79. številka.
Ljubljana, v soboto 6. aprila 1901
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
lučaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter ve\ja po posti prejem an za «vstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol eta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 3 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežel« toliko več, kolikor znafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoftiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10;h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t- 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga 5t. 12.
»Slovenski Narod" telefon ftt 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Zaradi Velikonočnih praznikov izide prihodnji list v torek, 9. aprila t. I.
V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
občni zbor
delniškega društva
„Närodne Tiskarne"
na dan 21. aprila 1901
ob 11. uri dopoludne v prostorih „Närodne Tiskarne11.
ISnevnl red:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca „Närodne Tiskarne" za leto
1900.
3. Nasvet upravnega odbora o izpla-
čanji dividende.
4. Volitev upravnega odbora.
5. Volitev pregledovalcev računov.
6. Posamezni nasveti.
Opomba. §. 16. Kdor hoče v občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno bla
gajnico vložiti.
Upravni odbor „Närodne Tiskarne". Ateluja!
Zopet plavajo veličastnoubrani glasovi zvonov preko planin in gora, pojoči v gigantski harmoniji tisoč in tisočglasni koral: Vstal je — aleluja! In duše vsega krščanskega človeštva drhte danes v veselem, srečepolnem zanosu, srca so blažja in mehkejša, strasti, ki mučijo in begajo narode, pa so se ublažile nehote v teh poezije polnih praznikih vstajenja.
V dobi, ki je premagala narava kruti zimski mraz, ko so odpadle okove ledu in snega, ko so izginile dušeče megle ter je napočila krasna pomlad s svojim toplim solncem, s svojim mladim cvetjem in petjem tičev, v dobi, ko vstaja in se kakor nevesta pred poroko lepotici narava z najkrasnejšim nakitom, ki ga premore, — v dobi, ko se začno življenski sokovi hi-
trejše pretakati v vsem stvarstvu, praznuje krščanstvo tudi vstajenje onega bitja, ki ga je rosilo nebo bednemu človečanstvu v srečo in blagoslov — zmago Krista Jezusa nad smrtjo ter slepoto in zlobo sveta. Vstajenje narave in vstajenje največjega in najplemenitejšega bitja, ki je hodilo kdaj po tej zemlji, se praznuje ta dva dni, in kakor so Slovani narod najdojmljivejših, najmehkejših src, slave prav oni ta dva svetla dneva najiskrenejše in najveselejše. V Rusiji izgine tega dne vsak razloček med nizkim in visokim, med imenitnim in preprostim, med starim in mladim: zdušno se raduje vse zmagoslavja Vesne in zdušno vriska ondi narod po mestih in selih : »Krist je vstal! Da, istina !« In bratovsko se poljubljajo vsi brez razločka, kažoči se s tem vredne Onega, ki je učil: »Ljubite se med seboj!»
Tudi Slovenci smo dober, mehak narod, zato pa deluje tudi na nas velika poezija Velike noči z vsem svojim sladkim dojmom. In tudi liberalci, ki se borimo — kakor lažejo naši nasprotniki — zoper vero, pozdravljamo vsako leto z enako iskrenostjo slavlje vstajenja. V prah se klanjamo pred zmagoslavnim božanstvom, h kateremu se dviga najponižnejša hvaležnost iz naših src, naš um pa se naslaja v svetem trepetu, spoznavajoč v vstajenju Krista Jezusa veličasten simbol.
In če kdaj, polni naše duše ta dva dneva osrečujoča zavest, da bodimo za pravimi cilji po pravih potih, in če kdaj, širi naša srca v velikonočnih praznikih blaženo prepričanje, da se borimo za te svoje velike in visoke smotre tudi s pravimi sredstvi. In nikdar bolje ne čutimo, da smo dobri kristjanje, kot v teh veličastnih dnevih !
Kaj je bila misija Krista Jezusa na tem svetu? Pobit je prišel laž, zmoto, zlobo in hinavščino pa ustanovit božje kraljestvo ljubezni, resnice in pravice. Prišel je razbit okove, v katere je bil vkovan človeški duh, odvz<t moč in grozo smrti ter vdihnit narodom veselje do življenja in dela. Krist Jezus je pomladil s svojimi svetlimi uki v obupu zmed in zdvojenja ostarelo človeštvo, izbistril je pojme o poklicu in nalogi individija ter
očistil zatemnelo in z debelim prahom zablod pokrito naziranje o morali. Položil je močan, neomajnotrden temelj moderni kulturi ter ji vcepil kali neprestanega napredka.
A Krist ni samo učil in pridigoval, nego tudi sam živel po svojih naukih. Bil je živa utelešenost svojih lastnih idej, svojih lastnih besed. Kar je zahteval od človeštva, je storil sam ter dajal s svojim življenjem najkrasnejši vzgled človeka-vzornika. In zato je dejal: »Učite se od mene, ki sem krotak in od srca ponižen!« Izkazoval je nesebično samo dobrote, trosil srečo in radost okoli sebe ter učil vedno in vedno: Ljubite se — bodite pravični! Da, ljubil je celo svoje sovražnike, dobro je storil onim, ki so ga tepli, mučili in preganjali ter molil zanje, ki so ga kleli in križali. In še v oni strašni uri, ko se je trgala njegova božansko-velika duša iz njegovega krvi plavajočega trupla, ko je trepetal v obupu nad seboj samem, so šepetale njegove posinele ustnice molitev za svoje rablje: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« — In položili so ga v grob, zavalili nanj veliko skalo, zapečatili ga in obdali s stražami. Celo mrtvega njegovega trupla so se bali! In tako so si domišljali, da so ga premagali, da so ga uničili, ž njim pa zatrli njegove ideje in njegove nauke . . . Ali /stal je — vstal še lepši in močnejši — zmagovit premaganec — brez okov, brez ran! — In v prah so se zgrudili njegovi sovražniki ter trepetajo pobegnili. Zmagal je, ž njim pa so zmagali njegove ideje ljubezni, pravičnosti in odpustljivosti!
Tudi liberalci pobijamo laž, zmoto, zlobo in hinavščino, bistrimo pojme o nalogi in poklicu človeštva ter se trudimo, da dosezamo po Kristu Jezusu ustanovljeni moderni kulturi vedno večji napredek. Tudi naš narod je bil vkovan v teške okove mračnjaštva, mi pa hočemo prinesti gorko pomlad osvobojenja in vstajenja duha, ki so ga pokopali narodovi sebični sovražniki v grob kulturne teme. Borimo se za resnico in pravico ter pobijamo one, ki so zatajili glavni nauk Krista Jezusa: »Ljubite se med seboj!« Vojujemo proti onim, ki niso krotki in od srca ponižni,
kakor je bil Krist Jezus, nego ošabni, vladeželjni, besnomaščevalni in sovražniki vsaki kulturi, vsaki svobodi! Borimo se proti onim hinavcem, ki so se docela oddaljili od idej velikega Nazarenca, ki so popolnoma zatajili njegove nauke, a si v Njegovem imenu laste vso avtoriteto ter zahtevajo, da se jim pokori ves narod. Liberalci vojujemo proti onim, ki trdijo, da so namestniki Onega, ki je dejal, da Njegovo »kraljestvo ni od tega sveta«, ki je bežal, ko so mu hoteli posaditi na glavo kraljevsko posvetno krono! Liberalci hočemo nadalje, da naj bodo duhovniki v svojem življenju kakor njihov Gospod, ki je spoštoval tuje nazore, ki je ukazoval izpolnovati in sam izpolnoval židovske verske naredbe ter učil: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega!« — dasi ga je ta cesar preganjal in končno umoril. Naša bojevita duhovščina noče poznati ljubezni in odpuščanja, ona ne moli za svoje nasprotnike, nego preklinja, in ugonablja hiše, v katerih žive1 ljudje drugih mislij, in celo liberalnim ženskam in otrokom ne prizanaša v slepi svoji strasti! Mi se ravnamo po visokem vzgledu Njega, ki je z vrvenimi vozlji ogorčen pognal one predrzne in brezbožne kramarje, ki so hoteli napraviti iz templja trgovsko borzo in torišče barantačevl »Dajte Bogu, kar je božjega!« je učil Krist Jezus, in prav tako zahtevamo tudi mi, da bodi božja hiša samo svetišče Gospoda! Naše cerkve ne smejo ostati agitacijski lokali — naše duhovništvo ne sme biti tolpa političnih agentov! Na temelju krščanskih načel torej se borimo za napredovanje moderne kulture med našim ljudstvom — za osvo-bojenje duha in vesti — za vseobči napredek!
In v tem našem boju, ki izvira iz najsvetejše ljubezni do slovenske domovine, nas ne vstraši prav nič ter nas ne ustavi niti brezmiselno besedičenje tistih baje naprednomislečih*omahljivcev, ki trdijo, da je zategadelj naš obstanek v nevarnosti. Kakor Krist Jezus smo trdno prepričani, da je pravica in resnica na naši strani, in kakor On umremo, če treba, radi zanjo, saj vemo, da z nami ne umre teženje za resnico in pravico! Duhovščina,
LIS ± £#K.
Vstajenje.
Dih pomladi s silo je čarobno spet v slovensko domovje zavel, in z oživljajočo je zopet močjo nam duše in srca objel.
Priroda pomlajena v žitje novo je vstala iz zimskega snu, m večno nje mladi, deviški obraz pregnal je vse sence mraka.
In cvetek stotisoč iz zemlje hiti po gajih, dolinah, gorah, m zimskih potajnih in temnih duhov postalo je nekamo strah.
Prirode vsa vstaja, povsod blagoslov na zemljo premrlo sipljoč in srca na naSo bodočnost svetlo z nadejami navdajajoč.
In dvigamo mi se..- za uspehom se uspeh v Slovencih pojavlja povsod; popenjamo se v visočine doba, iz sna se je vzdramil naS rod.
Iz duSnega se je mrtvila povspel, osvobodil duSnih se spon, in misli človeški zapel dosedaj mrtvaški nikakor ni zvon.
Ne; dviga ponosno se bolj kot kdaj prej, pol s veta in več ji je last; a zgradi mračnjaštva se prej ali slej stoglava in topa pošast.
Mi vstajamo ... plava do solčnih višin naš duh po spoznanji hlepeč, mi vstajamo, naše stremljenje pa zre sovrag naš strmeč in boječ.
Poleta duha, ki nikjer ma ni mej ne vstavi ves črni naš soj; za svobodo gremo in prav« roda odločni, nev8trašeni v boj.
In srečno bo enkrat ta boj dokončan, ki bije ga strast in zavist gospodov mogočnih, ki naj bi jim bil vzornik njihov Jezus Krist.
O, s prave krenili so poti možje, naravnost drvijo v propast, in i vero se smelo igrajo sami, da narod lovijo si v past
A nam izza gore pojavlja se dan in sreča in blägostan ž njim, , pa tema naj vsi kardinali se vprd in ž njimi naj vpre* se ves Rim
in Mahnič, Missija in škof naš Anton, vsi rimski učeni možje, ki Čava v okrilja jih svojem Miklavž, in ki ob Antona sede
O Kriste, ki si iz ljubezni do nas za grešnike bodo trpel, povej -li, če si v veličastva nebes namestnikov svojih vesel?
Li ne bi kot nekdaj pleteni vzel bič, iz božjih prepodil jih hiš? O, dober, mehak si, o Jezus, do njih, da to njih početje trpiš!
A naj ti namestniki božji besne, ni nas in ne bode nas strah! Prosvete kresovi v domovji gore! Kdo bil bi boječ še in plah?
Iz težkih in mučnih ml vstajamo sanj, pomladni nas dihi bode* in vlivajo v tile jekleno nam moč, s pogumom srce* nam poje\
Pa božjemn solncn ustavite luč plnjočemu doli na svet! Tako zamoriti se tudi ne da napredka in znanosti cvet.
In ta cvet občuvali bodemo mi, da mraz ga mračnjaški ne stre, in vzgajali bomo ga še tem skrbnej, da v lepši krasoti vscvete.
Naj le zarote se vse črne moči!
Vek v duhu že gledamo nov,
ko bomo nakanam zvijačnim vsem vkljub
vstajenje slavili duhov.
In tega vstajenja duha in srca boje se naš svetli Anton, zato pa želo, da slovenski naš rod naj ne iznebi se teh spon.
Prepozno ... ker že se pojavlja nam dan,
prosvete kresovi gore*,
in za domovine nas blagor in čast
na delo spasilno bnde.
O, blaženi dan, ki ga Stvarnik nebes že pošlji na srečo rodü! Saj Ti si Gospod, Ti, propovednik ljubezni, pravice, mira. * ♦ *
zlasti taka, ki dela in živi očitno proti principom Krista Jezusa, ni isto kar je katoliška vera, in naš boj proti politiku-jočim fanatikom, onečaščajočim mašniško obleko, ni boj proti katoliški eerkvi!
Na dan praznika veselega vstajenja narave in Krista Jezusa, na dan zmagoslavja idej pravice, resnice, ljubezni in napredka, naglašamo vnovič ponosni in neizprosni to svoje stališče ter kličemo vsem svojim somišljenikom slovanski velikonočni pozdrav: „Christos voskrese!"
So že zopet tu!
m.
V kolikor se tiče stvari same, moramo znanemu neznancu popolnoma pritrditi, da njegove misli ne povejo nič novega, nič originalnega. »Misleči« naš možiček pripada še tisti najstarejši šoli, ki je menila, da je s krikom: »Živela Slovenija!« že vse doseženo, in da so s tem krikom rešeni že tudi vsi narodni ideali. Beseda »ideal« tiči mu neprestano na jeziku, da bi nam pa razložil svoje pojme o teh idealih, o tem previdno molči, ravno tako previdno pa molči tudi o tem, kateri ideali so prav za prav škodo trpeli vsled tega, da ee je mej nami ojačila napredna stranka.
Vsi ti »jokavci« in »stokovci«, ki žive od ponižnega kruhka tržaške »Edinosti« sučejo že leta in leta jeden in isti samokres. Orožje na kamen, ki se, če ga sprožiš, nikdar ne vname. Ta samokres sprožil je tudi »mislec« in sicer tako-le: »Ali ste se morda kaj zanimali za razpis služeb na kranjskih srednjih šolah? Ima jih »Laiba-cher Zeitung« od zadnjega tedna meseca svečana. Poiščite si tisto in premišljujte nekoliko. Ob tem boju vedno le izgubljamo. Za šole kakor take, se ne briga nobena stranka, istotako ne za urade in imenovanja. Naši poslanci nimajo pokazati nobene pridobitve. Cehi so si znali pridobiti drugo tehniko, tudi drugo vseučilišče eejim že obeta — naši poslanci pa niso pridobili niti ene meščanske šole«. V teh zadnjih besedah kaže se tista silna ignoranca, ki diči do-pisune take vrste! Poslanci na Dunaju naj bi se trudili za pridobitev meščanskih šol, ko jih doma okraji vsak dan lahko zasnujejo, samo če hočejo! Pri nerazsodni masi se ve, se s takim javkanjem kaj doseže, pri pametnem človeku pa ne! Ker se pa špekulira ravno na nerazsodno maso, zategadelj se neprestano kriči, »da ob tem boju vedno le izgubljamo«, in razmere se slikajo tako, kakor da bi brez »bratomornega boja« imeli dandanes že slovensko univerz^), in morda bi se nam »obljubljala« tudi — slovenska tehnika! Kaj tacega pišite otrokom, ne pa nam, ki smo resni ljudje! Vzorne naše razmere niso, ali to pa smemo z lahkim srcem trditi, da so se izdatno izboljšale od tistih dob, ko smo bili še »složni«, in ko je dr. Bleiweis tako rekoč celo Slovenijo
Christos voskrese!
(Odlomek iz romana ..Vstajenje".)
Spisal grof Lev Nik. Tolstoj. Od prvega dne, ko je videl Katjnšo, je čutil Nebljadov do nje prejšnjo naklonjenost. Prav tako kakor preie ni mogel brez razburjenja videti belega Katjušinega predpasnika, ni mogel brez radosti slišati njene hoje, njenega glasu, njenega smeha, ni mogel brez razkošja gledati v njene Črne oči, zlasti če se je smejala, ni mogel pred vsem drugim brez nemira videti, kako je zarudela, če se je srečala ž njim. čutil je da je zaljubljen, toda ne tako kakor preje, ko mu je bila ta linbezen tajnost in si on sam ni upal priznati, da ljubi, in ko je bil prepričan, da je možno ljubiti samo jedenkrat, — zdaj je bil zaljubljen, svest ei tega in v*-sel in temno vedoč, dasi je to skrival pred samim seboj, v čem tiči ta ljubezen in kaj more nastati iz nje.
V g'< bini svoje duše je vedel, da mu je oditi, m da nima za kaj ostajati pri tetab, vedel je, da iz tega ne mute priti nič dobrega, toda bilo mu je tako radostno in prijetno, dasi tega ni priznal, in je ostal
Zvečer v soboto pred Kristusovim vstajenjem je prišel zložit jutranjico svečenik z dijakonom in strežnikom.
nosil v svojem žepu. Od leta do leta napredujemo! Iz spanja prebudila se je tužna Istra, narodna zavest povikšala se je na Goriškem, v Trstu, še celo v zaspanem Spodnjem Štajerju. Slovenščina priborila si je svoje mesto po vseh sodiščih, po šolah in uradih, posebno na Kranjskem in še celo na Koroškem, kjer se, ako stranke to zahtevajo, tudi pred celovškimi sodišči slovensko razpravlja. Le politični idijot more trditi, da ima slovenski narod dandanes manj garancij za svoj obstanek, nego jih je imel v dobi, ko je po Sloveniji bilo še vse složno in ultramontansko! Te garancije se pa množe od dne do dne, tem bolj, ko se krčijo od dne do dne vrste farovških tepcev in analfabetov. V tem oziru, prijatelji s Trsta, ne damo si napravljati nikakih Potemkinovih vasi; na bolje m smo, tako v literaturi, kakor v javnem življenju. Da še ni vse tako, kakor bi bilo želeti, ni naša krivda: v jed ni sami noči ne zrase nobeno drevo, tudi v bodoče ne bo zraslo in naj še toliko na vladni zistemi. t. d. zabavljamo!
Zopet druga fraza se glasi: Na Dunaju nas ne vpoštevajo, tam so slovenski poslanci prave sence. Nekaj resnice je na tem! Slovenska delegacija imela je od nekdaj malo vpliva, od nekdaj so bili slovenski poslanci nekake sence, to pa v prvi vrsti zategadelj, ker so bili ti poslanci po večini prave — ničle. Kar pošilja slovenski narod svoje zastopnike na Dunaj, izbiral si je v to večinoma polovičarje, tiste znane farov-ške skledoliznike, tiste poluolikance, ki bi bili leta 1701. slovenski narod za silo zastopali, ki so pa leta 1901. v parlamentu podobni slamnatim strašilom v zelniku. Ne prikrivajmo si resnice: slovenski narod nima primerno olikanega in strokovnjaško izobraženega materijala za državnega poslanca. Kakor drugod, tako je tudi v parlamentu: kjer ni vednosti in strokov-njaškega znanja, skuša se ta defekt nadomestiti s frazo, posebno s tisto donečo in votlo frazo, ki tako krepko poganja na livadah tržaške »Edinosti«. Tudi na tem polju moral se bode nivo slovenskeg* naroda povzdigniti, in delati je treba, tia polagoma izgine zarod parlamentaričnih slovenskih analfabetov. Tako je, gospoda v Trstu, in da se omenjeni cilj doseže, potrebujemo stranke, ki je odkritosrčno in odločno napredna. Naša stranka je taka, in bode taka ostala — vzlic jokavcem in stokovcem, kojih ima nekaj v svoji sredi.
Tomaževa žlindra in dr. Šusteršič.
(Izpred sodišča.) V četrtek vršila se je pred ljubljanskim deželnim kot vzklicnim sodiščem vele-zanimiva kazenska razprava. — Našim čitateljem je izvestno še v spominu, da je bil oče klerikalne gospodarske organizacije, dr. Ivan Šusteršič spravil po
Nehljudov je, ne da bi obrnil pogled od Katjnše, ki je stala pri vratih in po dajala kadilo, ostal pri jutranjici do konca, ter je že hotel oditi spat, ko je začul e hodnika, kako se Matrena Pavlovna, stara služkinja Marije I anovne, in Katjuša na previjata v cerkev, da bi dale blagoslovit povitice in pasho. „Jaz grem tudi", si je mislil.
Ko je prijezdil v črni temi. samo tuintam osvitljeni z beleči m se snegom, ploskajoč po vodi, na žrebcu ki je nastavljal ušesa pri pogleiu na svetilke, prižgane okoli cerkve, na cerkveni dvor, se je božja služba že pričela.
Možiki, spoznavši stričnika Marije Ivanovne, so ga odvedli na suho mesto, kjer je razjahal, vzeli mu konja, da bi ga privezali, ter ga spremili v cerkev. Cerkev je bila polna praznično oblečenega ljudstva.
Na desni strani — možiki: starci v doma napravljenih ksftanih in obuvalih iz ličja ■ Čistimi, belimi ovoji, in mladi možje v novih, anknenih kaftanib, prepasanih s svitlimi pasovi, in v Ikornjah Na levi strani — ženske v rudečih svilenih robcih, v plišovih telovnikih z iivo rndečimi ro kavi, in v modrih, zelenih, rudečih in pisanih suknjah, v Ikornjah s podkvicami. Skromne starke v belih robcih pa sivih
zadnjih driavnozborskih volitvah na obtožno klop tudi odličnega pristaša narodno-napredne stranke župana A. Svetlina v Mlaki pri Komendi. Le-ta izrazil se je namreč na nekem shodu, »da je bil dr. Šusteršič kot drž. poslanec zanikern v izvrševanju svojih poslov, da je delal le za farško bisago, ki nikdar ni sita, in da ima umazane roke od Tomaževe žlindre. Ob enem s Šusteršičem tožil je Svetlina tudi knezoškofijski kancelar Šiška, češ, da je prvi trdil pri isti priliki tudi, da sta on (Šiška) in dr. Šusteršič delala v sedaj že pokojni »Gospodarski zvezi« za-se. — Od obeh obtožeb bil je g. župan Svetlin dne 20. februarja t. 1. pred c. kr. okrajnim sodiščem popolnoma oproščen, ter obtoži-telja obsojena v povračilo vseh stroškov. Sodnik je namreč spoznal, da je zgoraj navedeno očitanje o zanikrnosti in farški bi-sagi le sicerojstra,a dopustna kritika; glede obtožbe kancelarja Šiške pa ni dal oni izpovedbi kot priče pod prisego zaslišanega kaplana Benkoviča, ki je hotel dne 8. januarja natančneje vedeti, kaj je govoril Svetlin dne 28. novembra p. 1., kakor takoj prihodnji dan 29. novembra, ko jo celo stvar svojemu posvetnemu političnemu šefu pokorno ovadil; glede očitanja, da ima dr. Šusteršič umazane roke od Tomaževe žlindre, pa je sodnik priznal dognanim dokaz resnice. Zaradi te sodbe je g. dr. Šusteršič v svoji znani — skromnosti zahteval najprej upeljavo disciplinarne preiskave zoper kazenskega sodnika v Kamniku, g. c. kr. pristava Vidica, kar je seveda vzbudilo v vseh pravniških krogih širne Avstrije homeričen smeh, a obenem sta se s sopogorelcem Šiško zoper sodbo sama pritožila, in o tej pritožbi je sodil včeraj vzklicni senat tukajšnjega c. kr. deželnega sodišča. Ta je prvo sodbo v polnem obsegu potrdil, in to iz razlogov kamniškega gos p. sodnika.
Tudi vzklicno sodišče je torej, ako-ravno je bil g. kaplan Benkovič pripravil tožiteljema dve novi »priči«, iznova priznalo, da je dokaz resnice za trditev, da ima dr. Šusterčič nekvarno njegovi zasebni časti umazane roke od Tomaževe žlindre, popolnoma dognano, ker je bilo poslovanje »Gospodarske zveze« s Tomaževo žlindro vsled iniciative načelnika dr. Šusteršiča v resnici n e r e e 1 n o in nekorektno. Dokaz, kateri je dognal g. Svetlin, pa obstoja v kratkih potezah v sledečem:
Poleti 1899 ukazal je dr. Šusteršič kot načelnik »Gospodarske zveze« ravnatelju iste, naj razglasi, da prodaja »Zveza« svojim članom 18°/„ Tomaževo žlindro za 20 krajcarjev ceneje, nego jo dobe člani c. kr. kmetijske družbe od iste. Izgubo plača on, dr. Šusteršič sam, kar pa mora ostati tajno. Ta razglas je resnično izšel v »Slovencu« s pristavkom, odobrenim po načelniku dr. Šusteršiču, da je »Gospodarska zveza« prišla v tako prijeten položaj vsled »posebnih udobnosti pri nakupovanji«. C. kr. kmetijska družba je seveda na to trditev reagovala ter trdila, da je to nemogoče, a »Slovenec« in
___#
karanih, starodavnih suknjah, v usnjatih čevljih ali novih laptih, so stale za njimi. Med temi in onimi so stali nališpani otroci z mastno se svetečimi glavami. Mužiki so se prekriževali in priklanjali, stresajoči z lasmi; ženske, osobito starke, ki so upirale motne oči na jedno samo ikono s svečkami, si trdno pritiskale sklenjene prste na robec na čelu, na ramena in život ter se, nekaj Šepetajoče, priklanjale stojo ali padale na kolena Otroci so, če jih je kdo pogledal, posnemajo odrasle, goreče molili. Zlati ikonastas je plapolal v svečicah, ki so od vseh stranij obkrožale z zlatom ovite večje laöi Na panikadiln je bilo polno sveč, z lestenca je bilo slišati vesele napove prostovoljnih pevcev z bobnečimi basi in tenkimi otroškimi soprani.
Nehljudov je šel naprej. V sredi je stala aristokracija: vlastelin s svojo ženo in sinom v mornarski blaži, stanovoj, telegrafist, trgovec v škornjab, okrajni starosta s svetinjo in na desno od amvona, zadaj za vlastelinko, Matrena Pavlovna v leske-tajocem lilastem krila ter z belo obroblje nim salom, pa Katjuša v belem krila z gubami in s modrim pasom pa rudečim trakom na črni glavi.
Vse je bilo praznično, slavnostno, veselo in prekrasno: i svečeniki v svetlih,
»Domoljub« sta jej na to očitala, da no zna — kupovati žlindre, in da je zapravila kmetom s tem najmanj 3600 forintov kakor to priča dejstvo, da je »Zveza« kupila žlindro za 20 kr. ceneje itd. Bilo je to notabene neposredno pred onim občnim zborom c. kr. kmetijske družbe, na katerem so klerikalci isto prvikrat naskočili! Zadnja si stvari, ker jej zgoraj navedeni ženialni »coup« dr. Šusteršiča točno še ni bil znan, ni znala raztolmačiti, in le toliko jej je bilo gotovo, da mora biti nižja cena »Gospodarske zveze« za Tomaževo žlindro, sleparstvo na en ali drugi način. Ravnatelj kmetijsko družbe g. Gustav Pire je po neumornem preiska-vanju zasledil toliko, da je bila »Gospodarska zveza« dobila v resnici večjo kvan-titeto manj ko 18% žlindre, in zategadelj jo priobčil že februarija meseca p. L v našem listu »Poslano«, v katerem je »Gospodarski zvezi« očital v suhih besedah, da s svojo Tomaževo žlindro slepari javno mnenje in zahteval, naj se ga toži, da- mu bo dana prilika, to pred sodiščem dokazati. No »Zveza« ni tožila, pač pa v »Slovencu« opetovano in na najslovesnejši. način zatrdila, da ni imela nikdar manj vredne ko 18 % žlindre, da jo dala vse kemično preiskati, in da ima dotično certifikate v rokah. Tudi to dve trditvi sta bili razkrinkani na razpravi contra Svetlin kot laž, tako da j© dokazana »Gospodarski zvezi« trojna Jaz; 1.) da lahko daje svojim članom »vsled posebnih udobnostij pri nakupovanju žlindro 20 kr. ceneje, nego jo dobe člani c. kr. kmetijske družbe, 2.) da ni imela nikdar manj kot 18°,a žlindre, 3.) da jo dala vso kemično preiskati, in da ima do-tične certifikate v rokah. Iste tri laži sta naš list in ravnatelj c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire »Gospodarski zvezi«.opetovano očitala in sedaj je s sodno razsodbo dveh inštancij dognano in pribito, da so bila ta očitanja opravičena, in da si je načelnik »Zvezin«, državni poslanec in načelnik »Slovanskega centra« dr. Ivan Šusteršič s to manipulacijo umazal roke. Razkrinkano je sedaj, da je klerikalna gospodarska organizacija žrtvovala cel tisočak v blagi namen, da jo kradli vzorni c. kr. kmetijski družbi ugled in zaupanje prebivalcev, ter jo obrekovala in denuncirala navzgor in navzdol, da ne razume svojega posla, in da je zapravila članom-kmetovalcem v enem samem ."letu 3600 gld. To se je godilo tako rekoč neposredno pred občnim zborom kmetijske družbe in s takim orožjem je skušal načelnik »Gospodarske zveze« dr. Šusteršič ugonobiti c. kr. kmetijsko družbo, ki deluje že desetletja v največji blagor našega kmetovalca, oziroma pridobiti jo v svoje pesti. A sedaj je sam padel v tisto jamo, katero je drugim kopal. Dve c. kr. sodišči sta mu vrgla v lice in brk izjavo, da jo bilo označeno postopanje njegove »Gospodarske zvezea več kot skrajno umazana konkurenca, da je bilo naravnost nekorektno in nereelno in da je le resnico  govoril  pogumni župan
mST* Dalje v prilogi. ""teJJ
srebrnih plaščih z zlatimi krili, i dijakoni in djački v prazničnih srebrnih in zlatih stiharih, nališpani prostovoljni pevci z namazanimi lasmi, i veseli napevi praz ničnih pesnij, i neprestani blagoslovi, katere so svečeniki podeljevali ljudstvu s trojuatimi svečami, okrašenimi s cvetjem, i vedno iu vedno se ponavljajoči glasovi: Coristos voskrese! Christos voskrese! Vse je bilo prekrasno, toda najlepša izmed vsega je bila Katjuša v belem oblačilu iu z modrim pasom, z rudečim trakom na črni glavi iu navdušeno žarečimi očmi.
Nehljudov je čutil, da ga je ona videla, ne da bi se ozrla. Videl je to, ko jo šel blizu mimo nje k oltarju Nič jej ni imel reči, toda takoj si je izmislil in rekel, idoč mimo nje: .Teta je rekla, da konča post šele po drugi maši."
Mlada kri jej je, kakor vedno, če ga je pogledala, zalila celo ljubko obličje, in črne oči, ki so se smehljale in radovale ter naivno gledale od spodaj navzgor, so se oprle v Nehljudova.
,Vem", je rekla smeje se.
V presledka med jutranjico in drugo mašo je Nehljudov odšel iz cerkve. Ljudstvo se je pred njim umikalo ter se mu klanjalo. Nekateri so ga poznali, drogi so vpraševali: .Kdo pa js to?" V preddvorani se je vstavil
Priloga „SlovensKemu Narodu" St 79, dn6 6. aprila 1901.
Svetlin, ako je očital dr. Šusteršiču kot načelniku »Gospodarske zveze«, da si je umazal s popisano manipulacijo svoje rJke s Tomaževo žlindro.
Lepše in sijajnejše satisfakcije krvavo žaljena in zavratno napadena c. kr. kmetijska družba pač ni zamogla dobiti, in mi tej , vzorni družbi na tem uspehu najsijajnejše čestitamo. Mi smo pa tudi ponosni na to, da je omogočil to razkrin-kanje klerikalne sleparije javnega mnenja v prvi vrsti tudi naš list, iz katerega je zajel g. župan Svetlin svoje, sedaj sodno sankcionirano prepričanje o narodnem (gospodarju dr. Šusteršiču. Radovedni smo, kako bo klerikalna gospodarska organizacija prebolela to klofuto in je li bo c. kr. poljedelsko ministrstvo vzlic temu še naprej subvencioniralo gospodarsko [sit venia verbo!) organizacijo, ki je pokazala v tem slučaji, s tako moralo, kakršne bi se sramoval zadnji židovski krošnjar.
Še radovedneji pa smo, j e -1 i se bo bivši načelnik razkrinkane »Gospodarske zveze« dr. Ivan Šusteršič še vedno čutil p oklicanega, načelovati »lepemu in mnogoštevilnemu« »Slovanskemu centru«. Njegovi podaniki a la Szajer mu tega gotovo ne bodo branili, ker so gori v Galiciji le preveč vajeni — žlindre. _
Novi okrajni šolski nadzorniki na Kranjskem.
(Konec.)
Naši okrajui šolski nadzorniki morajo biti objektivni v vsakem pogledu — to ponavljamo: v vsakem pogledu! Kadar je krivda na naši strani, je treba prijaznega opomina, prijateljskega sveta, kolegijalnega pouka. Tisti si ne bo nikdar pridobil sploš n?ga spoštovanja in zaupanja, ki kaže svojo oblast in veličino, ki seza po skrajnostih, ua zadosti svoji osebnosti Subjektivnost je nadzornikova moralična smrt.
Že jih čnjemc: „Ueit. Tovariš" hoče vplivati na okrajne šolske nadzornike! — Ni res! Kdor vso to stvar premisli trezno va a poštenim namenom, ta nam bo pritrdi/, da so naše besede docela resnične, in da nismo hoteli reči ničesar drugega nego samo to: Naši okrajni šolski nadzorniki naj nam bodo pravični sodniki, ki naj računajo s faktičnimi razmerami. Naj ne ioajo svojih izvoljencev in izvcljenk, temveč njih hvala in graja naj bo vsem enako pravična, enako odmerjena — taka, kakor si jo kdo zasluži!
Verjemite, da nam je ubogo malo do samih beßedi, in bodisi da so še tako lepe! Nam je do tega, da se da zasluženo prizn an je delu in uspehom. Naši nadzorniki bodo videli naše delo in naše uspehe in bodo zadovoljni z nam?, rai pa bomo videli njih nepristranost in pravičnost, njih naklonjenost in podporo, in bcmo zadovoljni z njimi. I a tako bomo tudi v bodočnosti ustvarjali mogočno silo, ki bo delovala k povzdigi in napredku našega šolstva. Nam pa kot delavcem na polju narodne prosvete in kot ljudem s srcem
in načeli ostane sle) kot prej najlepše plačilo, da nam ne očita nič hudega in slabega tisti nadzornik, ki je vedno z nami, ki ve za vsa naša dejanja in za vse naše misli — Čista in mirna vest!
Pa Še nekaj se nam zdi umestno, da omenimo ob tej priliki: nadzornik za ljubljanske nemške ljudske šole Be ni ime novan. Dve stvari sta tu, ki jih moramo grajati: prvič ni prav, da se je odvzelo nadzorovanje teh šol nadzorniku za slovenske Šole in drugič ni prav, da se ime nujejo za nadzornike, teh Bol taki ljudje, ki nimajo niti pojma o ljudskem šolstvu, ki so nadzorniki le zato, da pridejo čez nekaj let, celo preden preteče njih funkcijska dob;5, na kako boljše mesto. To se je zgodilo tudi v zadnjem slučaju, ko je bil imenovan profesor Proft ravnateljem celjske gimnazije.
Mislimo, da je nadzornik slovenskih ljubljanskih ljudskih šol tudi toliko sposoben mož, da bi mogel nadzorovati te šole. A odbremeniti ga je treba. Za dobe nadzorništva bi moral imeti dopust, da bi mu bilo mogoče ves čas posvetiti nadzo rovanju ljubljanskih šol. Tako^večno menjavanje pa, kakršno je prišlo sedaj v veljavo, ne more biti na noben način šolstvu v korist, da, celo v veliko Škodo mu je, ker se imenujejo nadzornikom, kakor smo že rekli, ljudje, ki nimajo niti pojma o ljudskem šolstvu. Odločno moramo poudarjati, da ni ljudska šola nikakšno poizkuševališče, kjer bi preobračali nevešči ljudje pedagoške iu meto diske kozolce ter se igrali napredku v kvar in učiteljstvu v zagrenitev njega itak težavnega posla z ljubljanskim šolstvom samo da potem splezajo za klin više. Vzgoja in pouk nista igrači, da bi se kot žoga metali iz rok v roke. In ne vemo, koliko mero domišljavosti mora imeti človek, ki se ni niti za trenutek potrudi), da bi proučil ljudsko šolstvo, pa si vendar upa prevzeti nadzorniško slnžbo! Dobro naj si zapomnijo merodajni faktorji zlate be sede, ki jih je zapisal dr. Friderik Dittes:
,Die Pädagogik ist eine ernste Sache und will mit Besonnenheit und Klarheit behandelt sein!'
Želimo, da bi se uvaževale te naše besede, saj smo jih zapisali samo zato, ker nam je edino do napredka in pa do tega, da se po nepotrebnem ne obtežuje učiteljstvu že sama po sebi težavna služba. Pa če že nikakor ne gre, da bi imele ljubljanske šole samo enega nadzornika, ki je dober za slovenske in utrakviatične šole, a bi za samo nemške ne bil, torej zahteva dobra stvar sama, da se izroči nadzorovanje nemških šol v e š č i m rokam, najbolje kakemu učitelju javne šole.
Vsaj tukaj ni treba uganjati politike, in gospo Protekcijo naj za sedaj izključijo od zelene mize! „Uč:t. Tovariš".
V IJubljaj % 6 aprila. Taktika M lad oče o v.
IzvrŠevalni odbor mlad češke stranke in parlamentarna komisija mladočeškega državnozborskega kluba sta imela v Pragi skupno sejo, v kateri je predsedoval načelnik izvršavalaega odbora, dr. Š kar d a,
poročal pa o položaja vodja mladočeškega di žavnozbor»kega kluba, dr. Paca k, kije tudi omenjal pogajanja z vlado in koncesije, katera je Čehom vlada dovolila. Dr. Pac&k ni povedal, kakšne koncesije so to, ker so se Mladočehi s častno besedo zavezali molčati, a naglašal je vendar le, da so koncesije le narodnogospodarskega značaja, ne pa narodnega. Na to se je v debati razpravljalo o bodoči taktiki Miadočehov v parlamentu. Povdar jalo se je, da so bili naročilu, naj imajo politiki svobodne roke, zvesti, in da naj ostanejo pri tej taktiki tudi še v bodoče. Splošno se je naglašalo, da je rabiti ob strukcijo le v najskrajnejšem slučaju. Seja se bo po velikonočnih praznikih nadaljevala. Že uspeh te seje k/že, da mladočeški klub tudi po Velikinoči ne namerava delati principialno obstrukcije, da Mladočehi parlamentu nočejo delati ovir in težav.
Nova smer v Srbiji.
Ministrska kriza v Srbiji je že rešena. Kralj Aleksander j* sprejel demisijo itak le provizornega Jovanovicevega ministrstva er poveril sestavo novega kabineta dr. Mihi Vuieu. Jovanovid je imenovan predsednikom kasači j skega sodišča. O dr. Vuicu piše „Agramer Tagblatt", da ga smatrajo v Srbiji opravičeno za izbornega strokovnjaka na narodno-gospodarskem in zlasti na fi nančnem polju. Vaic je bil že opatovano finančni minister ter si je, spočetka teoretik, doslej pridobil že dosti praktičnih izkušenj. Kar pa ga posebno odlikuje, je dejstvo, da je neomadeževan značaj. Vuic je sedaj že v mnogih ministrstvih žalostnega spomina, a nanj ni padla nikdar niti senca. Nadalje je imenovan dosedanji sekcijski šef v notranjem ministrstvu Drag. Stamenkovld za ministra pravosodja, zmerni radikaleo Veli-mirovic pa prevzame portfelj javnih del. V sedanjem kabinetu so 4 radikalci, trije na-prednjakiin jeden neutralec (vojni minister) Ministrstvo predstavlja torej koalicijo med skiajnjim krilom naprednjakov s skrajnjim krilom radikalcev. Misli se, da se pridruži večina radikalcev sedanji Vudevi politiki, ki hoče uvesti liberalno ustavo. „Agramer Tagblatt" piše, da je imenoval kralj sedaj započeto smer demokratično, ki bode pravična tradicijam in željam srbskega naroda. „Obzor" pa poroča, da hoče uvesti kralj nekak absolutizem. Novo ustavo namerava baje uveljaviti s kraljevskim ukazom, ne pa parlamentarnim potom. Nova nstava se baje proglasi Sele na jesen, ali — po drugih po ročiiih — Se ta mesec. Podrobnosti ustave so še neznan-?, a baje se določi tudi pravica ženskega prestolonasleduištva.
Ustaja v Macedoniji? Iz Sredca poročajo dunajski „Reichswehr", da so postale razmere na Balkanu neznosne. Obravnava proti takozvanim ma-cedonskim zarotnikom v Solunu, kjer so bili sojeni sami Bolgari, se je završila z obsodbo večine teh rodoljubov. Trije so bili obsojeni celo na smrt, namreč: Mihajlov, čonka in Georg jev; sedem jih je obsojenih na dosmrtno ječo. Med temi so profesor Matov, šolski nadzornik Tcšev in učitelj Nikov. Štfrje so cb sojeni v večletno ječo. Iu kaj so ti nesreč-
Tu ga je obstopila tolpa proäjakov; razdal je drobiž, ki ga je im-I seboj, ter odšel po stopnjicah.
Zdanilo se je že tako, da je bilo videti, toda solnce še ni vzhajalo. Po rovih okoli cerkve se je nastanilo ljudstvo. Katjuša je ostala v cerkvi in Nehljudov se je ustavil, da bi jo počakal.
Ljudstvo je neprestano prihajalo ven, tolkla z okovanimi škornji ob tlak, odhajalo po stopnjicah ter se razsipalo po cerkvenem dvoru in pokopališču.
Siv starec s tresočo glavo, sladčičar Marije Ivanovne, je ustavil Nehljudova, pozdravil ga s Kristusovim vstajenjem, in njegova žena, starka z vraskovitim vratom, ki se jej je videl izpod svilnenega robca, mu je dala žolto žafranasto jajce, katero je vzela iz žepnega robca. Tu se je približal mlad, smehljajoč se, žilav mnžik v doJgem novem plašču z zelenim pasom.
„Christos voskrese", pravi smeje se z očmi, se približa Nehljudovu, ga obklcpi s prijetnim, mužikom lastnim vonjem ter ga, ščegetajoč ga pri tem s svojo kodrasto brado, trikrat poljubi s svojimi silnimi, svežimi nstmi popolnoma v sredo ust.
V trenotku, ko se je Nebljadov poljubljal z mužikom in vzel od njega temno-
ž;, frača s to jajce, se je prikazalo izpremi njajoče se krilo Matrene Pavlovne in ljubka, črna g'avica z rudečim trakom.
Ona ga je zapazila med glavami onih, ki so šli pred njo, in videl je, kako je za-iarelo njeno lice.
Vstopili sta z Matreno Pavlovno v preddvorano in obdarovali prosjake. Pro-sjak z rudečo, posušeno brazgotino mesto nosa je stopil h Katjuši. Vzela je nekaj iz robca, dala mu ter se nato približala in ga trikrat poljubila, ne da bi kazala najmanjši stud, ampak z radostno žareč mi očmi In v trenotku, ko se je poljubljala s prosja-kom, so se njene oči srečale s pogledom Nehljudova Kakor bi ga vprašala: je li prav, da delam tako ?
.Tako, tako, ljuba moja, vse je prav, vse prekrasno, imam te rad."
Prišli sta iz preddvorane, in on se jej je približal. Ni se hotel poljubovati, samo bližje nje je hotel biti
„Christos voskrese! * reče Matrena Pavlovna s sklonjeno glavo in smehljaje se z inton&cijo, ki je govorila, da so si zdaj vsi jednaki, obriše si ustnice z robcem, ki ga je imela zvitega pod pazduho ter mu nastavi usta t poljub.
„Zare3, vstal je,* odvrne Nehljudov, poljubuje se z njo.
Ozre se po Katjuši. Ta zarodi, a v tem trenotku se mu približa.
„Christos voskrese, Dmitrij Ivanovič*.
„Vo istinu voskrese," reče on. Poljubita se dvakrat in kakor bi Domišljala, če je treba Se, ter bi se odloČila, da je treba, se poljubita tretjič in se nasmejeta oba.
.Ali ne pojdeta k svečenika? vpraša Nehljudov.
»Nikakor, med ve posedi va tukaj, Dmitrij Ivanovič," reče Katjuša in vzdihne težko kakor po radostnem dela iz polnih prsij, zroča mu s svojim pokornim, deviškim, ljubečim, komaj znatno dvignjenim pogledom naravnost v oči.
V ljubezni med možem in ženo je vselej tr eno tek, ko dospe ta ljubezen do svojega vrhunca, ko ni v njej nič zavest nega, premišljenega, ko ni v njej nič poželjivega. Tak trenotek je bila za Nehljudova ta noč radostnega vstajenja Kristusovega.
Vedel je, da je bila v njeno ta ljubezen, ker jo je to noč in to jutro začutil v sebi, ter spoznal, da se v tej ljubezni zliva z njo v jeduo bitje.
neži storili? Bili so Členi macedonskega odbora, ali pa so bili z njim v zvezi. Rh li te .krivde" bodo morali poginjati, vkovani v železo, v ječah Male Azije. Težko je misliti, da bi omenjene tri obsojence res usmrtili, kajti to bi Bulgare silno razburilo ter ustajo pospešilo. Turki zopet preiskujejo hiše macedonskih Bolgarov ter jih zapirajo. Macedonski kongres se bo vršil 17. aprila. Sedanji predsednik Sarafov odstopi, na mesto njega pa bo izvoljen upokojeni general Začev. Bolgarska vlada dela kongresu ovire ter je državnim na-stavljencem naravnost prepovedala, udeležiti se ga, ali vršil se bo zato vendarle. Ako pa sklene kongres splošno ustajo, ali če jo ukaže osrednji macedonski odbor, se bo morala tudi bolgarska vlada pridružiti revolucionarnemu gibanju. Položaj je precej resen. Iz Odese poročajo .Standardu", da se zbirajo ruske čete v Bjsarabiji in da bo pri Benderju koncentracija, od koder prekoračijo Rusi, če treba, Prut. Oieški generalni guverner, grof Masin Puškin, je bil zato poklican v Peterburg. Vsekakor so razmere na Balkanu radi zanikernosti Turčije prav napete !
Dijaški nemiri v Rusiji ao se v zadnjem tednu m. m. ponovili ter so imali v nekaterih vseučiliakih mestih žalostne posledice. V Harkovu sa je 24, marca zbralo nad 300 visokošolcev blizu kolodvora, da preprečijo administrativno izgnanstvo nekaterih dijakov, ki naj bi se odpeljali po odgonu z večernim vlakom. Dijaki se policiji niso hoteli umakniti, zato je polkovnik orožn:š;va ukazal, odstraniti dijake šiloma. Vnel se je boj, v katerem so bili velikošolci premagani. 30 dijakov je bilo aretiranih in obsojenih v zapor. V Rigi sd morali politehniko radi nemirov zapreti. Vlada hoče baje določiti za vsako vseoči-lišSe neko gotovo fiksno število veliko5o!cev. To je storil že Nikolaj I leta 1848, ki je določil za vsako fakulteto 300 dijakov. Aleksander II. pa je zopet odprl vseučilišča vsakomur. No, uspeha ne bo sedaj nobenega, pač pa se bode s to odsedbe, če se res izda, napredku ruske kulture napravila le nova ovira. Na Ruskem so sedaj vse univerze zaprte. O bestialnem postopanju ruske policije in roškega vojaštva poročajo liati go-rostasnosti, ki morajo utrditi v nas le simpatije do — izgrednikov!
Vojna v Južni Afriki. „Central Newdu" poročajo iz Stander-tona, da je Dewet še v bližini meata Vrede, in da Botha še ni pri Standertonu nego v Tran3vaa!u. Pričakuje se, da bo Dewat skušal, združiti se z Botho ter prekoračil železnico blizu Plattraud*. Portugiäko časopisje poroča obširno o navdušenem sprejemu iz zaliva Delsgoa v Lissabono dospelih Barov. Dočim je portugiška vlada Angležem prijazna, je izražal narod na buren način svoje simpatije do Burov. „Seculo" poroča: Ko so burski junaki zapustili vlak, se je pojavilo navdušenje Klicalo se je: .Živel Tran37aal! Živeli Buri! Živel general Pienaar!" Iu občinstvo je mahalo z robci in klobuki. Ko je vstavil vlak general Pienar, zaorili so klici iznova. — Neki sotrudnik ,Matica" je posetii v Utrechtu predsednika Krügerja, ki mu je
Golgota.
Ljudje so se nasičeni razšli, ko zbičaii so Ga, spsovali in krvavečega k razbojnikom na les pripeli grčav ... Pod križe stražniki so seli in pa trkljali kocke.
In noč je pala na zemljo, oj, divja, težka, strahovita, iz srca moč izganjajoč. Zapokale so v gori skale, podirali domovi se, grobovi se odpirali in palme trepetale vitke. Tam daleč, daleč na zatona, skoz megle goste in temö prodrlo je slabotno solnce, rodeče kakor kri. In vstajali so mrtveci pa v haljah belih rajali — B g človek je umiral...
Zdaj v cedri stari zaSaSti, začuje se zamolkel padec. Glej, hrka in se plazi težko upehan človek v Golgoto, na kraj, kjer mukepolno m rje OdreBenik na križa.
povedal, da odpotuje v Ameriko fiele tedaj,
ko bode bolj zdrav, ter ko dobi več nade na uspeh. Ktügerseje pritožil, da angleški listi nesramno lažejo, in da Bolha glede* neodvisnosti Transvaala ni odnehal niti.za las. Glede dela v rndokopih je dejal Krüger, da se ni nehalo nikdar, dokler ni vdrl Roberts, in dokler so bili Buri gospodje v de želi. Šele odkar so dospeli Angleži v deželo, se je začelo uničevanje tuje posesti, in se je nehalo vse delo. Buri cenijo rudokope, dasi so vzrok vse njihove nesreče. Krüger je končno dejal: Glasno morem povdarjati, da moremo nadaljevati vojno Se dolgo dolgo. Orožja, streljiva in bojevnikov imamo v izobilju. Mir sklenemo le tedaj, ako se ne bo zahtevalo, naj se udarno. Na Boga zaupam in vem, da ostanemo zmagovalci.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. aprila.
— Osebne vesti. Okrajnemu glavar stvu za ljubljansko okolico dodeljeni deželno vladni konceptni praktikant g. dr. Ivan Vertačnik je poklican k deželni vladi; deželnemu šolskemu svetu Kranjskemu dodeljeni deželnovladni konceptni praktikant gesp. dr. Friderik Lukan je poklican h glavarstvu v Ljubljani, deželnovladni kon ceptni praktikant g. dr. Leopold Žužek pa je dodeljen deželnemu šolskemu svetu.
— Shod volilcev narodne-napredne stranke sklical bode dr. Ivan Tavčar na belo nedeljo. Kje se bode vršil shod, pri katerem bode ljubljanski državni poslanec pojasnil svoje razmere do hrvatsko sloven skega kluba, se bode pravočasno objavilo.
— IzvTševalni odbor narodne napredne stranke je v zadnji svoji seji odobril sklepe ljubljanskih zaupnikov glede kandidatov za mestne dopolnilne volitve v Ljubljani.
— „Slovenski Gospodar", ki je med slovenskimi listi primerno to, kar je vitez Berks po mnenju nekega dunajskega časopisa med državnimi poslanci, imennje izstop dr. Tavčarju iz hrvatsko-slovenskega klnba pisanko, kojo sta dr. Ploj in Robič darovala vsem spodnještajerskim Slovencem. Lapa pisanka za letošnjo Velikonoč! Tako vsklika pobožni , Gospodar", ko meni, da se bode sedaj zopet zapričela idila narodnega konservativnega lenuStva, ki je bilo na Spodnjem Štajerskem od nekdaj absolutni vladar. Vse je v abstinenci, pod eno in isto odejo spita odvetnik in duhovnik, prebavljata in menita, da je s tem vse doseženo. Videli bomo, kako se stvar razprede! Morda dobe spodnjeStajerski Slovenci kako drugo, lepo pisanko za bodočo Velikonoč! Vse je mogoče, in niti izključeno ni, da bi se na Spodnjem Štajerskem ne ustanovila krepka napredna stranka, kakor jo imamo na Kranjskem in Gorifikem. Potrebna bi bila! Da potem Ploj in Robič v Velikinoči ne bodeta več pisank z Dunaja prinašala, je pa tudi gotovo!
— „Novi list" na Reki je žalosten, da so vsi napredni slovenski poslanci izstopili iz hrvatsko-slovenskega kluba. Te
Oj, ostro to je kamnje;
globoko v nogo se sadi
in kri izvablja nase.
A romar nočni nič ne čuti,
naprej biti, brez sape skoro,
v obupnosti trepetajoč,
do Izveličarja.
In vije roke mrzle, moli:
— Odpusti mi, odpusti,
moj dobri Bog, ki si nedolžen
na križ pribit!
Hnhu, odpusti mi, odpusti!
Glej, po kolenih plazim se
do Tebe v uri smrtni,
da Te Se prosim odpuščanja...
Hnhu, saj mrtev bil sem že
a brez miru, oj, brez miru
je duša moja plavala
in blodla na okrog v temi.
Zdaj plazim se do Tebe,
steptan — potrt — skesan.
Glej, črv sem v prahu...
Hohn, odpusti mi, moj Bog
in resi me, odreši mak,
saj si OdreSenik ...
In le stoji pred križi tremi Tam v sredi On visi... Kri vroča kaplje ma iz ran na trdo zemljo sobo,
žalosti mu ne štejemo v zlo; pač pa mu zamerimo, da izreka sodbo o kranjskih razmerah, katerih prav čisto nič ne pozna, če meni, da se odnošaji na Kranjskem ne morejo vzdržati več, in če se mej vrsticami tolaži na poraz naše napredne stranke, potem se pač kmalu prepriča, da so bile napačne informacije, iz katerih je zajel svoje »mnenje, oziroma svojo tolažbo.« Izvrševalni odbor napredne naše stranke je bil z naprednimi poslanci solidaren, in ta solidarnost se danes ne krha še prav nič. Sicer bi pa Hrvatom, ki sedaj radi krize v hrvatsko-slovenskem klubu zavijajo solzne oči, svetovali, naj svojega kome-dijantovstva ne tirajo predaleč. Omenjena kriza je nastala vsled kon-ventikelnov, katere sta imela škof Jeglič in dvorni svetnik Ploj na Dunaju, ob času, ko je prvi za goškega kurata pri dvornih krogih beračil. To je notorično! Knezoškof ljubljanski je zapiskal, marijoneta dr. Ploj pa je zaplesal! In za njim plesal je celi klub, ter se tako postavil pod komando dr. AntonaJegliča. Pod tako komando pa slovenski naprednjaki, ako niso hoteli osmešiti svojih političnih principov, niso mogli služiti! To je pač um-ljivo samo ob sebi!
— Klerikalci in volitve v občinski svet ljubljanski. Pišejo nam: Ni še bilo kmalo takega dirindaja v klerikalnem taboru, kakoršen je sedaj. Klerikalci mobilizirali so vso znano sodrgo, ki popiva po raznih predmestnih gostilnah. Pijače je toliko, da kar teče od miz. Saj pa menda še ni usahnil znani vir — potresni fond za nesrečne Ljubljančane, na čegar račun ljub ljanski hišni posestniki še vedno čakajo nestrpno in k a kor se vid i tudi zaman, — dasi je volitev dr. Šusteršiča in drugih njegovih to variSe v veljala toliko, dabiSlovenci in Hrvati s temi novci obdržali lahko koroški in mandat drja. Laginje in tudi pridobili istrsko peto kurijo. — , Vse je naše11, vpijejo plačani klerikalni agitatorji. „Mali posestniki in obrtniki Sli bodo z malimi izjemami z nami. Pooblastil imamo dovelj. To je uspeh sv. misijona itd." Mi pa vprašamo, kako je bilo nekje, ko je krepka posestnica klerikalno nadlego prijela za vrat in ga postavila pred prag? Klerikalec je hotel namreč na vsak način doseči, da bi volilka svoje narodni stranki dano pooblastilo preklicala Sprva je z lepa dejala agitatorju: „Ja z tega ne storim, besede Se ni sem nikdar prelomila in tudi podpisa ne preklicem. Saj Se misijonarja nisemhotela pri spovedi tega obljubiti, toliko manj paVam, ko vem, daleobreku-jete in ste zategadelj že na Ž a b j a k u sedeli". No mož je le silil naprej, znašel se je pa tudi kmalu pred durmi in ker je na stopnicah glasno zabavljal, odprla je hčerka okno in mati krstila je z veže prišedSega sitneža s precejšnjim — curkom. — Glavni stan klerikalnih agi tatorjev je na Poljanah. Ondot shaja se v
Te kaplje vidijo se v temi
in v rahlem solnčnem svitu rajnem,
ko da zlato bi padalo
izgubljajoč se v pesku.
To vidi grešnik . ..
Napnö se žile mu na čela,
v pesti se sklenejo ma prsti
in mraz ma stres« ade trudne;
oči se iskre ma izbulijo.
Zdaj stisne med rameni glavo
pa sikne pol, pol zahrešči:
— Zlato, zlato!
In splazi se do križa,
ko tiger v resju stop bengalskih,
ki v noči gre na krvoločen rop.
Desnico pomoli tresočo
tja, kamor kaplje kri Njegova
In vroča kane kaplja
na roko tata — Kristove krvi..
In mož zavpije, zarojove,
da strese vzduh se mirni,
pa skoči, kakor obstreljena zver
in proč beži vpijoč v temo.
Prekletstva poln na vekov veke
in dragic že življenja sit
eres rob v prepad teman
izdajnik Juda strmoglavi
Vojenov.
raznih gostilnah ovet klerikalne stranke: kandidat za župana Erzin, večna kandidata Breskvar in Kregar. Bodočemu žopanu posrečilo se je pridobiti novo moč v osebi nekega pred kratkim na Poljanah naselje nega posestnika in ga hoče baje tudi v III. razredu kandidirati. Seveda ta gospod bo III. rszred rešil, kajti .gotovo je, da bo narodni stranki najmanj 100 glasov vzel". Tako se hvalijo klerikalci. Mi pa, ki bolje poznamo naše zanesljive volilce, vemo prav dobro, da se bo klerikalna nakana iz jalovila. Na svidenje torej pri Fdipih!
— Slovensko gledališče in „Slo-veneo". Klerikalci kot znani sovražniki vsake omike in prosvete, jeli so se v zad njem času zopet zaganjati v naše narodno gledališče. Silno jih jezi, da je naše gledališče jedinole po zaslugi požrtvovalnih pa trijotov naše stranke tako lepo napredovalo. Vse bi jim bilo prav, da bi leti odborniki liberalci ne bili tako delavni in nesebični. Klerikalcem itak ni nič na gledališču, ker je v liberalnih rokah, in tcr<*j brezdvomno hudičeva naprava. Njim povsem zadostujejo predstave v .Katoliškem domu", kakor zgodovinske drame v 15. dejanjih .Mlini pod zemljo". — BPobožna Genovefa in hudobni Golo". — „Kajfez" itd. »Slovenec14 pošilja tudi že nekaj let k občnim zborom dramatičnega društva svojega poročevalca, toda samo .Snetijat". Njegova poročila niso nič drnzega, kakor zavijanje dejanj skega položaja in hudobno zabavljanje in smešenje osebno mu neljubih odbornikov. Drugje bi vsakemu takemu .šmfijaču", ki spada povsem drugam, kakor pa v dostojno družbo, — pokazali vrata, samo pri nas se ima še toliko nepotrebnih ozirov. — Sadaj se ,Slovenec" zopet huduje, da se mu ni poslala nobena notica o konstituiranju novega od bora. Bodi mu jedenkrat za vselej povedano: .Slovenec" ni zapisal doslej še besedice o vodstvu slovenskega gledališča, ne da bi ga napadal in smešil. Komaj se je posrečilo Dopolniti odbor z nekaterimi mladimi močmi) že je pobral blato na cesti ter ga vrgel nanje, da bi jim že v začetku skalil veselje do dela. Poročila, katera je v preteklih sezonah pošiljala intendanca uredništvu .Slovenca", bila so vedno predolga ter jih je uredništvo včasih tako postriglo, da ni skoraj ničesar ostalo. Klerikalni stranki, ki hoče imeti svojega zastopnika (!!) v odboru, bodi povedano, da je to sedaj absolutno nemogoče, kajti odbor volijo samo člani dramatičnega društva. Mej člani dramatič nega društva in odnosno gledališkega podpornega društva pa ne najdemo niti jednega klerikalcev. — Gospodje naj torej najprvo pristopijo temu za narodno kulturo prepotrebnemu društvu, — članarina znaSa samo 4 krone — in uver jeni naj bodo, da se bodo z največjim navdušenjem pozvali v odbor. Delavnih močij nam itak primanjkuje. Toda vse dozdanje postopanje .Slovenčevo" je le herostratska gonja. Ako se zaganjajo, — seveda brez stvarnih argumentov — v odbor, oziroma v nekatere odbornike, je to jedinole dokaz, da hočejo potom intrige skovati neko na-sprotstvo zoper gledališče ter mu na vsak način Škodovati. Da se jim to ne posreči, skrbelo bode poleg vodstva tudi naSe zavedno narodno občinstvo.
— Susteršiceva gospodarska organizacija na Koroškem. Šusteršičeve lovorike na Kranjskem niso dale mirno spati koroškim klerikalcem, in tudi ti so hoteli imeti kako podjetje po njegovem recepta Ustanovili so v Sinčivesi .žitno skladišče", ki je v koroški deželi, kamor se žito le uva-žuje, toliko potrebno kakor voda v črevlju. Ker s samim skladiščem ni Slo, naredili so „gOBpodsrsko zadrugo", in ker je bila velika izguba neizogibna, pridejali so Se .kon-sum", ter so odkritosrčno povedali, da ima konsum nalogo, pokrivati upravne stroške, t j. izgubo. Priznati se p« mora, da se ko* roški klerikalni gospodarski organizatorji prav lepo ločijo od kranjskih, in sicer v tem, da so prvi odkritosrčni, drugi pa delajo vse na skrivnem ter zlasti skrivajo in taje svoje neuspehe, dasi že najbolj neumen kmet pozna falitne razmere večine kranjskih .konznmov". Tako na pr. kranjski klerikalci snujejo zadruge in trde, da hočejo kmeta pomagati a zamolee njih pravi namen, t j. vse spraviti pod klerikalni jarem ter uničiti svoje politično nasprotnike. No, koroški klerikalci so odkritosrČnejSi, oni naravnost povedo, da je zadruge ,vivi-ženi namen" i njeno pomočjootresti •• liberalne kuge, (Glej fMir" ttev. 40,
z dne 4 septembra 1900.) — Kranjski klerikalci nič ne povedo, kako lepo spravljajo zadruge kmetijske pridelke v denar, koliko imajo pri tem izgube, zlasti pri fižolu, kako kmeta slepijo, dasi je znano, kako so pri večini takih kupčij pogoreli in so oškodovali na jedni strani kmeta, na drugi pa poštenega trgovca, ki plačuje ogromne davke. Za kmeta jim tako ne gre, a liberalnega trgovca uničiti je njih vzvišena naloga, in izvrševanje te naloge naj plača kmet, saj po njih mnenju kmet za kaj drugega tako ni, kakor da pomaga klerikalcem do prevlade, in da se izsesava v klerikalne namene. V tem so KoroSci zopet boljši, oni priznavajo odkritosrčno, kako je z zadrugo v Sinčivesi. Na občnem zboru dne 10. marca so poročali, ,da dobiček zdaj še ni pokril stroškov" (!) (po naše bi se reklo, da ima zadruga izgubo), in sklenili so pokriti deficit z odpiskom od glavnih deležev. Poročilo pravi dalje: Primanjkljaj je torej pokrit, a zadruga mora odslej delati kakor privatne firme, (t. j. kakor liberalni trgovci, proti katerim je zadruga osnovana) in ne more deliti dobrot. Ljubeznivi organizatorji so namreč zadružnikom obljubljali nebesa že na tem svetu, a besede niso mogli in tudi ne znali držati ter bi sedaj radi kmeta slepili s praznimi frazami. V poročilu tudi pravijo, da v škodo pri podjetju nihče ne more priti, malo prej pa pišejo, da so se odpisali glavni deleži! Če pri kakem delniškem podjetju vsled izgube glavnice odpišejo del delniške vrednosti, klerikalci precej upijejo: Glejte liberalno gospodarstvo! če pa zadruga vzame del vrednosti zadružnim deležem, pa trdijo, da s tem ni nihče oškodovan! Ali imajo veljaki gospodarske zadruge v Sinčivesi zadružnike za tako neumne, da verujejo takim poročilom, ali pa so sami tako nebeško neumni! Zadruga v Sinčivesi pove tudi odkritosrčno, kakšno .smolo" imajo z nakupovanjem in prodajanjem leče, a tolaži naj se, kranjske zadruge imajo S večjo smolo s fižolom, dasi jih neposredno vodi ŠusteršiČevi sv. Duh. Zakaj imajo kranjske zadruge še večjo smolo, je bržkone vzrok, da jih vodi dr. Šuateršič, kajti iz poročila zadruge v Sinčivesi v .Mira" z dne 4. aprila t. I. je povedano, da so doktorji slabi načelniki zadrug. .Mir" misli, da', so liberalni doktorji za take reči za nič, no, na Kranjskem pa vidimo, da so tudi klerikalni za nič.
— Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa državne gimnazije v Kranju nam je poslalo sledeči dopis: Slavnemu uredništvu .Slovenskega Naroda" v Ljubljani. V Kranju, dne 5. aprila 1901. Sklice vaje se na § 19. tisk. zak., prosi podpisano ravnateljstvo za sprejem sledečega uradnega popravka dnevne vesti, objavljene v .Slovenskem Narodu' št. 73 z dne 30. marca 1901 .Objektivno postopanje gimnazijskega ravnateljstva v Kranju". Ni res, da je poslal ravnatelj Hubad nekatere njegovih dijakov v karcer zaradi čitanja .Slov. Naroda". Res je le, da je določil učiteljski zbor jednoglasno v konferenciji dne 21. marca t. 1. v smislu § 22. disciplinarnega reda za o. kr. državne gimnazije na Kranjskem, ki prepoveduje naročati si političnih spisov, karcer nekaterim dijakom, ki so bili naročeni na .Slov. Narod". Ni res, da dijaki .Slovenca" in .Slovenski List" prav očitno in ostentativno čitajo in kolportirajo, in da ravnatelj ni ničesar storil, da temu naredi koneo. Res pa je, da ravnatelj o tem ničesar ne ve in torej nima povoda, zakonito postopati v tem ozira; sicer pa je bil že v Šolskem letu 1898/99 kaznovan en dijak tukajšnjega zavoda zaradi podobnega prestopka, ki se je tikal .Slov. Lista". Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa državne gimnazije.
J o s. Hubad, c. kr. ravnatelj.
— „Spisovnik ljubevnih in ženito-vanjekih pisem" je spisal Rado s lav Silvester, a založil ga je Anton Türk, knjigar v Ljubljani. Za 60 vin. dobe s to knjižico vsi srečni in nesrečni zaljubljenci, možitve željne deklice in vdove ali pa že-nitve hrepeneči samci in vdovoi natančna navodila, kako jim je ravnati in pisati, da vkujejo svojo ljubljeno osebo v jarem ljubezni in zakona, ali pa kako se na najhitrejši način otresejo nadležnih vsiljivcev. S prozo in .poezijo" se navaja v teh bukvicah naskakovati nedolžna in v ljubezni že izkušena srca. Obžalovati je samo, da založnik ni priložil dodatka zahval tistih moških in
fJT Dal|« v prilogi "VI
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 79, jjjjj 6. aprila 1901.
ženskih, katerim so se tn zbrani ljubeznivi recepti že obnesli, in ki so na podlagi teh vzorcev že naredJi srečo! Knjižica, tiskana na pivnika in v slabem jezika, je za nas zanimiva zategadelj, ker ne najdemo nikjer povedano, kdo jo je tiskal. Po zakonu pa je določeno, da mora biti navedeno na vsaki javni tiskovini tndi ime tiskarja ali tiskarne, sicer sta tiskar in založnik kaz-njiva Iz tega tiskovnega zakona pa ni izvzet niti ljubavni niti ženitovanjski spisov nik, *n najsi ga je spisal .poet" — .Zgodnje Danice". Ali zdi se nam, da vemo vzrok, zakaj se je zatajila tiskarna. Vse kaž-j namreč, da je izšla ta strastne, spol ne ljubezni polna in k ljubezenskemu uživanju navajajoča knjižica v naši — .Katoliški tiskarni". Gospodje klerikalci so v javnosti veliki nasprotniki spolne ljubezni, skrivaj pa delajo zanjo, če jim to kaj nese! Ti .lex Heinzejevci" so zmožni tiskati tudi pornografične zmazke, ako se jih dobro plača in pa — če ostane njihovo ime tajno! Morda doživimo še kdaj, da začno naši brumni klerikalci skrivno konkurenco dunajski tvrdki Sigi Emstal Zalogo in razprodajo sprejme morda usnjar Pollak, katerega speoialiteta so itak — svinjske kože!
— Politika v spovednici. Tudi goriški fanatiki zanašajo politiko v spoved-nico kakor kranjski. Minole dni je šlo neko dekle k spovedi na Kostanjevico. Prava spoved je bila prav kratka in tiha, kakor je prav. Ali kmalu je začel pop rohneti, da so culi dale'! proč vsi ljudje: bdo je govora o .Soči" in .Primorcu". Uoogo dekle je povedalo resnico, da čita oba lista, na kar jo je začel pop oštevati, strašiti jo z večnim pogubljenjem in s tem, da jej ne da odveze. Po dolgem Času je dekle odšlo vse zbegano in redeče od srama.
— Društvo za zaničevane duhovnike. V cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici bilo oznanjeno, da se osnuje novo društvo služabnic, katerim bo naloga: moliti za zaničevane" duhovnike. Slovenske dekle bodo morale torej odslej pridno dela*i ves teden, v nedeljo v razvedrilo pa bodo morale moliti za .zaniče vane" duhovne. Novemu društvu želimo mnogo uspeha, da bi naše dekle tako pridno molile, da se vri „zaničevani" duhovni v kratkem času spreobrnejo ter pridejo na pravo pot tako, da jih ne bo treba tem grdim .liberalcem8 več „zanicevati", potem tudi ne bo več potrebe, moliti zanje, vsled česar se društvo razpusti, da bodo dekle ob nedeljah ob svojem prostem času zopet proste ter ne več vklenjene v društvo molitve za .zaničevane" duhovne. Blagoslov z neba na tako društvo!
— Zaveza ceškoslovanskega sokol-stva je razposlala tale oklic: Bratje Sokoli! Bratje Slovani! Vzpommjaje &e Se danes z radostjo na pretekle krasne sestanke vse sokolske in upoštevaje njih veliki pomen za rszvoj slovanskega Sokolstva, sklicujemo po Šestih letih IV. shod vsesokolski na 2 9 in 30 junija in 1. julija 1901. in to zopet v naši starodavni slovanski zlati Pragi, h kateremu Vas tem potom naj-prisrčneje vabimo. Na dnevnem redu slav-nosti bodo tekmovalne vaje in skupna javna telovadba vseh sokoiskih društev. Mi hočemo z mogočnim, organizovanim nastopom pokazati vsemu svetu resnični in globoki zmisel naroda našega za zdravi in krepki život, za sestavno, vsestransko vzgojo telesno, hočemo ravno v teh trenotkih nasproti nesrečnemu vplivu modernega življenja in upornih bojev pokazati, da naša misel ne upada, da ideja sokolska, hrepeneča k visokim idealom povznesti vse sile narodne, verna prevzeti nalogi, vztrajno in neodoljivo speje k novim uspehom v prospeh in korist drage nam domovine. Pri teh krasnih trenutkih želimo vroče kakor pri mi-nolih sestankih videti zbrano vso slovansko rodbino sokolsko, stopajočo mož poleg moža, junak poleg junaka v tesno združenih vrstah pod jednim praporom in geslom v doksz jednotnih interesov in idealov, in v utrjenje vernih pobratimskih vezij, v katerih nas spojuie krvno sorodstvo in skupno pokolenje slovansko.  Radi tega Vas vabimo, dragi bratje, kar najprisrčneje k svojim praznikom. Pridite poveselit se z nami nad napredkom skupne naše stvari, poradovat se v sredi odkritosrčnih tovarišev in prijateljev, pridite pomerit junaških svojih sil v viteškem tekmovanju — mi Vas pričakujemo in sprejmemo z odprtim naročjem. Zlata slovanska Praga, katero krasi starodavni plašč kraljevski, polna plemenitih spomino v na veliko
in slavno svojo zgodovino, sprejme Vas kakor rodne brate in se gotovo potrudi, da si boste svoj izlet v središče češkega naroda ohranili v prijetnem spominu. Natančni vspored slavnostij se naznani pozneje. Na zdar! Do svidenja v Pragi! — Predsed-ništvo .Zveze Ceškoslovanskega Sokolstva". — V Pragi, dne 10 svečana 1901. — Dr. Jan Podlipn?, starosta. Dr. Jos. Scheiner, tajnik.
— Usposobijonostni izpiti za obče ljudske in meščanske šole se začno dne 6. maja t. 1. Prošnje so poslati do 1. maja.
— Občni zbor kolesarskega društva Slavec" vrši se v soboto, dne 13. t. m. v mali sobi gostilne .pri zlati ribi" ob pol 9 uri zvečer s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2 Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev odbora. 6. Raznoterosti.
— Ljubljanska meščanske godba priredi pri ugodnem vremenu v pondeljek, dne 8. t. m. ob pol 12. uri promenadni koncert v .Zvezdi". Vspored: 1. Zaje: .Domovina", koračnica. 2 Majcen: Sym-phonia originale. 3. Ivanoviči: .Suspinnl", valček. 4. Schneider: Serenada. 5. Weta-schek: .Ob Neretvi", polka fr. 6 Šebek: Jugoslovanski plesi. 7. Raba: Jugoslovanska koračnica.
— Tamburaški klub „Krim" nam poroča: Dramatična igra tamburaškega kluba .Krim" viško-glinške čitalnice vrši se ob polu 8. uri in ne ob polu 5. uri, kakor se je poročalo
— Otvoritev letovišča v Kamniku. Jutri se otvore letoviščni prostori, kavarna in restavrant kopališča v Kamniku.
— Posojilnica za Loškipotok, Drago in Travo bo imela svoj občni zbor 14. apr. ob 4. uri popoldne v uradni sobi v Travniku. Vspored: 1 Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za leto 1900. 3. Volitev nadzorstva. 4 Slučajnosti.
— Umrl je po dolgi mučni bolezni dne 2 t. m. zjutraj g. Ivo Rupnik. Bilje veino zvest narodnjak, občinski odbornik in predsednik bralnega društva v Pod-kraju nad Vipavo. Bodi mu žemljica lahka!
— Na postaji v Divači je ponesrečil v ponedeljek 64letni železniški delavec Ivan Perhavc. Delal je na progi, po kateri so po pomoti drugi delavci porinili železniški voz proti njemu. Voz je prišel zadel za njim, vsled česar ga Perhavc ni opazil. Voz ga je vrgel na tia, in teško poškodovanega Perbavca so morali prepeljati v Trst v bolnišnico.
— Velik koncert in ples v Brežicah prirede slovenski in hrvatski veliko šolci na velikonočni ponedeljek v Brežicah. Veselica se vrši na korist družbe sv Cirila in Metoda
— V Šmarju na Štajerskem umrl je dne 30. sušca t. I. gosp Josip Brinšek, upokojeni nadučitelj. Rajni j« služboval kot učitelj od leta 1835. do 1879 med tem zadnjih 34 let kot nadučitelj v Šmarju. Bil je jako priljubljen in dober nčitelj.
— Svinje so požrle pri Sv. Bolfenku pri Mnjšpergu 8 mesecev starega otroka, katerega so pustili starši brez paznika v zibelki.
— Samomor. V Gradcu se je ustrelil filozof Gustav Heiduška iz strahu, da bi zblaznel.
— Otrok se ožgsl in umrl. Pred par dnevi je prišel deček računskega narednika Krepsa v Gorici, ko se je mati nekoliko odstranila, v dotiko z ognjem v kuhinji. Otrok se je ožgal po telesu, posebno na prsih, in čez dva dni je umrl vsled opečnin. Deček je imel 41, leta.
* Opera „Rusalka", lirska pravljica Jaroslava Kvapila, zložil Anton Dvofak, je dosegla na praškem odru sijajen uspeh. Opera je fino muzikalno delo z nežnimi melodičnimi motivi, pristnonarodnega značaja in originalnosti. Ta nova Dvo rakova opera je baje njegovo najboljše in najlepše, kar je doslej ustvaril slavni in tudi v Slovencih čislani skladatelj češki.
* Tatjana Tolstoj. Sotrudnik rimske .Tribune" se je razgovarjal z najstarejšo hčerjo grofa Leva Tolstega, ki je omožena ter prebiva radi bolezni soproga v Rimu. Tatjana Tolstoj je dejala o izobčenja svojega očeta: Stvar je uprav smešna, a kar se tiče mojega očeta, zanj ta eskomunika-cija ni obsodba, nego apoteoza. Obsut je s ploho cvetja, došli so listi in doSIe so deputacije, a vse mu čestitajo, kakor da je dosegel najvišje odlikovanje. Stvar je
sploh čudna, Onega dne, ko je bil moj oče
— nekako pred 20 leti — sam seboj na čistem, je izdal izjavo, da ne pripada več k pravoslavni cerkvi. Isto je izjavljal v svojih spisih Kakšen pomen ima torej njegovo izobčenje iz cerkve, katero je že sam davno zapustil? — .Ali ne bo imela ekskomuni kacija zanj neugodnih političnih posledic?" je vprašal žurnalist. — Ne, ne, je odgo vorila Tatjana. Kaj mu morejo storiti? Izgnati ga? Tega si ne upajo, sicer bi bili to storili že davno. Pametno ga puščajo v tišini pri njegovih poslih in knjigah. Moj oče je zelo marljiv. V Moskvi bo v kratkem koncert v dobrodelno svrbo. Vodi ga moja mati. Na koncertu se bodo med drugim čitala nekatera poglavja iz doslej neizdane knjige mojega očeta. To je roman, ki ga je oče začel pred 10 leti. Naslov mu je .Hadži Murat" in ima za snov boje Rusije pred 50 leti proti kavkaškim ple menom. V tem romanu so dramatični pri zori, in spominjam se, da sem pri prepisovanju rokopisa na mestu, kjer se pripo veduje, kako je bil ubit sin Hadži Morata, morala vstati in sprehajati se, da pomirim svojo razburjenost. ,Hadži Murat" še ni gotov, in ne vem kdaj bode. Moj oče dela jako naporno. .Ana Karenina" je bila pre pisana sedemkrat, kar je opravila moja mati. Morete misliti obup njegovih založnikov in izdajateljev. Končno je povedala grofica Tatjana, da piše Tolstoj sedaj dramo v enem dejanju.
* Civilna liste evropskih vladarjev. Izimši ruskega carja in sultana, katerih dveh letna plača se ne da natanko do ločiti, dobiva največje dohodke avstrijski cesar: 18,600 000 kron, nato nemški cesar 15 719.296 mark, italijanski kralj 15,050.000 lir, š p s n s k i kralj dobiva 9.250.000 frankov, portugalski kralj 1 642 000 mark, šved3ko-norveški 1.320 000, a razen tega ima kralj temeljno glavnico 300000 kron. Danski kralj dobiva letno 1 105 410 mark, belgijski 3 300000 fr., Hol an d ci pa dajejo svoji vladarici le 600.000 for. Rumunjska plača kralju 1,185185 lejev, Srbija pa 1,200000 dinarjev. Grški kralj ima 1126000 drahem na leto. Najmanje ima črnogorski knez, t j. 67.000 kron. Ba v a rs ki kralj ima 5,403160 mark, s a š k i 3.142000 mark, vittemberški 2,008 796 mark, d ar ms ta d t s ki veliki nadvojoda dobiva 1331.857 mark, anhaUski knez 600.000 mark, oldenburški nadvojvoda 255.000 mark, a saško -k oburški knez 300 000 mark letnih dohodkov. Seveda ima vsak vladar Se svoje privatno premoženje in privatne dohodke razen te .plače" ali
— civilne liste.
* Zverska mati. V Primoštenu pri Šibeniku je rodila neka kmetica nezakonsko dete. Da uniči dokaz svoje sramote, je dete sežgala. Pri tem ji je pomagla mati. Sedaj sta obe zaprti v sibeniškem preiskovalnem zaporu.
* Proč z vleöko I Prav sedaj, ko so prišla v modo dolga ženska krila in misli že vsaka dama, da mora vlačiti za seboj dolg rep, sicer je svet ne bo smatral za elegantno in fino, so izdale monakovske dame javen oklic, v katerem poživljajo .vse žene in dekleta vsake starosti, ki nočejo biti s svojo ničemernostjo in brez-miselnostjo razSirjevateljice jetike", naj delajo zoper — vlečko! Oklio nosi 200 podpisov najodličnejšib, najizobraže-nejših monakovskih gospej in gospic.
* Vožnja upravnega sodnika. V Ameriki je okoliš upravnega sodnika vsake države razdeljen na sodne okraje, kojim načeljuje maršal. Kadar potuje upravni sodnik po svojih krajih, je navada, da skrbi maršal za njegovo ugodnost. V hotelih plača račune, preskrbuje vozove itd. Tudi upravni sodnik Brewer je bil navajen podobnih ugodnosti. Zadnjič je potoval po okraju, ki je dobil novega maršala. Temu brzojavi, naj ga pričakuje z vozom. To se je zgodilo, in upravni sodnik je zadovoljno zopet odpotoval. Nekoliko manj je bil zadovoljen, ko je prejel račun za voz. Ogorčen vrne račun z opombo, da naj se zaračuni med državne stroške. A maršal mu odgovori, da justično ministrstvo računa ni sprejelo, ker o vozovih upravnega sodnika ni nobenega predpisa. Hočeš, nočeš, je moral račun poravnati, toda maršala je obvestil, naj vpraša svoje tovariše, kako narede, da jim voz preskrbe, ne da bi ga plačali. Ko se je po opravkih zopet pripeljal v oni kraj, ga je uljbko iznenadilo, ko ga je pred
kolodvorom čakal maršal z vozom. .No", vpraša, .ali ste zvedeli, kako vaši tovariši voz zaračunajo V Na pritrjevalni odgovor vpraša: .No, kako pa narede?4 .Na prav lahek način: voz se zaračuoi v razpredelku .vožnja zločincev"; tako ga morajo plačati."
Književnost.
— A. P. cehov: Momenti. Iz spisov Čehova pre vel Ivan Prijatelj. Izdal in založil Lav. Sohwentner v Ljubljani 205 str. Cena 3 krone. Knjig ržec Lav. Schwentner nas kar obsipa z i imi knjigami. To je dokaz, koliko je pridobila z njim slovenska literatura, hkratu pa veselo znamenje, da se ljubezen do lepe domače knjige širi med Slovenci vedno bolj! Naš narod si želi dobrega berila, in gosp. Schwentner mu ga daje v izobilju. Tekom par let je izdal g Schwentner že celo serijo domačih glasbenih del za petje, klavir in citre, založil Zupančičeve in Kettejeve poezije, več mladinskih knj g, albumov in slik, Cankarjeve novele in črtice .Vinjete", dvoje dram .Jakob Ruda" in »Z-k narodov blagor", izdaja Kersnikove spise, zalužil je nekaj brošur in raznih manjših del (nekatera z ilustracijami), sedaj pa je izdal debel in eleganten zvezek A. P. čehovih spisov v lepem prevodu g. Iv. Prijatelja. Med mlajšimi ruakimi pisatelji je A. P. Čehov sedaj najpriljubljenejši in najpopularnejši. Njeguve kratke duhovite, fino poantirane črtioe se čitajo po vsem svetu, priobčujejo jih v prevodu vai najboljši listi, in tudi naš list je prinesel že mnogo njegovih krasnih hpisov. Prijateljevi novi prevodi so točni in docela v duhu izvirnika. Zato pa pozdravljamo to lepo knjigo, s katero je Šebeijeva tiskarna v Postojni zopet pokazala, da more tekmovati z vsako glede okusa. V knjigi je tudi komedija „Utvaa, ki je na repertoarju sloven. gledališča. 0 Čehovu je napisal g. Prijatelj v zadnji štev. .Lj. Zvona" lepo študijo. Nanjo opozarjamo svoje Čstatelje za sedaj; pri prvi priliki pa izpregovorimo o Čehova sami kaj več v podlistku ! Knjigo .Momenti" toplo priporočamo!
Telefonska in brzojavna poročila,
Postojna 5. aprila. Odobravamo izstop dr. Ferjančiča iz hrvatsko-slovenskega kluba. Živeli narodno napredni državni poslanci, sedaj prosti klerikalne komande.
Napredni volilci.
Vipava G. aprila. Slava nevpog-ljivim značajem dr. Tavčarja, dr. Ferjančiča in Plantana.
Goški naprednjaki.
Col Podkraj 6. aprila. Tavčarjev izstop nam je nov dokaz kremenitega značaja. V boj s Tavčarjem na čelu! kličejo zavedni Colčani in Podkrajci.
Sevnica 6. aprila. Boštanjski ra-dikalci kličejo s svojimi naprednimi sevniškimi mejaši: Živeli napredni naši poslanci dr. Tavčar, dr. Ferjančič, Plan-tan, Gabršček! Nevstrašeni stojte kot skale!
Brno 6. aprila. Izvrševalni odbor češke stranke na Moravskem je sklican na 14. t. m.
Bolcan 6. aprila. Danes zjutraj ob 10. uri se je čutil tukaj štiri sekunde trajajoč potres.
Sredec 6. aprila. Bivši ministrski predsednik Stojlov je po kratki bolezni danes umrl, star komaj 49 let. Bil je večkrat minister ter še kot mladenič politično delaven. Bil je v obeh odposlanstvih, ki sta Battenburgu in Ko-buržanu nesli knežjo krono. V 1. 1885. in 1886. je bil v regentstvu zunanji minister.
Genova 6. aprila. Radi izgona anarhista Matheja so se pripetili včeraj tu veliki izgredi. Množica je demonstrirala pred konzulati. Orožništvo je napravilo red.
Napolj 6. aprila. V cerkvi apostolov se je med zvonjenjem utrgal zvon ter ubil in zmečkal zvonarja. V cerkvi je nastala strašna panika. Več oseb je bilo ranjenih.
London 6. aprila. Poleg letnih 470.000 funtov šterlingov kraljeve civilne liste predlaga parlamentova komisija še 110.000 funtov šterlingov za kraljevo privatno šatuljo. Za vojvodi Cornwall in York se naj določi po letnih 20.000 funt. šterlingov.
Darila.
Upravnlitvu na&ega lista so poslali Za družbo sv. Cirila In Metod«. Povodom odhodnice g. Fran Potokarja, učitelja iz Draga, 9 kron 40 vin. nabranih v gostilni g. J. LavriCa v Loškem potoku pod geslom: Draga je in bode stala v vrstah sinov majke Slave. — Gosp. Alekš v Idriji 6 kron mesto venca na krsto nepozabne Olge. — Gg. litijske in Smartenske Slovenke 200 kron za piruhe. — Gosp. Orožen v Trebnjem 6 kron, katere so darovali Milan, Eda, Draga, Minka, Bogomil in Marta h 1 krono za piruhe. — Skupaj 220 kron 40 vin.
XLIV. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 25846 K 14 vin.
Inglič Rafaela v Črnomlji nabrala      5 „ 20 „
Rajhenburški Harambaša del od-
borniške nagrade......... 6 ,, — „
dr, Rudolf I. v Konjicah nabral pri čitaiciiškem taroka..... 5 „ — „
Šinkovec I. c. kr. davkar v p.
nabral................ 3 „ — „
Posojilnica za sodni okraj Veliko-
laski po g. Daganovcu..... 20 „ — ,,
Neimenovana rodoljubna dama v Ribnici............... 21 „ 50 „
Modic Karla v Kranji zbirko od Cenke Debevec, Anke Lovšin in pošiljateljice.......... 7 „ 20 „
Gangl Vilma v Metliki, dobljena
stava................ 2 „ — „
dr. T. in M. L. v Ljubljani izgubljena stava............. 5 ,. — „
Kajdiž T., kanonik in deželni poslanec.............. 2 „ — „
Vesela družba na „Kazini" pri Škofjej Loki............ 10 „ — „
Kette Albert v Langau...... 10 „ — „
Kette Albert v Langau namesto venca na krsto g. Kotnik ...     15 „ — „
Fabjan Anton nabral v zabavni družbi gospode iz Bistrice in Trnovega v Jablanici...... 8 „   — „
Bergant Joško iz Vinice pri Črnomlji nabral.............. 7 „  — „
Oman E. v Begunjah nabral pri
„lustnem kcprolu' v Radovljici      6 „ — „
Razinger Piska nabrala v Lescah     11 „ —
Klun Štefan, posestnik v Ljubljani      2 „ — „
Wester Jcs. v Novemmestu za počeno vaso............ 2 „ — „
Novak Ivan v Krškem nabral ob praznovanji najmlajšegarekruta     13 „ 14 „
Gutn k A. zbirka pri članih kolesarskega društva „Ilirija" ....     15 „ 40 „
Vesela družba v „Narodni kavarni" v Ljubljani.......... 5 „ — „
Skupaj . . 26025 K §5 vin.
Dr. Josip Stare,
blagainik.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-overa francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, elasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K V80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (2—5)
Hladilen In bolečine olajšujoč, vsako melje zadržujoč uspeh, kateri vpliva ugodno na zacelitev ran, ima praško domaee mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, vsled česar se razširja vedno hitreje tudi v najnižjih slojih. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! b II (8)
marsikateri izmej čitateljev je že imel neprijetne izkušnje pri zavživanji okisanih jedil. Opozarjati jih je torej na nedavno v promet prišli izdelek, ki daje po sodbi raznih strokovnjakov uprav idealen kis. To ;e kisova esenca vinacet dein, družbe v Pragi. Poskus te esence, ki je vzlic evoje trpežno8ti, dobrega okusa, čednosti in udobnosti, jako po ceni, je torej priporočiti.
Izmed kopališč, katera so vsako leto bolje obiskana, je imenovati tudi Rogatec-Slatino, „Karlove vare juga", katero praznuje letos svoj stoletni obstanek kot deželnalast. Najodličnejše in najbolj sloveče kapacitete priporočajo Rogatec-Slatino pri vseh obolenjih želodca, pri črevesnih boleznih, Diabetes (sladkorni bolezni) ter Bright-ovi bolezni ledvic. Deželna Rogaška-Slatina dobila je najvišje odlikovanje „Grand Prix" na pariški razstavi 1900 za svoje neprekosljive, milo čistilne lastnosti. Brošure se dobivajo pri ravnateljstvu deželnega zdravilišča v Rogatcu-Slatini zastonj.
Naša nervozna doba, ki jej tolikanj očitajo kot taki, vendarle tudi sama po sebi proizvaja pomočke, da oblažuje izmučno drvenje in vrvenje za zaslužkom s skrbnejšo hranitvijo, ki pospešuje zdravje ter tako ljudstvu zvišuje občno blaginjo in moč. Tem pomočkom je treba najprej prištevati Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo. Ta se je v zdravstvenem oziru izkazala za jako blagodejno primes zrnati kavi; obenem pa omogočuje ob istih troških uporabo boljevrstne pijače, s čimer se bistveno popleminituje ukus vsakdanje kavine pijače. Kjer pa je treba gledati na večji prihranek, daje Kathreinerjeva Kneippova sladna kava tudi brez zrnate kave prijetno, jako prijajočo pijačo. Sama na sebi ima namreč ukus zrnate kave, ki jej ga po Kathreinerjevem izdelnem načinu daje izvleček iz kavine rastline. Lahko prebavna je, krvotvorna in redilna; vobče jo zdravniki priporočajo ženskam in otrokom, takisto onim, ki jim je sploh prepovedana zrnata kava. Nobena gospodinja in mati naj ne odlaša več uporabljati to pristno rodbinsko kavo; samo pazi naj pri nakupovanju natančno na izvirne zavoje z varstveno znamko „zupnik Kneipp" in imenom „Kathreiner".
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Južne železnice postaja: Polčane
(Pöltschach). Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na Jetrih in ledvicah, za sladkorna bolezen (diabetis), iolčne „     .        kamene, katarhe v goltancu in na
>c Slatina, krhiju m.
Prospekti se dobe pri ravnatelju.
♦ Kopel Rogatec
Meteorologično poročilo.
Vittaa c»d morjem (06 S m. Bradajl zračni tlak 736 0 mm.
Cas opazovanja
Stanje barometra
v mm.
16
Vetrovi
9. zvečer
T. »jutraj
2. popol.
7355
7384 7400
7 2 al. jvzhod
6 8 sr. s vzhod 119 si. jvzhod
Nebo
dež
dež pol. oblač.
*1
O i
s?
ca
Srednja včerajšnja temperatura 8 7°, normale: 77.
Dunajska borza
dne 4. aprila 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98 35
Skupni državni dolg v srebra .... 9805
Avstrijska zlata renta....... 117 90
Avstrijska kronska renta 4«,a      ... 9735
Ogrska zlata renta 4u/„....... 117 65
Ogrska kronska renta 4r;0..... 9310
Avstro-ogreke bančna delnice   .... 1690 —
Kreditne delnice   ......... 707 —
London vista.......... 210'15
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'57
20 mark............ 2349
30 frankov   .  .  .  ,....., , 1908
Italijanski bankovci........ 9050
C. kr. cekini........... 1132
1
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno-Ijubljena, nepozabna mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Katarina Deu
zasebnica
po dolgi ter zelo mučni bolezni, previ-dena s svetotajstvi, včeraj v petek, dne 5. aprila, ob 1312. uri ponoči v 76. letu svoje starosti, blaženo v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki predrage rajnice se bodo v nedeljo, dne 7. aprila ob 5. uri popoldne v hiši žalosti na Dunajski eesti št. 17 slovesno blagoslovili ter potem položili na mirodvoru pri Sv. Krištofu v rodbinsko rakev k zadnjemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega oznanjenja.
Za tiho sožalje prosijo
(744) žalujoči ostali.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1901.
Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rudečiiu orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredke
Mattoni-jeve Giesshiibler slatine,
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih Speče-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Z visoko provizijo za krog privatnih naročnikov
se išče zastopnik
za neko tkalnico parole in platna z razpošiljamo trgovino. (703—3) Ponudbe sprejema pod: „W. I*. 109l>< Rudolf MottHe, Dunaf, I., Seilerstätte 2.
Tovarna ustanovljena 1. 1990.
Anton Sodia, puškar
t Bor ovijali (Ferlach) Koroško
priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom.
Speclalltete s Troeevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitSča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. pT* Cenike dopoiiljam slovenske ali nemike brezplačno In franko, ^aj (1963—29)
Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York
Prihodnje odplutbet 11. aprila Statendam  6*00 popoldne. 18. aprila Potsdam   12-30 popoldne. 25. aprila Maasdam   6*30 popoldne. 2. maja Rotterdam 12*30 popoldne. Novi parnikl na % vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.600 ton. (88-13) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej \ izprista-drugi kajiti od 228 K    .   J nifiča HL razred 187 K 40 h a Dmiaja. Pisane na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10;
sa m. razred: IV., Wsyrlngsrgssss 7 A. Avstr. podružnice v Brno, Inomostu in Trato.
KISELAVüU^gt^ip OSVEŽUJOČA PiJAl
Ü SVtTOVNOZNANA
ACA. Nepresegljžvž zdravilna voda.
Zastopnik za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. (714-D
Novost! # Novost! Fine
Edino zastopstvo za Kranjsko ima Iv. Bonač, Ljubljana.
Prodajalcem velik popust.
(706-1)
Hiša v Ljubljani
enonadstropna s 7 sobami, 3 kuhinjami, kletjo in vrtom, pripravna za vsako obrt, zlasti tudi za kakega duhovnika v pokoju, ker je blizu cerkve. Proda se iz proste roke, plača se tudi lahko na obroke. Natančno se poi/.ve pri g. pooblaščencu: Rožne ulice št. 17, I. nadstr. (708—2)
Ces. kr, avstrijska      državne železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Oihcd 13 Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd: čpz Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Duuaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzi-ns-feste, Ljubno, Dunaj; čez Selztha! v S vinograd, Ino-most; Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludue osobni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zell ob jezera, Inomost. Bregenc, Curih, Genevo. Pariz; čez Klein-Beiflmg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bndejevic, Sol-nograda, Linea, Steyrs, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri lo m dopolu-dne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve. Curiha, Bre-
genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob b. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta ic Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri '62 m popolndne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kam^fVft. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopo.udue. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Služba
občinskega obhodnika
se odda
pri županstvu občine Naklo na Goriškem, p. Divača.
Obhodnik mora biti zdrav, trezen, slovenskega in nemškega jezika dobro zmožen in imej čedno pisavo, da pomaga lahko v pisarni; ako zna tudi laški, ima prednost.
Plače bode imel CO kron na mesec; je pa tudi nekaj postranskega zaslužka.
Službo je nastopiti 1. dne maja 1.1. Prošnje do 20. dne t. m. (721—1)
8
Zcnitna
pottu
a.
tydovec, pööe&tnifc, oam, 1 ozednjc otazooti, £eti oc oe&na- \ niti * gospodično afi vdovo \ v otatooti od 26 So 40 ütt 4U je veoca nettotitio ofoven-ofiaja, itatijano&cya in netn-S&eja jesi&a.   Siednoot ima dočza AuAazica in ona, &i ima Aaf dote.   SbnudSc, cc mogoče o oti&o, ftateza oc ta&cp tajno vtne, do S. apzita 4. /. pod „&• §" na uptavniotvo „Stov. SZatoda1*. (683—2)
■   L*5led prazniRa v pcncdcljcl^  5C5tancI^ v tcrcK cb 1. uri pcpcldnc „pri 5RsrJancu" (735)
(571-4)
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in po&tnine prosto v Selitvaiien-AftotlieUe, IPi*uiikl*iirt a./JI.
lüss-Siaufer-jev klej •
v tobolrlii in HteUlenieali
večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Fran Kullniaiin v Ljubljani. (511-3)
do 300 goldinarjev na mese<
lahko zaslužijo osobe vaacega stanu v vseh krajih gotovo in po5teno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (606—3)
Stanovanje s hrano
se takoj išče za realca.
Več se poizve pri gospodu Bambergu, Dalmatinove ulice 6. (732)
Duhr» ohranjen
šivalni stroj
se po ceni proda. Vpraša naj se v trafiki na Kongresnem treru št. 3. ,722)
z zadostno šolsko naobrazbo sprejme sa takoj za neko večjo manufakturno trgovipo v Ljubljani. (065^-3) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.".
v Dolu pri Ljubljani, s pekarijo in nekoliko zemljiščem, se proda.
Kupci naj se obrnejo za našlo7 na npravništvo „Slov. Naroda". (698^2)
Kolo
brezverižno, za gospode, popolnoma novo, še nič rabljeno in eno za dame z verigo sta za polovično ceno na prodaj.
Več pove Ii. Ilahat v Zagorju ob Savi. (710—2)
Originalna steklenica brinovca
Franc Cvek-a v Kamniku.
Za Veliko noč
priporoča
Jakob Zalaznik
pekarija in slaščičarna
Stari trg it. 21
fine orehove, rozinove, mandeljnove in medene potice le
pince — tituli
in druga različna peciva.
NaroČila prejemam in izvršujem točno.
Katabrralis
se priporoča kot najboljše sredstvo p oti
; kašlju in hripavosti.
Zavoj samo 50 vinarjev.
Zalogo imata v Ljubljani M. Leustek lekarnar in U. pl. Trnkoczy lekarnar. (1931—10/2)
Učenec
ki je dovršil najmanj 2 razreda srednje šole, lepega vedenja, sprejme se takoj v neko tukajšnjo boljšo trgovino galanterijskega blaga.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«. (730)
recLlTro
kakor tudi
vse druge deželne pridelke
kupuje najdražje
crgovec v „Narodnem domu" v Celji.
Kdor ima veliko prriUva, naj naznani zadnjo ceno in množino. (524—10)
I
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda. izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-7
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko in Primorsko :
Äu-3i«j.E DitricH I<jiBl>Ijnnn, .TI arij«' Terezije 9.
Svinjsko gnjat
fino surovo maslo izborna pristna vina v steklenicah
priporoča (12—78)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glavni poŠti.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Ve-likolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen kolije" iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati moanjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica
S. Kohane^ Krakov o,
poštno predalo »*,
(619—3)   Ako ne ugaja, se denar vrne.
Dne 9. aprila 1.1.
dopoldne ob 10. uri
vršila se bode
v „hotelu Grajzer"
ua X>iisitMssl*i cesti št. 26
v konkurzni sklad Andreja Schmoliner-ja spadajoče kuhinjske oprave, kuhinjske in iedilne posode, kozarcev za vino in pivo, kisle vode, vira v steklenicah, praznih steklenic, drv, premoga itd., h kateri se kupci s tem vabijo.
Oskrbnik  konkurznega  sklada:
(725—2)   Dr. Otto Wallentschag.
2Ga kašelj in katar so
Kaiserjevi prsni bonboni.
uspešno sredstvo, QßßA kar se pripoznava /nOlJ
notarsko overovljenimi
z ---- spričevali.
Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju,
hripavosti, kataru in zasliženju. Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnköczyju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani, v* Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič.
Najboljša
desertna
in
vinogradniške dražbe
v Patrasu.
Glavne znamke:
Mavrodaphne (rudece in sladko)
Achajec (belo in ne sladko). $ J '        — (146-12)
Glavni zastopnik:
C. J. Schrauth
Dunaj, IX.,  Frankgasse 4.
Zaloia v L ju "bičani: Josip Mayer, lekarnar. Anton Kane, drožist.
Patentirani
ročni in nahrbtui )K žveplalni pristroji
navadno in dvojno delujoči patentirani
Peronospera - pristroji
najnovejših sestavov
brizgalnice za žvepleni ogljik
(injektorji, proti trtni uši
pristroji za streljanje proti nevihtam
špecijalne brizgalnice za sadno drevje in vsa orodja za sadjarstvo in vinarstvo
se dobivajo po najnižjih tovarnlsklk cenah pri
(198-8)
IG-. jHZSImIaZSR. Dunaj, II., Fraterstrasse 49.
ca
OD
♦ .   "C7sta.zxo-vljez3.o 1. 1870.  • ♦>
Izdelovalnica perila za gospode, dame in otroke
samo iz blaga tvrdk B. Sehroll, Ciraumann in Slgrl. Nikako malovredno tovarniško, marveč najskrbnej-ie domač« delo. Za brezhibni kroj in najpoštenejio postrežbo jamči tvrdka
C. J. HAMANN, Ljubljana
Mestni trs št. 8. (2586-7) Dobavitelj perila Teč e. it kr. častniških oskrbovalilč-Istotam se dobi Izvirno dr. «Gustav Ja*er-ja volneno perilo vsake vrste, kopeljsko perilo, potem klo-buke iz I o «In» in kož tvrdk Pleas, Hlekl in Plehler, najboljšev moske in ženske nogrevlee, kravate, modrce, žepne robee, razno drugo modno in tkano blago za gospode, dame in otroke itd. itd.
Lastno Izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih Jopic, spalnih sukenj itd.
ti
Cene so v primeri z dobroto blaga kres kon Ako bi imel kupec vzrok, biti nezadovoljen s blagom pri meni kupljenim, se to blago rade voUe
zamenja ali pa denar povrne.
Kovačnica, kljnčarska delavnica, več hlevov, skladišč in dragih večjih prostorov
se odda v najem.
Več se izve pri J. J. Kantzu, Rimska cesta št. 16. (709—2)
Špargljeva
plantaža«; 3 orala obsezajoča dobavlja vaako množino Špargljev.   Dobivajo se pri
Viktoria-drevesnici vLovrečini
pri Zagrebu. (648-5)
^fe, ***   T-x ^ cz & -2s -t*? ^ ■ £ ^
Lepotično grmovje in drevesa za okrašenje parkov in vrtov.
Da izpraznim svoje drevesnice, od-dajem za polovično vrednost mnogovrstna lepoticna drevesa in grmiče, kakor tudi divje kostanje, večkrat presajena smreke, žlahtne borovce, kakor tudi mnogovrstno smrečje. Velika zaloga vrtnic nizkih in visokih, in tako tudi druge mnogovrstne vrtne sadike in cvetlice v loncih, vse pod navadno ceno.
lluHtrotanl eenlk se dobi brezplačno.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika
umetni in trgrovelsl vrtnar
v Ljubljani. (729_1}
TJradja.© dLoTrolJoxi» (727)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
«Htl takoj x
nekaj buharlr, poleg sobarice ter služabnika tudi k 2 osebam, dobra^ plača; sobarleo k grofici na deželo, 3 hI šine, pestunjo za Reko, bona za Ogrsko, nekaj natakaric, gospodinj, prodajalko za konditorijo, služabnika v Opatijo itd. itd. Natančneje v pisarni. Potnina tu.
Kdor želi naravna
istrska vina
po nizki eenl kupiti, naj se zanesljivo obrne na (578—9)
C Zalaznik, Puij, via Castropola.
= Vsestransko priznanje. =
Hranilno in posojilno društvo v Ptuji
(posojilnic?«) odda s 1. prosincem 1902 v najem
več prodajalnic
(štacunl.
Prodajalnice so porabne za vsako trgovino. Reflektantom kaže, da si sami prostore ogledajo.
Pojasnila daje ustmeno in pismeno do 15. aprila t. I.
(715-2) ravnateljstvo.
V Ptuji, dne 1. aprila 1900.
•s
Ljndevit Borovnik
pnžkar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravil«, ter jih točno in dobro izvrSuje. Vse puške so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — Daatro-▼ani ceniki zastonj. (13)
Mizarska zadruga
v Šent Vidu pri Ljubljani
se  priporoča slavnemu  občinstvu v naročitev
raznovrstne
temne in likane
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih.
V prav obilno  naročitev se priporoča
Josip ^Lrbai*
(502—6) načelnik.
JOS.  l^OONIK
krojaški mojster v Radovljici št. 41 ms-i)
priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico za izdelovanje
raznovrstnih oblek
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistlških in kolesarskih oblek, havelokov itd. za spomladno in poletno sezono.
!JL Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno v zalogi.
-Ä.dJci3a*tsls:o
1 morsko kopališče Sistiana.
Postaja: €4 Devin-Sistiana h,
avstrijske južne železnice. * Lastnik: Knez Aleksander pl. Tliurn-Tavls.
ft Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta •/« ure vožnje po železnici. Odlično biva- ^
l! liSče pri smernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopeli. Hotelski M
k\ voz na postaji. fA
~Wi (487—11) Ravnatelj Frane CSansmnller flp
J poprej hotel Mansch in nadvojvoda Kari na Donaji. fl
^^^^^ Velikr^očnnz^
Življenska zavarovalnica v Gotha.
Stanje zavarovanj dne 1. februvarja 1901:
792 Va milijonov mark. Bančni fondi dne L febr. 1901; 528 „ „
Dividenda v letu 1901: 29 do 128% letne normalne premije, po starosti zavarovanja.
K pristopu vabi
(422-3) Eda Mahr.
999999^
Stanovanje
v I. nadstropju v novi hiši na Kuhnovi
cesti it. 21, obstoječe iz 3 parketiranih sob, kuhinje in posebnega lepotičnega vrta s paviljonom se odda s 1. avgustom za letnih 250 gld. (733-1)
Kaj je
• so posode, ki jedi in pijače
Ibrez kurjave po več ur ohranijo enakomerno tople in sveže po okusu.
n
Toplo mleko .celo noč!
Nočni mir se ne moti! Nevarnosti ognja ni nobene! Mleko postane skoro popolnoma cime prosto!
Nobena mati ne dajaj svojemu otroku mleka drugače nego iz
thermophora!
TI I • I •     !• v
Thermophor-nosila zajedi, menazeza lov, posode vsake vrste.
Nič več mrzlih jedil!
za
komprese, telesni ogrevalci, ogrevalniki, podnožne prucice, ročni ogrevalci.
Avstr.-ogr. Thermophor - podjetje
na Dunaju. (671—2) Prodajalnica: Anton Kane, Ljubljana.
so neobhodno potrebni za domačo rabo in za industrije/ so vzorni v konstrukciji in izdelavi. (723. so v tovarniških podjetjih najbolj razširjeni, so nedoseženi v delavni zmožnosti in trpežnoeti. so za moderno umeteljno vezenje najpripravnejSi.
Svetovna razstava. Pari« lOOO CSrand Prix.
Singer-je vi šivalni stroji Singer-jevi šivalni stroji Singer-jevi šivatni stroji Ninger-jevi šivatni stroji Singer-jevi šivalni stroji
Brezplačni poučni tečaji tudi v modernem umeteljnem vezenji.
Šivalni stroji Singer Co. zahvalijo svoj  svetovni glas izborni kakovosti in veliki delavni zrno/, nosti, ki od nekdaj odlikujejo vse njene izdelke. Vedno rastoči promet, najvišja odlikovanja na vseh .razstavah in skoro 501etni obstanek tovarne nudijo najgotovejše jamstvo za dobrost naših strojev.
Singer-jevi elektromotor!, specijeluo za šivalne stroje, v vseh velikostih.
Singer Co., delniška družba za šivalne stroje
Ljubljana.
Sv. UPetra, cesta št. 3.
Stt. ÜPetra, cesta, št. 3.
HONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mai-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo lato.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (712—1)
Južno Tirolsko,
postaja Talsuganske žtleuic«,
l1/« ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Visina nad morjem 536 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, diSeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolu n i te, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviski salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviska godba, lawn - tenniB. Senčnata izprehajaliSča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu.
Kopališče Roncegno
Vanj r. «woj« Ken«!
'Z» t«ako fodbino naJTaJcejio^ 'knjigo t otrolkih sadanh • h*m \ fUtot   z»liTului»i   pismi p.j;üja« LiUkr.tuu   *» 90 ti«   t .t»tr wktk (odprto 7« vin.) go»pa A. Kanpa,
B.rliu S. VT   24ü Lla-,
ilMUMM 6«.
(300-26)
Karbolincj Patent A ven ari ti m
Že 25 let preskušeno. les obvarujoče sredstvo.
Pred ponarejanjem se svari.
Tovarna za karbolinej R, Avenarius
Amstetten na Niz. Avstrijskem. Pisarna Dunaj, 111/1, Hauptstrasse 18. Prodaja L. Spoljarič, Ljubljana. (717—1)
Za Veliko noč
priporoča
Rudolf Kirbisch
slaščičar na Kongresnem trgu
piruhe in atrape iz sladkorja in čokolade, fine bonbone in bonbonijere, čajno pecivo in cakes. (662—e
Pince. - Tituli,
Potice fino nadevene. Vina is c. kr. dvorne kleti.
Francoski cognac.
Francoske likerje itd
Zunanja naročila se izvršujejo točno.
Mestna občina v Kamniku
r-.zpisuje za bodočo mestno hranilnico
službo ul r a. čl n. i Is: a-
z letno plačo 1400 kron, katera se bc po daljšem zadovoljnem poslovanju povišala. Opremljene prošnje z dokazili sposobnosti vlagati je do 15. aprila t. 1* pri
podpisanem županstvu.
Prositelji naj naznanijo, če zamorejo položiti kavcijo in v katerem znesku, ter naj izvolijo ob enem naznaniti, do katerega časa bi eamogli službo nastopiti.
Mestno županstvo v Kamniku
dne 31. marca 1901.
,679-3) Luka Berga nt s. r.
O" pran pocel^
Kazen$Ki zageucrniK
(515-3)
pisarne go?p. dr. prana papeža, 4 Ljubljana, Ualuazcrjcu trg. 0
Št. 73.
Razpis učiteljskih služeb.
731-1
Na novoustanovljeni III. mestni deški petrazredni ljudski šoli v Ljub
ljazii, ki se odpre dne 16. septembra 1901, je stalno popolniti mesto
nadučitelja in štirih učiteljev
s službenimi prejemki, kakor jih ustanavlja zakon z dne 14. maja 1898, de/., zak. št. 25 Prosivci naj vlože svoje prošnje do 14. maja t90l po predpisanem potu
pri zdolaj navedenem šolskem oblastvu.
Po določenem roku dospele  ali  nedostatno  opremljene prošnje se  ne bodo
upoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 4. aprila 1901.
„The Gresham"
\ zavarovalna družba za življenje v Londonu.
FIlijala za Avstrijo: Fllljola za Ogerakot
Dunaj, I., Giselastrasse 1 PeSta, Franz-Josefspl. 5, o
v hiši društva.
v hiši društva.
Društvena aktiva dnö 31. decembra 1899 ................ kron 177,060.451-
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1899 ............ „     34,259.092 —
IzDlačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja
družbe (1848)........................ . 3KM18.888--
Mcd letom 1899 je društvo izpostavilo 5838 polic z glavnico........ „     66,097.103 —
Za špecijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do dnö 31. decembra 1899
založilo vrednostnih papirjev v znesku (2338—6)
nom. kron 20,359.000*-pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje
brezplačno
glavna agentura v Ljubljani pri Guido Zeschko
vila nasproti »Narodnemu domu11.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zaveso
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 44|,0|0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica nama mm vložnike plačuje-
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (9693-14)
Poštnega hraniIničnega urada itev. 828.406. Telefon štev. 57.
Železo za stavbe, traverze, železniške šine, štorje za strop, sveži roman in portland cement, štedilnike nove vrste (že obzidane), razne okove v veliki izberi po najnižjih cenah pri
Harol Havšcka nasl.
Schneider de Verovšek
trgovina z železnino na drobno in na debelo
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 16.
Velika zaloga najboljših poljedelskih strojev kakor : mlatilnic, gepelj-nov, slamoreznic, jeklenih plugov, posnemalnikov za mleko itd. (728—1)
Slo Treneiri cenilri.
str o je TT "brezplačno In franlro!
Razpis natečaja.
Na petrazredni c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji je stalno popolniti
mesto u-čitelja-
z dohodki IV. plačilnega razreda idrijskega učnega osobja, t. j. z letno plačo 1000 K aktivitetno doklado letnih 200 K in pravico do 6 petletnic po 100 K.
Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje z dokazom učne sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim jezikom predpisanim potom
do 30. aprila 1901
pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu vlože.
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji
dne 1. aprila 1901. (719;
REMIE R
kolega
znamka
(658-2)
□ The Premier Cycle Co. Ltd.
Heb (Eger) in Dunaj
Odlične novosti. Cene brez konkurence. Zastopnik: Fr. Čuden, trgovina z bicikli v Ljubljani.
67
8X
in dopisnik za slovenski, hrvatski in nemški jezik, želi svoje dosedanje neodkazano mesto premeniti s trajnim nameäöenjem.
B'agohotne ponudbe pod „Stabil" na opravništvo „Slov. Naroda". (699—4)
L Lnserjev ooliž za tarisie.
Priznano najboljša sredstvo proti kurjim oče-: = som, žuljem Itd. itd. =====
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj-Meidling.
X LoserJeY-Ss
Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. MerdetschlMger, Mayr, C. Piccoli. V Kranju: K. Savnik.      (G27—3)
Veliki krah!
i New-York in London nista prizanašala j niti evropski celini ter je bila velika to-' varna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria časie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj fin. sipalnice za sladkor.
4« komadov skupaj samo gld. 6SO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
p.iUntrzwi slepa.x*ljt
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tadixa viako 1»olJ«e gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—23)
A. HIRSCHBERC-l-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji IL, Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček lz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bar tusch, c. in kr. stotnik v 27. peepolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako [zadovoljen. Tomaž Božane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Eamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Najboljša uporaba
Kar največ in najfinejšega
surovega * * * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
v* milijona tacih strojev v rabil
Uravnujejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno mod.
Načrti proračuni.
(470)    Akcijska diužba <«)
Alfa-Separator
Dnnaj, XVI. Ganglbauergasse 29.
Ceniki, poučne broiure brezplačno.
VABILO
na
XX. OBČNI ZBOR
„Kmetske posojilnic« ljubljanske okolice v Ljubljani"
kateri se bode vršil
dne 9. aprila t. I. ob 2. uri popoludne
v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti št. 1.
1. Nagovor ravnatelja,
2. Poročilo blagajnika,
3. Poročilo nadzorstva,
4. Odobrenje letnega računa,
V Ljubljani, dne 30. marca 1901.
Dnevni ved s
5. Volitev: a;ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja, d) 2 namestnikov, e) treh članov v nadzorstvo,
6. Predlogi društvenikov.
Ravnateljstvo.
Activa.
za upravno leto 1900.
Passiva.
1 Račun blagajne:
Gotovina dne 31. decembra 1900 ........
2 ||    denarnih zavodov:
Stanje 31. decembra 1900. Naložen denar ....
3 ,,     vrednostnih listin:
Stanje 31. decembra 1900 ..........
4.'    „     posojil:
a) na hipoteke.........K 1,638940
b) na menice..........„ 328.024"
c) na zastavna pisma.......„ 11.460'
ct) v tekočem računu.......„ 257.300"
5    „    prehodnih zneskov: —-
Stanje 31. decembra 1900 ..........
6l     „    inventara:
Stanje 31. decembra 1900 po 10% odbitku ....
7|    „    obresti: _ Zastale obresti posojil............
97507 91
754470 4000
2235724 743 Ö67 38010
79
3131324 35
Račun deležev:
Stanje glavnih deležev 31. dec. 1900 = 100 ä K 200 — Stanje opravil, delež. 31. dec. 132 ä K 10 - 1156 ä K 2 reservenega zaklada:
Glavni reservni zaklad 31. decembra 1900 .....
Posebni reservni zaklad 31. decembra 1900 .... pokojninskega zaklade:
Stanje 31. decembra 1900 ...........
hranilnih vlog:
Stanje 31. decembra.......K 2,929.94711
Kapitalizovane obresti......K   104.36615 &
obresti:
20000 — 3632-
3091403 17661 J77j
165099
Za leto 1901. predplaCane obresti posojil izgube in dobička:
Čisti dobiček za leto 1900. . . . . .
9292 13869
313132435
Debet.
I^ka^ izgube in dobička
za upravno leto 1900.
Kredit.
Račun obresti:
Izplačane obresti hranilnih vlog......
Kapitalizovane obresti hranilnih vlog .... Za leto 1901 naprej plačane obresti posojil. .
V letu 1900 za leto 1899 prejete obresti posojil „     upravnih troikov:
V letu 1900 znaSajo upravni troSki.....
„ davka:
V leta 1900 se je plačalo davka......
ii inventara:
10°/0 odbitka za obrabo.........
izgube In dobička:
Čisti dobiček za leto 1900
8508 104366 9292 23944
10014
2097
98
1386991
17218917
Račun obresti:
Prejete obresti posojil...........
V leta 1899 za leto 1900 prejete obresti posojil .
Prejete zamudne obresti..........
Zaostale obresti posojil..........
Prejete obresti naloženega denarja......
„    upravnih dohodkov:
Dohodki za leto 1900 ...........
„    izgube In dodička:
Predpisani ostanek dobička 1. 1899 na novi račun
93883
9038
1367 38010,71 3688132
1485 1522
172189
12;
86
17
Prejemki.
Denarni promet
od i. januarja do 31. decembra 1900 = K 14,034.930*75
Izdatki.
1: Račun blagajne:
Gotovina v blagajni 1. januvarja 1900 . . . . deležev:
Vplačani opravilni deleži..........
reservnega zaklada:
Dvignene obresti glavnega reservnega zaklada. .
Vrednostne listine............
Dvignene obresti posebnega reservnega zaklada pokojninskega zaklada:
Dvignene obresti.............
hranilnih vlog:
Vložene hranilne vloge..........,
posojil:
Vrnena posojila............,
obresti:
Prejete obresti posojil...........
Prejete zamudne obresti..........
upravnih dohodkov:
Vplačani dohodki............,
denarnih zavodov:
Dvignene glavnice............
obresti:
Dvignene obresti naloženega denarja.....
prehodnih zneskov:
Vrneni prehodni zneski.........
r	l	1
' 80327	12	
1 i		2
532	—	
		3
1236	79	
4000	—	4
986	93	
		5
50	99	6
2010254	87	
676521	-	7
93883	49	8
1367	31	9
1485	12	10
4168519	20	11
26881	32	t2
173	19	13
		14
		15
7066219	33	
		
Račun deležev:
Izplačani opravilni deleži......:
reservnega zaklada:
Izplača se.............
„    hranilnih vlog:
Izplačane hranilne vloge.......
n    obresti:
Izplačane obresti hranilnih vlog .... „ posojil:
Dana posojila...........
„     upravnih troškov:
Upravni tro&ki za leto 1900......
„    denarnih zavodov:
Naložene glavnice..........
„    dlvidende:
Izplačana dividenda glavnih deležnikov . „    davka:
Plačani davek...........
„    vrednostnih listin:
Za nakup vrednostnih listin......
„    prehodnih zneskov:
Izplačani prehodni zneski......
„    dobrodelnih namenov:
Izplačalo se je za dobrodelne namene. . „    nagrad:]
Nagrada ravnateljstvu........
„    Inventara:
Za nakup novega inventara......
„ blagajna:
Gotovina v blagajnici 31. decembra 1900.
26 4000 1204962 8608 1092443 10014 14639014 2000 2097 4000 629 720 300 6
97507
14,
34
51 71
46
66
Za odbor: Ivan Knez I. r.f ravnatelj.
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani" pregledalo in primerjalo je račune za leto 1900. in naznanja, da se računi popolnoma ujemajo ter so knjige in bilanca razpoložene v pregled v društveni pisarni, §. 30. al. 4, društvenih pravil.
ZfcTstd.zorstvo „Kmetsfee posojilnico". Ivan Rodö l.r, Alojzij Staro I. r.,       Vinko Ogorelc I. r.#
olan nadzorstvi. načelnik nadzorstva. član nadzorstva.
Zenite» v!
Damam in gospodom, ki se hočejo omožiti, oziroma oženiti, pa nimajo priložnosti napraviti primernega znanja, nudi se prilika, to storiti danes že modernim potom posredovanja. — Ponudbe (v slovenskem ali nemškem jeziku) z naznanilom razmer in če mogoče s sliko opremljene, dopošiljajo naj se pod „Viola" na Dunaj, VII. Zieglergassa poste restante. — Diskrecija zajamčena, za odgovor priložiti je znamko.
Za stariše in varuhe! Za gospice in vdove vsake starosti!
Sledeči gospodje  iščejo pripravnih
nevest :
Posestnik, okoli 50 let star, zdrav in čvrst, s premoženjem okoli 140.000 K., •
Posestnik trgovec in gostilničar, 25 let star in premožen.
Trgovec, 30 let star, z obsežno, dobro idočo trgovino.
Trgovec, okoli 45 let star, z izborno kupčijo brez dolga v nekem glavnem mestu.
Uradnik, 30 let star, z letno plačo 2400 K.
Ponudbe se prosijo prej ko prej pod „Viola", Dunaj VII., Zieglergasse, poste restante. (613—3)
ufekejeva moka za otroke
J
od aysrro-pgrskih,  nemških ira, avrorirer   priporočen a
lajbolja in najceneje, hrana zazdrave in na črevih Solne orroke
Joplvg ae v laRarnofh.droguerijah rar v rova pni   R. KUFEKE PUNAl vi/2
(611-2)
Kisova esenca Vinacet daje, z vodo zalita, najzdravejši, naj-trpežnejši in najokusnejši kis.
Mala   steklenica za 5 do 10 litrov kisa K l'—,
Velika „ Dobiva  ne v
* |M*«'<"»*lJfiUII». (»liltatCMlil *i
In drog;eriJ.
Mkih proria-Jalaiah.
20 „ 40 , Pazi
»11« J    f»«* tili
vai*Mtveno znamko.
(711-1)
"1
Dietetično sredstvo za konje, govejo živino in ovce. Približno 50 let v večini hlevov v porabi, pri nedostatkih slasti do krme, slabem prebavljanju, za izboljšanje mleka ter pomnožitev mlečne obilnosti krav. Cena: 1 zavojček K 1-40, Vi zavojčka K —'70. Pristen le z zgorajšnjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijah. Glavna zaloga: IL (1363—12)
Fr. Iv. Kwizda, -^^^SS?""*^
Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Ounaji.
Rodoljubi pozor!
Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgn pri Loža
ustanovilo je
prvo parno mlekarno in sirarno
po najnovejöem sistemu in z najboljšimi stroji
ter priporoča vsakovrstne mlečne Izdelke, kakor slr9 zlasti surovo maslo
po najnižjih cenah in v najboljšej kakovosti.
Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru.
Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje.
Witt, načelstvo s Istotam se vsprejme Franjo  PetSChe, ravnatelj.
zastopnik na
(561-7)
za Kranjsko, Koroško in Štajersko.
Fcgoji ngodni. — Ponudbe naravnost na gorenji naslov.
i ,
„Andropogon"
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast Bas, katero ni nikako sleparetvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i t zajamčeno neškodljiva tekočina, ki žanra nI izpadanje Im* In odstrani prahajt-.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 6 tednov opazi močna rast las, kakor tndi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—28)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9
Glavna razpošiljatev pri iznajditelju:
JPo Herrmann
Zgornja Foljskava.
3ProprodLa.ja.lci popust
Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričič-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranjl.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendi čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—14)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se q ^ prjVi p o vso dl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- ggSF" Of "EV. u ..■."     J i sti pazi naj se natančno na moje ime saaT" MW. £ vi ÜwiSÜuU.
Kj»3 je največji naval?
Pri BernatoTicu j anoita stlaJišco oHot"
v Ljubljani, na voglu Sv. Petra in Resljsve ceste št. 3.
(707-2)
Ker se tam lahko kupi čudovito po ceni jako lepe, trpežne, dobro delane in lepo prikrojene obleke za gospode in dečke, kakor tudi vele modeme, fine konfekcije za dame in dekleta.
U
I!
Ti
M) ©
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (488—2)
Podpisanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro oblezanega
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih in starih
dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na pellnkOVCa. užganl probek
A. Io "V^xj.t®olx©i?
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani,
!Brinovec in slivovec v steklenicah!
I
H
sJfi
o< (t)
= k
rl
IM
1
Ljubljana
Dunajska cesta
šf.13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 15
Pristen okusen jetrni tran k 70 h. — ä 1 K.
Jelkino Francovo žganje y      o c£SJ
al K 20 h. .ss*,
Pulcherin-Creme dela kožo lepo,
Bto, gladko in fino; a 1 K, \jl .
JTedlnl IzdelatelJ
Mr. Ph. Mardetschlaeger
P0101
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 15
po —amj—jm lOa conah.
jfjffl SM
stanuje samo
Opekarska cesta št 16.
Šivalni stroji p« najnižjih eenah.
Blelltvle in v to stroko spadajoča popra-
_vila izvršuje dobro In eeno._15
MW Vnanja. naročila, se točno izvrta. ^Sai
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o cenah a>s-«sas primere.
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po to varni nitih eenah.
15
Sukneni ostanki
različnih vrst mm polovico eene
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
W4
27
Št. 8515
Stavišča na prodaj.
1-3)
Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dnö 5. t m. bode
v ponedeljek, dne 22. aprila 1901 ob 10. uri dopoludne
mestna občina ljubljanska deset svojih, v Ljubljani med Dunajsko cesto ter med Dalmatinovimi, Cigaletovimi in Sodnijskimi ulicami ležečih stavilo potom javne dražbe vnovič prodala.
Dražba so prične ob navedeni uri v mestni dvorani (Mestni trg št. 1) in se bodo stavišča izklicala s ceno 20 K za štirjaški meter.
Kdor se bode vdeleževal dražbe, položiti bo moral pred pričetkom iste 1000 K vadija v roke dražbenega voditelja.
Razdelitveni načrt stavišč zamore se ob navadnih uradnih urah ogledati pri magistratnem gospodarskem uradu, kjer se izvedo tudi natančni pogoji dražbe.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 18. marca 1901.
'9
Pričetek krojaške obrti!
Podpisani uljudno naznanjam spoštovanemu občinstvu in preč. duhovščini, da sem pričel na Mcstncui trgu Št. SO
samostojno izvrševati krojaško obrt
ter se priporočam v izdelovanje vsakovrstnih moških oblek po najnovejši modi. Mero za obleko vzamem tudi na domu naročnika. Za mnogobrojna naročila se priporočam
z odličnim spoštovanjem Ž V Si Si p
(363—3) • krojač, Mestni trg št. 20
4. 4.
Št 86/Pr.
Razpis službe.
(685-2)
Mestni magistrat ljubljanski vsled sklepa občinskega sveta z dne 27. t m. razpisuje vnovič v popolnitev izpraznjeno službo
magistralnega konceptnega praktikanta
z letnim adjutom 1200 kron
Posebni zahtevi za podelitev te službe so:
1. dovršene pravno in državnoznanske ä<udije in z dobrim uspehom prebiti 3 teoretični državni izpiti;
2. z dobrim vepehom napravljeni praktični izoit za praktično poslovanje. Izjemcma se smejo pa tudi prosilci z dovršenimi juridtfnimi študijami in dvema
Državnima izpitoma vsprejeti pod tem pogojem za konceptne praktikante, če se v teku ?Dfga leta izkažejo, da so z dobrim vsp<*hum preb'li tretji državni izpit.
Taki prosilci se zaprisežejo šele potem ko zadoste temu pogoja; ob svojem vstopu pa obljubijo Je molčljivost (§ 30).
V teku 2 let po dnevu zaprisege mora za konceptno službovanje vsprejeti uradnik ■% ^sp^hom napraviti praktični politični izpit, tacer se ga, če mu občinski svet ne dovoli daljšega roka, lahko odpusti iz mestne službe.
Pred vspešnim praktičnim političnim izpitom napredovanje v konceptni službi nikakor ni dopustno.
Izjeme od zgoraj omenjenih določb so dopuščene glede tacih služb, katere zahtevajo drage posebne strokovnjaške zvedenosti in za katere se tadi v državni službi ne zahteva sposobnost za politično poslovanje. (§ 29 odst. 2. obč. r.)
Z dokazili opremljene prošnje vlagajo naj se pri mastnem magistrata do 12. dne aprila t. 1.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 29 marca 1901.
Najnovejše in najboljše v za gospode in dečke
Izdelke prvih avstrijskih, nemških, K»lljan»kih In angleških tovarn
priporoča v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah
O. J. HAMANN
ÜWL^fcstni trg štev. 8.
Zaloga klobukov (6ai_4)
o. kr. privilegovanih dvornih klob. tovarn
W. Ch. Pless, Dunaj in J. Piehler, Gradec.
Klobuki se po lastni šlrjavl glave In po lastni napovedi oblike Izdelujejo In se vzprejemajo stari klobuki za barvanje In modcrnizovanje.
P^T Prva kranjska tovarna
sadnih destilatov in pristnega žganja
priporoča svoje edino pristne Izdelke kakor: «a«Be»#ila** ■»
Iz drnnli, to le v buteljkah« dalje I« slivove« Iz domačih «eftpelfl in I* briajewee v aodeklh in manjših množinah in druge destllate.
Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. OäSr Prekupcem večjih množin ugodni pogoji in popnst. Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele v LJubljani.
d» •  Pogoji ugodni.  « o
Lastnik tovarne: Pranjo Petsche, Staritrg pri Rakeku.
(616-3)
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri poznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avatrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in n a j si o v i t e j S i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: — Dunaj, I., IMEaximilianstrasse 9. zz
(628 -3)
Št. 10 911
Volitveni razpis.
(686-2)
V smisla § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se na znanje, da se bodo
letošnje dopolnilne volitve
v občinski svet vršile v veliki dvorani „Mestnega doma" na Cesarja Jožefa trgu in da bode volil:
dno 92. aprila III. volilni razred; dne £1. aprila  II. volilni razred; dne «6. aprila    I. volilni razred; vselej od osmih do dvanajstih dopoludne.
Tretji in drugi volilni razred bodeta volila v dveh oddelkih in pripadajo prvemu oddelka volilci od A—L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopojicth ob Streliških ulicah, dragemu oddelku pa volilci od M—Ž, ki bodo imeli dohod po stop-njicah nasproti mestnej ledenici.
Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dn-r 23., czToma 25. in 27. aprda t. 1. ravno tam, kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne.
Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih:
a) iz m. volilnega razreda: Anton Klein in Josip Kozak;
b) iz II. volilnega razreda: Anton Eomovc, dr. Danilo Majaron, Andrej Senekovič in Anton Svetek;
t) iz I. volilnega razreda: dr. Matija Hudnik, Josip Lenče, lilija Fredovič in dr. Josip Stare.
Med letom se je odborniStvu odpovedal gospod občinski svetovalec Fran Pavlin, ki je bil lani v II. volilnem razredu izvoljen za dobo treh let, in je umrl g občinski svetovalec Jan Dejale, ki je bil lani v I. volilnem razredu izvoljen tuli za -ob > 3 let.
Ker je upravno sodišče zaradi tajnega skrutinija z razsodbo ddo. 18. januarijai t. 1. St 466, razveljavilo dopolnilne volitve iz 1. 1899. v III. in v II. razreda, na p dlagi katerih so bili izvoljeni za občinske svetovalce gospodje, in sicer: v III razreda: Jakob Dimnik, Fran Mally, Josip Prosenc, Ivan Tosti in Josip Türk, v II razreda pa: Ivan Hribar, dr. Lovro Požar, Ivan dubio in dr. Ivan Tavčar, izpraznjenih je za dobo jednega leta tadi omenjenih devet mandatov.
Voliti bo torej III. volilnemu razredu sed-m (dva za tri in pet za eno leto); II. volilnemu razredu devet (Štiri za tri, enega za dve in Štiri za eno leto), I. volilnemu razreda pet (Štiri za tri in enega za dve leti) občinskih svetovalcev
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 28. marca 1901.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ~~~ -gffl Založen« 1847. \j$r ~&| Založen« 1647. |j&
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 15
Zaloga In pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji oeni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
*v> m<~ *k* mk* cif* *ir* "ir *k* *k* nt m Kttir.' »f?«r.« A* ♦ gfg flte g+? ggg lA.'lh
F. Cassermann
krojač za civilne In raznovrstne uradniške uniforme
In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejBih cenah Angleško, Francosko in tozemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuka itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 15
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
iTovoatti v tepnih in atenskih arah so vedno v zalogi 16 Izvršujejo najtocneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov/kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografiünih aparatov.
Vsa v to široko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In cono.
15
Su  nib ostankov vedno veliko v zalogi.
Za
11 t
se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
15
Hugo Ihl
xxxi Ljubljani xxx v Spitalskih ulicah št. 4.
Vzorci la zahtsvanje poštnina prosti.
Jožef Perhauc
v Ljubljani, Dunajska cesta 6
c. kr. koncesionirana
pisarna za promet posestev
se priporoča
za izvršitev nakupov In prodaj graščin, v deželni deski vpisanih posestev, tovarniških etabli-sementov, mestnih, najomniških in rodbinskih hiš,
vil in realitet vsake vrste. Istotam je tudi koncesionirana pisarna za informacije. (586-3)
Odlikovan m kolajno na parlekl i razstavi leta IVO«. |
Vso vrsto
2450-6
tamburic
priporoča tvrdka
J. Stjepušin
T Slskll
na flnatslem.
L. llustr. ceniki
-Oic^*^ se po sil) h) o '**-        nn znbtevo Baaaaaaa franko.
Odlikovan m kolajno na hudu-f     peatanskl razstavi leta l*tttt. ~%
$mm A.aa Csillag
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-
reley-lasmi dobila sem jih vsled 14me-sečne vporabe svoje
samo'znajdene pomade. To so naj-slovitejfie avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja Iasnik, po-uspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld., 2 gld., 3 gld., 5 gld.
Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. (193-11)
JMu€s- C&ittag
Dunaj I., 8eiler(rasso št. 5.
Tint.
IMEHTMCfllP.
is Hlenterjeve lekarne v Pragi
priznano (zborno, bolečina tolažeča mašilo; po 80 h, K 1 40 in K 2 — se dobiva v vaeh lekarnah. (2498—19) Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah a našo varstveno znamko „sldro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. Rlehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete centa 5.
CHOCOLAT *"
SUCHARD
Svetovna razstava 1900
GRAND PRIX
rWaeJw*a\|«% odlikovanje.
Dobre cenene nre
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom\
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin Itloet (Brüx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec..........., 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—32)
B3* Iluntromni katalog zaston/ in poštnin« protto
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
* llUllIlit)
lekarnarja Piccoti
kot želod«-«*
k renenj «>«•«•
in tek « zbu-
jajoče, dalje kot prebav-'
IJenJe in »e-
IfMIIO Otl-
prtje pospeši šujoče sredstvo posebno onim, j Vr ki trpe* na na
v Ljubljani
dvornega založnika Kj. Svetosti papeža
<el«>Hiiem zaprtju.
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-28),'
rešte uoiaačB mazila
Iz lekarne
B. FRAGNER-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pticah a 35 kr. in 25 kr., po p:šti S kr. vec. Bazposilja se vsak dan.
Ako se vpošlje naprej gld. 158, se pošljejo 4,1 pušice, ali za gld. 168 6,2 pušic, ali za gld. 230 6 1 pušic, ali za gld. 248 9 2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
% Vsi deli embalaže imajo zraven sto-
ječo zakonito de-ponovano varst-veno znamko.
Q-l&Trzm z:
B. FRAGNER, c. in kr, imnl dobavitelj
lekarna ».url ernem orlu*'
Mala strana, ogol Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnköczy, M. Mar-b detschläger, J. Mayr. 1742-16
prua $trejna
j prua l{enfel{eija pletilniea j za otrobe m m
| priporoča svoje lastno izdelane otroške i oblekice, jopice, pelerine, obleke s a
priporoča is najfinejšega flora in is
jY[acco - preje lastno is delane obujke, _________________________
Sensfe in otroške nogovice in vsa v ! dečke, avbice, čepice, Ifjt so v največji
to stroko spadajoča dela.
Tam se tudi pripletejo stare no-govice.
| isberi vedno na skladišču.
i       Jmenovani predmeti se isdelujejo
! tudi po meri. (632—3)
$nei ßaring
t>uerni trg |t. 1, nasproti „Jfarcdne Kuuorne".
(101-25)
ktria,Mui
Velika zaloga
pristnih Jos. Reit-r rj( j jf-^gjßf    hoffer sinov
Pneumatik
O
I
katere nudim pa Isti kolfiSi ""^ 'r^f een 1, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden,
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovia.
Ceniki brezplačno in po&tnine prosto.
Ce$niI{§1V{ileiLJee
Ljubljana $pital$lt;e—Lingarjeue ulice
oposarjata slavno p. n. občinstvo v mestu in na dejeli pri
nakupovanju
pomladanjl^cga in
nega
na svojo
isvanredno lepo in bogato zalogo.
Cene najnižje!
(592-3)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«, j-
0TG
20