'OLIT v Jugoslaviji V' angleškem mesečniku '"The Tiforld Today" je v januarski številki izšel dolg čla¬ nek pod naslovom "Politični položaj v Jugoslaviji". Članek bomo prinesli v več nadalj evanj ih. "Treba je pogledati ozadje, v katerem, je bila nova država Jugoslavija ustvarjena v 1.1916. Bila' sta tedaj dva temelj a:- Več ali manj skupen jezik in zavest južno-slovanske skupnosti, ki je stalno naraščala tekom 19. in 20. stoletja in izrabila priložnost po zedinjenju po naravi skupaj spadajočih delov ob zlomu avstro- ogrske monarhije. Temu nasproti pa so bili važni faktorji needino- sti. Vera je delila novo državo v katoliški sever in zapad, v pra¬ voslavni -vzhod in jug, s pomembnim muslimanskim prebivalstvom v Bosni in M&cedoniji* med-tem ko je uporaba latinice in cirilice več ali manj. se skladala s temi verskimi mejami. Politično so bila na¬ sprotja važna, kajti Srbija in Črna gora sta sami zase obstajali kot samostojni državi v 1§. in 20. stoletji! in nekemu številu Srbov se je zdelo potrebno po darjati, da je glavni' cilj po balkanski in svetovni vojni: pravoslavna država Srbija z izhodom na Jadran.. Slo¬ venija in Hrvaška sta bili dolgo časa pod dvojno monarhijo in budi¬ telji jugoslovanske zavesti so v tem slučaju bili bolj naklonjeni zahtevi po neodvisnosti svojih pokrajin, kakor pa za združitev v novo državo s središčem v Belgradu. Gospodarsko je bila država le malo razvita, posebno v Bosni, črni gori in Macedoniji so bili pa¬ sivni predeli, kjer je bila revščina enaka kot kje drugje v Evropi. Tudi kulturno je bila Jugoslavija sestavljena pod različnimi vpliviv Posebno Bosna in Macedonija sta bili primitivni in politično nevzgo¬ jeni, dočim so v Srbiji kmetje že sami upravljali svoje lokalne za¬ deve in se je v 19« in 20. stoletju politična samozavest postopoma razvila. Med temi različnimi tendencami je treba posebej pod¬ črtati dve stvari. Prva izvira iz tradicije srbske armade, ki je 1. 1914 trikrat pognala Avstrijce preko meja, se končno v borbi z madmočnimi silami Nemčije, Avstrije in Bolgarije v epičnem urniku po¬ mikala preko Albanije in se 1.1917. vrnila v Solun,. kjer je sodelova la v končni zmagi nad Bolgarijo. Ta tradicija je povzročila, da so bili mnogi Srbi prepričani, delno upravičeno, da so oni igrali naj¬ aktivnejšo vlogo pri združitvi južnih Slovanov in da mora zato Sr¬ bija igrati vodilno vlogo v novi državi. Drugi činitelj je bil hr¬ vaško -slovensko gibanje, pravzaprav hrvaško-srbska koalicija zno¬ traj cfcrojne monarhije, ki je bila oportunistična,ter^ugrala dvojno vlogo; na zunaj je obdržala videz podložništva ogrski kroni, isto¬ časno pa je vzdrževala tajne zveze z jugoslovanskim odborom v Londo¬ nu. Nekaj sličnega so tudi Slovenci izvršili 1.1917, ko so zahteva- 11 združitev vseh južnih Slovanov v monarhiji, vendar pod habsburško k ' krono. Te tendence so bilo sad različnih političnih prilik v njim s mum* ■ . 0 k . J Štev. 124-*-Doma6i glasovi, 26.VI.1946. --- Str.2. pripadajočih conah in vsaka je delovala-na bodoče politično 'mišljenje srbskih, hrvaških in slovenskih politikov v novi jugoslovanski drža¬ vi. , . , S tam, da povdarjamo ta nasprotja, pa seveda m rečeno, da bi bila Jugoslavija nenaravna zveza, kakršna je bila njena pred. liodnica. Vendar je bilo nujno, da je obstoj nove.države zahteval _ vi¬ soko stopnjo državniškega -vodstva. Politika pa ni bila na visoki stopnji. Razlog je morda v tem, ker je cvet naroda padel v vojni. - Srbija in Črna gora 'sta žrtvovali milijon ljudi. Pa naj bo razlog ka¬ kršen koli, posledice so bile resne. . t . Prve volitve so se vršile 1. 1920. Omeniti jih je tre¬ ba, ker so bile .dejansko svobodne in je bil. rezultat ta, da so •centra listične stranko dobile 290- sedežev, federalistične pa 101. Vladni predlog za bodočo ustavo je povzročil razlike že v osnovnem'mišljenju in. je bil sprejet- le zato, kor se. je Radičeva kmečka stranka vzdrža¬ la od nadaljnega sodelovanja. Ta korak Radičeve stranke je imel u- sodne posledice, kor ni le omogočil ozkosrčnemu, velesrbskemu -pred¬ sedniku vlade Paši črt, da je prodrl z ustavo, marveč je omogočil _ tudi uvedbo sistema negativnega političnega manevriranja. Ta ustava iz- , 1.1921 - nazvr.nl o. vidovdanska ustava - je bila dokazano nesprejemljiva za veliko večino Hrvatov in Slovencev, odkrito pa so jo odklanjali tudi mnogi liberalni Srbi, posebno demokrati in agrarci. , V naslednjih 10 letih je bilo možno opazovati samo ne¬ gativne prizore političnih intrig. Centralisti so obdržali moč, izdat no podprti zaradi negativne politike .Hrvata Radiča, ki je koalicijo z bolj liberalnimi Srbi tako dolgo odklanjal, dokler ni bilo pre¬ pozno. Načela parlamentarne demokracije so vedno bolj slabela, ker so. stranke izgubile zvezo z ljudskim mnenjem. Kontrola iz Belgrada 'je postajala vedno strožja in v administraciji se je razpasla ko¬ rupcija do alarmantnega obsega. PROPAD PARLAMENTARNE VLADE.. Kriza je izbruhnila z umori v skupščini . v juniju 1. 1928. Rušečo se zgradbo par¬ lamentarne.-procedure je za nekoliko mesecev zadržala koalicijska vlada,., vendar je končno propadla, ko ' jo demokratska stranica v decem¬ bru Zapustila vlado. •V.' 1 Kralj Aleksander je v januarju 1.1929 proglasil dik.ta-. turb..Razlikovala se je od drugih v Evropi. Aleksander' je bil* od-,. kri ! t,' dobromisleč mož, bistroumen, vendar verjetno brez osebnih am- -- biči j. Svoj pogum je pokazal v svetovni vojni, ko si je pridobil, sr¬ ca Srbov,, Izgloda, da so njegove odločitve, v začetim dobro sprejeli, kajti mnogi so bili bolni'in utrujeni od šikan politikov, v splošnem je prevladovalo prepričanje, da bo izboljšal administracijo in 6a~ so-pisje s nujno potrebnimi reformami. Naravno je, da so Hrvati in Slovenci upali, da bo brez -odlašanja ukinjena centralistična smer. Dejansko pa je diktatura povzročila, da je.jugoslo¬ vansko' politično 'mnenje postalo sterilno, ker je onemogočilo vsa¬ kršno možnost za razvoj politične odgovornosti in‘ker je prisilila stranke v opozicijo. Zakon je bil odvisen od milosti države in poli¬ cijski pritisk vedno Im j ši .Uprava še' je-dejansko izboljšala, vendar so praktični učinki kmalu izginili z 'ozirom na svetovno ..depresijo., ki jo zadela /to državo 1.1932, medtem ko so bili Hrvati in.Slovenel še vedno v -opoziciji, ker se je centralistična politika nadaljevala... Na mednarodnem polju je Jugoslavija bila ravno tako prizadeta, kajti Francija je ni mogla več tako podpirati? kot j-p' je . v preteklosti, in Jugoslavija je-bila prisiljena 'urediti svo-je raz¬ merje do Italije in jo trgovinsko'postala kmalu odvisna od’Nemcev. 9. oktobra 1934 pa je prišel končni udarec. Kralj Aleksander je'bil Štev# 124 »*• Domači glasovi, 2o.VT.194S. —--- Str. 3. .v Maršeillbs-ju-umorjen, .odstranil V ga je zarota, v katere st.?, bili Italija in Madžarska gotevo, Hemčija po. zelo 'verjetno zapletena. V naslednjih petih lotih sc- ja položaj stalno slabšal Regent princ Pavel pri svojem ljudstvu ni bil niti priljubljen, nit ni užival ugleda. Možnost za ustavno ureditev je v vsakem pogledu propadla in srbsko-hrvaški spor;sum, ki je bil končno sklenjen v n, avgustu 1939, moramo smatrati uporabili in ki ni zadovoljil* niti Hrvatov, mnogo v nasprotni tabor. Subverzivna delavnost jo naraščala, ker politi¬ čne stranke niso imele naprednih voditeljev in kor je komunizem pr vlačeval mladino v raznih pokrajinah države, posebno v zanemarjenlt sredstvo, ki so ga v.sili Srbe pa spravil j V;>r noT i in ubosnih predelih Tacedenije, Bosne in ;rne gore. Med-tem- pa jo Nemčija nadaljevala svoj gospodarski prodor v Podonavje in n j ca ugled je stolno naraščal zaradi uspehov v ,-vstriji in v Monako vem. Temu nespretno pa so se zapp.dno demokracije izkazale očividno kot nesposobne in to v takem obsegu, da jo bilo presenetijivo,če so po¬ kazale sploh še koke znak o možatosti. •• > (Nadaljevanje sledi.) POMEMBNI DOGODKI NA BAL k'Al ZDRUŽENE DRŽAVE IN VZHODNA STROPA. Red tem naslovom so »Salzburger , - Ba.chrichten” prinesle 21.t.m. a deče■ "štiričlanski pododbor za zunanje zadeve je v nekem poročilu ameriškemu parlamentu zahteval, naj opusti vsako politiko prilago¬ dim j a do Sovjetske zveze. Odbor je prišel do tega sklepa na podla,: obširnih potovanj po Evropi in državah Bližnjega vzhoda tar predla naj bi se Truman in Stalin sestala, da ugotovita, kaj loči Združen države od Rusije in kaj bi ju lahko zbližalo. V poročilu zahteva o bor tudi popolno obojestranost v odnošajih med obema državama. Dalje pravi poročilo, da je Amerika Poljsko in' Jugo¬ slavijo prezgodaj priznala, čeprav je to storila le pogojne. Polje in Jugoslavija sta danes komunistični.državi. Ra Poljskem je ljuds tu zaradi države in ne država zaradi ljudstva. Isto da velja tudi Jugoslavijo. To jo posledica obsodbe vredne : pomirjevalne politike, katero so Združene države vodile napram Rusiji že od Jalte sem, če že ne prej. ; Kar velja za Poljsko in Jugoslavijo, velja tudi za Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, da se sploh ne om nijo mali baltiški narodi in tudi druge države." a- t tvo za KAJ SE DOGAJA V MACEDOHIJI? ne 24.VI.pa. poročajo spet "Salzburg&r Nachrichten 1 ’; »Preteklo nedeljo je pri¬ spel v belgrad albanski predsednik Enver Kodža, v spremstvu celega štab c; politikov in častnikov, da obišče Tita. Ta obisk se bo ver¬ jetno renčal s podpisom nove balkanske pogodbe. iošeben po-en pa ima ta obisk zaradi tihega sporazuma med obema državama glede svojega zadržanja proti Grčiji in zaradi poročil o jugoslovanski delavnosti v grški Tačedoniji. V zvezi s tem obiskom so tudi poročila o popravku meje med Jugoslavijo in .AL bani j o 2e dalj časa zahteva Jugoslavija določene dele severne Albanije s .pretežno srbskim prebivalstvom in bi bila pripravi jena odstopiti Al¬ baniji za to nekaj predelov jugoslovanske Macedonije, kjer bivajo Albanci, Iz Aten pa javljajo, da. je grška vlada odstavila ge¬ neralnega guvernerja zapadne Macedonije Dalipesa, zaradi nekega-član- Stav.124 Str. 4. Domači glasovi, 26.VI.1946. ka, ki ga je ta objavil v nekem skrajno rojalističnem listu. V svo¬ jem članku Dalipes namreč obtožuje Jugoslavijo, ceš, daje organizi¬ rala ''nenapovedano vojsko" proti Grčiji. V Jugoslaviji izvezbane in oborožene tolpe - pravi fclanek - so vdrle v‘grško Macedonijo in tam terorizirale grško prebivalstvo, pri tem pa tesno sodelovale z grški¬ mi komunisti." ALI SI SLI V ARGENTINO? Gl e*, de izseljevanja v Argentino piše glasilo švicarskega bralnega ura¬ da za pomoš beguncem sledeče: "Pr¬ votno je Argentina nameravala na¬ seliti samo poljedelce in tehnike iz Španije, Italije, Irske ali Nizozemske. Zdravstveno stanje priseljenca bi bilo edino merilo za sprejem, S tem. ho6e država pre¬ prečiti priselitev malih trgovcev, ki bi hoteli le zaslužiti na račun delavcev. Kolonistom pa bi država dala pod ugodnimi pogoji znatno kredite, le podatke lahko izpo¬ polnimo. Bivši argentinski posla¬ nik v Parizu in Londonu dr.Carca- ne je že izdelal nažrt za kolo¬ nizacijo. Carcnno pravi, da dr¬ žava ne bi samo.naselila polje¬ delcev, marveč tudi tehnike, stro¬ kovne delavce, predstavnike dru¬ gih strok. Ta izjava jo očividno tako na široko . razumljiva, da moremo reži, da vsebuje vse tiste, ki želijo zapustiti stari svet, da si ustanovijo novo življenje v novem svetu. Ustanovljen je bil tudi poseben etnografski urad,ki bo proučil vse tehnične možnosti "za izbiranje emigrantov, njihovo preskrbo, in nastanitev". Dobro bi' bilo zasledovati pobliže vse, •odredbe, ki jih bo tozadevno iz¬ dala -argon tiska vlada." ATENTAT NA RUSKE ČASTNIKE. Iz Budimpešto javljajo: "V pone¬ deljek popoldne jo nek neznan.ee na trgu Oktogun v Budimpešti od¬ dal več strelov na skupino rus¬ kih vojakov. Dva častnika sta bila takoj mrtva, eden težko ranjen In .dva Madžara lažje ranjena. Aten¬ tatorjevo truplo je policija,po¬ zneje našla obešeno napodstresju neke razbite hiše." ROMUNSKA OPOZICIJA V INOZEM¬ STVU? Britansko zunanje ministr¬ stvo je potrdilo vost, da je biv. romunski min.predsednik Radescu prišel na otok Ciper. Radescu se nahaja na potu v Švico. Prišel je v spremstvu več romunskih čast¬ nikov, z letalom, ki je nosilo romunske znake. - General Radescu je bil prvi min.predsednik po pod¬ pisu romunskega premirja. Pozne¬ je so ga levičarsko stranke ostro napadale in moral je iskati zato¬ čišče v britanskem poslaništvu. Uradni romunski krogi pričakujejo, da bo general Radescu prej ali slej v inozemstvu ustanovil last¬ no vlado. Nek govornik romunske vlade je gstro demantiral govori¬ ce, češ da so Radescu-j a hoteli na skrivaj umoriti. V inozemstvo da je šel zato, da bo politično deloval. - V Švici bo Radescu imel možnost stopiti v stik z bivšim romunskim veleposlanikom v Moskvi Grigorijem Gafencujem* Gafencu živi že 5 let v Švici in je pred kratkim objavil dve knjigi o vzro¬ kih vojne in o nemško-ruskih od- nošajih. Knjigi sta vzbudili ve¬ liko senzacijo. - V diplomatskih krogih so mnenja, da je Radescu v marsičem istega mišljenja kot Gafencu. ki se ni nikoli strinjal s stališčem romunske opozicije pod vodstvom Bratianuja in Mani- uja. Drži se v ozadju, verjetno za slučaj, če bi sedanja romunska vlada propadla. ("Salzburger Nachrichten" od 21.VI.1945.) UMRLI SO; Alojzija Cotič - Špacapan; Frančiška Savom - Mati¬ čič,; Frančiška Usenik - Šlibarj Kovač Albert, major jug o sl-.armade Marija Kimovec; Antonija Cemažer; Jerica Bučar - vsi iz Ljubljane. Istenič (Plešnar) Franc v Hotedr¬ šici; Anton Pirnat, ‘posestnik, Homec; Martin Dolenc, žel.upok., Videm; Danica Sluga,- uradnica, Notranje Gorice; Ana Sadar, Zagorj