Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo In po-illjajo uredništvu lista »Mire, Velikovec, Koroško.
Rokopisi naj se samo po eni ■trani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slovencev.
*
Velja
za	celo leto	....	K	20'—
»	pol leta	....	»	ll-—
»	četrt »	....	»	6‘—
»	1 mesec	....	*	2‘—
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Zt oglasila se plačuje po 50 v, med besedilom po I K za 1 cm* vsa ko (trat, minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje poSOv, za parte, zahvale In Izjave po 1 K za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 30 v za besedo; debelo tiskano 60 v vsakokrat; minimum 5 K.
Za Izvestllo pri upravnlitvu 3 K posebej. Vpraianjemje za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.	Prevalje, 2. septembra 1920.
Št. 48
Morebiti da, morebiti ne!
Najboljši gospodar je oni, kateri vse naprej premisli, vse predpripravi, predvidi. V politiki je ravno tako. Ako bi bili avstrijski ministri leta 1914. vse dobro pretehtali, bi ne bilo prišlo do vojne. Pa bi tudi ne imeli Jugoslavije. Iz tega ozira je pred pripravi la tedaj usoda narodov in postavila v istem letu na avstrijske ministrske stoke ljudi, kateri, — no, katere podomače imenujemo osle.
Mnogi si mislijo, da more plebiscitna komisija v Celovcu odločevati, kakor ji je milo in drago. Iz tega nerazumevanja izvirajo vse one tožbe, češ, da naši zastopniki popuščajo in da zmagujejo Nemci. Temu pa ni tako. Marsikatere važne plebiscitne zadeve je določila že mirovna konferenca v Parizu in glede teh določb plebiscitna komisija v Celovca nima več svobodne roke, temveč se mora ravnati po sklepih, kakor so ustanovljeni v sentgermainski mirovni pogodbi.
Točka 50. sentgermainske mirovne pogodbe določa tudi, da se ima iz obeh con popolnoma odtegniti vojaštvo ter nadomestiti s policijo (orož-ništvom), ki se izbere iz domačega prebivalstva. Plebiscitna komisija v Celovcu, ki je pravzaprav samo izvrševalni organ mirovne konference, enako kakor na primer občinski odbor izvršuje sklepe občinskega sveta, ne more več sklepati o tem, se bode li vojaštvo v coni A in B umaknilo ali ne, ampak samo o tem, kdaj in kako.
Ker leze od vseh vetrov v našo cono A razno nemškutarstvo dvomljive preteklosti, dvomljive pristojnosti in črne vesti, še ni gotovo, umaknemo li zares naše vojaštvo, kajti pravica do samoobrambe in obrambe našega prebivalstva je prva dolžnost naše vlade. Na vsak način pa naj naše ljudstvo v coni A računa s tem, da umakne v smislu mirovne pogodbe Jugoslavija vse vojaštvo iz plebiscitnega ozemlja. Ono pa naj v tem nikakor ne vidi omahljivosti ali poraza naših delegatov pri plebiscitni komisiji ali pa celo kakšno nemško
Podlistek.
Ksaver Meško:	[4
Izza črnih časov v rajni Avstriji.
Že poprej nekoč sva se zaradi tega denarja, poslanega baje Srbom, sprla s sosedom Serajnikom, tastom soseda protestanta, zato je bil seveda moj strupen nasprotnik, dasi sera mu storil v prejšnjih letih marsikako uslugo in dobroto. Očital mi je, da slovenski duhovniki zalagamo Srbe z denarjem, sicer se ne bi mogli vojskovati zoper nas. — „Povejte mi, Serajnik, le eno: Kako pa moremo v sedanjih časih spraviti denar na Srbsko ?“ — „Po Dravi ste ga pošiljali v pleh-natih cevéh.M — „A tako? Tedaj ga že smo — tako velika umetnost bi bila to, kakor je velika vaša neumnost."
Tudi z našimi učitelji, ki so bili sicer vedno taktni proti meni, vsaj v osebnem občevanju, za hrbtom so kajpada rovarili, sem imel svoječasno zaradi te zbirke opravka. Poziv, naj nabiramo in pošljemo kar v Ljubljano, je prišel iz Celovca, a ne od škofijstva, menda od g. prelata Ehrlicha med tednom. Tako v cerkvi darovanja za prihodnjo nedeljo nisem mogel oznaniti. Pa sem rekel, kakor večkrat o takih priložnostih, otrokom v šoli, naj povedo doma, da bo v nedeljo darovanje v ta in ta namen. Ko pridem prihodnjo uro v šolo, se začudim, kaj da stoje vsi trije učitelji pred šolo, ko so bili sicer navadno že vsak v svojem razredu. Prispem do njih, pozdravimo se, pa začne nadučitelj, da me mora v neki neprijetni zadevi prositi pojasnila. V šoli da sem uganjal politiko — nemški učitelji je namreč nikoli niso! — ker sem nabiral za Srbe. In mi je vendar znano, kako napete da so razmere med Srbi in med nami. Seveda sem mu kratko in jasno po-
zmago. Nikdo naj se radi tega ne boji za svoje I življenje in za svoj imetek, kajti naša finančna | straža in predvsem naše orožništvo ostane in bo skrbelo za red. Če se bodo vojaške čete umaknile za Karavanke, se bo pomnožilo naše orožništvo v takem obsega, da se našim ljudem ni bati prav ničesar ne od nemških hujskačev in tndi ne morda od katerega tretjega. Našega orožništva in naše uprave ne premakne več iz Koroške nikdo.
Torej: mirno kri, trezen preudarek in zmago-nosno zavest. Še par tednov in nemčurji so — bili.
Za koga boš ajnrukal, koroški fant?
Tako pravi modrijan Švaba:
Pri nas v Avstriji je vojaščina odpravljena in ako glasujete za Avstrijo, koroški Slovenci, vam nikoli ne bo treba puške nositi. V Jugoslaviji pa kar mrgoli vojakov in sirota kmečki fant se boš leta valjal po kosarnah, grizel črni komis in na fronto boš moral za kralja Petra. Pa to je samo eden iz navadnih bavbavov, s katerimi streljajo celovški Švabe čez demarkacijsko črto sedaj, ko so morali oddati vse kanone Italijanom ali pa jih prodali Madžarom in Čehom, da si morejo kupiti jugoslovanskega kruha.
Vsaka medalja ima dve strani. To je čisto res. Nekateri fantje bodo morali v Jugoslaviji ajn-rukati. Seveda v veliko manjšem številu kakor v stari Avstriji in za razmeroma kratek čas. Tega nam prav nič ni treba tajiti. Pa oglejmo si tudi drugo.
Nemška Avstrija vzdržuje sedaj nekaj čez 30.000 mož vojaštva. Po mirovni pogodbi sme vzdrževati Avstrija to število, dejansko pa jih mora, ker ima sicer revolucijo na vratu. V tej vojski služijo po pretežni večini ljudje, ki so se odvadili dela in ki se jim hoče polenuhariti do smrti. Njih nesrečnejši rojaki, ki so morali sleči vojaško suknjo, se trumoma selijo v južno Ameriko,
vedal, da mu prvič nisem dolžan odgovarjati za svoja dejanja, ker sem župnik v fari in samo kot tak učitelj veronauka, ne kak plačan katehet, torej mu ne podrejen, drugič pa, da nisem nabiral za Srbe, ampak za ^Balkanski rdeči križ". Res sem to — in samo to, nič drugega — naznanil otrokom v šoli, naj povedo doma, kakor sem jim naznanil že večkrat tudi kako drugo darovanje, če je bilo nujno.	i
Šele pozneje sem izvedel, da so me čakali namenoma in dogovorjeno vsi trije. Z namenom namreč, da bi bila podučitelja priči zoper mene, če bi se iz ljubezni do Srbov kako zaletel in zagovoril. Morda si bodo izbrali drugi pot za tak eksperiment koga drugega, ne mene ...
Zdaj sem videl, da so res tudi to malenkostno in nedolžno zadevo zanesli v Beljak. Kako so jo napihnili in našarili, vedi Bog. Vsekako je g. ritmojster izpraševal zelo resno dalje:
„šel pa je denar vendar na Balkan?" „Mislim, da že, če ga ni kdo prej vtaknil v žep. Prispeva] pa je za „Balkanski rdeči križ" tudi naš „Rdeči križ", torej visokooficiozen urad." „Ni res. Mi smo pošiljali- Bolgarom."
„V listih smo brali drugače."
„Pardon“, se je vmešal g. nadporočnik, „to je bilo menda v turško-balkanski vojni leta 1912, ne sedaj?"
„Seveda ne sedaj."
„Da, tedaj" — je važno pripovedoval ritmojster, ki je menda s tem hotel zabrisati vpliv opazke nadporočnikove in svojo blamažo, in je kakor ka,ka ženska slabega okusa stresal naveske na debeli zlati zapestnici, da so glasno cingljali — „tedaj sem bil v Pragi. Pa pride v hotel, kjer sem večerjal, češki vseučiliščnik prosjačit za „Balkanski rdeči križ", seveda r ‘	—
vrgel."
v deželo krokodilov in malarije. Zato sedaj Avstriji ni težko dobiti teh 30.000 ljudi.
Drugače pa se bo stvar zasukala, ko bo po nekaterih letih v civilnem življenju mikal in vabil lepši zaslužek in zmernejše cene življenjskih potrebščin. Tedaj se bo tudi Nemška Avstrija mi-litarizirala in tedaj bo zopet ajnrukal, kogar se bo vojaškim oblastem zljubilo vzeti. In Švabi bodo že poskrbeli, da bodo naši krepki in zdravi fantje ajnrukali namesto Lofen- in MOlltolarjev.
Pa Avstrija se s 30.000 vojaki ne bo zadovoljila dolgo. Mirovne pogodbe so kakor bajte iz slabe malte. Vsako leto odpade en kos, zdaj tu, zdaj tam in nepredvidno življenje ustvarja čisto nove razmere. Prej ali slej se bo morala Avstrija pridružiti Nemčiji, ker sama nikakor ne bo mogla živeti. Nemci pa imajo samo eno željo, eno samo misel: vpostaviti staro vojaško državo in se pripraviti za maščevanje. Morda pretečejo tri, štiri, pet let in zopet bo vpeljana stara in najbrž še hujša vojaščina, kakor je bila pred vojno.
Nemško državo vlada socijalna demokracija ter veliki finančni in industrijalni kapital, to je Židje, ki imajo tam največje banke in pa tovarne. Ti Židje odločajo in bodo odločali, kdo in za kako dolgo bo treba delati vojaško tlako. Ti Židje si želijo nove vojne in ti Židje jo bodo napovedali, kakor hitro bo njih blagajnam kazalo. Za te Žide bo šel avstrijski in nemški vojak na fronto iu za nje bo moral prelivati kri.
Svet še ni dozorel tako, da bi mogla državft izhajati brez vojakov. Pridejo vsak hip trenotki, ko se more država zanesti samo na svoje vojaštvo. Ono je porok, da se ohrani mir in red ter sigurnost na zunaj. Ako hočemo, da nas bodo pustili Italijani, Madžari, Bolgari in Rumnni na miru, se nas morajo bati, to je, moramo imeti vojake-junake. Ves svet priznava, da ima Jugoslavija najizbornejše vojaštvo in vsak, ki odsluži pri nas ta razmeroma kratki čas pri vojakih, si lahko šteje v čast, biti jugoslovanski vojak.
„Če ga res si, v Pragi ?" sem podvomil v mislih.
„Komu pa ste poslali nabrani denar?"
«Upravi «Slovenca" v Ljubljano."
«Aha, das ist Hribars Blatt! Der mufi na-turlich iiberall dabei sein" — je menil sovražno — «aha, to je Hribarjev list. Ta (Hribar) mora biti seveda pri vsaki stvari."
«Ne, gospod ritmojster, to je naš katoliški list."
«Ali je to resnica?" se je obrnil proti detektiva s tistim malo duhovitim obrazom.
«Resnica. Hribarjev list je «Slov. Narod."
«Tako? Pa bodi! Zbiral pa bi denar lahko za kaj pametnejšega, ne za Srbe."
«Tudi mogoče, gospod ritmojster." —
«Zelo pogostoma zahajate v mesto?"
«Po enkrat, dvakrat na teden. Kam pa naj grem, ko je mesto tik pred nami !"
«Kateri dan navadno greste noter?"
«Večinoma ob petkih popoldne."
«Das stimmt — se vjema. A zakaj ob petkih?"
«Dopoldne imam tri ure šolo. Ni to najlažje delo pri nas tnkaj na Žili. Tako popoldne nisem posebno pripraven za duševen posel in se malo izprehodim."
«Kaj delate v mestu?"
«Navadno grem na pošto."
«Stimmt — se vjema. Kaj na pošti?"
«Oddam osebno, če imam kaj važnega, denar ali priporočena pisma."
«Dobro."
Listal je po aktih, ki jih je imel na mizi pred seboj.
«Ali vam je kaj znano o ponočnih signalih?"
«Nič."
Pogledal me je bistro in presunljivo.
•Bunfiqntq nadaljuje.)
Ne preostane torej nič, ko enostavna izbira : Služiti našemu kralju, ki ljubi svoj narod in ki se je sam boril na strani priprostega vojaka v strelnih jarkih ter delil z njim žejo in glad, ali pa služiti dunajskim in berlinskim Židom, ki vas bodo psovali z „Gesindel“, vas nazivali „Kanonen-futter" ter luštno pili šampanjca s pijanimi ženskami, medtem ko bo vojak stal v ognju na straži in mislil v strahu na ženo in svoje otroke.
Nikdo in najmanj naš kralj misli v Jugoslaviji na vojsko. Mi Jugoslovani smo se zedinili, do tujih narodov nam pa nič ni. Jugoslaviji ne grozi za nedogledne čase nobena vojna, medtem ko Nemci premišljujejo samo o tem, kako bi se čimprej osvetili Francozom in Angležem. Seveda bodo zopet kruto tepeni.
Kdor hoče nesti svojo kožo za judovsko pohlepnost na bojišče, ta naj glasuje za Nemško Avstrijo. Spoznanje bo že prišlo, pa tedaj bo že prepozno.
Koroški Slovenci brez duhovnikov.
Ko bereš ta napis, si najbrž misliš: ta je pa zlagana, saj imamo po vseh farah svoje domače dušne pastirje; edino lanskega majnika sojih nemški folksverovci pregnali, zdaj pa Slovenci nikjer niso brez duhovnikov. Toda, ali si pozabil, da je ziljska dolina in beljaška okolica že pri Nemški Avstriji — in tam so mnoge župnije že brez slovenskega duhovnika. V Mariji na Žili, kjer so folksverovci pregnali župnika in pisatelja, gospoda Meška, je zdaj nemški duhovnik, ki ne zna besedice slovensko. Kaj naj počnejo slovenski verniki, če bi radi k spovedi! Še na smrtni postelji jim nemški duhovnik ne more biti v tolažbo.
V	Ziljski dolini so pregnali več duhovnikov, tako, da so zdaj že štiri župnije brez duhovnikov: Brdo, Bori j e, Goriče in Blače. Za župnijo Brdo je prosil sosedni provizor v Melvi-čah, Slovenec g. Lovro Božič, — nemška koroška vlada je zabranila, da župnije ni dobil, ker je Slovenec, in še sooskrbovati mu te slovenške fare ne pustijo, ampak so jo izročili v oskrbo nemški duhovščini v Šmohoru. Za Borlje je prosil g. župnik Katnik. Pred leti je zaradi bolezni vstopil v začasni pokoj, zdaj pa je ozdravel in ker vidi, kako krvavo je slovenski duhovnik na Žili potreben, se je hotel žrtvovati za svoje rojake. Gospod Katnik nikdar ni politično deloval, noben nemčur ni mogel trditi o njem, da bi bil kdaj „hujskala. On je sam ziljski rojak, torej prav dobesedno domačin; a čujte, kaj je rekel vsemogočni „Landesverweser“ Lemiš: „Fare ne dobi, ker je politično nezanesljiv." In socialdemokraški „kolega“ Lemišev Neutzler, ki že, odkar je iz šole, ni bil več v cerkvi, mu je pritrdil, ker v blaženi nemški Koroški predlaga župnike liberalni socialistični „deželni predsednik". In tako morajo biti slovenski Ziljani še nadalje brez duhovnika. V Gorjah pa je že dalj časa nemški duhovnik, ki zna menda dobro laško in francosko — a slovensko, kar bi moral, ne zna. Ljudje pa umirajo brez spovedi!
V	očigled teh dejstev pa si upajo nemški listi in agitatorji trditi, da je v Jugoslaviji vera v nevarnosti, da naj verni Slovenci vsi glasujejo za Nemško Avstrijo, ker le v Nemški Avstriji bodo ohranili svojo sveto vero. Ali vidite, kako satanske so te laži. Pod tistimi folksverovci, ki so lansko leto oskrunjali in okradli naše cerkve, ki so streljali na križe in pili ukradeno vino iz mašnih kelihov, pod temi bo vaša vera bolj varna kakor pa pod duhovniki, ki znajo vaš jezik, so vaši rojaki in skrbe za vaše dušne potrebe ! Kdo se ne zgraža nad takšnim zlodejevim hinavstvom?
Vi pomilujete svoje brate in sestre na Žili, ki morajo živeti in umirati brez slovenskega dušnega pastirja in ste veseli, da imate redno božjo službo v domačem jeziku, da se lahko v vseh zadevah pogovorite s svojim duhovnikom, ga vprašate za svet, mu potožite svoje težave, ga dobite v slučaju bolezni v hišo, kjer bolnika pripravi na smrt itd. — za vse to ste vi hvaležni, čutili ste lanskega majnika, kako žalostno in težko je biti brez duhovnika. A lansko leto ste bili brez slovenskega dušnega pastirja, komaj tri tedne in že to se vam je zdelo strašno dolgo. Zdaj pa poslušajte nemški načrt!
Če bi ljudje v coni A glasovali za Nemško Avstrijo, bi morali najprej zapustiti slovenski duhovniki svoje fare in farane. Prihruli bi zopet zloglasni folksverovci, ne imenuje jih ljudstvo zastonj „folksravbarji“. Naj-prvo bi planili na farovže — kakor lani — in gorje duhovniku, ki bi ga dobili v pest ! Pokradli bi zopet vse, kar so si duhovniki še lansko leto rešili; do smrti bi jih pobili. Pa ne samo rav-barske tolpe bi nastopile proti vašim duhovnikom, tudi nemška vlada bi pomagala, jih pognala črez mejo. Tako so ponovno pisale „Freie Stimmen"
in pa „Klagenfurter Zeitung", da bodo morali v slučaju, da zmagajo pri glasovanju Nemci, slovenski duhovniki zapustiti takoj svoje fare in iti iz dežele. Ker so Nemci seveda trdno prepričani, da bodo vsi verni Slovenci glasovali za Nemško Avstrijo, je nemško društvo „Priesterbund“ že razdelilo vse slovenske fare med nemške duhovnike. V Pliberk bi prišel nemški dekan in en nemški kaplan, torej za 30 Nemcev, ki v cerkev hodijo, kar dva duhovnika, in za tritisoč in sedemsto Slovencev pa bi skušali dobiti enega kaplana, ki bi nekoliko znal slovensko. Za duše in vaše zveličanje jim nič ni, da bodo le poneračevali, to je glavno. Ako bodo Slovenci umirali brez spovedi, ako ne bodo slišali več slovenske pridige, ako se otroci v šoli ne bodo niti slovenskega očenaša učili, ako niti za Velikonoč ne boste mogli opraviti sv. spovedi, kaj to Nemce briga, da je le v cerkvi tudi vse nemško. Pliberški folksverovci gotovo ne bodo hodili vsak teden k spovedi, čeravno bi bili tega zelo potrebni!
Spoznajte zdaj, zakaj gre pri plebiscitu: Ako glasujete za Nemško Avstrijo, glasujete zoper svojo vero in zoper svoje zveličanje. Marikateri verni Korošec, ki čisla svojo vero nad vse, je še bolj nagnjen na nemško stran — premislite, da si boste na smrtno uro želeli slovenskega duhovnika, ki vas bo razumel in vas znal v domači slovenski besedi potolažiti.
Usoda Slovencev v Žili in grožnje nemških listov vam jasno kažejo, kakšna verska zapuščenost vam preti, ako glasujete za Nemško Avstrijo!
Eospodarsko stanje Hemšlie Avstrije.
Da dobimo vpogled v nemško-avstrijske denarne in gospodarske razmere, priobčujemo govor nemškega poslanca Krafta, ki ga je imel prigodom zborovanja „velikonemške ljudske stranke" v Gradcu dne 4. avgusta t. L, in sicer v hotelu „Wilder Mann" ob velikanski udeležbi. On pravi:
„Malo pred polomom, ko je že cesarjev manifest izšel in sc se že začele ustanavljati narodne skupščine, skoro še nihče, razven morebiti Čehov, ni predvidel prihajajočega razpada. Sam cesar Karel rekel je še meseca oktobra 1918 nekemu poslancu, ki ga je obiskal: »Stvar bo postala seveda neugodna. Imel bom namesto dosedanjih dveh od sedaj naprej kar osem ministrskih predsednikov.« Kmalu potem seveda ni imel nobenega več. Ko so se potem ustanovile dedne države, videlo se je šele, kaj se je raztrgalo in kakšne čudne, deloma popolnoma življenja nezmožne stvore se je napravilo. Deloma so ti stvori nemogoči radi narodnostnega nasprotja — glej Češkoslovaško — deloma, ker manjka poli-tiške skušnje in modrosti — glej Poljsko — deloma, ker so gospodarsko nemogoča ali skoro nemogoča — glej Nemškoavstrijsko."
G. Kraft govori potem o potrebi priključitve Nemške Avstrije k Nemčiji in konštatira, da se je dolg stare Avstrije povečal dnevno za 1 milijon kron, to pa pri vseh investicijah in sicer dobri upravi in izvrstni justici. Potem pravi o dotičnih razmerah v sedanji Avstriji: rNaša nova država je imela nekoliko mesecev po svojem začetku, torej meseca marca 1919, papirnatega denarja v prometu za okoli 5 milijard, vojnega dolga okoli 18 do 20 milijard, tečaj krone pa je bil v Curihu 18°/0. Ako zazremo od vseh drugih dolgov, katere nam je st. germainski mir naprtil, je vojni dolg ostal danes nespremenjen, promet s papirnatim denarjem, torej dolg banki, pa je narastel na 17 V* milijard. V inozemstvu smo se poleg tega zadolžili za živila za celih 120 milijonov dolarjev (najbrž še za več), kar bi bilo, če vzamemo današnji tečaj = 160 K za 1 dolar, okoli 20 milijard kron. Vsak dan naraste torej naš državni dolg za približno 60 milijonov kron. (V stari Avstriji za 1 milijon.) Gotovo pa smo vzeli ta znesek še mnogo premajhen, toda ker v Avstriji nimamo davčnih izvestij, kakor tudi ne izvesti o državnem dolgu, moramo računati zelo aproksi-mativno. Naš dolg torej tako ogromno narašča, pri tem pa propadajo naša mesta ter sploh vse naše gospodarstvo. Državnofinancijalna rešitev te stiske z davki in oddajami je nemogoča. Vrsta novih davkov skupaj s prvim obrokom premoženjske oddaje bo leta 1921, prinesla tri — če dobro gre — štiri milijarde, deficit pa bode — malo računamo — znašal 16 milijard (in sicer brez inozemskega kredita, če istega sploh dobimo). Po trošarina, ki še tudi ostane, more prinesti še nekoliko sto milijonov. S tem pa je tudi precej že končano, ker eventualne druge prihodke morajo dobiti dežele, okraji in občine, ki se nahajajo tik pred polomom.
Ako porabimo inozemske kredite v septembru, je vprašanje, kako bo država mogla dalje gospo-
dariti. Največji deficit nam prinaša državna apro-vizacija in državni obrati. Oboje pa več ali manj radi propadanja naše valute.
Da vrednost našega denarja tako propada, je krivo v glavnem to, da moremo doma pridelati samo eno tretjino živežnih potrebščin in — drugič nasilno gospodarstvo, koje ovira vzbujenje in razcvitanje obrtne, industrijske in poljedelske produkcije. Naša plačilna bilanca je nasproti inozemstvu pasivna in bo še bolj zaradi oviranja uvoza in izvoza, koja branita, da bi se izrabil privatni kredit in se mogle dobiti sirovine.
K temu pride še to, da nam je od stare države ostal velikanski upravni aparat in veliko pomanjkanje delavcev. Državnih uradnikov je ostalo približno 250.000 — občinskih, deželnih, bančnih itd. uradnikov ne bo mnogo manj, tako, da vse skupaj z njihovimi obitelji lahko računamo na 1 milijon. Ako od ostalih 5 milijonov odštejemo še 60% za starčke, otroke do 16 leta in žene, ki ne delajo, tedaj še ostaneta okrogla 2 milijona delazraožnih mož in žena. Od teh moramo zopet odšteti duševne delavce, trgovce, gostilničarje, voznike itd., potem ostane za ročno delo pri poljedelstvu, industriji in obrtniji mogoče samo še 1 milijon delavskih moči.
Temu vsemu se pridružuje še pomanjkanje premoga. Ta država v svoji sedanji obliki pač ni zmožna življenja in ako naj bi ostala živa, moralo bi se mnogo ljudi izseliti ali pa bi se morala oblika gospodarstva popolnoma premeniti.
Pred mano leži poročilo nekega antantnega poslanika na svojo vlado. To poročilo tudi vsebuje najtežje bojazni za tisti čas, ko bo nam kredit za živila potekel in priporoča akcijo za saniranje valute in enotno gospodarsko okrožje s sosednimi državami. Pri tem pa poročilo samo priznava, da nobena nasledstvenih držav do sedaj še ni držala kompenzacijske pogodbe, ravno, ker je bila Avstrija najslabši plačnik z najrevnejšim denarjem. Gospodarska federacija bilo bi res sredstvo, s katerim bi se nam dalo pomagati, ko bi le v nasledstvenih državah bilo za to dobre volje. Pa razen Ogrski ne pade na um niti Češkoslovaški, niti Jugoslaviji z nami gospodarsko zvezati se. O Poljski sedaj niti ni govoriti, ogrsko nadvlado in njen vpliv na izgubo prijateljstva z balkanskimi državami pa smo že dovolj spoznali.
Reparacijski komisiji se bo bržčas težko posrečilo nasledstvene države pridobiti za to, da bi dopustile z nami relativen prost promet. Ta bi nam mogel koristiti, toda le tedaj, če Čehi v dotično pogodbo ne postavijo člena, ki bi nam pretil s takojšno odpovedjo in zaprtjem meje, če bi se nam zahotelo dalje prodati stvari, ki smo . jih. od njih kupili. Federacija je pač torej iz političnih in iz gospodarskih razlogov nemogoča."
G. Kraft priporoča in utemeljuje nato priključitev Avstrije k Nemčiji kot edino sredstvo, da se reši prva. Za prehodno dobo pa priporoča delo, pridnost in varčnost. Zakon o varstvu stanovalcev se ne sme razstezati tudi na ljudi s precej visokimi dohodki. Ideje socijalizma naj se upoštevajo v toliko, da se zatirajo izrodki kapitalizma in da pravi delavec dobi polno plačilo za svoje delo. Na koncu izrazuje željo in upanje, da se bi Nemška Avstrija mogla kmalu priključiti Nemčiji.
To torej Čuiemo iz ust pametnega in treznega Nemca! Kako drugače se to glasi, kakor pa ono, do ogabnosti neumno hvalisanje Avstrije in ta-mošnjih razmer od strani Schumyjevih plačanih agitatorjev. Zadnji in edini up ostane Avstriji torej le še združitev z Nemčijo. Toda tudi ta up ostane za dogledno dobo samo up. Antanta gleda namreč s pazljivim očesom, kaj delajo njeni največji neprijatelji. Torej v doglednem času je združitev pač izključena. Pa recimo da poznejši rod avstrijskih Nemcev kedaj vendar le doseže združitev z Nemčijo. Kaj bi dosegli s tem? Zopetni in še hujši militarizem in sodelovanje v neizogibni „revanšni“ vojski z vsemi njenimi strašnimi posledicami, ki jo bo Nemčija napovedala antanti.
In mi Korošci, oziroma naši sinovi, naj takrat zopet krvavimo ? Bog ve zakaj ! ?
Politični pregled.
Naša država.
Občinske volitve v Srbiji so imele po vesti „Politike“ sledeči uspeh: radikalci so dobili 594 občin, demokrati 574, nadstrankarji 150, poljedelci 68, komunisti 37, liberalci 35, sporazumno 32, republikanci 2 občini. — Ministrski svet je v seji dne 26. avgusta sklenil, da se uprava belgrajske občine ne prepusti komunistom, ker niso položili predpisane prisege. Vršile se bodo nove volitve. Demokrati in radikalci se že pogovarjajo o medsebojnem sporazumu pri novih volitvah. Belgrajski župan bi postal radikalec Marjanovič. Kakor znano, je bila udeležba pri občinskih volitvah v Bel-
gradu slaba. — Listi poročajo, da-je minister dr. Korošec vsled silnih naporov že pred dalj časom obolel na hudi srčni hibi. -Vkljub temu je svojo službo vršil dalje. Zadnje dni ga je pa nova bolezen vrgla na bolniško posteljo. Dr. Korošec leži sedaj v Belgrado težko bolan in se ne more udeleževati političnega življenja in delovanja. S tem spravljajo v zvezo vesti o njegovem odstopu.
—	Narodno predstavništvo se snide dne 31. avgusta. Upajo, da bo volilni zakon za konštituanto v nekaterih dneh sprejet. — General Krsto Smiljanič je prevzel komando čet v Albaniji. — Volitve za konštituanto bodo razpisane, kakor poročajo listi, za 28. novembra tega leta. Takrat pa bomo tudi že koroški Slovenci volili poslance v Beograd.
Poljsko-ruska vojska.
Poljska je premagala za enkrat boljševike. Zapadno od Mlawe se boljševiki razgovarjajo z generalom Sikorskim o kapitulaciji. Te čete štejejo okoli B0.000 mož. V vzhodni Galiciji so boljševiki zapustili Stryj, Stanislav in Kolomejo. Boljševiki bežijo v neredu in mečejo puške v stran. Dosedaj je ujetih 70.000 mož. Nemško mejo je prekoračilo 20.000 boljševikov, vsi so bili raz-oroženi. V Ukrajini so ukrajinski puntarji nagnali boljševike do Odese. Kmetje jih pobijajo, ker so hudo rekvirirali. General Wrangel se je spojil z donskimi in kubanskimi kozaki. S tem je narejena enotna fronta od Gdanskega (Danzig) do Kaspijskega morja. Na Kaspijskem morju so boljševiki pred begom potopili vse brodovje. Wrangel je ujel 6000 sovjetskih vojakov, zaplenil 34 topov in 100 strojnih pušk. Zakaj so boljševiki podlegli ? Baje se nahaja v njihovi vojski veliko število carskih generalov in oficirjev. Prišli so v konflikt z mednarodno boljševiško politiko. Ljudstvo je sito vojske in išče mir in srečo. — Severno poljsko krilo pod zapo vodništvom generala Hallerja prodira proti vzhodu. 26. avgusta je zavzel Grodno. V njegove roke je prišel bogat plen in mnogo ujetnikov. Kamenjev bo zapustil London, ker je Lloyd Georges v Luzernu odkrito pristopil na stran Francoske in Poljske. Ker zapusti Kamenjev London, se to more smatrati kot začetek ruskega napada na angleško kraljestvo na daljnem vzhodu.
—	Ruski boljševiki vežbajo rezerve, ki štejejo baje 4 do 5 milijonov.
Antanta.
Millerand, Lloyd Georges in Giolitti se bodo sestali med 10. in 16. septembrom. Zveza je močna, pravijo, in bo zaprečila zle namere sovjeta na Poljsko.
Dnevne vesti.
Velikovec. V nedeljo, dne 6. septembra, priredijo Nemci tukaj „Kamtnertag“.
Pomiloščenje. Naš prestolonaslednik Aleksander je pomilostil o priliki bivanja med vdanim narodom v Sloveniji veliko obsojencev, ki so se pregrešili zoper državni in družabni red.
Drobiž po 6, 10 in 26 par, to je po 20, 40 vinarjev in 1 K dobimo v kratkem. Nako-vanega bo drobiža za 30 milijonov dinarjev.
Judeževi groši. Velikovec. „Mir“ je očital lesnemu trgovcu Pollascheggu, da je podkupljen nemški agitator. Ker pa se je nekako vznemirjal, ko je to bral, mu pa povemo, da je dobil 21. marca 1920 iz Mostiča od „A. A. L. Brucki14 2000 K za nemško agitacijo. Mislili smo, da dela Pollaschegg iz samega idealizma za Nemško Avstrijo, sedaj pa vidimo, da smo se korenito zmotili in da ^hladnokrvno44 računa. — Sv. Štefan pri Velikovcu. Gospod Zepej Glantschnig, vi delate za Nemško Avstrijo, ker ste plačani. Kakor kaže „A. A. L. Brucki, Kassa44, ste dobili 1. aprila 1920 6000 K »foršusa44 in 29. aprila ste zopet dobili 5000 K „foršusa“. In na dekado (deset dni) ste dobivali na Mostiču 260 K in 276 K. Mislili smo, da tak mož kot je Zepej Glantschnig, dela iz samega navdušenja za spufano avstrijsko republiko, sedaj pa vemo, da ste za to mastno plačani. Koliko pa so Judeževi groši vredni, to boste videli na dan glasovanja.
„DaB goldene Jugoslawien44, tako pravijo „Landsmannschaft“, „Freie Stimmen44, „Karnt. Tagblatt44 in kar je še takih listov v Celovcu, naši državi ter jo zasmehujejo, da ničesar nimamo. V Berlinu pa, kjer žive bolj pošteni Nemci kakor pa na Koroškem, o nas čisto drugače sodijo.
Dunaj, 26. avgusta. „Berliner Tageblatt44 prinaša v uvodnem članku dopis svojega balkanskega poročevalca Teodorja Berkesa iz Beograda. V članku se izčrpno in objektivno popisuje finančno stanje Jugoslavije, ki se smatra za zelo ugodno, ker je letošnja žetev vredna 30 milijard dinarjev, dočim kroži samo
3	milijarde papirnatega denarja ter znaša celokupni državni dolg komaj
4	milijarde. Dopis končuje z besedami: Naravno bogastvo Jugoslavije je preveliko, da bi ne moglo vzdržati vseh sunkov desorganizacije, ki je nastala >po vojni in kljub vzhodnemu laisser faire — laisser aller (po naše: pustiti stvari svoj tek). Še vedno je bila boljša slaba letina za bolno denarnico, kakor pa papirni čudeži, s katerimi nakrmi zapadna financa svojo kobilo do smrti.
Vidite, tako mi stojimo in s tem bomo tudi zmagali, ker smo gospodarsko močnejši! „Freie Stimmen44, „Karntner Tagblatt44, idita se v Berlin učit, da bosta vedela, kakšna je naša država!
„Sudmarko“, to zloglasno nemško bojno društvo poznamo že izza časov pred vojsko. Kupovala je naše slovenske hiše, zidala je nemške šole med nami, podpirala nemške obrtnike in jih naseljevala. Tudi sedaj ne miruje. Za plebiscit je nabrala 1 milijon 300.000 kron. Denar bodo razsipali. Mi pa ne maramo Judeževih grošev, mi nočemo prodati svoje zemlje in svojih otrok požrešnemu Nemcu. Fuj izdajice slovenske krvi!
Nemška agitacija. Poznamo jih, kako se znajo lagati! Med drugimi so najeli in plačali tudi berače, ki hodijo od hiše do hiše in pravijo, da so iz Štajerske, da tam doli ni jesti, zato pa so prišli na Koroško, kjer je dosti. Ti berači, ki tako govorijo, so od Nemcev najeti in podmazani! Seveda imajo na Štajerskem še več jesti kakor pri nas na Koroškem. — Drugi agitatorji se izdajajo kot „štajerske župane44, ki hodijo okoli in kupujejo to in ono ter pravijo, kako je doli slabo. Seveda so tudi ti podkupljeni od Nemcev. To niso nobeni župani, ampak navadni nemški plačani agitatorji. Dopisniki pa nam bodo še o drugih načinih nemške agitacije poročali!
Planinski koledar. Izdaja in urejuje Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu, načelnik Savinjske podružnice SPD., VI. letnik. — Na splošno željo planincev se je goriimenovani odločil, izdati za leto 1921 ta priljubljeni in vsled vojske ustavljeni koledar. Ker so sedaj tiskovni stroški jako visoki, je neobhodno potrebno, da izdajatelj ve prilično število odjemalcev tega koledarja, zato so vsi turisti in interesenti na-prošeni, da ta koledar naroče vže vnaprej pismeno pri izdajatelju v Gornjem Gradu. Ker je SPD. prevzelo vse nemške koče, bodo iste v koledarju tudi natančno opisane. — Obenem se prosi vse interesente, ki nameravajo v tej izdaji inserirati, da se tozadevno obrnejo takoj na gori-imenovanega, ker se inserate ne bo posebej nabiralo. — V imenik gostiln se uvrstijo samo iste, ki pošljejo podatke o množini sob in postelj ter naročijo obenem tudi koledar.	R.
Zgodovina uči. Leta 956 je nemški cesar Oton Veliki premagal divje, roparske Mažare in jih pregnal v širne puste, ki v njih še danes živijo. Da bo njegova velika država vselej pred mažarskimi napadi varna, združil je ves svet od Donave priDunaju in Linču do Jadranskega morja in Zagreba in pa preko italijanske Verone in Nemškega Gradca v eno samo veliko deželo, ki ji je bilo ime «Koroško44. Morda pa hočejo Nemci, ko vpijejo Koroška Korošcem, stisniti vse te prostrane dežele z Italijani, Furlani, Slovenci, Hrvati in Nemci pod svoj mali klobuk?
Zgodovina uči. Koroška je bila, kakor vse dežele od 11. stoletja do Napoleonovih časov, razdeljena na mnogo majhnih grofij in cerkvenih veleposesti. To so bile vsaka zase male državice, po-
polnoma neodvisne od koroškega vojvode in njegovih sodnikov in uradnikov. Grofje goriški, sponheimski, vovbrski, trušenjski in še mnogi drugi, nadalje škofije krška, salcburška, brik-senška, freisinška in bamberška in vsi koroški samostani, vsi so sodili in delili pravice svojim koroškim kmetom na lastno pest, ne pa v imenu koroškega vojvode. In trgovec, ki je vozil svoje blago po Koroškem, je moral skoro vsako uro vožnje plačevati carino vsakemu teh gospodov po vrsti. Oblast koroških vojvod pa je bila tako zelo skrčena, da se je raztezala skoro edino v ozkem pasu zemlje od Celovca proti Ljubelju. Ta velika raztrganost današnje koroške dežele je trajala, dokler ni prišel Napoleon, ki je vsem onim številnim gospodom njih predpravice nad koroškim kmetom odvzel in jih spravil pod oblast deželnih gospodov.
Dopisi.
Velikovški okraj, v Libeliče. Kar zamore hujskanje pri inače dobrem, pa nevednem ljudstvu doseči, videli smo na nekaterih prebivalcih potoške okolice v tednu po Veliki gospojnici. V torek je prišla komisija za plebiscitne meje; takrat se pripelje na vas okoli dvajset fantov in možev, katere ves svet nemčurje imenuje, kateri si pa sami «koroški Slovenci44 pravijo. Komisija v Libeličah ni obstala in vrnili so se prepevajoče domov. V sredo se pripelje pliberška komisija. Zopet prihitijo, pa prižeuo s seboj dve deklici, ki so avtomobil z venci iz dobovega listja venčali. Med temi ceremonijami so vpili «hoch44 in ,,mi smo koroški Slovenci44. Bili so večinoma napiti; zatorej je bil ta prizor vpričo tujih častnikov zopern. Človek bi se bil razjokal. Večina nemčurjev ne zna nemški, vsi so pa Slovenci in ti se za nemštvo bolj navdušujejo, kakor Nemci v Labudu sami. Kaj so si le mislili gospodje?! Anglež je ponosen, daje Anglež in naj stanuje v kateremkoli kotu sveta, ravno tako Francoz in Lah. Tukaj pa vpije koroški Slovenec «hoch44 in pleta vence iz dobovih listov! Tretji dan prihitijo zopet na vas, ker je angleški major po nekaj k občini prišel. Pa so ga zamudili. Večina teh fantov je malo in neredno šolo obiskovalo. Ne čita in ne posluša nič dobrega, zato napravlja take komedije, katerim se svet posmehuje. Nemci jih navidezno hvalijo, ker delajo njim v korist, kakor mi našega vaškega siroteja «mašinovca44 hvalimo, da rajši «mašin44 goni. V resnici se pa v srcu posmehujejo in si mislijo: „Der durame Windischo!44
v Pliberk. (S e j m). Na Krekovem trgu že naznanja «tržno znamenje44 bližajoči se sejm. Vse kaže, da bo dobro obiskan. Kmete opozaijarao, da se naj ne puste ogoljufati od nemških trgovcev z ničvrednim nemško-avstrijskim denarjem.
v Iz pliberške okolice nam poročajo, da hočejo nemški agitatorji razviti svoje moči. Uspeha ne bodo imeli dosti. Našincem svetujemo, da imajo za te izdajalce naše slovenske koroške domovine pripravljeno palico za durmi in pokažejo tem podkupljenim Judežem vrata! Čuje se, da narodni odpadnik Derbuch, bivši učitelj na Šmarjeti, ki se je dosti časa hlinil jugoslovanski upravi, sedaj jemlje svojo «fosungo44 na Krekovem trgu — za številko vsak ve! Ip s temi denarci agitira in dirja kot zblaznel okoli s svojim kolesom. Če Vam le ne bo — sape zmanjkalo gospod Terbuch? In tjf.ti «visoki44 in «lepi44 gospod (to hoče namreč biti) od Humca je tudi začel zopet kazati svoje nemčurske rožičke.
v Libeliče. Na Paternuževo žegnanje so nas obiskali dobški in žvabeški fantje. Niso mogli razumeti, da tiči v Potočah in okolici toliko nem-čurstva, še več pa neumnosti. Nemčurski fantje so vpili: «Mi smo koroški Slovenci!44 Zavedni fantje so rekli: «Če ste Slovenci, pa pojdite k nam!44 Štajerski, primorski, kranjski fantje so združeni v Sloveniji, samo koroški Slovenec v Potočah bi rad bil Nemec. «Veliko smo hodili po svetu, pa takšnih ribanov še nismo našli, tudi na Koroškem jih ni!44 so rekli fantje iz Doba.
Mariborska eskomptna banka
Glavni trg 5t. 141 pO(lni3SnÌGa VolìkOVOC Glavni trg št. J41
Teleton štev. 7 (interurban). — Bačun poitn. ček. urada SHS v Ljubljani it. 11.695.
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od ‘/s 9* d° 12. ure In od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica Ljub Delniška glavnica: 50.000.000 K.	Ijanske kreditne ba Centrala v Ljubljani.	nke v Borovljah. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun.
Rezervni zaklad: 45.000.000 K.	Podružnice :	Hokup In prodaja vrednostnih paplriev vseh vrst.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po	Celje, Celovec, Gorica, Maribor, Split,	Daje pojasnila -vsak čas
najugodnejših pogojih.	Sarajevo, Trst in Ptuj.	brezplačno.
		
v Šmarjeta nad Pliberkom. (Griža). I Pri zelo mnogih hišah razsaja pri nas griža. Mnogo žrtev je že zahtevala ta nalezljiva bolezen. Samo pri pd. Košu je tekom enega tedna umrlo za grižo pet oseb. Vrlemu posestniku-Slo-vencu izrekamo naše odkrito sožalje!
Šmarjeta nad Pliberkom. Huda griža je zahtevala tudi iz naše Marijine družbe dve zvesti in vzgledni članici. Kar zaporedoma smo položili pri Sv. Marjeti k zadnjemu počitku Marjeto Kos pd. Kosovo in Heleno Krof pd. Osrba-novo. Težko bomo vaju pogrešali! Na svidenje pri naši nebeški Materi!
v Libeliče. Za Kancijanova dva v Potočah, za Pepija in za njegovo sestro Naniko je ime nemčur prelepo. Pepi se je naučil pri tukajšnem slovenskem pevskem društvu prepevati. Bil je še v nedeljo poprej s svojim hlapcem v družbi slovenskih fantov. Med tednom je pa bil vodja vseh nemčurjev, ki se je posebno divje obnašal. Nanika se je ves čas udeleževala slovenskih veselic, bila 25. julija na shodu v Velikovcu, teden na vrh pa na sokolski slavnosti v Slov. Gradcu. Na Paternuževo je pa v sredini nemčurjev tako grdo jecljala, kakor samo ona zna. „Slovenski vojaki so pa bili dobri Nanki!" so se ji smejali naši fantje, ki poznajo vse njene skrivnosti.
v Suha. Za občino Libeliče so si izbrali Nemci moža, o katerem so mislili, da je nemčur, kot zastopnika v glasovalno komisijo. Mož pa je odklonil to mesto z besedami: „Moji stariši so bili Slovenci in so s Slovenci volili! Tudi jaz sem Slovenec in hočem s Slovenci glasovati. Ne sprejmem tega mesta." Ta odgovor je napravil velik vtis v okolici. To je mož!
Boroveljski okraj.
b Vetrinj. Redki so dopisi iz Vetrinja, ali vsled tega naj se nikar ne misli, da spimo. Naši nemčurji razobešajo starokopitne barve, kričijo in tulijo kot grešnik pred smrtjo. Mi se zavedamo resnega časa, zato delamo, smo organizirani ! Nič nas ne plaši, če se Nemci in nemčurji, ki so bolj nemški kot Nemci sami, tolažijo s tem, ker imajo tu večino, da bodo zmagali. Vemo, da ako bilo še petdeset takih „Viktringov“, bi bila še vedno naša zmaga. Tako ne bo, kot so se nekateri hvalili v nedeljo v Celovcu, da „Viktring ist deutsch und wird deutsch bleiben", ker Bog ne plačuje vsako soboto, ampak kadar plača ... Veseli nas, da bodo tudi naši glasovi, ki niso tako redki kot si naši «prijatelji" mislijo, pripomogli k čim veličastnejši zmagi. Ob priliki nekega izleta ljubljanskih bratov smo čuli znamenito pesem, ki nam vedno zveni krog srca: «Usta j mo braco, sada je čas!"
To naj si zapomni vsak Korošec, Slovenec in vsak Jugoslovan.
b Želuče. Spomina je vredno, da sta dobila Matevž in Neža Žnidar te dni že svojega trinajstega potomca. Dvanajst jih še živi, vsi zdravi in krepki, 11 pobov in ena deklica. Ko je trinajsti zagledal luč sveta, je bila potrebna tudi zdravniška pomoč. Prišel je dr. Tobiš iz Rožeka in je računal skromno 400 jugoslovanskih kron, to je 1000 namškoavstrijskih kron. Kam le takile gospodje toliko denarja spravijo? Vsa čast roditeljem tako številnega naraščaja! Bog daj zdravje materi Čapičenci ! Ne bo še Slavija propadla . . .
b Bilčovs. (Kdo izziva?) 22. t. m. je bil v Bilčovsu semenj. Bolj pozno zvečer se je vračala domov družba Bistričanov. V gostilni si še niso upali delati nemira, četudi si jim že na obrazu bral in na njihovem vedenju spoznal, kako jih nekaj srbi. Ko pa so šli proti domu, so začeli kričati, izzivati in hajlati. Gotovo so bili sami Nemci? Ne, sami Slovenci, ki pa so še toliko zaostali v kulturi, da še niso spoznali, da je odpadništvo največja nečast in sramota. Kaj si neki antantina komisija misli o takih ljudeh? Spoštovanja gotovo ne morejo imeti pred njimi. Vpili so: «Vse je naše, hajl!" O, mogočni pa so ti gospodje! Kakšna čast za Bilčovs, da so nas obiskali! Vs’ t’ konc’, kdo bi biv pa to žinjov! Da bi pokazali svojo mogočnost, so s svojim vpitjem ranoge zbudili iz spanja, ki so se že podali k počitku. Ko so šli skozi Kajzaze, jim je neki naš fant^hotel izkazati dolžno čast in jih je pozdravil z «Živijo". Pa glej ga spaka, niso je hoteli te I
časti in fant jo je dobil po glavi. Kajti ko so videli, da je sam, so bili tudi korajžni. Halo, haj lovci, zdaj vam pa svetujemo, tecite hitro v Borovlje h komisiji in nas zatožite, da smo vas izzivali. Vemo namreč dobro, da ste prišli zato sem, da bi izzvali kak prepir. Tudi komisija mora slednjič spoznati, da so nemčurji na Koroškem tisti, ki delajo prepir in nemire.
b Sveče. Izginil je iz Sveč g. Jože Feinig, edini duhoven na Koroškem, ki je izdal in prodal svoj narod za Judeževe srebrnike, zatajil svoj materni jezik in s tem svojo staro, dobro mater in se vdinjal našemu zakletemu sovražniku. Ali more najti tak človek še kedaj miru na svetu, miru pred svojo vestjo? Ali sme še enkrat v svojo lepo domovino, kjer joka za njim njegova ljubeča mamica, kjer mu je tekla zibelka, a katera ga pa ne mara več, ker jo je zatajil in prodal. Ne, Ti zgubljeni sin, prepozno je, zakrivil si preveč, tvoj narod te ne pozna več, te zaničuje!
b Bistrica. V zadnji «Freie Stimmen" in v «Karntner Tagblattu" spravil se je neki do-pusun tudi nad mojo osebo ter pokazal svojo onemoglost v polnem sijaju. Vidi se, da je tem ljudem vseeno, ali pišejo resnico ali laž. Pravi med drugim, da nimamo glasovalne pravice, da smo «landfremd" in da je treba pomesti z nami. Bilo bi preveč časti za take cunje, se opravičevati, a v informacijo naše javnosti pa povem, da sem jaz tukaj rojen, da imam v pasu A glasovalno pravico, preje za pet, zdaj za tri osebe in da sem jaz davno prej trpel za naš narod, nego se je oni smrkavec rodil in nemško znal. «Landfremd" pa so pri nas «Freie Stimmen" in njih dopisuni, kajti kdor je naš, ne piše v oslovske trompete. Pometli pa bomo mi s to golaznijo tako temeljito, da ne bo ne duha ne sluha za temi izdajalci. A cona je naša, B pride na vrsto! Tukaj ne pomaga nobena žavba! Horvat.
b Od Vrbskega jezera. Nemci so dobili dovoljenje, da vozijo s parnikom tudi na našo stran. Porabili so takoj priliko in nabili pri nas svoje nemške «fahrplane". Seveda so ti «fahr-plani", ki so za nas nekaj nenaravnega, takoj izginili. Nemci so se temu čudili, a poskušali so še drugič in tretjič. Ker pa nimajo papirja odveč, so že jenjali. Tako je prav, ali slovenski vozni red ali pa nič; saj nas sami učijo, ko rabijo v coni B samo nemške. Dobil se pa je možak, ki mu je žal po teh nemških plakatih, tako, da bi bil kmalu skočil iz kože — od jeze! Mož dobiva nemške natakarje iz cone B, natakarice pa naše nemčurke, in ti nahrulijo vsakega gosta v «blaženi" nemščini. Baje je zaveden Čeh! Zapomnili si ga bomo!
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, proSt y Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mlhàlek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
l/iiV»o**Jr'o ki se razume tudi na gospodinjstvo. IvUllcII ICu ig{e službe k pošteni, krščanski družini, najraje v župnišče. Naslov pove upravništvo „Mira“.
Primešaj krmi Mastini
V	zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899, št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski izporočil dne 28. julija 1899, št. 25.255, smejo dietetično sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen.
V	Ljubljani, dne 3. avgusta 1900, mag. opr. št. 28.561. — Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročit« po pošti. 5 zavojev Mastina stane K 30'50 in se jih pošlje
poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K 12‘50.
Lekarnar Trnkoci
v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža.

v
V zalogi
Družbe su. Mohorja na Prevaljah
je izšla knjiga :
Šket-Pod boj :
Slov. Sprach- und Obungsbuch
8. Anflage.
Cena vez. 40 K.	JKf
Svarilo.
Svarim vsakogar, da brez moje vednosti na moje ime nikomur nič ne posojuje ali pa kaj proda ali kupi, ker v takih slučajih ne prevzamem nobene obveznosti ali plačila. Le dogovori z mojim osebnim dovoljenjem so veljavni.
Prevalje, 31. avgusta 1920.
Lovro Mačič,
mizarski mojster.
Zenitna ponudba.
Kmetski fant, star 38 let, ki ima 22.000 kron gotovine, se želi oženiti z dekletom ali vdovo na malo posestvo. Naslov pove upravništvo lista «Mir", Prevalje.
Več pridnih, zanesljivih
delavcev
sprejme takoj proti dobri plači
Koroška gospodarska družba
SIncavas.
Stampiljevseh vrst in
iz medi za pečatni vosek
dobavlja ^
v
Ludovik Sef, Maribor
Prešernova ulica 1.
Tovarniška zaloga papirja in špecijalna trgovina pisarniških potrebščin. Brzojavi: Papiršef Maribor.
Vzgojišče za deklice
(internat)
u ..Narodni šoli“ u Št. Rupertu pri Velikoucu
se priporoča p. n. slovenskim starišem. Sprejmejo se deklice, ki hočejo obiskovati gimnazijo, učiteljišče ali meščansko šolo v Velikovcu, ljudskošolske učenke, ki hočejo obiskovati javno petrazredno dekliško šolo v «Narodni šoli11 in večje, šoli odraslo deklico, ki želijo obiskovati gospodinjsko šolo v «Narodni šoli“. Začetek novega šolskega leta se bo pravočasno naznanil, na gospodinjski šoli se pa začne zimski tečaj dne 1. novembra Ì920. Nadaljna pojasnila dajejo šolske sestra v «Narodni Šoli” v Št. Rupertu pri Velikovcu.