicijsko posojilo 1. 1921 v iznosu D 50,000. Poziv na vpis. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbo s dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vsakonjeue s členom 130 Usta-va pozivlje na vpis 7°]0 drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku D 5000.000.000. To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in raa&irjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, eest, potov itd. Nominalni iznos posojila je D 500,000 000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50 000 serijah po 100 Številk, obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekursivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajaioah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnegakoli davka, kolska in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10. let se to posojilo ne more konvertirati, uiti v tem Času obrestna mera zniža*. V slušaju da se posojilo po preteku 10. let konvertira, mora se imejitsljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, k! je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili predvsem dohodki dutičnega investicijskega objekta, Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a iašrebane obveznice 30 let po Žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domaČih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pnpilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blsgajnah in privatnih poduzetjih. Obavznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (sa vsakih 100 Din, obvesnioe Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor " Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini krall* Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega. Beograd, mesece julija 1921, Minister financ Dr. Košta Kiimamidi I. r. /FM. FU 7A 945 30 Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri 8r tovarnar v Stobn voMa Domials Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Bprefemanfe v sredo in soboto. Edina tovarniška zaloga Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, V vseh opremah, mater-jai predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli ža vse sisteme na veliko in malo. JOSIPPETELINC Ljubljana, Sv. Petra nasip it. 7. iNt Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-— goji. — Popravila se sprejemajo. — Na veliko in malo potr ebŠcMnezaSivH je, krojača, čevljarje in sedlarje, sukanec, čevljarska preja, toaletne po-trebicirie, modno blago, p'cienine i. t. d, - ^T^aBaMBosai S;cc alist za pljučne bolezni Dr, Pečr.ik ordinira v t->rek in ret»k : !1 — 12 ure •a 2 — 4 ure w RTaribo/u, RasUfOVS ulica 21. Vs» dr tg« dni pa St. JcriJ ob f. t 327S P