SLOVENSKI
Izdaja ćaMjpisno-založniško podjelje ŠZDL »INaS tisk« i Direktori Radi Janhuba t Odgovorni urednik: Sergei Vošnjak / Tiska
'ništvo: Ljn “
tiskarna »Slov. poročev lca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva olica 5, telefon 23-522 do 23-526 t Uprava: Ljnbljana, Tomšičeva 5,TL, telefon 23-522 do 23-526 f Oglasni oddelek:	Ljubljana,
K..1.I ____I_______*__:l_nn jct
Kardeljeva nlica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 f Tekoči račun Narodne banke 601-»Tc-163 i Mesečna naročnina 200 din
Rekonstrukcija italijanske vlade se ne razvija
normalno

Ponovni sestanki Pelle z De Gasperijem in drugimi funkcionarji krščanskih demokratov so krizo v stranki še zaostrili, ne pa ublažili
Rim, 4. januarja (Tanjug). Tudj ponovno srečanje Pelle z De Gasperijem in drugimi funkcionarji krščanske demokratske stranke ni uspelo rešiti nesoglasij v vladini stranki. Predsednik vlade se je sinoči sestal še enkrat z generalnim sekretarjem	krščansko demokratske
stranke, da hi — potem ko je po dveumih razgovorih zapustil sejo — izjavil novinarjem, da se rekonstrukcija vlade ne razvija normalno.
Po včerajšnjem sestanku se lahko reče, da so nasprotja mnenj med predsednikom vlade in krščanskiodemokratskim vodstvom prišla prej do še vidnejšega izraza, kakor pa da bi bila zmanjšana. Krščanskode-mokratske parlamentarne skupine so včeraj izrecno precizirale, da se ne strinjajo s širšo rekonstrukcijo vlade, ki bi imela politični značaj. Parlamentarne skupine menijo, da splošen položaj še vedno ustreza kabinetu začasnega administrativnega značaja, nikakor pa ne politično kvalificiranj vladi, kakršno bi želel sestaviti Pella. Razen tega hi politična kvalifikacija Pello-vega ministrskega sveta predstavljala kvalifikacijo desne koalicije — krščanski demokra-ti-monairbiisti. Na to pa večina v krščanskodemioikratski stranki za nobeno ceno noče privoliti, ker je usmerjena k centru in levici. To stališče, ki se ujema
z De Gasperijevim, sta včeraj obrazložila predsedniku vlade šefa krščainskoidemokraltskih par. lamentamih skupin Moro In Cesehi. Hkrati sta zahtevala, naj rekonstrukcija zajame le spremembo ministrov, ki so podali ostavko zaradi bolezni, in da ne sme v novem kabinetu'1 biti dodeljeno niti eno mesto politično vplivnim ljudem, ki bi dali vladii politično kvalifikacijo.
Kljuib tem zahtevam pa je Pella ponovno dejal, da želi imeti pni sestavi vlade svobodne roke. Kakor je bilo danes objavljeno v predsedstvu vlade, namerava Pella kljub nesoglasjem in v najkrajšem času — vsekakor pa do srede — javiti predsedniku republike listo novega ministrskega sveta ali pa neko drugo svojo odločitev. Čeprav računajo, da krščamskode-mokratska stranka ne more vreči nove vlade, ker ji ne more najti namestnika, vseeno pričakujejo, da bo Pella prisiljen sprejeti vsaj delne zahteve krščanskodemoikratskega vodstva že zaradi tega, ker sta Piccioni jn Fanfani — dve najbolj vplivni osebnosti kabineta — tista, ki sta pripravljena sodelovati v vladi le- pod pogojem, da se resi spor med stranko in vlado.
Ce bi Pella ne bil naklonjen kompromisu in če bi nadaljeval s svojo akcijo za sestavo politično desno usmerjene vlade,
V	ameriški delegacij! bo tudi strokovnjak za atomska vprašanja
V	Londonu menijo, da se bodo vzporedno z razgovori štirih ministrov vodili v Berlinu tudi preliminarni razgovori o predlogu preds. Eisenhowerja
London, 4. januar (AFP). Kakor se je zvedelo v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve, doslej še niso uradno določili britanske delegacije, ki se bo udeležila konference štirih v Berlinu. Vendar pa je skoraj gotovo, da bo šefa delegacije Edena spremljal pomočnik državnega podsekretarja v Foreign Officeu za vprašanja Nemčije sir Frank Roberts, ki je na glasu kot strokovnjak za sovjetska vprašanja.
Doslej še ni znano, če bo delegacijo spremljal tudi kakšen strokovnjak za atomska vprašanja, kakor je to primer pri ameriški delegaciji, za katero so javili, da bo ministra Dullesa spremlja! takšen stro-
kovnjak. V obveščenih krogih ocenjujejo to kot znak, da se bodo vzporedno z razgovori med ministri za zunanje zadeve odvijali tudi preliminarni razgovori strokovnjakov o predlogu predsednika ZDA Eisenhowerja za ustanovitev mednarodne agencije za izkoriščanje atomske energije v mirovne namene.
Glede poslopja, kjer naj bi bili sestanki konference štirih, pa britanska vlada še vedno meni, da bi bilo najbolj povoljno, če bi bila konferenca v zgradbi zavezniškega nadzornega sveta. Britanska vlada mora sedaj storiti Sovjetska zveza prvi korak za sklicanje konference štirih visokih komisarjev, kjer naj bi.
N	- ...

V Londonu menijo, da bi bila zgradba zavezniškega nadzornega sveta v Berlinu naprimemejši kraj za sestanke štirih zunanjih ministrov.
Sovjetski odgovor London, 4. jan. (Reuter). Sovjetska vlada je danes odgovorila na zadnjo noto treh zahodnih sil, v kateri je bilo objavljeno privoljenje ZDA, Velike Britanije in Francije, da bi bila četverna konferenca 25. januarja v Berlinu. Zvedelo se je, da je sovjetska nota samo potrditev sprejema note treh zahodnih sil ter da je v njej samo rečeno, naj bi se 25. januarja sestali štirje ministri za zunanje ' zadeve. Sovjetski odgovor je nekakšen rekord naglice, s katero je sovjetska vlada odgovorila na noto zahodnih sil. Nota je povzročila v britanskih krogih presenečenje, ker na noto zahodnih sil od 1. januarja sploh niso pričakovali formalnega odgovora.
potem bj mogla imeti sedanja interna kriza dva rezultata: krizo v krščanskodemokratski stranki, do katere bi prišlo že s samo objavo novega PeBovega kabineta, ali pa Pellovo ostavko.
Zaradi tega menijo, da je splošen položaj še težji in še bolj zapleten kakor pa v začetku .nesoglasij med predsednikom vlade in vodstvom krščan-skodemokratske stranke.

§

■

Ari?!
"J"»:
n
Pritisk se stopnjuje
Beograd, 4. jan. (Jugopreš). Po poročilih jz Trsta v zadnjem času italijanski politični krogi povečujejo pritisk proti slovenskim duhovnikom, ki uporabljajo v cerkvi poleg italijanskega tudi slovenski jezik. Tako so pred kratkim italijanski listi ostro napadli slovenskega duhovnika Angela Kračina iz Srednjega v Beneški Sloveniji, kar je pripeljalo do tega, da je skupina italijanskih vojakov zapustila bogoslužje v tamkajšnji cerkvi, kjer se je poleg italijanskega uporabljal tudi slovenski jezik. Duhovnik Kračino je potrdil, da je bral evangelij tudi v slovenščini, ter dodal, da ie to v njegovi župniji stat običaj.
S smukom so se pripeljali v novo leto.
po sovjetskem predlogu, odločili o mestu konference. V zvezi s tem demantirajo uradni krogi vest, da je komandant britanskega področja Berlina general Coleman stopil, po nalogu britanskega visokega komisarja sir Frederica Hoyera Miillerja, v stik s sovjetskim visokim komisarjem.
Obisk predsednika turške vlade v Italiji
Ankara, 4. januarja (Tanjug). Po vesteh turškega riška bo predsednik turške vlade Men-deres vrnil obisk italijanskemu predsedniku vlade meseca marca. Predsednika turške vlade bo na tem potovanju spremljal minister za zunanje zadeve Köprülü.	_j
Združeni narodi in načrt
o atnerišteo-pateistanstei vojaški zvezi
New York, 4. jan. (Tanjug). Mednarodni diplomatski incident, do katerega je prišlo z odkritjem podatkov o tajnih pripravah za sklenitev ameriško-pakistanskega pakta je naletel na odmev tudi v Združenih narodih. To se pravi, del ameriškega tiska skuša, da bi s tem incidentom raztolmačil določene akcije indijske delegacije v Združenih narodih. Gre namreč za najavljeno indijsko akcijo za sklicanje zasedanja Generalne skupščine o Koreji. V ameriških političnih krogih menijo, da predstavljajo dogodki okoli ameriško-pakistanskega sporazuma glavni razlog, ki navaja indijsko vlado, da zahteva obnovo razgovorov o korejskih ujetnikih. Razprava v Združenih narodih bi se verjetno ne omejila le na vprašanje ujetnikov, temveč bi se mogla spremeniti v debato o sestavu politične konference. Nesoglasja, ki so se glede tega izkristalizirala na zasedanju Generalne skupščine v lanskem letu, so vplivala tudi na neuspeh pogajanj v Pan Mun Jomu. Vendar pa v Washingtonu menijo, da bi se mogel ameriški predstavnik Arthur Dean ponovno vrniti v Pan Mun Jomu, če bomo rodili uspeh »zakulisni napori ZDA in nasprotne strani, da bi razgovori ponovno prišli v tir«.
Po napovedi iz krogov indijske delegacije bi mogla Indija kaj kmalu začeti akcijo za sklicanje drugega dela osmega zasedanja Generalne skupščine, ker bo 22. januarja iztekel rok, ko bi morala politična konferenca o Koreji začeti razpravo o ujetnikih, bi Indija najraje želela, da bi se sklicala Gene-. ralna skupščina še pred tem rokom. ZDA se sicer ne žele aktivno zoperstaviti tej iniciativi, vendar pa bodo strmele za tem, da začne zasedanje šele v februarju, ko bo iztekel drugi rok, ki je predviden za odhod
ujetnikov, ki so odklonili repatriacijo, v države, ki si jih bodo sami izbrali.
Ameriški diplomati v Združenih narodih menijo, da ni nobene potrebe za še »eno rundo korejske debate«. Vendar pa hkrati Izražajo mnenje, da sa ZDA ne bodo angažirale premočno proti tej zahtevi, ker bi se »uspeh močne ameriške opozicije ne mogel primerjati s škodo, ki bi jo le-ta izzvala v Indiji«. Nasprotovanje Ameriki v Indiji pa je že sedaj, poudarjajo, zadosti močno zaradi ameriških namenov, da sklenejo s Pakistanom vojaško pogodbo.
V Združenih narodih komentirajo tudi britansko stališče do tega vprašanja. Britanske simpatije so očitno na strani Indije in proti sklenitvi ameriškega pakta s Karačijem. Opazovalci vidijo v tem znak nesoglasij med obema anglosaksonskima zaveznikoma glede poveljstva na Srednjem vzhodu, katere obrobni, vendar nenavadno važen element bi bil nameravani pakt s Pakistanom. S tem v zvezi opozarjajo na britansko akcijo v arabsko-izraelskem sporu, za katero menijo, da je bila namenjena pridobivanju arabskega sveta na škodo tamkajšnjega ameriškega vpliva. ZDA so v Varnostnem svetu nihale v vprašanju sirijske pritožbe, medtem ko je Vel. Britanija jasno izstopila proti Izraelu. Vloga Pakistana v arabskem svetu bi mogla postati protiutež, ki bi arabske države
znova pritegnil na stran Amerike.
Razprava o sirijski pritožbi se bo nadaljevala med 7. in 15. januarjem. Mnogi opazovalci menijo, do bodo do takrat ZDA sklenile, da ostreje nastopijo proti Izraelu. To toliko prej, ker so arabske države dobile v Varnostnem svetu podporo Višinskega. Washington se sedaj boji, da ne bi izgubil vpliva na Srednjem vzhodu ne samo v korist Vel. Britanije, temveč tudi v korist Sovjetske zveze. Vrnitev arabskega zaupanja v ZDA, smatrajo v nekaterih ameriških političnih krogih, bi mogla pospešiti uresničitev načrtov, katerih del je tudi nameravana zveza s Pakistanom.
Ameriška pomoč Pakistanu ne more biti brezobvezna
New Delhi, 4. jan. (Indijska informativna služba). Vodja indijske delegacije pri zadnjem zasedanju Generalne skupščine OZN Krišna Menon je izjavil, da je pripravljena konferenca predsednikov vlad držav jugovzhodne Azije dokaz, da se v tem delu sveta zbuja politična zavednost. Omenjajoč razširjene vesti o ameriški vojaški pomoči Pakistanu, je Menon naglasil, da o tej pomoči šele razpravljajo in da še ni mogoče govoriti o tem, da bo Pakistan ZDA odstopil vojaška oporišča. V zvezi s tem pa je tudi poudarjal, da morebitna brezplačna ameriška pomoč Pakistanu ne bo brezobvezna in brez političnih pogojev.
Belo komisije za sestavo poslovnika zvezne lfndske skupščine
BEOGRAD, 4. jan. Komisiji obeh Svetov zvezne ljudske skupščine, ki jima je poverjena sestava predloga skupščin-
Niš	se bo združil z okrajem
v enotno komuno
NlS, 4. jan. V Nišu razpravljajo o možnosti združitve okraja in mesta v enotno upravno in gospodarsko enoto — komuno. Politični in javni delavci poudarjajo, da bi bila taka združitev povsem upravičena, ker so za to dani vsi pogoji, razen tega pa zahteva tudi nadaljnji gospodarski razvoj tesnejšo povezavo mesta in okraja. Niš se je razvil v veliko industrijsko središče, ki ne more ostati ločeno od svoje okolice. Razvita industrija v mestu zahteva, da se vzporedno razvija tudi kmetijstvo, ki je potrebno za oskrbo delavstva z živili. Niški okraj je veliko kmetijsko področje, a gospodarsko še nerazvito, ki pa bi se moglo ob pomoči mesta uspešno razvijati in kjer so vsi pogoji za razvoj vrtnarstva, vinogradništva in sadjarstva. Opozarjajo tudi na
dejstvo, da je zaposlenih v niški industriji okrog 8000 delavcev iz okraja, ki pa stanujejo na podeželju in ki ustvarjajo del viška, katerega sedaj koristi samo mesto. Zato lahko z vso pravico zahtevajo večjo pomoč mesta za razvoj okraja. Tudi pogoji za združitev političnih organizacij okraja in mesta so popolnoma dozoreli. Ze sedaj bi se lahko ustanovila skupna vodstva Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnih ljudi in ostalih množičnih organizacij. Po mnenju političnih in javnih delavcev bi združitev mesta in okraja pospešila tudi politično delo in socialistično vzgojo množic. V kratkem bo sklican posvet strokovnjakov, politikov in gospodarstvenikov mesta in okraja, na katerem bodo vsa ta vprašanja temeljito proučili.
skih poslovnikov, sta se sestali danes na skupno sejo, da bi razpravljali o poslovniku za skupščino kot celoto. Ker posamezni poslanci niso dobili pravočasno načrta tega poslovnika, so sklenili, da se načelna razprava o poslovniku odloži do jutri. Na današnji seji so na predlog Vladimira Simiča sklenili, da bodo vzeli za osnovo razprave načrt poslovnika, ki ga je izdelal sekretariat za zakonodajo in organizacijo zveznega izvršnega sveta.
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Moša Pijade, ki se je udeležil te seje, je izjavil, da bo na jutrišnji skupni seji obeh komisij obrazložil osnovne ideje načrta poslovnika zvezne ljudske skupščine. Hkrati je obvestil člane komisij, da bo verjetno že jutri natisnjen tudi načrt poslovnika Zveznega sveta in Sveta proizvajalcev. O teh poslovnikih bodo razpravljali na ločenih sejah komisij potem, ko bo končana razprava o po-, slovniku za .skupščino kot celoto. Današnji skupni seji je predsedoval predsednik komisije Zveznega sveta dr. Makso SnuderL
Novoletne čestitke predsedniku republike Titu
Beograd, 4. jan. (Jugopres). Kakor smo že poročali, je dobil predsednik republike maršal Tito veliko število novoletnih čestitk iz naše države in iz tujine. Številni jugoslovanski državljani, učenci, študenti, vojaki, predstavniki nacionalnih manjšin, kolektivi industrijskih podjetij, kulturna in športna društva, ki so trenutno v inozemstvu, so želeli predsedniku Titu dolgo življenje in obilo zdravja. Poleg patriarha srbske pravoslavne cerkve Vi-čentija so poslali novoletne čestitke tudi Zveza luteranskih cerkva, upravni odbor Združenja srbskih katoliških duhovnikov »Grgur Ninski«, staro-katoliška cerkev Srbije, Zveza združenj pravoslavnih duhovnikov FLRJ, msgr. Svetozar Rittig iz Zagreba in drugi. Poleg že objavljenih čestitk iz inozemstva sta predsednik Tito s soprogo prejela pozdrave visokih osebnosti in organizacij iz raznih držav. Brzojavne ali pismene čestitke so poslali šef britanske laburistične stranke Clement Attlee, sekretar laburistične stranke Morgan Philipps, prvak demokratske stranke ZDA Stevenson, gospi Eleonora Roosevelt, predsednik republike Brazilije Kape Filio, indijski minister za poljedelstvo, poveljnik britanskega brodovja v Sredozemlju, bivši veleposlanik ZDA v Jugoslaviji Allan, načelniki mest Firenz, Carigrada in Coven-tryja. Novoletne čestitke so poslali tudi lord Boyd Or, nosilec Nobelove nagrade za mir,
Grški minister za tisk pride v Beograd Beograd, 4. jan- Jutri zvečer bo prispel v Beograd minister za tisk in informacije pri predsedstvu grške vlade g. Pana-jotis Sifnios, ki bo 6. t. m. odprl v Beogradu razstavo 18 grških likovnih umetnikov.
ki je leta 1950 obiskal Jugoslavijo, dalje violinist Zlatko Ba-lokovič, publicist Walter Lipp-man ter znani ameriški protestantski javni delavec g. Edy Sherwood. Iskrene čestitke so poslale maršalu Titu tudi razne jugoslovanske izseljenske organizacije, med njimi Jugoslovansko kulturno društvo v Korbodi v Argentiniji. Mnogo uspehov v novem letu so predsedniku Titu želeli tudi številni posamezniki — državljani Danske, Avstrije, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Avstralije, Nove Zelandije, Italije in ZDA. Čestitali so mu tudi številni novinarji, ki jih je sprejel v preteklem letu ali preje.
Predsednik Tito predsedniku Egipta in perzijskemu šahu Beograd, 4. januarja. Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal brzojavki predsedniku Republike Egipta Mohamedu Nagibu in perzijskemu šahu Pahleviju, s katerima se je zahvalil za novoletne čestitke in vse dobre želje.
Novoletne čestitke predsednika Tita in grškega kraija Beograd, 4. jan. Predsednik republike Josip Broz-Tito je izmenjal z grškim kraljem Pavlom I. novoletne čestitke. Čestitka predsednika maršala Tita se glasi:
»Prosim Vaše Veličanstvo, da prejme za novo leto moje najboljše želje za Vašo osebno srečo in za napredek grškega ljudstva.«
Čestitka grškega kralja je naslednje vsebine:
»Ob novem letu prosim Vašo Eksceneo, da prejme najiskrenejše želje, ki jih gojim za Vašo osebno srečo in za napredek jugoslovanskega ljudstva.«
Žalostno prvenstvo Goriške pokrajine
TRST, 4. jan. (Tanjug). — Na Goriškem, ki ima skupno približno 135.000 prebivalcev, je sedaj okrog 35.000 brezposelnih. Po podatkih, ki jih cb-j avl j a	današnji neodvisni
»Corriere di Trieste«, je v go-riški občini brezposelno nad 15 odstotkov prebivalstva, ki je sposobno za delo, v Tržiču 22 odstotkov, Gradiški 17, v Conkah nad 33, Krminu 18 odstotkov itd. Kakor ugotavlja list, ima goriška dežela »žalostno prvenstvo« v odstotku brezposelnih med vsemi italijanskimi deželami. Največji industrijski obrati v tej deželi — podjetja Združenih jadranskih ladjedelnic — so v posebno hudi krizi. V tržiški
ladjedelnici končujejo sedaj 3 delom na dveh zadnjih ladjah-cisternah in za sedaj prav nič ne kaže, da bi moglo dobiti podjetje kakšno novo naroči-
lo.	Od osem dokov jih je šest popolnoma opuščenih. Pred časom so podjetja Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču zaposljevala 14.000 delavcev in nameščencev, sedaj pa je njihovo število zmanjšano na 8.800. Kakor navaja »Cbr-riere di Trieste«, so skoraj vsa podjetja v goriški deželi drastično reducirala število delavcev in zadržala ponekod komaj 9 odstotkov, nekatera pa so proizvodnjo popolnoma ustavila in odpustila vse delavce.
Zveza vojnih invalidov predlaga spremembo nekaterih predpisov
Beograd, 4. jan. Na sestanku Izvršnega odbora centralnega odbora Zveze vojnih invalidov Jugoslavije, ki je bil danes v Beogradu, so sklenili predlagati zveznemu izvršnemu svetu spremembe nekaterih zakonskih predpisov, ki urejajo invalidska vprašanja. Sestanku je predsedoval generalni tajnik podpolkovnik Miloje Milojevič, udeležil pa se ga je tudi tajnik sekretariata za socialno zaščito zveznega izvršnega sveta Gustav Vlahov. Izvršni odbor Zveze vojnih invalidov Jugoslavije smatra, da je treba reševati invalidska vprašanja decentralizirano, tako, da bi večji del prešel na republiške in okrajne organe. Ze letos so republiški, okrajni in mestni organi reševali vprašanja invalidskega dodatka, zdravstvene zaščite in profesionalne rehabilitacije invalidov. Zveznemu izvršnemu svetu bodo predložene spremembe zakonskih predpisov v tem smislu, da se nekaterim kategorijam družinskih invalidov poveča pomoč ( na primer ženam, ki so v narodno osvobodilni vojni izgubile može). Predložili bodo tudi, da se družini vsakogar, ki je kot borec padel med vojno in ki je bil prej zaposlen prizna pravica do polne invalidske pokojnine, ne glede na delovni staž padlega (sedaj se zahteva 5 let delovnega staža). S posebnimi predpisi bi bilo treba tudi urediti vprašanje družin partijskih delavcev pred voino in med vojno in 'družin političnih komisarjev, ki sedaj prejemajo Invalidnino. Tem družinam bi bilo potrebno dajati pomoč v višini Invalidske pokojnine, ker je tre-
ba delo v Partiji za časa njena ilegale in v vojni smatrati kot delovni odnos. Na sestanku so tudi sklenili, naj se izvede revizija invalidskih pravic, ker je precej takih, ki neupravičeno uživajo status invalida in dobivajo vse ugodnosti, ki jih skupnost daje invalidom. Reorganizirane bodo tudi sedanje komisije, ki določaj stopnjo invalidnosti. Poleg strokovnjakov bodo v teh komisijah aktivno sodelovali tudi predstavniki Zveze vojnih invalidov in Zveze borcev. Sklenjeno je bilo, da je treba čimprej izvesti revizijo pravilnikov, ki določajo odstotek invalidnosti.
Ugodna bilanca
Ankara, 4. jam. (Tanjug). Objavljajoč bilanco uspehov turške zunanje in notranje politike v minulem letu, poudarjajo tukajšnji listi, da gleda Turčija v bodoönost z velikimi upi in zaupanjem. Predvsem je Turčija lani zabeležila pomembno vojaško krepitev, dobila je dovolj vojaške opreme in modernizirala vojsko. Kot poseben, uspeh turške zunanje politike pa listi poudarjajo zbližanie Turčije z balkanskimi državami, oziroma sklenitev balkanskega sporazuma. Glede notranje politike in zaostrenih odnosov med vlado in opozicijo pa izražajo listi mnenje, da so pozicije demokratske stranke zelo stabilne. Tisk izraža upanje, da bodo volitve v 1954. letu potekle v mirnem vzdušju, vendar na postavlja vprašanje, če' bo v 'tem letu prišlo do pomiritve med repu. blikansko in demoikratsko straž»« ko,
Tisk-trgovina ?
ff ovi gospodarski predpisi izenačujejo časopise s proizvodnimi podjetji. Kako bo ta stvar v praksi izgledala in kakšen bo njen končni efekt, lahko pokaže naslednja primerjava:
Leta 1950 sta izhajala v Ljubljani dva dnevnika: »Slovenski poročevalec« in »Ljudska pravica«. Naklada »L]ud-tke pravice« je bila precej višja kot danes, naklada »Slovenskega poročevalca« je imela takrat 120.000 izvodov. Cena časopisom je bila 2 din za izvod, mesečna naročnina pa 45 dinarjev.
Prva podražitev je bila maja 1951 od 2 na 5 din za izvod, mesečno od 45 na 120 dinarjev. Ob tej podražitvi se je naklada »Poročevalca« znižala na 65.000 izvodov. Druga podražitev je bila januarja 1952 in to od 5 na 6 din pri izvodu, mesečno od 120 na 140 din. Ta podražitev ni bistveno vplivala na število naročnikov, ker je bila minimalna.
Do aprila 1953 se je naklada »Slovenskega poročevalca« povzpela na 69.000 izvodov. Takrat pa je prišla tretja podražitev od 6 na 10 din pri izvodu, odnosno od 140 na 200 dinarjev mesečno. Ob tej podražitvi je naklada padla na približno 55.000 izvodov in na tej višini je ostala nekako do danes. Odpovedali so predvsem upokojenci in delavci. Niso bila redka pisma, kjer so odpoved utemeljevali s točnim računom, koliko znašajo njihovi prejemki, koliko porabijo za stanovanje, hrano itd. in koliko lahko dajo za tisk. Od-povedali so predvsem ljudje, ki so bili zainteresirani na rednem branju časopisa, a jim njihovo ekonomsko stanje ni dopuščalo, da bi bili nanj naročeni. Zato sem prepričan, da se je pretežni del 65.000 naročnikov, ki so ob raznih povišanjih časopisnih cen odpadli, odpovedal listu ne zaradi nezainteresiranosti za probleme, ki jih je list obdeloval, ampak zaradi povišanja naročnine. Prepričan pa sem tudi, da se je zmanjšalo pri teh 65.000 naročnikih razpravljanje o naših družbenih problemih, zato ker so izgubili vsako-dnevni kontakt z njimi, ker so izgubili dnevni tisk.
Novi predpisi pa predvidevajo precejšnjo povečanje proizvodnih stroškov. Točno tega še ni mogoče predvideti, ker »e še ne ve, v koliko so bili upoštevani predlogi, ki jih je Zveza novinarjev poslala zveznemu izvršnemu svetu. Če bi ostalo pri prvotnem osnutku uredbe za časopisna podjetja, t. j. da bi se devize za roto-papir kupovale na prostem trgu, po dnevnih cenah, da bi podjetja lahko plačevala za oglase le iz dobička, da bi se dnevnice za novinarska potovanja morale vračunavati v plačni fond in druga določila, ki jih vsebuje osnutek uredbe, potem bi znašali proizvodni stroški za eno številko »Poročevalca« pri dosedanji nakladi 30 do 35 dinarjev! Seveda pa bi povišanje naročnine imelo kot nujno posledico občuten padec naklade in bi se tako posamezna številka časopisa še mnogo bolj podražila.
Zato mislim, da je potrebno sprožiti vprašanje, ali se naj tisk smatra kot običajno trgovsko ali proizvodno podjetje ali kot nekaj drugega. Ali naj bo bistro tiska komerciala, ali njegovo političnovzgojno poslanstvo?
Za naše šolstvo, za našo prosvetno vzgojo, izdaja naša skupnost velike vsote. In prav je tako, kajti splošna kulturna vzgoja naših delovnih ljudi je prav tako močan steber razvoja socializma v naši domovini kot naša industrija. Vendar, ali ni tudi tisk del te splošne kulturne in politične vzgoje naših delovnih ljudi? Oči bi si zapiral, kdor ne bi hotel priznati, da je tisk kljub svojim pomanjkljivostim, slabostim in napakam, v teh letih po vojni odigral zelo veliko vlogo in da je s poglabljanjem in nadaljnjim razvijanjem naše socialistične demokracije ta vloga tiska iz dneva v dan večja. Zato mislim, da je v interesu naše skupnosti in našega socialističnega razvoja, da nudimo, odnosno ustvarjamo možnost, da se čim širši krog naših delovnih ljudi, našega socialističnega tiska lahko vsak dan poslužuje. S povišanjem cene časopisom pa tega ne bomo dosegli, ampak bomo tisk zoževali na vse ožji krog bralcev.
■Te več načinov za rešitev tega problema. Nekateri listi (kakor tudi »Poročevalec«) so doslej iskali izhod v tem, da so z oglasi krili razliko med proizvodnimi stroški in prodajno ceno. (To je z novo uredbo onemogočeno ali vsaj zelo otežkočeno.) Vendar ta rešitev ni najboljša. Pri takem načinu so se pojavljale nepravilnosti. Tako s strani akviziterjev, ki so se posluževali raznih socializmu tujih prijemov, da so prišli do oglasov, za katere je bil vsak list močno zainteresiran. Prav tako pa je marsikje prihajalo do izraza staro kapitalistično gledanje na tisk. Marsikje so posamezni birokrati po podjetjih postavljali pogoj, da dajo oglas, če časopis ne bo nič slabega pisal o njihovem podjetju. Jasno, da na take pogoje socialistični tisk ne more in ne sme pristati. Zelo redki pa so bili primeri, kot na primer: Elektrodistem. Narodna banka in še nekaj sličnih, ki so ob zaključku svojih bilanc določili nek znesek kot prispevek posameznim časopisom, in to brez kakršnih zahtev.
Nekateri noši časopisi so se obračali na posamezne politične organizacije za podporo. Ponekod so uspeli, bil pa je tudi primer, da je mestna skupščina razpravljala o tem, ali naj da podporo nekemu deficitnemu listu v višini 100.000 dinarjev ob koncu preteklega leta. Pa je vstal nek odbornik in dejal: »Ta časopis je v sklopu podjetja, kjer izhaja tudi časopis, ki je kritiziral nekatere pojave pri nas.« (Šlo je namreč za kritiko nekega protizakonitega postopka.) In mestna skupščina je odklonila podporo listu, »ki jih niti ni kritiziral«.
Takšne so izkušnje in na osnovi teh pač ne vidim neke jasne perspektive, da bodo naši časopisi lahko opravljali svojo funkcijo, imeli ekonomske pogoje, da pri dosedanjih cenah pridejo med čim širši krog bralcev in da jim ne bo nihče, ki prispeva sredstva za vzdrževanje tiska, postavljal pogoje, kako je treba pisati. Ne mislim s tem, 'da naj bo tisk popolnoma neodvisen od vsega našega družbenega dogajanja. Naš tisk je in mora biti odvisen od našega socialističnega razvoja in od zahtev in interesov naše socialistične skupnosti. Zal pa je še mnogo primerov, da marsikje tam, kjer naj bi tisk dobival sredstva za svoje normalno izhajanje, da je prav tam še mnogo birokratskih tendenc, mnogo zgrešenih mišljenj, ki interese našega socialističnega razvoja itn nače socialistične skupnosti istovetijo z interesi posameznikov, z birokratskim gledanjem in mišljenjem posameznikov. In če bi bil tisk odvisen od njih, proti takim pojavom ne bi mogel nastopati in bi bita okrnjena njegova socialistična vloga.
Drug način »komercializacije«tiska bi bil ta, da se cena listom nekaj dvigne in da se zmanjšajo proizvodni stroški na račun kvalitete; da namesto kvalitetnih del, ki jih je treba honorirati, namesto člankov in reportaž naših novinarjev, katere morajo zbirati po terenu in za kar je treba dati dnevnice, namesto kvalitetnih dopisov iz tujine in drugih dobrih prispevkov, objavljamo poceni plažo, za katero so zelo nizki avtorski honorarji in po čemer pri nas še ljudje vedno segajo. Tako bi zaradi »komercializacije« postal naš dnevni politični tisk nadomestek za razne zvežčiče stripov, slabih kriminalk in sličnega.
Tretji način »komercializacije« pa bi bil ta, da bi bila prodajna cena vsaj taka, kot so proizvodni stroški, odnosno če je že govora o »komercializaciji« bi morala biti višja od proizvodnih stroškov, da bi bila »komercializacija« dosledna. V tem primeru pa bi bilo omogočeno tako malemu številu ljudi, da se naroče na dnevnike, da bi lahko naše revije postale konkurent dnevnim listom v njih nakladi. Mislim pa, da se niti ne spodobi razpravljati o teh zadnjih dveh primerih, ker si naši listi kljub vsem slabostim in napakam kaj takega vendarle ne zaslužijo.
Povsod po svetu imajo razne politične im gospodarske organizacije posebne fonde za kritje stroškov propagande. Cesto so to precejšnji zneski. Pri nas — na srečo — ni raznih strank, ki bi vodile propagando vsaka zase, vendar pa mislim, da je dolžnost naše socialistične skupnosti, da tudi preko tiska vpliva na naš splošni razvoj, da preko tiska razpravlja o najrazličnejših problemih in razvija našo socialistično miselnost. Zdi se mi pa zgrešeno zahtevati, da bi taka vloga tiska morala biti »komercialna«, da bi tako delo moralo prinašati finančne dobičke. Tako kot ne moremo komercializirati našega šolstva, tako ne moremo tudi komcrcializirati našega tiska. Lahko govorimo o čimvečji štednji, ne moremo pa govoriti o istih ekonomskih pogojih, kot pri proizvodnji živil, tekstila im drugega, kar je tudi ta »široko potrošnjo«.
Če hočemo ostati pri dosedanjih cenah časopisov, ne moremo mimo tega, da ne bi skupnost dajala ekonomskih prispevkov za naš tisk. Dajala ga je tudi doslej in ga bo tudi v bodoče. Vendar se mi zdi, da pri teh oblikah ne
Pri Beogradu je Donavo prekril led
Sneg in mraz po vsej državi
Železniški promet je skorcj povsod normalen -Prekinjene telefonske zveze - Avtobusni promet ni oviran
Beograd, 4. jan. Pod vplivom depresije, ki ima svoje središče nad Baltiškim morjem, je zavladalo v Srednji Evropi in v alpskih deželah oblačno vreme s snegom. V Jugoslaviji je danes na vsem zahodnem področju snežilo. V Srbiji in Vojvodini je bila dopoldne huda megla. Najnižja jutranja temperatura je znašala davi v Primorju okrog 5 stopinj, v ostalih krajih pa se je gibala med 13 do 15 stopinj pod ničlo, v Gorskem Kotaru, Vojvodini in Srbiji pa je padla na 20 do 23 stopinj pod ničlo.
Po poročilih, ki jih je prejela glavna železniška direkcija v Beogradu, je železniški promet po vsej državi skoraj normalen. Vlaki ne vozijo samo na ozkotirni progi Gostivar—Ohrid, kjer je zapadlo nad poldrugi meter snega. Zaradi hudega mraza, ki neugodno vpliva tudi na delovanje lokomotiv, imajo tako mednarodni vlaki kot vlaki na notranjih progah večje, do dveurne zamude.
Zaradi ledu, ki se je napravil na telefonskih žicah, je zelo oviran tudi telefonski promet. Telefonske zveze z mnogimi tujimi državami, tako z Londonom, Miinchenom, Prago, Carigradom, Budimpešto, Solunom, Atenami in drugimi mesti v Evropi so prekinjene. Telefonski in brzojavni promet je otež-kočen tudi na mnogih notranjih progah, zlasti pa med Beogradom in Zagrebom ter Beogradom in Ljubljano. Tudi Sarajevo, Skoplje in nekatera druga mesta so brez telefonskih zvez.
Avtomobilski promet, ki je bil nekaj dni ustavljen na nekaterih cestah v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, je spet normalen. Vse ceste so preorane. Avtobusni promet se razvija normalno.
Prometne ovire v Hercegovini
MOSTAR, 4. jan. Zaradi snežnih zametov na pasamez-nih področjih Hercegovine je ustavljen avtomobilski promet. Po poročilu inšpektorata za ceste v Mostam je avtomobilski promet ustavljen na liniji Mostar—Nevesinje, Neve-sinje—Gacko in Nevesinje— Berkoviči. Tudi ceste proti Livnu nv Duvnu so na več mestih zamedene, tako da so nekateri kraji že več dni odrezani od sosednih naselij. Na cesti Konjič—Sarajevo čistijo zadnje zamete snega in bo promet verjetno vzpostavljen že jutri.
Hudi snežni zameti v Makedoniji Skoplje, 4. jan. Zaradi velikih snežnih zametov je v Makedoniji zelo oviran cestni promet Cesta iz Titovega Ve-leša čez Gacko v Prilep je neprehodna. Prekinjena je tudi cesta Kičevo—Bitolj in Gostivar—Kičevo. Tudi v okolici Skoplja je zapadel debel sneg in je cesta iz Skoplja v Kuma-novo neprehodna.
CLAN! PREŠERNOVE OKUŽBE. KO PREJMETE KNJIGE. OBNOVITE ČLANARINO!
Moćan vzpon industrijske proizvodnje v preteklem letu
Čeprav iz razumljivih razlogov še ni dokončnih številk o proizvodnji v posameznih industrijskih panogah v 1. 1S53, je zvezni Zavod za statistiko po posebni sttistični metodi že izdelal prognozo te proizvodnje za leto 1953. Poudariti je treba, da je bila za celotni indeks industrijske proizvodnje prognoza izračunana že v oktobru in da znaša indeks 110 do 111 (osnova 100 za leto 1952). Indeks proizvodnje naj bi bil po ugotovitvah zveznega statističnega zavoda naslednji po posameznh panogah: v elektroensrgiji 110, v proizvodnji in predelavi premoga med 95 in 96. pri proizvodnji In predelavi nafte med 128 in 129, v črni metalurgiji med 116 in 117, prj barvasti metalurgiji 101, pri nekovinah med 122 in 124, v kovinski industriji med 117 in 118, v elektroindustriji med 138 in 139, v kemični industriji med 113 in 114, v industriji gradbenega materiala med 115 in 116, v lesni industriji med 106 in 108. v industriji papirja med 112 in 113, v tekstilni industriji med 95 in 96, v usnjarski industriji ter Industriji obutve med 89 in 90, v idustri-Ü gume med 97 ki 99, v živilski Industriji med 139 in 142, v tobačni industriji med 86 in 87.
Iz gornjih podatkov sledi, da smo v večin! panog dosegli razveseljiv, pri nekaterih pa kar odličen napredek v primeri z letom 1952. Zaostajanja proizvodnje v tekstilni, usnjarski industriji ter industriji gume so v glavnem vzrok posledice suše
Huda burja na severnem Jadranu
Reka, 4. jan. (Tanjug) Na severnem Jadranu je danes pričela znova vleči huda burja, katere brzina znaša v Senju blizu 100, na Reki pa 70 km. Zaradi valov, ki so tudi 4 m visoki, ne morejo manjše ladje izploviti iz pristanišč. Na Velebitskih prehodih je napravila burja iz starega snega velike zamete, tako da je na cestah onemogočen promet.
Te dni je zavladal na severnem Jadranu takšen mraz, kakršnega že zdavnaj ne pomnijo. V Gorskem Kotoru so včeraj zabeležili — 20, v Opatiji pa — 7 stopinj. Tako nizke temperature niso imeli v Opatiji že 15 let.
V Sloveniji je mraz nekoliko popustil LJUBLJANA, 4. dec. Novi sneg, ki je začel padati danes v zahodnem delu Slovenije, ni vplival na višino stare snežne odeje. V skrajno severozahodnem delu Gorenjske beležijo 20 cm snega, medtem ko je v nižinah 5—10 cm snega. Kakor so včeraj napovedale hidrometeorološke službe, je danes nekoliko pooustil zaradi pooblačitve. Najnižja temperatura je bila v Slovenjem Gradcu, Celju in Novem mestu —15 stopinj, v Ljubljani —9 stopinj, Planica, Jezersko —12 stopinj, Ajdovščina —4 stopinje, v Kopru in Pulju pa se temperatura giblje med +1 in +4 stopinje. V Slovenskem Primorju, posebno v Ajdovščini, vihra izredno močna burja s hitrostjo 80 km na uro, v Kopru Ima burja nekoliko manjšo moč.
Kakih bistvenih sprememb v vremenskeh razmerah ni.
Ljudska skupščina Vojvodine
Novi Sad, 4. jan. (Tanjug). Ljudska skupščina avtonomne pokrajine Vojvodine je sklicana za 11. januar. Na tej seji bo sprejela poslovnik in Izvolila stalne skupščinske odbore. Odbora za sestavo poslovnika sta se sestala danes, še ta teden pa se bo sestal skupni odbor za sestavo poslovnika za skupne seje obeh domov.
Plenum CK Zveze komunistov Hrvatske Zagreb, 4. jan. (Tanjug). Sredi januarja se bo sestal v Zagrebu plenum CK Zveze komunistov Hrvatske. Kakor se je izvedelo, bo razpravljal o nekaterih perečih gospodarskih problemih in o pripravah za kongres Zveze komunistov Hrvatske, ki bo v prvj polovici letošnjega leta.
Grški likovni umetniki razstavljajo v Beogradu Beograd, 4. jan. Na povabilo Združenja likovnih umetnikov Srbije je prispela v Beograd večja skupina kiparjev in slikarjev iz Grčije, ki bodo razstavili v Beogradu 82 slik in 28 kiparskih del v lesu, marmorju, bronu in mavcu, kakor tudi 18 grafik in 9 risb. Razstava bo odprta 6. januarja v umetniškem paviljonu na Kalemegdanu in b0 odprta do 20. januarja. Na čelu grških umetnikov je direktor umetniške akademije v Atenah kipar Tombro. Za to razstavo bo izdan poseben katalog v francoščini z reprodukcijo del in življenjepisi posameznih razstav-ljalcev.
V Zenici bo pričelo obratovati letos več novih obratov
Zenica, 4. jan. (Tanjug). Letos bosta pričeli obratovati v Zenici dve koksni bateriji, iz katerih bodo dobili prvič koks. Dva nova plavža bosta omogočila, da bodo v Zenici pričeli proizvajati surovo železo. Ze letos bosta plavža proizvedla okoli 175 tisoč ton surovega železa, medtem ko bo njuna popolna zmogljivost znašala 550 tisoč ton. V Zenici bodo letos razen tega dogradili še dve poševni 180-tonski peči in lahko progo.
Prva mlekarska šola na Hrvatskem
Člani Združenja mlekarskih podjetij Hrvatske so se odločili, da ustanove enoletno mlekarsko šolo v Bjelovaru. Tu je namreč mlekarna, ki je med najmodernejšimi. Mlekarska šola v Bjelovaru bo prva te vrste na Hrvatskem. Imela naj bi okoli 30 učencev.
Kombinat Borovo na tujih tržiščih
Kombinat Borovo je v L.a 1953 prodrl na številna tuja tržišča, tako na Švedsko, v Švico, Turčijo, Paragvaj in v Zahodno Nemčijo. Celokupna vrednost prometa z inozemstvom znaša okrog 37 milijonov deviznih dinarjev.
Iz predlanskega leta, zaradi česar ni bilo mogoče uvoziti dovolj surovin. Te panoge hodo svojo proizvodnji) lahko poživile šele v letošnjem letu. Njim sledi iz znanih razlogov tudi proizvodnja premoga, ki pa je proti koncu leta naglo rasla in še vedno rase. Tudi nizek indeks v tobačni industriji je posledica predelave majhnega pridelka iz leta 1952. Tudi visoki indeks živilske industrije ni karakterističen, ker je za osnovo vzeta proizvodnja v predhodnem sušnem letu. Ce proizvodnjo v živilski industriji primerjamo z letom 1951, vidimo, da se je lani povečala stalo za 2%.
Pomoč poplavljenim krajem v Bosni
in Hercegovini Sarajevo, 4. jan. Lani je Rdeči križ BIH razdelil velike količine tekstilnega blaga in ži" vil, ki jih je dobil Iz tujine kot pomoč krajem, oškodovanim zaradi poplav, ki so lani prizadele posamezne kraje te republike. Pomoč je prispela Iz 23 držav. Med dTugim so poslali pomoč odbori Rdečega križa iz Indije, Siama, Nove Zelandije ln drugod. Okraji, ki so trpeli zaradi poplav ali suše, so dobili okrog 100 tisoč kg tekstilnega blaga, nad 75 tisoč kg mleka v prahu, nad 2200 kg masti, 2000 kg konzerv, 40.000 ton žita (koruze in riža), olje, makarone, margarino in druga živila. Pomoč iz tujine, ki jo posredujejo društva Rdečega križa, še vedno prihaja.
smemo biti togi, da ne smemo vztrajati na nečem zaradi principa, ampak da moramo izbrati take oblike, ki bodo samemu problemu največ koristile. Če že naša družba prispeva, je več ali manj vseeno, ali se to daje v obliki podpor ali dotacij, ali se to daje v obliki nekakšnega regresa za roto-papir, izločitve dnevnic iz plačilnega sklada, zmanjšanje davka na osnovna sredstva tiskam itd. Za sam razvoj tiska pa je velike važnosti, kakšne bodo oblike tega prispevka. Nevarnost je, da bi prispevek v obliki podpor nujno delal iz našega tiska trgovino in ga demobiliziral v boju proti raznim negativnim pojavom in v stremljenjih po poglabljanju naših socialističnih odnosov .	Sergej Vošnjak,
NAŠ NOVI HOMAN:
GEORG DE VEIES: »KUPČIJA S SMRTJO«
Na našo anketo, s katero smo naše bralce naprosili, naj sami povedo, kakšen roman bi želeli brati v podlistku »Slovenskega poročevalca«, smo prejeli velikansko število odgovorov, v celoti 1698 dopisov, iz katerih je razvidno, da naši bralci pazljivo spremljajo redni podlistek v našem dnevniku in da se prav tako živo zanimajo za sodobno literaturo.
Največ bralcev (563) se je izreklo za sodobno zgodbo iz zahodnega Berlina, za roman »Kupčija s smrtjo« izpod peresa Georga de Vriesa, ki živahno in žgoče prikazuje življenjsko problematiko v zahodnem Berlinu.
Na drugem mestu (541 odgovorov) je roman »Hči« znanega pisatelja Bruna Franka. Veliko zanimanje za naš podlistek je med drugimi pokazal tudi tov. Tone Perper, ki nas je v svojem dopisu ljubeznivo opozoril, da pisatelj Bruno Frank ne živi več, kakor smo pomotoma zapisali, marveč, da je že leta 1945 umrl v Kaliforniji. Roman »Hči« je, kakor pravi ta tovariš, njegovo zadnje in najboljše delo; glede na njegovo željo in na želje ostalih mnogih dopisnikov smo se odločili, da bomo takoj za romanom »Kupčija s smrtjo« zopet segli po sodobni literaturi in v podlistku priobčevali roman Bruna Franka »Hči«.
Naše bralce gotovo zanima, za katere romane so se odločili še drugi. Naj povemo, da so se bralci poleg zgoraj navedenih dveh romanov izrekli takole: za roman Edne Ferber »Cimarron« (172), za roman finskega pisatelja Silanpääja »Dekle Silja« (prav tako 172), za pomorski roman »Ladja brez pristana« (119) in za Greyevo zgodbo »Človek iz gozda« (131). Vse kaže, da naše bralce zanimajo predvsem književne pripovedi iz sodobnega življenja ali zgodbe, ki opisujejo življenje v polpreteklih dneh.
Prepričani smo, da bomo z novim romanom našim bralcem ustregli. Veseli bomo, če se bodo naši bralci še v nadalje oglaševali s svojimi blagohotnimi predlogi in nasveti.
Naš novi roman bo začel izhajati v nedeljo, 10. januarja. Naročite »Slovenskega poročevalca«, da boste lahko redno brali naš novi, izredno zanimivi in napeti podlistek!
*•'
V sredo, 6. januarja bo predavala ob 20. uri v * Domu sindikatov na Miklošičevi cesti tov. Marija * Vilfanova:	?
»Socialistično zveza delovnega ljudstva Jugoslavije in socialistične stranke in napredna gibanja v svetu.«
•*••*••• ••••«•*•• •«•••• »
Brez
komentarja
Na žalost se pri nas še vede no dogaja, da raznega blaga v trgovskem in gostinskem omrežju ni dobiti. Ce abstrahiramo objektivne vzroke in zapreke, ki se tu in tam pojavljajo, je temu vzrok največkrat nezainteresiranost od. govornih ljudi v trgovini in gostinstvu, ker se pri tem ali onem blagu premalo zasluži, pogosto pa gola indolenca oz. netrgovsko pojmovanje nalog, ki jih morata trgovina in gostinstvo opravljati napram konzumentom. Med tako blago spada tudi mineralna voda,
Ce prideš na primer v Ljub. ijani v gostinski lokal in zahtevaš čašo Radenske, boš namesto te prav gotovo pogosto dobil Rogaško. V drugem lokalu naletiš na obratno stanje: zahtevaš Rogaško, pa dobiš Radensko. Čez 14 dni bo pa položaj obrnjen: v lokalu, kjer si pred kratkim namesto Radenske dobil Rogaško, boš sedaj namesto Rogaške dobil Radensko: v drugem lokalu bo pa narobe itd. Šaljivec, ki se »razume« na sedanje finančno poslovanje, bi rekel, da imajo gostinska podjetja verjetno določene obratne kredite za nabavo kisle vode. Če se ta omejeni kredit porabi za nabavo Radenske, za Rogaško nič ne ostane in narobe. Tak izgovor oz. zaključek bi bil resda zelo optimističen, ker pravi vzroki tičijo drugje. Če še ugotovimo, da nekateri lokali v principu nočejo imeti na zalogi več vrst slatine, temveč samo eno, je končna ugotovitev ta, da nabavitelji oz. poslovodje gostinskih ob* ratov nimajo pravega razumevanja za potrebe konzu-mentov.
Enako stanje vlada tudi v trgovini, samo s to razliko, da je tu to vprašanje že kar pereče. Mnogo ljudi rabi eno ali drugo mineralno vodo po priporočilih zdravnikov za zdravljenje. Tudi če se Radenska v splošnem laže dobi, pogosto Rogaških vrelcev Donata in Styrie zlepa nikjer ni mogoče kupiti.
V dobi, ko je še vladala distribucija, je trgovsko omrežje imelo nalogo, da je v večjih mestih in industrijskih središčih moralo imeti to uo-do na zalogi vsaj v nekaj trgovskih lokalih. Sedaj, ko je slatine vseh vrst dovolj in bi omenjena dva vrelca lahko imele na zalogi vse trgovine, če ne več vsaj po 1 zaboj, se pogosto dogaja, da interesenti pretaknejo vse ljubljanske trgovine, pa jih ne dobijo (pred kakimi. 10 dnevi je bil zopet tak primer).
Kar je najbolj zanimivo in značilno pa je to, da je centralno skladišče polno te vor lie. Tu prihaja do izraza vsa desinter esiranost	trgovske
] mreže, ki je vsega obsojanja vredna. Ne bi se bilo toliko čuditi, če omenjenih vrelcev, ki imata izrazito medicinalni značaj_ v gostinskih lokalih ne bi bilo dobiti. Obžalovanja vredno pa je, da jih nima stalno na zalogi trgovsko omrežje, da ne omenjamo lekarn, ki bi jih tudi morale »držati«. Če v trgovini vprašaš poslovodjo, zakaj nima na zalogi te ali one mineralne vode, se bo izgovoril, da mu je ni poslala centrala. Če reklamiraš tam, boš zvedel, da je poslovodja detajla ni naročil. Če vrtaš dalje, boš tu pa tam dobil iskreno pojasnilo, da to blago premalo »gre« in da se ga ne izplača stalno imeti na zalogi, kakor da bi bila naloga, trgovine, da posreduje konzumentom samo tako blago, ki »gre«. Tako trgovanje se ne sklada niti z osnovnimi trgovskimi načeli, še nw.n§ pa s socialističnimi, ki nalagajo trgovini še dodatne moralne funkcije. Zato bi bil čas, da se uredi tudi pri mineralnih vodah poslovanje oz. trgovanje. ing. J. K.
Pomanjkanje pravnikov v BiH
Sarajevo, 4. jan. Danes so na sodiščih Bosne in Hercegovine prisegli no\ oizvoljeni sodniki, ki bodo vodili preiskave po novem kazenskem zakoniku, Iti je 1. januarja stopil v veljavo. V tej republiki, ki sicer nima dovolj pravnikov, so storili vse potrebno, da bodo lahko sodniki v smislu tega zakonika normalno opravljali svoje delo. Največ novih sodnikov so dala okrožnim sodiščem javna tožilstva. Zaenkrat je na razpolago dve tretjini potrebnega števila preiskovalnih sodnikov.
Po težkem trpljenju me Je za
vednj zapustila moja dobra mama, stara mama ln tašča
ADELA SCHWEITZER
v 83. letu starosti. Blago pokojnico bomo spremili v njen zadnji domek v sredo. 6. Januarja, ob 16. url lz Jožefove kapelice na Zalah.
Ljubljana, 4. Januarja 1954. Neutolažljivi sin Rudi, snaha
Marija, vnukinji Metka ln Spelca ter ostalo sorodstvo.
Američanom ^
Direktor evropskega oddelka ameriške časopisne agencije INS Kingsbury Smith se le menda specializiral za »velike* intervjuje. Njegovi intervjuji so že večkrat naleteli na veliko zanimanje, pismeni »razgovor*, ki ga je imel s predsednikom sovjetske vlade Georgijem Malenkovim za Novo leto, pa je postal prava senzacionalna poslastica.
Čeprav so bile besede Malenkova namenjene predvsem Američanom, so vendar listi po vseh državah dali precej-len poudarek tej nenavadni vesti iz Moskve...
Ta »poslanica«, ki jo je Kremelj poslal Američanom, je vredna pozornosti najprej zato, ker je to prvi »razgovor« Malenkova z nekim tujim novinarjem; drugič je ta izjava pomembna zato, ker prihaja prav ob času, ko je vsak namig na popuščanje napetosti vreden posebne pozornosti, kajti čez nekaj dni se bo začela berlinska konferenca in začetno vzdušje na sestanku zunanjih ministrov bo bržkone vplivalo na potek te taliko pričakovane konference in seveda tudi na njene sklepe; in naposled je mogoče besede Malenkova oceniti za važnejše, kot bi bil sicer omledni novoletni pozdrav, ki bi bil izraz splošne kurtoazije ali pa običajnega kremeljskega propagandnega »teorizira-r ja« o odnosih med Kremljem in kapitalističnimi državami.
Malenkov je posebej poudaril, da »želi izboljšanja odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo«, ker po njegovem mnenju »ni objektivnih zaprek za zboljšanje teh odnosov«, zaradi česar se Malenkov tudi zavzema, za »okrepitev tradicionalnih prijateljskih zvez med obema državama«.
Ni nam znano, kolikšno popularnost je ameriški tisk dal tem izjavam, vsekakor pa bo ameriški preprosti človek po vsej napeti »hladni vojni« nemalo presenečen ob tem nenadnem »olajšanju«. In če Malenkov po teh prijaznih besedah želi še sklenitev pogodbe, ki naj bi preprečila uporabo atomskega orožja, potem je vsekakor mogoče pričakovati precejšen odmev izjav predsednika sovjetske vlade tudi v Washingtonu, kjer pa si seveda ne bodo pustili iztrgati iz rok prednosti, ki jo imajo na tem poprišču po Eisenhower jev era predlogu.
Četudi se ne spuščamo v globljo analizo teh izjav in ne iščemo prave pobude, ki so pripravile Malenkova, da jih je dal ob tem važnem trenutku, vendar lahko ugotovimo, da imamo ob njih tako mi kakor bržkone tudi ljudje v drugih državah vtis, da se je v moskovskih vrhovih vendar nekaj »spremenilo«. Spremenilo se je vsaj to, da je Malenkov daleč bolj gibčen politik kot njegov predhodnik; Malenkov je gibčen in so njegove spretno postavljene besede močno orožje v rokah sovjetske propagande. Moskva si sedaj prizadeva, da bi zbrisala vtis, češ aa se njene zunanjepolitične potrebe izvajajo samo s pomočjo »tajnih kanalov« in tajnih izvrševalcev »linije«, ki jo zahteva Kremelj. Malenkov hoče ustvariti videz, da se obrača neposredno k vladam zahodnih držav in šele mimo njih k državljanom posam.eznih držav, ne pa samo k svojim morebitnim somišljenikom. To je na videz majhen obrat, vendar pa tak, ki ima lahko velike posledice.
Tega se zavedajo tudi v Washingtonu in v drugih glavnih mestih Zahoda, kajti sicer bi ameriški zunanji minister J. Foster Dulles vred kratkim ne izjavil: »Kaze, da se je kovičalo obdobje, ko je Zahod lahko vedno upal, da se bo lahko okoristil z napakami, ki jih počenja Moskva. Dovolj je, če primerjamo stališče, ki ga je zavzel Stalin do Mar-shalovega plana, pa borna spoznali, da predstavlja novi Kremelj, odkar je prevzel bolj elastično taktiko, še nevarnejšega nasprotnika«.
Tako Moskva in tako Washington ...
Naj bo tako ali drugače, miroljubni ljudje po vsem svetu upajo, da bo ta »elastičnost« prinesla vsaj nekaj vidnih in trdnih uspehov.—sie
Nova akcija Arabske lige
Kairo, 4. jan. (AFP). Danes se je v Kairu začela konferenca šefov generalnih štabov vseh V Arabski ligi včlanjenih držav. Predsednik konference je načelnik egintevskega generalnega štaba. Ta konferenca bo pripravila gradivo za zasedanje meddržavnega sveta za obrambo držav Arabske lige. To zasedanje bo 9. t. m. tudi v Kairu, isti dan pa bo imel svoj sestanek tud; svet Arabske Id-
Odstop francoske vlade ni zaželen
Veliko prizadevanje, da ne bi bilo vladne krize
med zasedanjem berlinske konferenca
Pariz, 4. jan. (AFP). Francoski tisk posveča veliko pozornost splošni debati, ki se bo začela v sredo v francoskem parlamentu po zahtevi predsednika francoske vlade Lamela. »Figaro« meni, da sta dosedanji in novi predsednik prav storila, ker nista sprejela ostavke vlade, ker bi utegnila kriza vlade trajati do 25. januarja, ko se bo začela berlinska konferenca.
Joseph Laniel
»Combat« piše obširno o tem, zakaj je hotel predsednik Laniel odstopiti s svojo vlado že sedaj. Po njegovem mnenju predsednik vlade ne more ničesar pričakovati, če bi ostal na čelu vlade, o kateri dobro ve, da je samo začasna. Tudi po mnenju tega lista je bolje, če Lanielova vlada še ostane, ker ni upanja, da bi bilo konec vladne krize pred berlinsko konferenco.
Pariz, 4. januarja (Tanjug). Ker sta oba drža'.-na predsednika: Auriol, ki bo 17. t. m. zapustil svoje mesto, in Coty, ki bo svoje mesto nastopil, odklonila sprejeti ostavko predsednika vlade Laniela, je ta sklenil, da bo v sredo pred parla-
Stavka poštnih uslužbencev v Franciji
mentom podal šestmesečni pregled dela svoje vlade ter v zvezi s tem zahteval potrditev svoje dosedanje politike. Poročal bo tudi o perspektivah zunanje politike svoje vlade, zlasti kar se tiče Nemčije.
V dobro obveščenih krogih prevladuje prepričanje, da predsednik vlade Laniel ne bo načel vprašanja zaupnice v ustavni obliki, temveč da bo med razpravo po svojem poročilu samo zahteval, naj parlament razjasni svoje stališče glede nadaljnjega obstoja vlade. Kakor je videti, bi Laniel rad odstopil, ker je položaj v vladni večini tak, da ni dosti upanja na nadaljnji obstoi vlade. Poleg tega so v zadnjem času spet socialna gibanja, poslabšala se je tudi situacija v Indokini, povečali so se nemiri v Maroku, velike težave pa bodo tudi pri novem proračunu ministrstva za prosveto. Zaradi take situacije so vodstva vseh političnih strank, razen KP Francije, prepričana, da ne bi bilo dobro, če bi se pred berlinsko konferenco začela kriza vlade. Ne glede na
Ekonomska konferenca Britanske skupnosti narodov
Sidney, 4, januarja (Reuter).
V Sidneyu so se danes zbrali gospodarski strokovnjaki držav Britanske skupnosti narodov da bi vse pripravili za novo ekonomsko konferenco, ki se bo začela v petek. Strokovnjaki menijo, da bodo v tem letu potrebni večji napori za ohranitev gospodarskega razvoja v Britanski narodni skupnosti včlanjenih držav na dosedanji stopnji. Po njihovem mnenju bodo večji na-Pakistanu. Predstavniki Indije I Pakistanu. Predstavniki Indje in Pakistana so se na sestanku opozarjali na čedalje večje težave pri preskrbi prehrane.
to, kakšno je stališče posameznih političnih strank do evropske amjade, želijo vsi, da bi brez vladne krize čakali na konec berlinske konference in da bi šele potem po zaključkih te konference določili svojo taktika v parlamentarnem boju za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambi ali proti njej. Ob takih pogojih bo Laniel ostal na svojem mestu tudi še po poročilu, ki ga bo podal v parlamentu.
Zahteva »Muslimanskega« bratstva«
Kairo, 4. januarja (AFP). Vrhovni vodja organizacije »Muslimansko bratstvo« Šejk Hasan el Hodeini je predstavnikom kairskega tiska izjavil da zahteva njegova organizacija popolno nevtralnost Egipta in muslimanskih držav v primeru vojne med Vzhodom in Zahodom. »Mi muslimani«, ie dejal, »nimamo nobenega interesa, da bi kakorkoli udeleževali take vojne, kajti oba bloka bi rada samo prodrla na vzhod, da bi razširjala svojo ide-oiegijo ali pa kaj pridobila v gospodarskem oziru. Zato bi rada oba dosedanja bloka nas pridobila ter hkrati izkoristila za svoje namene«. Hasan el Hode. ini je pri tem spet naglasil, da je treba organziratl tnoeno zvezo muslimanskih, političn0 popolnoma nevtralnih držav.
Mednarodna banka za Britansko Gvajano London, 4. jan. (Reuter). Mednarodna banka je v svojem poročilu med drugim predlagala, nag bi se Britanska Gvajani dodelilo 14 milijonov funtov šterlingov za njen gospodarski razvoj. Vodstvu Mednarodne banke je to pomoč predlagala posebna misija, ki je bila lani pocslana v Britansko Gvajano in je tam ostala mesec dni, da presedli gospodarski položaj.
Posebna tričlanska komisija britanske vlade je danes z letalom odpotovala v Britansko Gvajano. Ta komisija ima pooblastilo, da prediož; spremembe ustave za Gvajano, ki je bila lani ukinjena., ko je bila odstavljena tudi gvajamska vlada.
MDMJ1 TELEUBAM1
prve izdaje
Pariz, 4. januarja (Tanjug). V Franciji se nadaljuje stavka uslužbencev ambulantnih post In poštnih raznašalcev v največjih mestih. Ta stavka traja že 12 dni in je nevarnost da se bo razširila. Vodstvo zveze poštnih uslužbencev v Zvezi sodobnih sindikatov in Generalne konfederacije dela, ki je pod kominlormovskim vplivom, je sicer sklenilo že v soboto, naj bi njeni člani danes nehali stavkati. V zvezi s tem sklepom pa je bilo rečeno, naj člani podružnic strokovnih organizacij o tem sami odločajo. Kakor je videti, Se je večina podružnic Izjavila proti prenehanju stavke in zato se stavka nadaljuje.
New Delhi, 4. jan. (Tanjug) Sredi tega meseca bo obiskala Indijo 30-članska sovjetska kulturna delegacija, ki je bila povabljena od indijske vlade. — Sovjetska delegacija bo ostala v Indiji 6 tednov ter bo obiskala vsa glavna mesta.
Washington, 4. jan. (Reuter) Ameriški predstavnik v svetu Atlantskega pakta general Collins je izjavil, da so vojaške sile severnoatlantske organizacije postale dovolj močne za zavrnitev vsakega morebitnega sovjetskega napada v Evropi. Po njegovi izjavi je na razpolago 16 do IS divizij za takojšnjo akcijo ter nad 2000 letal. Letalske sile so dvakrat močnej-
še, kot so bile pred tremi leti.
jug) Pred zaključkom osemdnevnega kongresa KP Indije je bil za generalnega sekretarja ponovno izvoljen Ajojo Gosh. Strankino vodstvo bo imelo odslej 38 članov. Politični opazovalci menijo, da je na kongresu zmagala desna struja v stranki.
London, 4. jan. (AFP) Na
vzhodni obali Britanije so še vedno nalivi in nevihte, zaradi česar grozijo poplave, kakršne so bile v začetku lanskega leta. Ponekod so bili poškodovani nasipi, večje škode pa še ni bilo. — Nevarnost poplav je tudi na Danskem.
To ni prava pot
Gb novem načrtu uredbe o dvojezičnem šolstvu
na Koroškem
Koroška deželna vlada je 10. decembra lani sprejela in teden dni kasneje objavila nov projekt uredbe o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Poslala ga je v oceno in odobritev zveznemu prosvetnemu ministrstvu na Dunaj, javnost pa pozvala, naj izrazi svoje mnenje k predlaganemu osnutku. Istočasno z uredbo je bilo objavljeno tudi obširno poročilo o motivih, ki so deželno vlado vodili pri sprejemanju osnutka, takoiraenova-no »motivno poročilo«, ki skuša biti nekakšen prerez skozi zgodovino Slovencev, še posebej koroških. Kar takoj moramo ugotoviti, da osnutek uredbe bistveno zmanjšuje obseg dvojezičnega šolstva na Koroškem, motivno poročilo pa je primer dokajšnje neskromnosti m pomanjkanja samokritičnosti njegovih avtorjev pri obravnavanju tako obsežnega problema.
Koroški Slovenc, so vsa povojna leta vztrajno zahtevali, naj se uredba o dvojezičnem pouku iz oktobra 1945 tud; dejansko izvaja na vseh 107 šolah dvojezičnega in slovenskega ozemlja, za katerega je bila predpisana. Zahteva!; so izvajanje te uredbe ne glede na to, da so dobro vedeli, da imajo pravzaprav vso pravico do ljudskih šol v materinščini, ker so upoštevali takratno stanje sil v svetu in bili pripravljeni pri-spex^at.i svoj delež k pomirita! v deželi in ustvaritvi pogojev za novo obdobje v medsebojnih odnosih med slovenskim in avstrijskim ljudstvom. Tudi z avstrijske uradne strand so tolmačili uredbo o dvojezičnem šolstvu im njeno izvajam je v vsakdanjem življenju kot prelom z dotedanšo politiko avstrijskih oblasti do koroških Slovencev. In priznati je treba, uredba iz oktobra 1945 ie kljub nekaterim pomanjkljivostim dejansko pomenjala novo pot v reševanju za slovensko prebivalstvo na Koroškem tako bistvenega vpra-
šanja, kot je šolstvo. Predvsem je uredba zajemala skoraj vso dvojezično ozemlje Koroške, uvajala je obvezen dvojezični pouk tako za otroke slovenske kot avstrijske narodnosti v prvih štirih letih osnovno-šolske dobe in vrsto določil za določeno število ur slovenskega pouka v višjih razredih ljudske šole, v glavnih šolah In delno v srednjih šolah. Tega pozitivnega pomena doslej veljavne uredbe ni moglo spremeniti niti nesporno dejstvo, da je bila uredba marsikje le na papirju, da so jo v številnih krajih in šolah le delno izvajali, da ni bilo po odredba predpisanih šolskih knjig, niti dovoljenega števila slovenščine veščih in kvalificiranih učiteljev poleg tega pa tudi nerešeno vprašanje kompetenc referenta za dvojezično šolstvo.
Novi odnos avstrijskih oblasti do koroških Slovencev na področju šolske politike, ki bi ga naj uredba po besedah predstavnikov takratne deželne vlade dokumentirala, je postal kmalu trm v peti koroškim šovinističnim premapetežem, ki niso mogli prenest; »nasilja«, da so se morali ponekod tudi otroci avstrijske narodnosti učiti slovenščine. Pričel; so že pred dvema ali tremi leti močno akcijo z zahtevo, da se ukine obstoječa uredba o dvojezičnem šolstvu. Mobilizirali so šovinistične sile v južnem delu dežele, vodili so pa to gonjo vsi priznani korošk; šovinistični kolovodje od Steinacherja, Mayerhoferja in Glamtschniga pa do Karischa in Fritza, vsi voditelji in mandatarji klerikalne »ljudske« stranke. Pridružili so se jim tudi neonacistični voditelji kot dr. Skrinzl, Kaufmann itd. ter končno v deželnem zboru uradno zahtevali ukinitev obstoječe šolsko vprašanje obravnava, joče uredbe. Glavne zahteve teh nosilcev šovinistične nestrpnosti so Wie;
ukinitev uredbe, uvedba pravice staršev, ki naj odločajo o tem, kakšen naj bo poučevalni jezik, poleg tega naj se pri reševanju šolske problematike na slovenskem in dvojezičnem področju upoštevajo vsakokratni rezultat; uradnih rezultatov avstrijskih ljudskih štetij, pri čemer naj se uradno določi, da obstojajo na Koroškem poleg Slovencev tudi še »Vindišarji«, ki jim naj priznavajo avstrijsko narodnost.
Dobro je, če ponovno osvežimo te zahteve koroške reakcije, da jasneje vidimo, v koliki meri so ti njihovi naklepi uspeli oziroma v koliko je koroškim Slovencem in demokratičnim, k socializmu stremečim avstrijskim ljudem uspelo ohraniti osnovne demokratične pravice koroških Slovencev. Kajt; dogodki zadnjih let so jasno in v praksi dokazali, da ogromna večina avstrijskega ljudstva, kljub ostankom nacionalne nestrpnosti kot posledice dolgoletnega fašističnega vpliva, odklanja in obsoja šovinistično nestrpnost ter želi demokratične odnose s svojim slovenskim sosedom v deželi in po njem s sosedo na jugu. Ob vseh prilikah (večkratnih volitvah V državni in deželni zbor, itd.), ko je koroška reakcija vedno znova postavljala v svoj volilni program tudi zaostritev odnosov do koroških Slovencev in njihove matične države Jugoslavije, vedno znova ;n vedno odločneje je preprosto ljudstvo obsojalo te naklepe in izražalo svoje zaupanje v vse bolj rastoči meri socialističnemu gibanju, v katerem je videlo in vidi poroka za ustvaritev takih pogojev v deželi, ki bodo jamčil; za mirno življenje obeh narodnostnih skupin na Koroškem. Kaže, da smo upravičeni da menimo, da so voditelji teh k demokraciji in socializmu stremečih delovnih množic premalo upoštevali to dejansko razpoloženje v deželi ter da precenjujejo vpliv ln pomen šovinističnih akcij posameznih, sicer glasnih krogov koroških šovinistov. Drugače ne b; moglo priti do tako daleč segajočega
Angliji groze nore stavke
če ne bodo našli zadovoljivega kompromisa glede delavskih zahtev, se bo Inglija v prihodnjih tednih znašla v največji industrijski krizi po 1926. letu
LONDON, 4. jan. (Tanjug). Se nobeno novo leto po vojni se ni začelo g tolikšnimi problemi in težavami v industrijskem življenju Vel. Britanije, še posebno glede zahtev za zvišanje plač, kakor pa 1954. leto. Prvi tedni tega leta bodo odločili, če se bo Britanija znašla v še težavnejšem ekonomskem položaju kakor doslej. Če ne bo minister za delo sir Walter Moncton našel nekega zadovoljivega kompromisa glede delavskih zahtev in če ne bo prepričal sindikate, da ni mogoče v celoti izpolniti njihovih zahtev, per tem se bo tukajšnje gospodarstvo znašlo v najtežjem gospodarskem položaju in v največji industrijski krizi po 1926. letu, ko je prišlo v vsej državi do splošne stavke.
Cenijo, da približno pol milijona delavcev zahteva zvišanje mezd in da bi izdatki za zvišanje mezd, če bi delavski zahtevi v celoti ugodili, znašali na leto približno 180 milijonov funtov.
V tem tednu se bo britansko ministrstvo za delo pogajalo z nekaj sindikalnimi zvezami. Danes se bodo sestali predstavniki ministrstva s funkcionarji sindikata elek-triških delavcev, ki bodo od
Sovjetsko sporočilo egiptovski vladi
Kairo, 4. jan. (Reuter). Egiptovski veleposlanik v ZSSR Azis el Mssri je prispel danes v Kairo, da bi podal svoje poročilo revolucionarnemu svetu, bi že dva tedna razpravlja o egiptovski zunainji politiki.
Zvedelo se je, da je vlada ZSSR že sporočila egiptovski vladi, da bi na udeležbo Egipta v vojaškem sporazumu Srednjega vzhoda pod pokroviteljstvom zahodnih sil gledala kot na neljubo, če že ne na sovražniško akcijo.
prihodnjega ponedeljka obnovili »gverilsko« stavko v najvažnejših industrijskih mestih države. Prav tako se bodo danes sestali s funkcionarji konfederacije metalurških in ladjedelniških delavcev ter z njimi ponovno razpravljali o prepovedi nadurnega in pla-čanju akordnega dela. Jutri poteče rok rudarjevi ki čakajo odgovora na svojo zahtevo glede zvišanja mezd za 400 tisoč delavcev.
Pojutrišnjem se bo sestal nacionalni odbor sindikata rudarjev, ki bo razpravljal o odgovoru delodajalcev. Tudi gradbeni delavci bodo ta teden obnovili svojo zahtevo o zvišanju mezd, ki so jo delodajalci že enkrat odklonili. Vladna komisija za transport pa sedaj razpravlja o Zahtevi treh sindikatov železničarjev, ki zahtevajo zvišanje mezd za 15 odstotkov. Arbitražna komisija v tem sporu je odločila, naj železničarjem zvišajo mezde za 4 šilinge na teden, vendar pa so železničarji to ponudbo odklonili.
Enake plače za enako delo
Kova verzija laburističnega političnega programa
London, 4. januar (Tanjug). Konec tega tedna bo objavila laburistična stranka novo ver-" zijo svojega političnega programa, v katerega so med drugim vključili tudi stališče do načela o enakih mezdah za enako delo v vladnih službah. Laburistični program »Poziv Britaniji« bo spremenjen glede na sklepe lanske konference v Margateu. Takrat so sprejeli resolucijo, v kateri je rečeno, da bo bodoča laburistična vlada »takoj uvedla politiko enakih plač za enako delo«, vtem ko je bilo v laburističnem programu iz
1951.	leta rečeno, da bodo laburisti »podvzeli korake za ukinitev razlik v plačah med moškimi in ženskami v javnih službah«.
Tudi konservativna vlada je v načelu za enake plače, vendar pa je mnenja, da bo
London, A jan. (AFP) Predstavnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je zanikal vesti o nesoglasju med Vel. Britanijo in ZDA glede umika britanske vojske iz sueške cone. Poudarjal je, da ameriška vlada ni vplivala na britansko vlado, da bi se evakuacija pospešila.
do tega moglo priti šele tedaj, ko bodo to dovoljevali finančni pogoji. Za sedaj pa. kakor uradno javljajo, vlada ne vidi nobenih možnosti za uvajanje enakih plač v bližnji bodočnosti.
Konec mednarodne konference pravnikov
NEW DELHI, 4. jan. (IIS). Včeraj je bila tu končana mednarodna konferenca pravnikov. Formalno konferenca ni sprejela nobene resolucije, vendar pa so se predstavniki držav, ki so na njej sodelovali, sporazumeli o vrsti splošnih vprašanj, med drugim tudi o tem, da je neobhodno potrebno pripraviti revizijo Ustanovne listine Združenih narodov, da bi ta mednarodna organizacija mogla postati uspešnejši organ za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Pred koncem zasedanja konference so predstavniki azijskih držav sprejeli predlog burmanske delegacije o ustanovitvi posvetovalnega odbora pravnih strokovnjakov za mednarodno pravo in druge oblasti prava.
NOVICE
Y	SLIKI
V	operacijah proti Ho Si Minhovim enotam, prihajajo francoskim in Bao Dajevim četam na pomoč enote padalcev, ki jih transportna letala spuščajo nad ogroženimi in odsekanimi položaji. Tudi v bojih pri utrjenem oporišču Dien Bien Phu so padalske enote skušale omiliti težak položaj francoskih in Bao Da-jevih čet.
' .5.	z ,
- 'K -	‘ -J
popuščanja tem šovinističnim krogom, kot je to razvidno iz predloga novega osnutka- deželne vlade (torej kompromisnega predloga avstrijskih strank), ki določa ukinitev 37 doslej dvojezičnih šol, to je dobro tretjino. Uresničitev tega predloga bi prav zaradi te teritorialno tako obsežne redukcije dvojezičnega ozemlja predstavljala za koroške Slovence, pa tudi za avstrijske demokratične sile, udarec in nepopravljivo škodo. Novega predloga ni mogoče oceniti, četudi upoštevamo pozitivno dejstvo, da so bile druge zahteve šovinističnih krogov (ki smo jih zgoraj navedli) zavrnjene, pri čemer je važno predvsem to, da ni prodrla psevdo-demokratičn-a zahteva po Uveljavljanju pravice staršev in pa težnja po odvisnosti dvojezičnega šolstva od vsakokratnih rezultatov popisa prebivalstva. Vendar tudi pri tem ne moremo mimo dejstva, da je za zmanji-nje šol z dvojezičnim poukom bilo tokrat le merodajno ljudsko štetje in da so tako posredno rezultati ljudskega štetja, ki so jim koroški Slovenci že vnaprej odrekali verodostojnost (zaradi vrste diskriminacijskih mer, o katerih je slovenski tisk svojčas obširno poročal), odločali o obsegu dvojezičnega šolstva. V osnutku uredbe sicer o tem ni govora, vandar tokrat uporabljena praksa vzbuja bojazen, da bi m-orda rezultati nekega bodočega ljudskega štetja znova vzpodbudil; šovinistične sile k poskusu, uredbo, ki je v diskusiji. zamenjati z neko novo, še neugodnejšo.
To bojazen še utrjuje misel, ki je izražena v motivnem poročilu, objavljenem skupno z osnutkom nove uredbe. Ko govorijo namreč o številu koroških Slovencev in njihovem gibanju v zadnjih desetletjih, skušajo dokazovati, da je padanje števila koroških Slovencev rezultat nekega »naravnega procesa«, neke »naravne asimilacije« in to zato, ker je po mneniu piscev omenjenega poročila pap »naravno«, da številčno maj-
hen narod brez tisočletne zgodovine sprejema z odprtimi rokami tisočletno kulturo in narodnost številčno daleč močnejšega soseda. S tem avtorji tega poročila molče izjavljajo, da bo pač v doglednem času ta »naravna asimilacija« toliko napredovala, da neko bodoče ljudsko štetje Slovencev na Koroškem sploh več ne bo moglo ugotoviti. In to brez vsakega nasilja, demokratično, prostovoljno. Jasno je, da se s takim tolmačenjem demokracije v odnosih do naše narodnostne manjšine ne moremo strinjati. Zato moramo ponovno odločno povedati, da tako »demokracijo« v odnosih do naše manjšine odklanjamo, ker to ni demokracija, temveč nasilje, pa čeprav legalizirano m brez posebnih grobosti. Slej ko prej zahtevamo zaščito naše narodnostne manjšine in ne neko formalno demokracijo za posameznika — člana slovenske manjšine, ker ob današnjih pogojih lahko le dejanska zaščita pomeni demokratičen odnos do manjšine. In narodno manjšino zaščititi ne more biti drugo kot storiti korake, da se njena nacionalna samobitnost dejansko obrani. Trditev, indirektno izražena v osnutku nove uredbe o dvojezičnem šolstvu, da je v pičlih osmih letih dobra .tretjina področja postala iz dvojezičnega popolnoma germanizirana (in to tretjina tistega ozemlja, ki mu je koroška deželna vlada sama še oktobra 1945 priznala popolno dvojezičnost), je pač že sama po sebi zgovoren dokaz nevzdržnosti v imenu demokracije izražene teorije o nekakšni »naravni asimilaciji«.
Reakcionarnih krogov, za katere je šovinistična nestrpnost kruh, ob katerem na Koroškem živijo, navedene težnje ne bodo mogle ogreti, saj so njihova stremljenja še vse zlohotnejša. Delovne množice na Koroškem, ki zavestno korakajo v socialistično prihodnost, pa bodo ob pravilni razlagi razumele upravičenost in demokratičnost zahtev, ki jih
koroški Slovenci postavljajo. Doslej je uspelo s skupno borbo vseh demokratičnih sil na Koroškem preprečiti izvedbo večine zahtev šovinističnih krogov. Zakaj ne bi uspela tudi njihova borba za revizijo sklepa o redukciji tako bistvenega števila dvojezičnih šol?
Povedano še zdaleč ni vse, kar terja odgovora in postavljanja na pravo mesto ob branju osnutka nove uredbe* in njenega komentarja, moiivne-ga poročila. Tako ne moremo vzeti za avtentično razlago člena o pouku slovenščine v višjih razredih ljudske šole, ki naj bi bil, kot izhaja iz opazk na robu lista »Kärntner Landeszeitung«, obvezen le za otroke slovenske narodnosti, pa zato tudi zaenkrat nima smisla razpravljati o nelogičnosti takega tolmačenja uredbe. Ob strani puščamo zaenkrat tudi še čudne analize notranjepolitičnega stanja na Koroškem in med koroškimi Slovenci in po njih ocenjevanje posameznih dogodkov iz zgodovine Slovencev. O tem in še o marsičem bo treba posebej spregovoriti, čeprav moramo priznati z zadovoljstvom, da vsebuje obrazložitev še vrsto pozitivnih ugotovitev, ki kažejo tudi na dobro voljo avtorjev, kar upravičuje domnevo, da izvirajo omenjene netočnosti predvsem iz nepozna-nja.
Na drugi strani pa je znano, da položaj slovenskega življa ni izključno notranja avstrijska zadeva. Jugoslovanski narodi, ki so dali manjšinam v okviru svojega nacionalnega ozemlja vso eiiako-pravnost, upravičeno terjajo tudi za svoje narodne manjšine pravice, ki jim gredo. Brez dvoma bo končno uspelo ustvariti take življenjske pogoje Slovencem na Koroškem, da bo njihova dejanska enakopravnost temelj še tesnejšega in plodonosnejšega sodelovanja obeh držav — sosed v interesu nadaljne krepitve miroljubnih sil na tem področju.	(bi.).
Tekstilne potrebščine, ki M jih lahko
izdelovali doma, še vedno uvažamo
Velika prizadevanja kolektiva tovarne »Utenzilija« v Ljubljani so pripomogla, da izdelujejo v tej tovarni že okoli 3000 različnih izdelkov: tako imenovanih utenzilij, tkalskih čolničkov, grebenov, cevk itd. Vseh teh neobhodno potrebnih pripomočkov za našo tekstilno industrijo so letos izdelali nad 2 milijona kosov. Delavci, ki so iz leta v leto povečali delovno storilnost, krijejo danes že okoli 50% letne potrošnje utenzilij v Jugoslaviji; leta 1946 smo te izdelke izključno uvažali, in sicer iz Anglije, Nemčije, Švice in Italije. Pred vojno smo uvozili letno približno za 300 milijonov dinarjev utenzilij. dandanes trošimo za uvoz utenzilij le še 136 milijonov deviznih dinarjev na leto, v glavnem zaradi izredne delovne požrtvovalnosti tega kolektiva. V tovarni se je razumljivo z delovno storilnostjo znatno povečala tudi vrednost proizvodnje, in sicer od 11,590.000 din (1947) na 293 milijonov din v letošnjem letu. Od ustanovitve je ta kolektiv dal skupnosti v obliki akumulacije in podobno 361 milijonov din, sredstev za investicije pa je dobil le malo na razpolago.
Umrl Je
dr. Božidar Kisel
Na Novega leta dan zjutraj je umrl po dolgotrajni bolezni v starosti 67 let dr. Božidar Kisel, višji zdravstveni svetnik v pokoju.
Ko zdravnik je večidel službovanja preživel v Beli krajini, kjer je bil splošno znan
V času administrativnega
gospodarstva so dobili za investicije približno 50 milijonov dinarjev. To je bilo v primeri s potrebami zelo malo! Vrednost uvoženih utenzilij dosega na mesec 14 milijonov deviznih dinarjev. Ob primernejši pomoči bi večino uvoženih izdelkov lahko delali v tej tovarni.
2e od začetka je Utensilija izdelovala predvsem grebene in lučalnice, razne cevke za prejo, vse vrste tkalskih čolničkov. Sedaj pa je uvedla proizvodnjo številnih novih artiklov, kakor predilnih loncev, nikelinskih barvnih cevk, tkalskih bil in specialnih lamel, ki jih izdelujejo samo najboljše tovarne za utenzilije v Evropi Tovarna se pripravlja na novo proizvodnjo utenzilij. Poleg drugega bo izdelovala tudi cevke iz plastičnih mas, kar bi bistveno poenostavilo proces in pocenilo proizvode. Treba je upoštevati da je ta kolektiv že sam postal sposoben izvoznik. V zadnjih mesecih letošnjega leta so izvozili v Turčijo in v dežele Bližnjega vzhoda za okoli 20.000 dolarjev svojih izdelkov. Izvoz bi bilo mogoče še povečati, saj
Tkalni čolnički, vretena, ce vke, izdelki »UtensUlje«
je za te izdelke precejšnje zanimanje med drugim tudi v Egiptu in v Indiji. Z vsemi temi državami imamo dobre trgovinske stike. Zaradi vsega tega hi bila prav dobrodošla
pomoč tej tovarni, Id bi potrebovala skupno 119 milijonov dinarjev, od tega 80 milijonov v devizah (brez uvoznih faktorjev), kredit pa bi se v najkrajšem času amortiziral.
r
hot zelo dober in socialen zdravnik, saj je bolnikom rad pomagal v vsakem času in vremenu. Zato je bil pri prebivalstvu Bele krajine zelo priljubljen.
Medicino je študiral na Dunaju, kjer je bil včlanjen v naprednih jugoslovanskih akademskih društvih. Med narodnoosvobodilno vojno je bil zelo prizadet. Izgubil je sina Smiljana, ki je padel kot partizan na Primorskem, sam pa je preživel internacijo na Rabu in pozneje v Nemčiji, odkoder se je vrnil kmalu po osvoboditvi. Toda trpljenje med vojno je napravilo svoje. Ze v začetku 1947. leta ga je zadela možganska kap in ga odtegnila delu, kar mu je bilo najteže. Pred nekaj dnevi ga je kap znova zadela, kar je zanj postalo usodno.
Pokojnika, ki je bil član Zveze borcev in odlikovan z Redom zasluge za narod III. stopnje, bodo vsi znanci in številni prijatelji še dolgo ohranili v spominu.
KAKO JE PRI NAS
V ŽIREH
Tokrat hočem opozoriti na nekatere nepravilnosti in nevšečnosti v Zireh. Pošto in časopise prejemamo naročniki namreč zelo neredno, z enim ali dvema dnevoma zamude. Tudi avtobus ne vozi redno in pride šele ob 18. uri, takrat pa pošta ne izdaja več, ker končajo delo ob 18. uri. Tako ostanejo naročniki brez časopisa, čeprav bi šli sami prav radi po pošto, da bi imeli čtivo zvečer, ko smo prosti. Kje je krivda, ni jasno, ker se vsak izgovarja na drugega. Zakaj je bil prej, ko je imel to progo SAP, vedno red, sedaj pa taka zanikrnost?
Se nekaj. Naš lepi kraj še danes ni razsvetljen, četudi so bile pred meseci prav zaradi tega tri osebe žrtve air tomobilske nesreče. Avto je zaradi teme zavozil v reko. Po tej nesreči so namestili zaščitno ograjo samo tam, kjer je avto zavozil v vodo, nižje od mosta pa ne, ker za nas pešce — kot kaže — ni potrebna.
Ali mora res priti Se do kake nesreče, preden bo to urejeno?
Ivka Dekleva, Žiri 94
PREVELIKA
EKSPEDITIVNOST
Zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu je prejel od Zdravilišča za tuberkulozo v Novem Celju račun za zdravljenje Franca Podbevška za čas od 19. 12. do 31. 12. 1953. Znesek po računu z dne
24.	decembra (matični list št. 749-53) znaša 7.464 din. Malo
čudno je, da zdravilišče izstavi račun 7 dni pred končanim zdravljenjem, vendar je še bolj zanimivo, da je poslalo račun za zdravljenje istega pacienta tudi Zdravilišče v Topolščici za čas od 1. 12. do 31.	12.	1953 (račun z drte
20 .12. 1953, matični 1 ist St 665-53, znesek 20.770 dinX To pa ni edini primer, ki ga ima Zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu in ki razkriva kaj čudno poslovanje. Bolnišnica na Jesenicah je na primer poslala v poratr
€?e$podarske vesti
Sporazum držav Benelux a.
Ministri držav Beneluxa so podpisali protokol o sklepanju skupnih trgovinskih sporazumov Beneluxa z ostalimi tujimi državami. Ta protokol bo začel veljati dve leti po tem, ko ga ratificirajo skupščine vseh treh držav.
O	ameriškem program» tehnične pomoči nerazvitim državam. Posvetovalni odbor za mednarodni razvoj, ki ga je nedavno ustanovil Eisenhower in katerega naloga je, da proučuje program tehničnega sodelovanja, je direktorju Uprave za posle z inozemstvom priporočil, naj ZDA razširijo svoj program tehnične pomoči nerazvitim državam na osnovi dolgoročnih kreditov in ga koordinirajo s programom OZN. Odbor vztraja na tem, da se program izvede, ker ga opravičujejo politični, gospodarski in moralni razlogi. Isti odbor poudarja obenem, da je vsekakor potrebno obravnavati tehnično po-
Peti kontinent kopiči energetske vire
KULTURNI BAZOLEPIJ
MATEJ BOR:
Tri londonske dramske
novitete
navo račun za zdravljenje nekega Franca Mikuliča začas od 27. 10. do 30. 10. 1953. Račun je bil izstavljen 31. oktobra 1953, ta bolnik pa je Se 28. oktobra umrl v imenovani bolnišnici. Navzlic temu je zavod prejel račun za zdravljenje istega bolnika tudi od uprave doma »Janeza Porentec v Kranjski gori In sicer za oskrbo od 12. 10. do 1. novembra 1953.
Ali ni to mace čudno poslovanje, kaj menite?
Peter Romanič, Novo mesto
moč ločeno od kakršne koli druge oblike pomoči drugim državam.
Nova Zelandija — največji svetovni izvoznih mesa. Po pisanju Biltena Mednarodne federacije kmetijcev je bila Nova Zelandija ▼ letu 1952 največji svetovni izvoznik mesa, proizvajala pa je 26% skupne količine, ki je bila predmet mednarodne trgovine. Na drugem mestu je Danska z 18%, na tretjem pa Argentina s 15%.
X. Svetovni veterinarski kongres bo v Edinburgu od 13. do 21. avgusta 1954.
Strah avstrijske Industrije Igrač pred nemško konkurenco. Avstrijski izdelovalci igrač se vsebolj pritožujejo nad konkurenco, ki jo na domačem avstrijskem tržišču uganja zahod-nonemška industrija. Predstavniki avstrijskih proizvajalcev zahtevajo od oblasti, da zaščitijo avstrijsko industrijo, in ministrstvo za trgovino že proučuje, kakšne so možnosti za takšno zaščito.
Sneg bo pripomogel, da bodo velikanski predeli Avstralije rodovitni. To se sliši za evropska ušesa malo nenavadno, toda razen vročine poznajo v Avstraliji tudi sneg. Vlada je prav te dni
energije za razvoj mnogih novih industrijskih panog, bo stala okrog 60 milijonov avstralskih funtov. V snežnih gorah — v avstralskih Alpah — bodo zgradili najvišjo pregrado v Avstraliji, nedaleč
Avstralsko polje
odobrila drugi de! načrta za ureditev velikega hidroenergetskega sistema v tako imenovanih snežnih gorah v Snowy Mountains. Ureditev hidroenergetskega sistema bo orr a ra~ *•»V 2-nje ogromnih nerodovitnih površin. Do-graditev hidroenergetskega sistema, ki bo dajal tud: zadostne količine električne
stran pa veliko elektrarno, ki bo imela strojnico 300 m pod zemljo. Zgraditi bo treba tudi okrog 22 km dolg predor skozi skalovje. Elektrarna bo začela obratovati že leta 1958. Do ieta 1960. pa bodo za obdelovanje novih plodnih površin lahko zaposlili približno 20.000 delavcev, ki bodo pridelali na leto za okrog 6 mi*
lijonov avstralskih funtov kmetijskih pridelkov.
Preden bo uresničen celoten načrt, ki predvideva gradnjo sedmih velikih elektrarn in številnih novih tovarn na področju Snowy Mountains, bo trajalo kakih 30 let, stroški pa se bodo povzpeli na okrog 200 milijonov avstralskih funtov. Te velike gradnje spadajo med velika dela, ki so jih začeli tudi zaradi obrambe Commonweal-tha. V Avstralskih Alpah bodo zgradili tudi vrsto industrijskih objektov, ki bodo vami pred atomskimi bombami Del električne energije, ki jo bodo dajale elektrarne, pa bodo porabili za atomska raziskovanja. Energija, ki jo bodo dajale elektrarne, bi ustrezala približno 4 milijonom ton premoga. Ta velika dela bodo terjala desettisoče novih delavcev, med katerimi bo nedvomno mnogo priseljencev. Novi viri energije in tovarn, ki jih bodo zgradili, pa bodo še pospešile priseljevanje v Avstralijo.
V zadnjih tednih so v severnih predelih Avstralije odkrili tri nova nahajališča rude, ki se nahajajo približno 160 km južno od mesta Darwina. V zalivu Exmounth v zahodni Avstraliji pa so odkrili prva večja nahajališča nafte na tem kontinentu, od katerih si obetajo zelo mnogo. Nafta se nahaja v globini 1097 m. Zahod-noavstralska petrolejska družba »Ampol and Caltex« načrpa iz prvih vrtin v 1 uri povprečno 20 sodov nafte. Strokovnjaki smatrajo tako veliko proizvodnjo za pravi
čudež z naftinih polj. Geološka struktura, kakršno imajo novo odkrita avstralska nafti-na polja, je enaka v okolici na okoli 400 kvadratnih kilometrih. Zato si obetajo naglo večanje proizvodnje nafte. Prva poskusna vrtina Je stala 1 milijon avstralskih funtov. Stroški za prve skupine inženirjev in tehnikov pa znašajo
220.000	funtov na mesec.
Japonski šivalni stroj za 41 dolarjev
Dobra prodaja šivalnih strojev v Združenih državah Amerike je opogumila japonske tovarnarje, da so te dni sklenili prodreti tudi na južnoameriški in avstralski trg. Spričo nedavno objavljenih olajšav za uvoz v Avstralijo bo poslala družba »Nomura Boeki Company« poskusno pošiljko šivalnih strojev (izdelali jih bodo v tovarni »Tokyo Juki Company«). En šivalni stroj naj bi stal le 41 dolarjev fob Japonska. Večje kupčije si obetajo Japonci tudi v Južni Ameriki. Brazilija je že dolgo stalni odjemalec japonskih šivalnih strojev. Argentina jih je sedaj naročila 10.000; v tej državi se nadejajo japonski Industrialci, da bodo dosegli dober uspeh kljub italijanski in angleški konkurenci. Japonski šivalni stroji so zelo cenjeni zaradi svoje kakovosti in najmodernejše konstrukcije, v glavnem pa zaradi nizke cene: švicarski šivalni stroj stane na primer od 1 0 do 120 dolarjev.
Preden začnem govoriti o treh novostih letošnje sezone, ki so zbudile največ pozornosti v Londona, nekaj bežnih besed o sodobni angleški dramatiki. Mislim, da ji ne bom storil krivice, če rečem, da je navzlic vitalnosti, ki je še zmerom značilna zanjo, in popularnosti, ki je je ob konkurenci filma še zmerom deležna, danes bolj umirjena, in če hočete, bolj konzervativna, ne samo idejno, marveč tudi vsaj do neke mere formalno, kakor je bila pred nekaj desetletji.
Kdor hodi po današnjih londonskih gledališčih, se nehote začudi, kako to, da igrajo tako malo Shawa. Komaj nekaj let je preteklo, pa so ga vsaj na videz »odstavili z dnevnega reda«. Letos je doživel uprizoritev samo »Pygmalion« v gledališču St. Jamses’s, in kolikor sem opazil, ga je občinstvo sprejelo z dokajšnjim zanimanjem, navzlic temu, da so radio, kino in televizija že dokaj zabrisali razlike v govoru med zgornjim in epodnjim slojem, saj čebljajo današnje Elize skoraj tako čedno angleščino, kakor »the ladies of St. James’s«; in navzlic temu, da uprizoritev ni bila na posebni višini, ker Kay Hammond, kakor mnoge druge igralke te vloge, ni znala združiti tri različna Elizina obdobja v kolikor toliko verjetno enoto. Zakaj potemtakem ne dajejo več Shawa? Ali zato, ker je življenje, ki ne dovoljuje niti največjim duhovom, da bi ga »lovili v svoje zanke«, preraslo včasih preveč razumske konstrukcije njegovih del? Ali zato, ker je bil Shaw prevelik mislec, da bi bil velik pesnik? Ali pa nemara zato, ker Angleži cenijo pesnike bolj po tem, kar so iz rahločutnosti prikrili, kakor po tem, kar so iz svete jeze razodeli — posebno v današnjih dneh, ko jim je, še vsem izmučenim od zadnje katastrofe, zoprn jezik sovraštva, pa nar prihaja iz mccar-thystienega New Torka ali kvasimarksistične Moskve. Naj bo že tako ali tako, vsekakor je ta vsesplošna želja po miru, ne samo svetovnem, marveč tudi državljanskem, eden izmed globljih vzrokov Sha-wove sorazmerno majhne popularnosti v današnji Angliji. Kako naj bi občinstvo, ki po-tihem sanja o viktorijanski idiliki, s posebnim veseljem gledalo strupene satire, s katerimi je Bernard Shaw to viktoriaflsko idiliko in njene iluzije rihpadal in razblinjal? In če ga že dela, kakršen je »Pygmalion«, še zmerom ogrejejo, ga ne ogrejejo zato, ker so negacija viktorijanske idilike, pač pa zato, ker je čas celo njih obdal z rahlim idiličnim navdihom dni, ki jih ni več. Spričo te nalezljive bolezni, ki bi jo lahko imenovali »viktorijanska nostalgija«, je razumljivo, da idejna drama s povdarjenimi družbenimi protislovji, kakršno so gojili Shaw, Galsworthy, Gren-ville-Barker, ali mlajša Priestley in O’Casey, nima ravno najugodnejših pogojev za razvoj v sodobni Angliji. Zato ni čudno, če so danes v ospredja angleškega gledališča tisti avtorji, ki obravnavajo sodobno življenje z otožno prizanesljivostjo kakega Čehova, ali pa oni, nadaljujoč tradicije Teat-sove in Syngove irske šole, goje poetično dramo. Res je, da pod »površino marsikatere od modernih poetičnih dram lahko zaslediš občutje globokega gnusa nad velikomestnim življenjem dvajsetega stoletja in njegovo civilizacijo«, kakor pravi Ernest Reynolds v svoji knjigi »Moderna angleška drama«, in da se ne umika vselej v oddaljeni svet legend kakor Yeats ali v sha-kespearski paradiž kakor vik-torijanci, res pa je tudi, da je od časov, ko sta n. pr. Auden-Isherwood in Stephen Spender napisala svoji socialno aktualni drami »On the Frontier« in »The Trial of a Judge«, preteklo že dobrih 15 let, in da današnja angleška kritika ne pričakuje preroda angleške dramatike od takih del, pač pa od del, kakršen je Eliotov »Umor v katedrali«. To Eliotovo delo, ki združuje v sebi elemente srednjeveškega misterija, grške tragedije in nemškega ekspresionizma, je sicer polno visokega pesniškega navdiha, zato pa tudi globoke, ne sicer viktorijanske, pač pa srednjeveške nostalgije. Po mojem je za obzorje angleškega gledališča značilno, da je zvezda borbenega katolika T. S. Eliota zatemnila zvezdo borbenega socialista Shawa. Vendar dvomim, da za trajno. Angleška drama, če se noče izneveriti zahtevi svojega največjega mojstra, naj bo zrcalo časa, bo morala slej ko prej nazaj k Shawu, ki je ostal temu izročilu zvestejši kakor Shakespearovi maliko-
valci, katere je preziral, pa
tudi zvestejši, kakor Eliot, ki je negirajoč Shakespeara šel iskat odgovor na sodobna etična in estetska vprašanja v-predshakespearski svet.
•
Razumljivo je, da je občinstvo s kritiko vred napeto pričakovalo novo dramo »Confidential Clerk« (»Osebni tajnik«) izpod peresa T. S. Eliota, ki je pri nas le malo znan, čeprav je s Shawom, Kiplin-gom in Churchilom eden redkih Angležev, ki so dobili Nobelovo nagrado za literaturo. Seveda sem tudi jaz sam prestopil prag gledališča »Lyricc na Shaftesbury Avenue s primernim spoštovanjem, saj sem dal za vstopnico malo manj ko funt — cenejše so bile namreč že razprodane za dva meseca vnaprej. In vendar sem odhajal dokaj hladen. Kaj je pravzaprav hotel povedati Eliot s to svojo komedijo o mladeniču, ki pride, razočaran nad sanjami, da bi postal organist, k svojemu nezakonskemu očetu za osebnega tajnika, in potem, ko se po zapletenem razvoju dejanja, ki ga spremlja cela vrsta kapricioznih epizod, izkaže, da ta bogati gospod sploh ni njegov oče, olajšan zapustil njegovo hišo in se vrne nazaj k svojim orglam? To se je vprašala tudi kritika, ki kar verjeti ni mogla, da bi utegnil globo-ki mistik napisati čisto navadno komedijo, in če jo je že napisal, da se ne bi v nji skrivala neka velika in odrešilna misel. In ker so jo iskali, so jo tudi našli. Eliot nam je baje hotel s to komedijo, ki so v nji vsi odnosi med nastopajočimi osebami zgrajeni na iluzijah, namigniti, da so tudi odnosi v sodobnem svetu zgrajeni na podobnih iluzijah, in da je za človeka edina rešitev v tem, da se umakne v svoj intimni osebni svet — ali, kakor pravi temu Eliot — na svoj notranji vrtiček. Morda je ta misel, ki pa vsekakor ne nova odrešilna, v komediji skrita — toda, tako, da jo le stežka opaziš. Sama komedija je pisana lahkotno in dokaj duhovito, a še zdaleč ne tako, da se ti ne bi stožilo po Shawu.
Medtem, ko je hodil Graham Green po Keniji in pisal obširno reportažo o dogodkih v tej nemirni deželi za »Times«, so v Wyndham’s The-atru na Leicester Squaru dajali njegov »The Living Room«, aÜ po naše »Dnevno sobo« — dramatski prvenec tega znanega pripovednika sodobne Anglije, čigar film »Tretji človek« v režiji Orso-na Wellsa smo gledali tudi pri nas.
»The Living Room« je drama ljubezni. Mlada, prisrčna deklica se z vsem ognjem komaj prebujenega srca zaljubi v prijetnejšega solidnega gospoda, in ko po-tragični sceni z njegovo ženo spozna, da nima pravice do njega, vzame strup, katerega je bila iztrgala iz rok njegove nesrečne in živčno uničene zakonske družice. V tej drami, ki ji po mojem manjka eno dejanje in sicer tisto, ki naj bi motiviralo Rozin zlom in konec, je Graham Green položil na občutljivo tehtnico ljubezen in moralo. In to tehtnico drži v rokah njegov rezoner, katoliški duhoven James Browne, sprva čvrsto, potem pa, ko ga resnična in globoka ljubezen mlade Roze tudi samega pretrese, vse bolj in bolj negotovo. Zato ta tehtnica, tudi s katoliškega stališča, ki ga konvertit Graham Green zastopa, ni precizna — in morda je prav v tem skrita nekakšna življenjska prepričevalnost, ki jo drama navzlic svojim slabostim ima. Ljubezen mlade Rose je tako goreča in čista, da se ob nji vsaj za hip zamajejo še tako trdni in neomajni stebri, na katerih sloni moralna zavest njene okolice. Mislim pa, da bi to delce, ki ni kak poseben dogodek za angleško gledališče, saj ga dviguje nad podobne standardne komade londonskega West Enda samo večja etična resnoba, še zdaleč ne doživelo takega sprejema, kakor ga je, če ne bi igrala Roso Pemberto-novo Dorothy Tutin. ki je brez dvoma ena najbolj očarljivih angleških igralk mlajšega rodu. Po toplini in iskrenosti čustvovanja, ki ji je pripomogla v znatni meri do izraza tudi njena osvajajoča, sveža pojava, sta ji podobni samo še Claire Bloom in Vivian Leigh. Pa tudi druge ženske vloge v tem komadu so bile odlično zasedene, kar me je presenetilo, tembolj, ker na primer v uprizoritvah Shakespeara igralci včasih znatno presegajo igralke. Tu je bilo ravno narobe. John Robinson kot Michael Dennis sicer dobro igra notranjo stisko moškega, ki se ne more odločiti med ženo in ljubljenim dekletom, vendar pa je bil preveč zadržan in hUcRu, da bi bil
Rozin ogenj ob njem verjeten. Zdi se mi, da tako imenovani »cup-and-saucer style«, ki se je, kakor duhovito pravi eden angleških kritikov, razvil v »v. hisky-radijsko« maniro, čeprav se prilega površni salonski komediji, vendarle docela odpove v malce globlji phiho-loški igri, in to ravno v tistih trenutkih, kjer bi moral biti igralski izraz najmočnejši. Verjetno ima pri tem določen vpliv tudi film. Če pri nas igralski izraz, porojen in razvit v gledališču, še zmerom sili v filmsko igro in jo kvari, je na Angleškem nemara ravno narobe: igralec, vajen filmske glume, nehote pozablja, da ne stoji pred kamero, pač pa na odru, kjer se pre-neznatna, komaj zaznavna izraznost ravno tako slabo obnese, kakor preveč povdarjena in pretirana. In to ne velja samo za mimiko, marveč tudi za govor, ki je sicer tekoč, prirođen, zadržan in diskreten, a nemara ravno zato včasih premalo izrazit in psihološko niansiran. Ne vem, morda ima to še globlje vzroke, ki so v najtesnejši zvezi s prir»» jenim in privzgojenim odporom povprečnega Angleža, na sicer zoper čustvenost samo, pač pa zoper razkazovanje te čustvenosti. Pri vsem tem pa je najbolj presenetljivo, da je največji sovražnik romantike, Bernard Shaw, ki je, mimo-grede povedano, večkrat smešil 'kot romantične tudi osnovne temelje človeške narave in s tem škodil svoji lastni umetnosti, naravnost terjal od igralcev, naj njegovih dialo. gov ne govorijo kot običajno prozo, pač pa recitirajo ko Shakespeara! In zakaj? Najbrže iz strahu, da se ne bi njegova beseda, polna duha« izgubila, če bi jo govorili T »cup-and-saucer« stilu.
(Konee jutri.)
Velik uspeh našega filma »Ssšsvalcin
Na mednarodnem festivala planinskih filmov v Trentu v Italiji je dobil prvo nagrado jugoslovanski film »Reševal* ci«, ki ga je režiral Slobodan Kosovalič. V hudi konkurenci sedemdesetih, povečini barvnih filmov pomeni prva nagrada izreden uspeh in važno potrdilo napredka jugoslo* vanske kinematografije.
Spomenik Josipu JurSiSa v Mariboru
Na sadnji seji MLO Maribor je bil sprejet predlo? Sveta za kulturo m prosveto o gradnji spomenika Josipu Jurčiču v letu 1954. Oba zbora odbornikov sta predlog soglasno potrdila.
O vprašanju rradnje spomenikov je razpravljal MLO obširno na eni lanskih sej. Tedaj so sprejeli načrt gradnje spomenikov v okviru petletnega zazida vnega načrta mesta. Prvi spomenik naj bi bil posvečen spominu in delu Josipa Jurčiča, ki je bil od leta 186S do 1S72 urednik »Slovenskega naroda« v Mariboru. ^
Razpisa za izdelavo osnutka se jo udeležilo več umetnikov. Prva nagrada ni bila podeljena, trije osnniki so bili nagrajeni s skupno vsoto 2S.900 dinarjev, osnutek ing. Lojzeta Kogovška, za čigar delo se je komisija odločila, pa je bil nagrajen s 55.000 dinarji.
Jurčičev spomenik bo izdelan v obukli polno plastične bronaste gure, visoke 2.20 m, ki bo stala na granitnem podstavku. Prostor za spomenik so izbrali v zelenem pasu ob Mestnem muzeju. S pripravljalnimi deli so že pričeli in računajo, da Jbodo v majo 1954 že slavili odkritje, s čemer bo Maribor najlepše proslavil 110-letoico rojstva našega priljubljenega pisatelja. Spomenik v Mari-» boru bo obenem prvi Jurčičev spomenik v Sloveniji.	(jp)
Kuliumoprosvetni
zapiski
KUD >G&j< v Zgornji Polskavi. Pred kratkim je imelo KUD »Gaj« v Zg. Polskavi pri Mariboru redni občni zbor. Čeprav poročila posameznih funkcionarjev niso bila najbolje pripravljena, lahko rečemo, da je KUD v letošnjem letu delalo v glavnem zadovoljivo. Pevski odsek je za vaške prilike lepo napredovah Moški pevski zbor šteje zdaj 20 članov. Letos je imel pet samostojnih nastopov, tri na gostovanjih in dva na domačem odru. Tudi šahovska sekcija je bila zelo razgibana. Šahisti so priredili več tekmovanj in si nabavili potrebne rekvizite. Knjižnica razpolaga z okrog 520 knjigami. Število bralcev se je povečalo med mladino, ostali prebivalci pa ne kažejo posebnega zanimanja. Dramatska skupina je dobro delala le do pomladi. Poslej ni več nastopila. Poglavje zase pa je v Zg. Polskavi gradnja kulturnega doma. Temelji so že nekaj let v zemlji. Načrti so pripravljeni, tudi opeka je kupljena* precej lesa pa so že prispevali kmetje. Iniciativni odbor bo moral na pomlad resno vzeti stvar v rok«.
Gostovanje pevskesa zbora kočevske Svobode o Čabru. Pevski zbor DPD^ Svoboda iz Kočevja je pred dnevi gostoval s slovensko pesmijo v bratskem hrvaiskem Čabru. Doživel ?e nenadavno prisrčen in gosto-* ljuben sprejem, ki ga Člani zbora no bodo pozabili. Dom kulture v Čabm so domačini napolnili do zadnjega kotička in z velikim zanimanjem sledili	programu koncerta,	ki	je obsegal	partizanske	pesmi	in	skladbo
Adamiča, Prelovca, Preglja, Vodopivca. Gobca ter drugih. Izmenoma so nastopali moški, ženski in mešani zbor. Občinstvo in razni funkcionarji so izrazili Željo, da bi jih kočevski pevri še večkrat obiskali, na sploh P* si želijo čim tesnejših kulturno« prosvetnih stikov s slovenskimi sosedi.	— Kočevski	pevski	zbor, ki je
dosegel lepo stopnjo uvežbanosti jo leto« gostoval Že po raznih krajih* tako tudi v Sodražici, Loškem poto» ku	in Ribnici.	Mnogo	je	nasfrxpal
tudi doma ob slavnostnih ]—v ter na samostojnih koncerti»
S® neba! • • •
Požar v Tomaja
Kdo je neznana	^
utopljenka?
U;ke novembra 1933 je naplavlja reka Drava v Ptuja truplo ne-jsace utopljenke v že močno razpadajočem stanju. Utopljenka ni ritla pri «sebi n »kakih dokumentov. Kljub vsestranskim poizvedbam ni fcilo mogoče ugotoviti identitete.
Utopljenka je stara približno 34 jo 40 let. 160 cm visoka, okroglega obraza, kostanjevih pristriženih las, r spodnji čeljusti ima tri zlate krone. .Na sebi je imela rjavo krilo, r iv volnen jopič, ki je že bil pre-krojen, ker je imel gt:mbe na levi rani in zasite gumbnice, bluzo drob-Eo belo korirano z rdečimi in črnimi trtami, svileno roza kombinežo, tri-kj hlačke in moderček iz modrega t'aza. Obuta je bila v kratke modre r ,ga\ice in črne sandale, iz česar er'f,k pa, da je bila že dalj časa v vodi*
Vzorci obleke za ugotovitev Identitete se nahajajo na Tajništvu za
»„•.-.raje zadere Ptuj.
Kdokoii bi vedel kaj o utopljenki, g? naproša, naj to javi najbližji pogoji Ljudske milice ali Tajništvu za
bo-ran je zadeve Ptuj.
Iz pisarne Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS.
Bombo je vrge! med
svate
V	Laiišah pri Laškem so dne SO.
»ovemhra 1S32. leta svetovali pri t -triku Antonu Saiobirjo. V noči te prišel k hiši Mihael Deželak in [j ni rž a je proti nekomu izmed sva-*:,> vrgel v hišo ročno defeuzivno v bo starega jugoslovanskega iz-c.ra. Bomba je eksplodirala, vendar : i - režo n; nikogar poškodovala. De-2 se je zaradi tega že zagovarja -red okrožnim sodiščem, vendar i\[ tokrat oproščen zaradi po-n . kanja dokazov. Postopek je bil
-	s je obnovljen in je te dni o . /no sedišče Deželaka obsoiTilo na
-	m mesecev rjpora. Deželak je ti janje tudi sedaj tajil, sodišče pa j prišlo do prepričanja, da je sto-r iec vendarle on.
M. C.
Železniška nesreča v Ormožu
soboto 2. t. ra. ob 20. url je na
felrzniški postaji v Ormožu trčil o-fbai vlak št. 7717, ki je privozil iz y.:u ri Ptuj, v tovorni vlak, ki je ? . na postaji. Pri trčenju je iztirila lokomotiva osebnega v jaka, ravno t k e pa sta iztirila tudi dva vago-M osebne-ga vlaka. Lokomotiva in c o a vagona sta precej poškodovana, ;.ko da znaša skupna škoda cca 2'	din. Smrtnih žrtev r.i bilo,
p: ikodoverta pa sta Stefančič Valen-: i iz Ljubljane in Rakuša Jurij iz Celja. Nesrečo sta zakrivila promet-: k Rajh Boris in kretnik Kosta-s j e vic Franc, ker sta kretnico nepravilno postavila.
Eksplozija v papirnici
Radeče
V	četrtek 31. dec. lasi ob 8.36 je v papirnici Radeče, okraj Trbovlje eksplodiral parni kotel, ki drži v 5*W litrov vode. K sreči človeških žrtev ni bilo. ker v času eksplozije delavci nisc bili navzoči. Kako je prišlo do eksplozije, še ni ugotovljeno, škoda pa znaša cca 20.900 din.
Smrt zaradi precbilo zaužitega alkohola
\ četrtek, 31. dec. lani ob 15.^ uri to v Ratečah pri SkoTji Loki našli v g m til g Iške-zn h'cvG mrtvega M let starega Mirka Bizeka, po poklica de-i.ivea. 'tečno vinjen je Bizek odšel v navedeni hlev spat in se zaradi preveč zaužitega alkohola ni več prebudil. To je potrdil tudi zdravnik, hi je po najdbi mrtveca izvršil lokalni o? ied
Smrtni padec s kolesa
V	netit ’jo. 3. t. m. se je smrtno ponesrečil Stefan Capnik iz Malečnika pri Mariboru, star 59 let. Cao-r.ik «e je peljal s kolesom in }e padel na spolzki cesti. Po padcu se ni ’ cč zavedel in je čez dve uri umrl.
Samomor v stanovanju
V	četrtek, 21. dec. lani ob 17.13 uir se je pri vhodu v svoje stanovanje obe*«! Jakob Gegala, iz Pristave pri Trticu, star 63 let. Prodno se je obesi, se je močno napil, vzrok samo-Kom pa za zdaj še r.i znan.
Požar v zidanici
V	sredo, 30. dec. leni ob 23. url je Izbruhnil požar v zidanici oziroma t inai.. kleti Ane Zver iz Lendave m fL-er v njeni zidanici v Lendavskih goricah. V tej kleti je imel shranjeno svoje vino Ivan Pal. ia je po prihodu v zidanico zakuril v pcči; pločevinast dimnik pa je najprej zažgal tram. zaradi česar se je vnela s reba in je zgorelo ostrešje zidanice. Skoda znaša cca 36.0Ö9 din.
Požar v gozdu
V	četrtek, 21. dec. lani je lokomotiva tovornega vlaka, ki je vozila iz Kozine proti Divači povzročila požar v nasadu mladih borovcev. Pogorelo je približno 130 komadov, Škoti maša nad 3.090 din. Požar sta pogrnila miličnika iz postaje Lil Hernije.
V	noči med 30. iu 31. dec. lan! je nastal požar na stanovanjski hiši Leopolda Stanca iz Tomaja, okraj Sežana. Požar je nastal zaradi slabega dimnika, v katerem so bile vdelane lesene gredi. Ogenj se je razširil tudi na gospodarsko poslopje in znaša škoda cca 30Ü.GG9 din.
Še en požar zaradi iskre iz lokomotive
V	petek na novega leta dan je ob 5. uri zjutraj začel goreti gozd pri Rakitovca ob progi Kozina—Pulj. Požar je zanetil tovorni vlak, ki je vozil ob tem času proti Pulju. Zgorelo je cca 2 km* gozdne površine. Skoda zaenkrat še ni ocenjena.
Požar v Novi Gorici
V	sredo, 30. dec. Iiyii je ob 20.30 uri nastal požar na gospodarskem poslopju Vladimirja Juga iz Nove Gorice, cesta XV. Pogorela je streha in cca 8.030 kg sena. škoda pa znaša nad 1C0.0C0 din. Požar je verjetno povzročila is* ra lokomotive, H.i prihaja ob tem času v Novo Gorico, ker je poslopje od železnice oddaljeno le cca 60 m. Orodje in živino so med požarom rešili.
Kozolec je pogorel
V	soboto, 3. t. m. je izbruhnil požar na kozolcu Pavle Majcen iz Petrinje, okraj Krško. V kozolcu, ki je bil -40 m dolg in 8 m širok, je bilo 15.000 kg sena in 9.000 kg slame ter več raznega kmečkega orodja, last državnega posestva Kostanjevica. Seno, slama in vse orodje je pogorelo s kozolcem vred, ki je pogorel do tal. Skoda znaša na 809.000 din, vzrok požara pa za zdaj še ni znan.
Vlom v gostilno kmetijske zadruge
Vlom v trgovino kmetijske zadruge
V	noči od 2. na 3. 1. 1954 je bila izvršena vlcmna tatvina v trgovino kmetijske zadruge Krajina, okraj Murska Sobota. Storilec je prišel v notranjost poslovalnice na ta način, da je pod stropom prebil steno in zlezel v poslovalnico. Komisija je ugotovila, da je odnesel 29.600 din iz nekega zaboja.
Nesreča v gramozni jami
V	torek, 29. t. m., se Je pripetila v gramoznici, last MLO Kranja, nesreča, katere žrtev je postal 23-letni Franc Majdič iz Kranja. Majdič Je priučen miner in je delal na tem poslu tri mesece. 29. t. m. je z devetimi minami zaminiral skale, iz katerih izdelujejo gramoz. Ko je prižgal mine, je prva eksplodirala predno je zadnjo zažgal. V glavo mu je priletel velik kamen in ga težko poškodoval. Odpeljan Je bil v ljubljansko bolnišnico, kjer pa s« še ni zavedel. Mina Je prehitro eksplodirala zaradi tega, ker Je imela prekratko vžigalno vrvico.
Pretep na cesti
Na Goriškem je treba utrditi vaške
Iu občinske odbore SZDL
Na zadnjem zasedanju okrajnega zbora Socialistične zveze, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskih odborov Zveze, so pred nekaj dnevi pregledali dosedanje delo Socialistične zveze v okraju in sprejeli ustrezne sklepe za bodoče delo. Ugotovili so, da so se kljub izpolnjevanju nalog IV. kongresa Socialistične zveze pojavile tudi razne pomanjkljivosti v posameznih osnovnih in občinskih odborih Socialistične zveze. Ta je namreč vse premalo sodelovala pri zadnjih volitvah v okrajni zbor proizvajalcev, kajti ljudem ni dovolj tolmačila pomena in dela tega zbora ljudske oblasti. Posledice tega so bile, da je bilo izvoljenih le 9 delavcev, ostali pa iz vrst direktorjev in nameščencev. Pomanjkljivo je bilo tudi pojasnjevanje o pomenu in delu splošnih kmetijskih zadrug za pospeševanje kmetijstva, kajti kmetje vidijo še danes v marsikateri zadrugi zgolj trgovino.
Vaški in občinski odbori še vedno premalo skrbijo za povečanje svojega članstva. Tako
je v Ajdovščini od vseh volivcev le 66 odstotkov članov Socialistične zveze — kdor je plačal članarino je član, ostali niso. V Črnem vrhu je od vseh volivcev le 48 odstotkov članov Socialistične zveze, v Kanalu pa 61 odstotkov. Največ članov — 95 odstotkov, od vseh volilnih upravičencev — imajo v partizanskem Čepovanu.
V nekaterih vaseh danes še vedno nimajo vaških odborov Socialistične zveze, marsikje pa, kjer jih že imajo, se pritožujejo, da imajo sedaj man) povezave in pomoči od občinskih odborov, kot so jo imeli prej.
Ob zaključku razprave so navzoči sklenili, da bodo utrdili vaške in občinske odbore Socialistične zveze, kjer pa so ti nedelavni, bodo izvolili nove odbornike.
Socialistična zveza bo v bodoče pomagala tudi pri občnih zborih delavskih in vaških prosvetnih društev ter v pripravah za letne skupščine splošnih in delovnih kmetijskih zadrug.	J. P.
V noči otl 29. na 30. dec. je nežna, ni vlomilec vlomil v gostilno kmetijske zadruge na Mariborski cesti v Celja. Storilec je odnesel 3 steklenice jajčnega konjaka, 1 steklenico jajčnega likerja, 3 buteljke vina, 7 krajnskih klobas, 12 konzerv filetov v oljn, precej peciva, vse skupaj v vrednosti nad 5.000 din.
V soboto, 23. t. m., Je Ivan Tegel iz Iške Loke na cesti Ig—Iška Loka napadel Alojzija Smoleta In ga tako pretepel, da je dobil težke telesne poškodbe. Smole ie bil prepeljan v bolnišnico, Tegel pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
IZ ZAGORJA
Ljudska univerza v Zagorcu je pripravila tromeseoni tečaj angleškega in nemškega jezika. Tečaj bo enkrat na teden po dve uri v prostorih nižje gimnazije. Za tečaj je povsod veliko zanimanje.
*
Pred nekaj dnevi je dramska družina »Svoboda« v Zagorju uprizorila Potrčevo igro »Lacko in Krefli« v režiji tov. Kojnfka. Obisk ni bil zadovoljiv. Dramska družina bo igro ponovila medi januarja v dvorani TVD »Partizan«.
*
Na nižji gimnaziji je bdi nedavno roditeljski sestanek, kjer so starši zlasti pazljivo sledili predavanju o vzgoji. Pred zaključkom sestanka so izvolili nov šolski svet.
•
Spomladi bo rudnik rjavega premoga zgradil delavski dom, ki ga Zagorje nujno potrebuje.	M. L.
IZ DOLENJSKIH TOPLIC
V Dolenjskih Toplicah so končno usrtanoviM Društvo prijateljev mladine. Udeležba na ustanovnem zboru bi bila lahko večja in kaže, da ;e za društvo še vedno premalo zanimanja. Novemu odbora _ 13 članov predseduje tov. Jože Novinec. Odbor ima pred seboj velike naloge, zlasti mora poskrbeti, da bo pridobil čim več članov. V prvi vr«ti pa bo poskrbel za novo otroško igrišče in otroški vrtec.	G.
Studij za strokovne Izpite sl
olajšate z zbirko zakonov, uredb in govorov zbranih v brošuri »Zmaga socializma nad državno kapitalističnim birokratizmom«. Dobi se v vseh knjigarnah, podružnicah »Slovenskega poročevalca« in »Ljubljanskega dnevnika«. Po pošti jo pošilja uprava »Slov. poročevalca« v Ljubljani proti predplačilu 200 din na tek. rač. št. 691-T-163.
Jugoslovanska loterija, filiala za LRS v Ljubljani sporoča kupcem srečk, ki so zaposleni ali ki stanujejo v območju Tabora, bolnišnic in Ambroževega trga, da je otvorjena nova prodajalna srečk in sicer na TRUBARJEVI CESTI št. 76 (prejšnja (Sentpetrska cesta). — v tej prodajalni je kupcem na razpolago velika izbira srečk in ta mlahko tudi vnovču-jejo vse dobitke na srečke Jugoslovanske loterije. — Da bi se zmanjšal naval v centralni prodajalni na Titovi c. št. 1, Jugoslovanska loterija priporoča igralcem nakup in vnovčen j e dobitkov v tej novi prodajalni na Trubarjevi cesti št. 76.
Le malo tablic TOMBOLE ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE je ostalo neprodanih v Sloveniji. Ce še nimate tablice, pohitite z nakupom pri vseh prodajalcih srečk Jugoslovanske loterije ali pri organizacijah Zveze gluhih Jugoslavije. 2rebanje bo 10. januarja 1934 v Sarajevu. Tombolska tablica stane samo 50 din.
V ponedeljek, dne 11. L 1954 prične z delom Ambulanta psihiatrične klinike MVS ter bolnišnice za duševne in živčne bolezni Ljubljana — Polje v Fužinskem parku v neposredni bližini imenovane bolnišnice ter klinike. — Preglede opravlja ambulanta dnevno od 8. do 12. ure. Zveza: Zaloški avtobus ob 7.45 in ob 11. izpred kolodvora, oziroma izpred šentpetrske cerkve, do postaje »Fužine«. Ambulantno delo ne bo samo psihiatrične, marveč tudi duševno higienične prirode.
Zavarovanci in ostali upravičenci do brezplačnega zdravljenja se morajo iazkazati s predpisano zdravniško napotnico.
Težkoatletski klub »2elezničar« Ima svoj redni letni občni zbor v torek 5. januarja ob 19. uri v trening dvorani, Pražakova ulica (Direkcija za železnice). Vabljeni! — Odbor.
Društvo za raziskovanje Jam v Ljubljani ima letni občni zbor dne 8. jan. 1954 ob 19.30. uri v balkonski dvorani na univerzi.
Likvidacija. Kmetijska zadruga v Škofljici je 27. XII. 1953 prešla v likvidacijo. Upnike in dolžnike pozivamo, da v tridesetih dneh po objavi tega oglasa priglasijo likvidacijski komisiji KZ v Škofljici svoje terjatve oziroma svoje dolgove, ki jih imajo napram Kmetijski zadrugi v Škofljici. — Likvidacijski odbor.
Ali uporabljaš za nego obraza priznano najbolje sredstvo »TEINT BELL«, Dobi se v parfumerijah in drogerijah.
Gumi, obutev, kolesne plašče, avtomobilske plašče vam najhitreje popravi »VULKAN« v Ljubljani, Zaloška cesta 20.
RADIO
Cas toplega čaja Je tu, zato pijte Gosadov »Planinski čaj«.!
Dentist Lukež Vilko, Vegova 8, zopet redno sprejema od 9 —12. ure dopoldne.
GLEDALIŠČE
Opera
Torek, 3. Jan. ob 19.30: Rossini: Seviljski brivec. Abonma red B. Sreda, 6. jan. ob 19.30:	Verdi,
Traviata. Abonma red G.
Četrtek, 7. jan. ob 19.30: Rossini, Seviljski brivec. Abonma red A. Petek, 8. jan. ob 19.30:	Puocini,
Madame Butterfly. Zaključena predstava za ZSJ.
Drama Ljubljana
Torek, 5. Jan. zaprto.
Sreda, 6. Jan. ob 20: Hochwälder: Javni tožilec. Abonma red E. Četrtek, 7. jan. ob 20: Hochwälder: Javni tožilec. Abonma red C.
Petek, 8. Jan. ob 15.30: Torkar: Pravljica o smehu. Abonma red Petek popoldanski.
MESTNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA
Gledališka pasaža Torek, 5. jan. ob 28: Umetniško pripovedovanje Cankarjevih del. Cankarjeva dela pripoveduje Jože Tiran, harfo igra Pavla Uršičeva. Izven.
Sreda, 6. Jan. ob 20:	Vilharjeve
šaloigre — Večer v čitalnici. Izven.
Četrtek, 7. Jan. ob 20: J. B. Priestley »Cas ln Conwayevi«. (Vlogo Alana igra Polde Dežman). Red četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji.
Petek, 8. jan. ob 20: J. B. Priestley »Cas ln Conwayevi«. (Vlogo Alana igra Saša Miklavc). Red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sobota, 9. Jan. ob 20: M. G. Sau-vajon »Trinajst jih bo«. Izven. Nedelja, 10. jan. ob 15: F. Milčinski »Mogočni prstan«. Izven.
Ob £0: Aristofanes »Lisistrata«. Izven.
Danes zvečer bo ponovitev umetniškega pripovedovanja Cankarjevih del. Opozarjamo, da bo ta zadnja ponovitev tega večera.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE
mestni dom
Ljubljana
Četrtek, 7. Jan. ob 16: Škufca »Trnuljčica«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava.
Sobota, 9. jan. ob 20: Milčinski »Cigani«, veseloigra z godbo ln petjem.
Nedelja, 10. Jan. ob 16: Škufca »Trnuljčica«, pravljična Igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava.
Nedelja, 10. jan. ob 20: Milčinski »Cigani«, veseloigra z godbo in petjem. Večerna predstava. Zaradi velikega navala za predstavo Trnuljčice bodo vstopnice v prodaji že od srede dalje, rezerviranje vstopnic, tel. št. 20923.
MESTNO
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
MARIONETE
Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 9. jan. ob 17: Kuret »Obuti maček«.
Ob 20.30: Kuret »Obuti maček«. Za odrasle.
Nedelja, 10. Jan. ob 11: Malik »Žogica Marogica«.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 2S
Torek, 5. Jan. ob 8: Gostovanje T
Renčah.
Ob 11: Gostovanje v Mimi.
Ob 15: Gostovanje v Novi Gorici.
Ob 18: Gostovanje v Solkanu.
Sreda, 6. jan. ob 8: Gostovanje v Kanalu.
Ob ll: Gostovanje v Humu.
Ob 15: Gostovanje v Medani . Nedelja, 10. jan. ob 17: Karscb »Težave Petršiljčkove mame«. Prodaja vstopnic za vse predstave bo v soboto od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah.
MESTNO GLEDALIŠČE
CELJE
Zaradi obolelosti v ansamblu se premiera »Razbitega vrča« ln »Mož usode« preloži na nedoločen čas.
KONCERTI
Na TV. izrednem koncertu Slovenske filharmonije, ki bo v sredo, 6. t. m. bo E. Kendall-Taylor izvajal Prokofjeva Koncert za klavir in orkester št. 3. Na sporedu še Beethovnova II. simfonija in Kelemenov Preludij, arija in finale. Koncert bo vodil Samo Hubad. — Vstopnice od 60 — 200 din. Abonenti Imajo popust 20 ln 40 din na kupon 1 In II.
PREDAVANJA
Prirodoslovno društvo priredi ▼ torek 5. januarja ob 20. uri poljudno predavanje akademika dr. ing. Antona Kuhlja:	Ob 59-letsici
letalstva. Predavanje bo v predavalnici Prirodoslovne fakultete na Univerzi, vbod iz Gosposke ulice. — Vabljeni.
Geološko društvo v Ljubljani
vljudno vabi na predavanje tov. doc. D. Kuščerja o geoloških preiskavah za vodnogospodarsko osnovo Soče. Predavanje bo v četrtek, 7. januarja ob 17. uri v balkonski dvorani Univerze.
P-rof. R. Debrč iz Pariza, svetovno znani strokovnjak iz otroškega zdravstva, predava v četrtek, 7. L ob 11.30 v predavalnici Interne klinike MVŠ o temi: »Borba proti tuberkulozi v otroški dobi«.« Vabimo vse zdravnike in študente medicine, da se predavanja znamenitega gosta udeležijo v čim večjem številu.
ZGODOVINSKO DRUŠTVO vabi na predavanje dr. Jožeta Kastelica:	Položaj arheologije v
sklopu historičnih ved (ob kongresu arheologov v Puli). Predavanje bo v sredo, 6. januarja ob 20. uri v historičnem seminarju univerzitetne knjižnice.
Žene, gospodinje! Opozarjamo Vas, da se bo v sredo, dne 6. januarja ob 19.30 začel ciklus »Zdravje in higiena naše družine« s predavanjem »Ne velikost, temveč kvaliteta stanovanj je odločilna«. Predaval bo univ. prof. ing. Edo Ravnikar v dvorani I. drž. gimnazije, Vegova4. I. nadstropje Predavanje bodo dopolnjevale slike.
VIALI OGLASI
MEHANIKA ZA KOLESA, ki ena tudi variti, sprejmem takoj. Lazar Ferdo, Ljubljana, Kolodvorska ul. štev. 8.	47-1
RAČUNOVODJO z večletno prakso sprejmemo. Nastop službe takoj! Ponudbe poslati na Invalidsko podjetje »Lesna galanterija«, Ljubljana, Smartinska 10.	44-1
KVALIFICIRANEGA KURJAČA, ki je vešč tudi popravil in eventuel-nih inštalacij, sprejmemo takoj. »Tekstil-Obutev«, Ljubljana, Nazorjeva 4.	35-1
ELEKTRIČARJA, samostojnega, ver-zdranega tudi za previjanje motorjev, po možnosti samskega, sprejmemo takoj v službo. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na LIP Nazarje.	3-1
2 HLEVARJA sprejme v službo kmetijsko posestvo »Cankarjevo« Verd pri Vrhniki. Prednost imajo osebe s prakso in veseljem do živinoreje. Nastop službe takoj, plača po dogovoru. stanovanje preskrbljeno.
8-1
PRODAM elektromotor 10 KW 1400 n. Boh, Idrijska 19.	52-4
PRODAM NOV DIVAN. Naslov v ogl. odd.	48-4
NYLON NEDRČEK, brez naramnic, št. 4, dolg, nov prodam. Naslov v ogl. odd.	45-4
SALONSKO OBLEKO, novo, prodam. Naslov v ogl. odd. 40-4 SPALNICO — orehova korenina — celo ali pol ugodno prodam. Peresne žimnice. Naslov v oglasnem oddelku.	30-4
7 MESECEV STAREGA OVČARJA prodam. Naslov v ogl. odd. 27-4 VISINSKO SONCE (original Hanan) z uro, prodom. Pirš, Župančičeva ul. 7-IV.	16-4
ČEVLJARSKO DELAVNICO kompletno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11-4
STROJČEK ZA POBIRANJE ZANK prodam. Muravec, Trubarjeva cesta 79.	10-4
PRODAM žensko italijansko Športno novo kolo. Korytkova 5.	22-4
KOMPLETNE SMUČI, dolge 215 cm, vezi navadne - robljene, palice -imitacija bambusa prodam. Baloh, Albanska 10-11.	23-4
KOMBINIRAN VOZIČEK prodam.
Novak, Rožna dolina V-31.	9-4
HUDEGA PSA ČUVAJA, prodam. Hudej, Vrhovci 106.	54-4
ROMAN »ČLOVEŠKA KOMEDIJA« je primerno darilo za mlade ia odrasle. Knjiga stane samo 120.— din in jo imajo na zalogi vse knjigarne ter podružnice »Slovenskega poročevalca« in »Ljubljanskega dnevnika«. Po naročilu jo pošilja . po pošti uprava »Ljubljanskega dnevnika« proti prednakazilu 120,— din na tek. račun št. 601-T-166. MALI »GASPERCEK« kupim. Internat kov. šole »Litostroj«, Ljubljana.	20-5
MIREN STUDENT ISCE SOBO. po možnosti brez posteljnega perila. Naslov v ogL odd.	5-9
INOZEMSKI	RADIO	naprodaj.	Naslov v ogl.	odd.	58-4
ZELO VISOKO STANOVANJSKO najemnino	plača	za	opremljeno
sobo za takoj mlad trgovski zastopnik. Ponudbe v ogL oddelek pod »Prvorazredna oena«. 57-9
29.	DECEMBRA SE JE IZGUBIL
dolgodlaki	pes ovčar	Crt.	Dam
nagrado in povrnem stroške. Javiti postaji LM Moste.	53-10
TOVARIŠA, KI JE 24. DECEMBRA zamenjal v gorenjskem vlaku zelen platnen kovček, prosim, da takoj sporoči svoj naslov na .Blažej, Ljubljana, Idrijska 20, ozir. vsaj vrne knjige in zapiske.	42-11
30.	XII. NAJDENO NALIVNO PE-
RO. Pekarna - Pauer, Trubarjeva 48.	55-11
IZGUBLJENO LISTNICO * dokumenti prosim vrniti Romih, Prešernova 5-11L	61-10
RADIO
Dnevni spored za torek, dne
5. januarja 1954
Poročila:	5.35,	8.30, TJtS, 12.38,
15.00, 17.00, 19.00, 22.00.
7.00 Nasveti kmetovalcem; 7.25
—	7.30 Poročila; 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — Ivo Zor: Hotel jelka (ponovitev); 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Vasja Ocvirk: Pohorski bataljon; 12.00 Pisan spored slovenskih vokalnih in instrumentalnih skladb; 13.00 Modni kotiček; 13.10 Orkestri ln solisti; 13.45 Glasbeni razgledi; 14.00 Lahka, zabavna ln plesna glasba — vmes ob 14.30 — 14.00 Radijske reklame; 15.30 Športni tednik; 16.00 Popoldanski simfonični koncert — Camille Saint-Saens: Koncert za klavir in orkester št 4 v c-molu — Matija Bravničar; Prva simfonija; 17.10 Spored operetnih In filmskih melodij; 17.45 74. lekcija tečaja angleškega jezika; 18.00 Prekmurje in Bela Krajina v narodni pesmi;
18.30	Iz bojev naših narodov: Jeklena pest: 18.40 Igra godba na pihala Ljubljanske garnizije pod vodstvom kap. Jožeta Bruna; 19.30 Zabavna glasba, vmes objave in reklame; 20.00 Okno v svet; 20.10 Iz opernega ustvarjanja Antonina Dvoraka In Petra Iljiča Čajkovskega; 21.00 Llteramo-esejistlčna oddaja: Slovenska socialna lirika;
21.30	Plesno glasbo Izvajajo orkestri Walter Fenske, Kurt Wege, Tony Pastor, Johny Mayer, Jan Corduwener ter orkester The Skymosters In hammond orgle; 22.15 Komorni koncert violinista Karla Rupla ln pianista Marijana Lipovška — W. A. Mozart: Sonata v G-duru, L. v. Beethoven: Sonata v D-duru, op. 12, št. 1; 22.55
—	23.00 Lahko noč: 23.00 — 24.00 na valu 327.1 m: Oddaja RJ za tujino (prenos tz Zagreba).
UMRLI
Po 61-letnem požrtvovalnem sodelovanju v naši rodbini je naša zvesta
_	MARIJA CARMAN
upokojenka
na Suhi umrla. Pokopali jo bomo 5. januarja ob 15. uri na pokopališče v Škofji Loki in jo ohranili v hvaležnem spominu. — Dr. Bogdan Žužek z ženo, hčerko, sinom ln vnuki.
Združenje slepih Slovenije javlja, da je umrla 3. L 1954 tovarišica
ANKA STANOVNIKOVA
Pogreb bo v torek ob 15.30. url z Zal iz Andrejeve mrliške veže. Neumorno delavko za prenos slovenskih knjižnih del iz črnega tiska v pisavo za slepe bodo vsi slepi Slovenije ohranili v hvaležnem in trajnem spominu.
Nenadoma nas je zapustil naš
dobri mož ln očka
ANTON KOLBB Pogreb bo 6. januarja ob 15.30 z Zal — kapelice sv. Antona. — Žalujoči žena Alozija, otroci ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALE
Vsem, ki ste ob težki Izgubi naše drage, skrbne mame, stare mame, sestre, tete ln tašče
TEREZIJE ZÖHRER z nami sočustvovali, darovali cvetje ln jo spremili na njeni zadnji poti, naj prisrčne jša hvala. Brežice, 2. I 1954 — Žalujoči.
MEDVEDEK NEEWA -
Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster
iirr V.-/
V('
■ •* <-» > S, ■ .
M-
. '•	«s.
	
	r
	■-j
	
	
	

7.
Stara Noozak, ki se je po zimskem posta tudi čez mero najedla, si je poiskala prostorček, ki ga je še ogrevalo zahajajoče sonce, da hi nekoliko zadremal. Neewa pa je bil komaj okusil radost življenja in mu nikakor ni bilo do počitka. Junaško se je klatil naokrog in na lastno pest stikal za pustolovščinami. In xes ni trajalo dolgo...
.s »*£*'*•» ■rif • tj*j**r v. ~Jr\.
Naletel je na velikega rogača, ki je imel podkvaste črne klešče, trup pa se mu je svetil v mavričnih barvah. Neewu je srce razbijalo, ko je plosko legel na trebuh in ga opazoval. Hrošč je bil le še ped daleč in je na njegovo grozo prihajal s čudnim šumom naravnost nadenj. To je bilo tedaj prvo bitje, ki ni bežalo pred njim! Toda tudi Neewa, Soominitikov sin, se ne bo ustrašil hrošča!
»UNION«:	slov. film »Vesna«,
Tednik:	Barok v Ljubljani.
Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Prodaja vstopnic od 9 — 11 teg od 14 dalje.
»KOMUNA«: Ital. film »Kako sen odkril Ameriko«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
»SLOGA«: amer. film »Poštna postaja«. Tednik. Predstave ob 19» 13 in 30.
»SOCA«: nem. film »Sanjave ustnice«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20.
Prodala vstopnic v vseh treh kinematografih od 10 — 11 ter od 15 dalje.
»SISKA«: amer. film »Zaradi njega« in tednik. Predstave ob 13, 18 in 20. Prodaja vstopnic en» uro pred pričetkom.
»TRIGLAV«:	amer. barvni fllrs
»Brodwajske melodije« ln tednik: »Zadar«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalja. »LITOSTROJ«; amer. film »Kov. boj in rdečelaska« ob 17 ln 19.39, Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE »UNION«: slovenski fUa »Vesna«.
CELJE »DOM«; avstrijska komedija »Irena v zadregi«. Inge). »KAMNIK«; amer. film »Nevidni človek«.
»RADOVLJICA«:	angl. film »Zi-
dovi Malapage«.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Veliki valček«.
Vsem, kl ste spremili na zadnji poti našega ljubljenega moža ln ta tka
POKLUKAR m. CIRILA banski nadsvetnik v. p. se Iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo za poslovilne besede, ki jih je povedal zastopnik MODU g. Malovih in zastopnik Društva upokojencev podružnica Vič g. Počkaj, Lovski družini RAKITNA za častno spremstvo, Zvezi borcev in vsem darovalcem vencev. — Globoko žalujoča žena In hčerki.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so naši ljubi mami
LUCIJI BIZJAK
z vso požrtvovalnostjo lajšali trpljenje v njeni težki bolezni ter jo tako številno spremili na zadnji poti in zasuli njeno krsto 8 cvetjem. — Žalujoči mož Franc 8 hčerkama.
BB—«Bi
Delavski svet in Uprava državnega trgovskega podjetja »Ljudska potrošnja« Brežice, sporočata žalostno vest, da je nenaden» preminul tovariš
IVAN GROBELŠEK
računovodja
Pogreb bo v torek, 5. januarja ob 15. uri v Brežicah. Vestnega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Brežice, dne 4. I. 1954.
Sindikalna podružnica »Ljudska potrošnja« Brežice, sporoča vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je nenadoma preminul naš dobri član
I¥M GROBELŠEK
računovodja
Pogreb bo v torek, 5. januarja 1954 v Brežicah.
Dobrega in priljubljenega tovariša bomo ohranili v trajnem spo-minu.
Brežice, dne 4. I. 1954.
!*«• ••«•••*»• •#••••♦•• ■»••■••••« •«••««
i K9E1RJK	I
i (šefa kuhinje) za takoj, ? t iščemo. — Pismene po- f ? nudbe »Restavra- t f ciji VINO KOPER« f f Maribor.	i
Uvozno In trgovsko podjetje »SLOVENIJU £VTQ«
LJUBLJANA, Frankopanska ulica 21 sporoča, da bodo zaradi selitve od 4. L do 15. L 1954 zaprta konsignacijska skladišča za General Motors in OM.
• • •
Od 16. L 1954 dalje bodo konsignacijska skladišča General Motors, OM in BOSCH poslovala v novih prostorih Ljubljana, Celovška 38.
••*•••••■ •••*#•••• »0««»m6« •••*••»•» •••«••••» «••*•«••« «••»•« ••4
•	j
JI „	^
9.
Pogumno se je lotil Chgawassa, toda ojoj! V trenutku, ko je hotel svojega malega nasprotnika požreti, so se rogačeve klešče tako zapičile v njegov smrček, da je bil kakor oglu-šel in da se mn je stemnilo pred očmi. Noozak se je prebudila, dvignila glavo in zagledala svojega mladiča, kako praska in pljuje in se kakor v krčih kotrlja sem in t je.
ŽELEZARNA ZENICA v Zenici
■	prejme v službo:
3 STENGDAKTILOGRKFE
z znanjem tujih jezikov;
1 SEKRETARJI
za tuje strokovnjake z znanjem nemščine, francoščine in angleščine;
i STROJNEGA INŽENIRJA
■	prakso v vodnem gospodarstvu.
Ponudbe pošljite na 2ELEZARNO ZENICA — za delavskouslnžbenske odnose.
*
i
i
k
Izenačene moči smučarskih
Kriza vladne stranke v Italiji
Pričakovanja se niso izpolnila
Ultimat Pelk — Jutrišnji dan naj prinese odločitev
Km, 4. jam. (Tanjug). Poli-SS&ai krogi so nocoj pričakovali, da bo dolgi razgovor, ki ga je imel Pella s predsednikom re. publike Eimaudijem, prinesel končno odločitev ministrskega predsednika v zvezi z rekonstrukcijo vlade in njegovim spotom z vodstvom demokršč atnske stranke. Pričakovanja pa se niso izpolnila, ker razgovor ni dal končnega rezultata, temveč je povečal krizo do kulminacije: Pella je po sestanku z Einaudi-Jem postavil vodstvu In parlamentarnim skupinam krščanskih öemc-kratov ultimat. Vodstvo de. molcrsčanske stranke mora do jutri sprejeti Peliin načrt za sestavo in program nove vlade, v nasprotnem primeru pa ho Se isti dam podal ostavko predsedniku republike. Spor v tej točki $e nastal zaradi personalnih, socialnih, programskih In zunanjepolitičnih vprašanj. Pella je izbral ministre, ki po mnenju stranke potiskajo vlado proti desnici. V programu Pella ne predvideva hitrejše socialne reforme, kakršne zahteva stranka, kar opravičuje, da je to nevarno za državni proračun. V zunanjepolitičnih vprašanjih hoče Pella nasprotno stališče stranke še nadalje povezovati z ratifikacijo evropske obrambne skupnosti z izpolnitvijo italijanskih
Iz Bangkoka n2 Dunaj London, 4. jan. (Tanjug). Za novega britanskega veleposlanika na Dunaju in visokega komisarja za Avstrijo je bil imenovan. sir Geoffry Wallinger, ki je bil doslej veleposlanik v Bangkoku. Wallinger prihaja na mesto sira Hsrolda Kaccija, za katerega je bilo sporočeno, da bo delal v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve.
Trst, 4. jan. (Tanjug). Kakor
je bilo tu objavljeno, je tukajšnje kominfcrmovsko vodstvo začelo akcijo za zbiranje prispevkov za zgraditev Narodnega doma v Trstu, ki so ga zažgali fašisti leta 1920. To vidalijev-sko »akcij-o« ocenjujejo tu kot
Indijski demanti o sovjetski vojaški pomoči
Moskva, 4. Jan. (AFP) Indijski veleposlanik v Moskvi Menon je danes kategorično demantiral vesti, po katerih naj bi dobil od svoje vlade navodila za razgovore o sovjetski vojaški pomoči Indiji. Po pisanju ameriškega lista »Tirnek je ta indijska iniciativa baje predstavljala odgovor na pogajanja med ZDA in Pakistanom o ameriški vojaški pomoči tej državi. lAsfc je tudi namigoval na možccst, da bi Sovjetska zveza pošiljala Indiji vojaški material v okviru nedavno sklenjenega trgovinskega sporazuma med obema državama. Tudi to možnost je Menon danes demantiral, v svoji izjavi je indijski veleposlanik poudaril. da se je sestal s sovjetskim zunanjim ministrom po povratku v Moskvo pretekli mesec, vendar ob tej priložnosti msta govorila o sovjetski vojaški pomoči Indiji. Enako je brez podlage trditev, da bi Indija lahko dobila vojaško pomoč za kamuflirano trgovinsko pogodbo, ki je nedavno sklenjena s Sovjetsko cvezo, je naglasil Menon.
Imenovan je turški predstavnik v Varnostnem svetu
Sew York, 4. jan. (AFP) — Stalni delegat Vurčije pri Združenih narodih Selim Sarper je imenovan za predstavnika svoje države v Varnostnem svetu. Turčija je bila namreč na zadnjem zasedanju Generalne skupščine izvoljena za novega člana Varnostnega sveta z mandatom do 31. decembra 2S55 namesto Grčije, ki ji Je mandat potekel.
Angleški sindikati električarjev vztraja
London, 4. jan. (Tanjug). Pri današrjih razgovorih med sindikatom električarjev in predstavniki ministrstva za delo ni bilo doseženo prav ničesar, kar bi spremenilo sklep tega sindikata za izvedbo »gverilske stavke«. Stavka naj bi bila v več industrijskih mestih že prihodnjo nedeljo, splošna stavka električarjev pa 18. januarja. Kakor sporočijo, bo v petek objavljeno, katere industrije in mesta bo zajela stavka in v katerih dneh prihodnjega tedna bo ta stavka. Sindikat električarjev, čigar funkcionarji so v glavnem člani britanska komunistične partije, je že zavrnil arbitražo, ki naj bi rešila spor zaradi mezd.
Izvršni komite Konfederacije kovinskih in ladjedelniških delavcev je danes sklenil odložiti izvajanje sklepa o prepovedi čezmernega dela, kakor tudi plačevanja akordnega dela, vse dotlej, dokler ne bosta obe razsodišči. ki raziskujeta problem delavskih plač, končali z delom. Sklep sindikatov bi moral »topiti v veljavo 18. januarja.
zahtev do STO. Predsednik vlade noče odstopiti v nobena izmed teh točk ter pričakuje od vodstva demokrščanske stranke, aij sprejem teh točk, ali soglasnost z njegovo ostavko.
Nocojšnji ultimat Pelle je treba tolmačiti kot potezo, s katero želi prisiliti demokrščansko stranko, naj pristane na desno koalicijo in odobri politiko ministrskega predsednika, nakar naj bi jo prisilila okoliščina, da je vlada Pelle edina demo-krščanska vlada, ki danes lahko dob; večino v parlamentu z ozirom na neuspeh akcije za obnovo šfcmstrankar&ke zveze centra. Padec Pelline vlade bi lahko povzročil nepredvidene težke
London, 4. jan. (r). Sovjetska vlada je danes poslala zahodnim silam note, v katerih potrjuje 25. januar kot datum za začetek konference štirih zunanjih ministrov. V notah, ki so zelo kratke, sovjetska vlada dodaja, da so sovjetski predstavniki v Nemčiji dobili navodila, naj stopijo v stik s predstavniki zahodnih sii in z njimi začno razgovore glede poslopja, v katerem naj bi bila konferenca. Kakor pričakujejo, bo Veliko Britanijo na tej pripravljalni konferenci zastopal britanski poveljnik v Berlinu geneTalni major Coleman. V Londonu sodijo, da
poskus spraviti z dnevnega reda opravičeno zahtevo tržaških Slovencev in vse tukajšnje demokratične javnosti, da se povrne škoda, ki jo je prizadejal fašizem, posebno ko gre za Narodni dom. Na vse številne zahteve slovenskih demokratičnih organizacij ;n tiska niso na odgovornem mestu doslej še nikoli dali pozitivnega odgovora. Sedaj pa se je naporom tistih ko-miinformistov, ki želijo, da tržaški Slovenci nikoli več ne dobe svoj Dom, pridružil tudi Viđali, ker bi Narodni dom moral služiti njegovim organizacijam, kakor je rečeno v komin-formovskem razglasu. Tržaški Slovenci poudarjajo, da je iredentistično in protislovensko stališče tukajšnjega kominfor-movskega vodstva dobro znano, tako da s polno pravico lahko pričakujemo, da bi Dom, kakršnega si zamišljajo kominfor-movci, služil samo za širjenje protislovenske politike. Toda, Narodni dom, ki so ga zažgali fašisti, je bil eden najmočnejših slovenskih kulturnih središč, ne samo za Trst, temveč tudi za njegovo okolico.
V tekočem šolskem letu so šolske mlečne kuhinje začele obratovati 1. oktobra oziroma 1. novembra in se je število otrok do konca decembra povečalo na 25.000 v 360 šolah. Za potrebe teh kuhinj je bilo od organizacije CARE brezplačno dodeljenih 176 ton prvovrstnega posnetega mleka v prahu. S to količino bi lahko dosegli, da bi dobilo za malico mleko 30.000 do 35.000 otrok.
Zal je treba poudariti, da vsi zainteresirani činitelji niso pokazali dovolj razumevanja za izvajanje te akcije. Med glavnimi razlogi navajajo pomanjkanje denarja. Vendar bi se ta težava dala premostiti, če bi posamezni okrajni in mestni ljudski odbori v svoje proračune pravočasno vnesli potrebna finančna sredstva, misleč pri tem na to, da se izdatki zelo hitro amortizirajo: izražajo se v boljšem zdravju otrok, to pa ima za posledico, da otroci laže dojemajo učno snov.
Ovire pa niso le v vprašanju denarja, temveč tudi pri prosvetnih delavcih samih. Pogosto je slišati pripombe, češ šolske mlečne kuhinje ne spadajo v delokrog prosvetnih delavcev, dalje da otroci niso nič kaj zainteresirani, da je s tem vse preveč dela itd.
Takih ugovorov res ne bi smelo biti Obstoječe šolske kuhinje so namreč dale že zelo razveseljive rezultate. Nikakor ne smemo pozabiti, da je mnogo otrok, ki iz raznih razlogov nimajo toplega gaj-
posledice in bi lahko celo povzročil nove volitve. Mdmistrekd predsednik in desnica računata, da se vodstvo demokrščanske stranke ne bo odločilo za ta nevaren korak.
V pričakovanju jutrišnje odločitve politični krogi izražajo po drugi strani nič manjšo zaskrbljenost, da bo demokrščansfco vodstvo pod pritiskom teh nevarnosti nasedlo temu ultimata, kar bi privedlo vladno stranko do usmeritve na desno v položaju poudarjene leve orientacije članstva in do zapostavljanja hitre ter ustrezne rešitve so-ciamo-gospod arskih problemov, ki že v današnjem obsegu vodijo deželo v globoko gospodarsko in politično krizo.
imeli večjih težav za dosego sporazuma o potrebnih aranžmajih razen, če se ne bodo mogli sporazumeti o poslopju, v katerem naj bi bila konferenca mdnistrov.
Dunaj, 4. jan. (Tanjug). Veleposlaniki ZDA, Velike Britanije in Francije so obiskali danes avstrijskega zunanjega ministra ing. Leopolda Figla. Po uradnem sporočilu, ki so ga v zvezi s tem obiskom objavili, so veleposlaniki treh zahodnih sil seznanili avstrijsko vlado z vsebino zadnjih not med Sovjetsko zvezo in zahodnimi silami v zveri s četverno konferenco v Berlinu.
Bonn, 4. jan. Po poročita dopisnika lista »Welt am Montag« iz Bonna bo sovjetski zunanji minister Molotov na četverni konferenci v Berlinu zahteval razširjenje evropskega sveta na vzhodne države, vključno tudi Sovjetsko zvezo, ali pa zamenjavo sedanjega evropskega sveta z »vseevropsko« ustanovo.
Dopisnik poroča, da so ta namen sovjetskega zunanjega ministra sporočili nekaterim strokovnjakom za vzhodna vprašanja v Bonnu po posredovanju krogov, ki so blizu sovjetske visoke komisije v Nemčiji.
Tudi o atomski energiji?
V zunanjem ministrstvu ZDA izjavljajo, da bo ameriški zunanji minister Dulles verjetno razpravljal z Molotovom o Eäserihowerjevih predlogih glede kontrole atomske energije. V zunanjem ministrstvu navajajo, da se je ameriški veleposlanik v Sovjetski zvezi Charles Bohlen razgovarjal 31. decembra z Molotovom o postopku, ki bi ga bilo treba sprejeti pri razpravi o atomskj energiji. Sodijo, da je Bohlen priporočil, da Dulles in Molotov privatno razpravljata o kontroli atomske energije za časa berlinske konference.
trka, in da prihajajo v šolo ne glede na vreme tudi eno do dve uri daleč. Kako naj zahtevamo od takih otrok zbranost pri učenju in primernih učnih uspehov! Te stvari je mogoče zelo izboljšati prav z delovanjem šolskih mlečnih kuhinj.
Seveda uspehi niso dobri, če so v kuhinjah razne pomanjkljivosti čisto subjektivnega značaja. Nesladkano ali pri kuhi prežgano mleko doseže nasprotni učinek: mrzlo mleko, zlasti pri popoldanskem pouku prav tako ni primerno; malo koristi, če dobijo otroci prevroče mleko, ki ga ne morejo popiti v prekratkem odmoru; tudi pomanjkljiv čut za higieno, ki se kaže v slabem pomivanju posode ali v zanikrnem izgledu ljudi, ki delijo
Eisenhowerjev
proglas
Washington, 5. jam (AFP). Predsednik ZDA Eisenhower Je poslal po radiu In televiziji proglas ameriškemu narodu, v katerem je izrazil prepričanje, da »ameriški napredek uj odvisen od vojne in priprav zanjo, kakor tudi da nima potrebe, da bi bil odvisen od nje.« Poudaril je: »Mi vemo, da ta velika država lahko pristopi k drugačni ureditvi In se prilagodi evoluciji spreminjajočega se položaja, ne da bi za to uporabila silo in tvegala gospodarsko zmešnjavo.« Eisenhower je izrazil upanje, da bo program, ki ga bo predložil Kongresu v poročilu o »stanju ZDA«, dobil podporo ogromne večine ameriškega naroda.
Slavnostni sprejem ob obletnici neodvisnosti Burme
Beograd, 4. jam. (Tanjug). — Odpravnik poslov burmanskega veleposlaništva s Beogradu U Tin Maumg Gyi je priredil nocoj v prostorih veleposlaništva svečam sprejem ob šesti obletnici neodvisnosti Burme. Sprejema so se udeležili predsednik Zvezne skupščine Milovan Dji-las, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan, predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Djuro Salaj in mnogi drugi vidni jugoslovanski voditelji, V imenu JLA sta se sprejema udeležila načelnik generalnega štaba generalni polkovnik Peko Dapčevič in njegov namestnik generalni podpolkovnik Ljubo Vučkovič. Slavnostnega sprejema so se udeležili tudi člani diplomatskega zbora ter predstavniki javnega in kulturnega življenja Beograda.
Sifneos odpotoval v Jugoslavijo Atene, 4. jan. (Tanjug). Nocoj je odpotoval z vlakom v Jugoslavijo grški minister za tisk Sifneos s soprogo, ki bo na povabilo komisije zveznega izvršnega sveta za kulturne zveze z inozemstvom ostal nekarj dnd v Beogradu in 6. t. m. prisostvoval otvoritvi razstave 15 grških umetnikov na malem Ka-lemegdamu. Minister Sifneos je prispel s svojo soprogo, v njegovem spremstvu na ie tudi predstavnik grškega novinarskega društva novinar Zarifis, ki bo razgovarjal z jugoslovanskim novinarskim društvom o krepitvi zvez med obema organizacijama.
V aekaf vrstah
Washington, 4. jan. (AFP) — V ameriškem zunanjem ministrstvu so danes izjavili, da ameriška vlada proučuje vprašanje direktne vojaške pomoči nekaterim državam Srednjega Vzhoda, vendar ne omenjajo katerim. Na vprašanje, aii je ameriško zunanje ministrstvo odstopilo od ideje o ustanovitvi regionalnega obrambnega pakta za Srednji Vzhod, je predstavnik ministrstva izjavil, da so to vprašanje prihranili za bodočnost.
Pariz, 4. jan. (AFP) Strokovnjaki šestih držav evropske skupnosti se bodo sestali 7. t. fn. v Parizu zaradi izdelave načrta evropske politične skupnosti. Seje stro-hovnjakov bodo trajale več tednov.
malice, vpliva kvarno; da niti ne omenjamo primerov, ko otroci, ki naj bi dobili malico, le-te za kazen ne dobijo itd. itd.
Obravnavajoč delo šolskih mlečnih kuhinj mnogi pozabljajo, da je njihov n—cen zlasti v tem, da pomagamo socialno ter zdravstveno najbolj ogroženim in šibkim otrokom. Mleko samo je sicer brezplačno, razumljivo pa je, da prispevajo starši, ki prejemajo za svoje otroke doklade ali imajo druge vire dohodkov, v skladu s svojo plačilno zmožnostjo k stroškom. Tu gre zlasti za sladkor, kavo, kakao, kruh, sir, med, margarino, maslo itd. Praksa potrjuje, da je po šolah, ki dajejo redno take priboljške, vedno več
tekačev
Pokljuka fe po nedeljski izbirni tekmi znova zaživela. V Sport hotel so se vrnili vsi tekači — tečajniki, ki so tekmovali na izbirnih tekmah v Gorjah. Po prvem poročilo, ki smo ga objavili včeraj, se bomo v kratkem povrnili še na nekatere zanimivosti o samem tekmovanju in o ostalem delovanju naših tekačev.
Tekači so bili zelo zadovoljni nad trasirano progo, ki je zahtevala od njih precej znanja. Čeprav srednje-težka, bi bila z malo več snega lahko tudi odlična in podobna znanim progam v inozemstvu. Zagrizene borbe med udeleženci, ki so zasedli prvih 16 mest, so pokazale, da so se številni tekmovalci med letom zelo vestno pripravljali za tekmovanje na snegu. Tudi trener Gregor Klančnik je bil zelo zadovoljen z njihovimi načrtnimi pripravami, ki so dovoljevale že kar ob začetku specialni trening, česar minula leta ni bilo mogoče izvesti. Tokrat so se vsi boljši tekači začeli zavedati, da brez strnjenega celoletnega treninga ne bo mogoče resno posegati v borbo za boljša mesta.
Kaj pa se je pred Izbirnimi tekmami godilo na Pokljuki, bo tudi vsakogar zanimalo. Vsi tečajniki so pod vodstvom Gregorja Klanči/ka in njegovega pomočnika Jožeta Knifica marljivo trenirali po švedskem Da-činu, ki so ga naši smučarji poznali že pred nekaj leti, ko je gostoval v naši deželi prof. Aström. Preizkušeni »asi« Pogačnik, Knific, Matevž Kordež imajo letos priložnost, da se pomerijo z mlajšimi, lri počasi, vendar nezadržno silijo v ospredje. Ti nadobudneži našega smučarskega športa so posebno v letošnji sezoni pripravljeni, da dokažejo starejšim, da niso več »zelenci«, temveč trdno odločeni in pripravljeni za dvoboj
STARI * MLADI
Tudi nedeljsko prvo tekmovanje je to pokazalo. Kordež je bil prvi, Pogačnik tretji, Knific pa šestL Vmes so se plasirali Hlebanja, Janez Pavčič, posebno pa sta presenetila 5e-trtoplarirani Božič in sedmi Cveto Pavčič. Rožič je iz Gorij, kjer je hodil ? šolo k znanemu olimpijcu Lovru 2emvi, Cveto Pavčič pa iz Ljubljane. Vsi so si edini, da bosta Rožič in Cveto Pavčič, poleg Janeza Pavčiča. Hlebanje in Kandareta
Matevž Kordež
resna kandidata za našo reprezentanco. Seveda pa bo boj letos, ko so vsi odlično pripravljeni, med njimi zelo ogorčen. »Stari« se ne bodo dali kar tako zlahka odgnati z vodilnih položajev, mlajši tekmeci pa se bodo skušali zriniti čim prej in čim bolj v ospredje. Zanimivo je gledati te ijudi na treningu, kako vestno vadijo in se pripravljajo, da se bodo čim bolj usposobili.
Tudi trener Klančnik ie zadovoljen in pravi, da ga
BORBENOST IN MARLJIVOST
TEČAJNIKOV
zelo veseli, in da so se vsi plasirali na prva mesta, razen Marinkoviča in Sariča. ki nista bila dovolj pripravljena. Zaostajal je tudi Grošelj, čeprav kaže veliko nadarjenost. Skoda, da na treningu nista bila tudi Grilc in Petrič, ki spadata med boljše mlade tekače, kakor tudi Razinger, ki letos ni bil poklican na trening zaradi skromnega tekmovanja v lanskem letn. Mnogoobetajoči Kandare je bil v nedeljo šele osmi in je to zanj zelo slab uspeh.
Trenerju Klančniku ni všeč. da se
otrok, ki se jih poslužujejo, in tudi starši sami so pripravljeni, prispevati primeren znesek, če je malica raznolika.
Delo šolskih mlečnih kuhir.j pa je v tesni zvezi tudi z delom šolskih kuhinj kot takih. Čeprav drži, da bi te kuhinje lahko zelo razbremenile matere, ki so v poklicih, vendar na splošno životarijo. Kosilo, ki ga dobijo otroci doma, je pogosto slabo pripravljeno, pojedo ga pa navadno naglici, v stalnem strahu, da ne zamudijo šole. Vse to bi se dalo odpraviti, če bi bilo po šolah, kjer so za to dani pogoji, količkaj več razumevanja za ustanovitev šolskih kuhinj, ki lepo dopolnjujejo šolske mlečne kuhinje.
Na te stvari bi bfo treba misliti že pri gradnji novih šoL Vsekakor so potrebni tudi prostori za kuhinjo in jedilnico. Taki prostori bi vsaj v klimatsko ustreznih krajih naše republike izredno olajšali tudi organiziranje počitniških letovanj, potrebni pa so končno tudi pri pouku gospodinjstva, za ■ organizacijo gospodinjskih in kuharskih tečajev in podobno. V ta namen vloženi denar bi se tudi pri majhni odškodnini i uporabo prav kmalu amortiziral.
Dosedanji uspehi, ki jih je pokazalo delo šolskih mlečnih, pa tudi šolskih kuhinj, so vsekakor dovolj vzpodbudni, da planirajo okraji in mesta v ta namen potrebne kredite.	Mn.
Prozorna „akcija“ Viđali ja
Priprave za konferenc® štirih
Sovjetski predstavniki v Nemčiji so dobili navodila za pogajanja o prostoru, kjer naj bi bila konferenca — Veleposlaniki treh zahodnih sil so obiskali avstrijskega zunanjega ministra — Molotov bo predlagal vključitev Sov jetske zveze v evropski svet?
predstavniki Štirih siti ne bodo
S šolskimi kuhinjami do boljših učnih uspehov
Mlajši napovedujejo neizprosen boj starejšim h Optimistično razpoloženje trenerja Klančnika -fill bodo reprezentanti nastopili na svetovnem prvenstvu? - Smučarska oprema je slabša kot
minula leta
J« trening prekinil zaradi nedeljske izbirne tekme, ki bi jo prav zlahka priredili tudi na Pokljuki in ne bi prav nič motila vadbenih ur. Zanimiva je tudi njegova izjava, ki pravi, da še danes ne ve, čemu služijo vsi ti treningi. Ali bodo naši tekači tploh todelovali na zoetovnem pr-Denstou, je za zdaj ie zmeraj vprašanjeI Ce bodo, bi bilo dobro, da bi nastopilo šest tekačev, in sicer dva na 50 km, dva na 50 km, štirje na IS km in štirje v štafeti 4 X 10 Irm Prao zato bi bilo nujno, da bi i tekmooaici i trener vedeli, kako je a prireditvami o tujini, da bi na
ta način svoje treninge lahko prilagodili.
Oprema tekačev je tudi tokrat slabša kakor pretekla leta. Dobrih maž ni, težave pa so tudi s smučmi in palicami Tov. Klančnik je sam preskrbel 20 parov palic in 6 parov tekaških smuči.
Ne glede na pravkar omenjene težave, lahko mirno trdimo, da bo smotrni trening in nezlomljiva volja ta dosego čim boljše usposobljenosti mnogo koristila našim tekačem, ki bodo lahko brez strahu v bližnji prihodnosti tekmovali z ostalimi tekači srednjeevropskih držav. is)
Veleslalom na Črnem vrhu
V nedeljo so bile na Cmera vrhu Izbirne tekme za sestavo mladinske reprezentance Jugoslavije, ki bo letos prvič gostovala v Franclji. Proga, ki Jo je trasi-ral Ciril Praček, je potekala iz Španovega vrha mimo žičnice do Klinarjevega rovta. Organizacija prireditve je bila dobra in v rokah Jeseniških funkcionarjev. Rezultati:
L Marjan Strans (Jes.) 1:25,8; 2. Janez Samec (Preš.) 1:27,5; 3. Stanko Klinar (Jes.) 1:27,6;	4.
Miško Jamnik (Udarnik) 1:35,9; 5. Jože Rakar (Ilirija) 1:38,8.
Na prireditvi iz neznanega vzroka niso sodelovali smučarji Enotnosti ln Iz Tržiča.
Športni dan postojnskih dijakov
Skromno snežno odejo so postojnski dijaki te dni izkoristili za tekmovanje — za svoj drugi športni dan. Pred gimnazijo se je v zgodnjih ju-
tranjih urah zbralo nad 500 dijakot s smučkami in sankami, nato pa -o odšli na bele poljane, kjer so merili svoje sposobnosti v slalomu in tekih. Rezultati:
SLALOM — pionirji: I. Ogrizek* 2. Otrin, 5. Lamovec; mlajši mladinci: 1. Jordan, 2. Mesesnel, 3. Y'ea« gust; starejši mladnici: 1. GazaroIL', 2. Zorman, >. Habe.
TEKI — pionirji: 1. Čehovin, Otrin, 5. Milavec; mlajši mladine t
1.	Urbas, 2. Črnigoj. 5. Bombač; starejši mladinci: 1. Gazaroili. 2. Mi. klavčič, 5. Klemenc.
Poleg smučarskih tekem so imeli v telovadnici tudi prvenstvo v namiznem tenisu. Zmagal je Ciril Tavčar pred Princesom in Šinkovcem.
Tudi namiznoteniški Igralci
niso počivali
Kranj, 3. Jan. Včeraj in danes Je bil v Kranju tradicionalni namiznoteniški turnir, na katerem Ja, Trbovelj, Tržiča S. Loke in igralk iz Kranja, Jesenic, Kočevja, Trbovelj, Škofje Loke in Ljubljane. Tekmovanje je bilo zaradi tolikega števila igralcev in načina tekmovanja — Igrati Je moral vsak z vsakim — zelo naporno, kar Je bilo krivo tudi, da borbe niso bile na primerni višini. Napredek so pokazali predvsem mlajši, med katerimi Je treba poleg Terana, ki mu to pot le ni šlo najbolje, pohvaliti še Česna in Stano ter Repšeta. Razveseljivo je, da so se po zgledu Kranjčanov vrgli tudi Kočevarji, ki od turnirja do turnirja vidno
HOKEJ NA LEDU
Jesenice : repr. Zagreba
i	: i
Minulo nedeljo zvečer Je bila na Jesenicah prijateljska tekma v hokeju na ledu med moštvom Jesenic in reprezentanco Zagreba, ki so jo sestavljali najboljši igralci Zagreba in Mladosti. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (1:0, 0:0, 0:1).
Jesničani so za razliko od prejšnje tekme pokazali neprimerno boljšo in hitrejšo igro, v kateri je bilo polno razburljivih situacij pred obema goloma. Domačini so bili gospodarji predvsem v prvi tretjini, v drugi tretjini je bila igra izenačena, v zadnji pa so bili Jeseničani spet boljši, tako da bi se moralo srečanje končati pravzaprav z zmago domačega moštva.
Drevi, ob 19. uri bo tekma Jesenice ; VSV (Beljak).
Drsališče Železničarja odprto!
Ljubljanski Železničar se Je ne glede na velike težave lotil ureditve svojega drsališča, kar mu je zdaj povsem uspelo. Drsališče bo že danes služilo svojemu namenu. Drsalna ploskev je položena čez vse odbojkarsko igrišče in je precej obsežna. Poleg tega je prireditelj pripravil topio garderobo, kjer bodo imeli drsalci na razpolago topel čaj. Vstopnina Je propagandna.
napredujejo. V tej luči je še bolj
žalostno, da Ljubljana ni imela proti tej konkurenci postaviti več kakor samo dva pionirja tekmovalca in nobenega ženskega naraščaja. Igralci vodilnega ljubljanskega kluba Slavije prihajajo na turnirje brez vsakega treninga, saj nimajo niti prostorov niti žogic in razumljivo je, da tako na morejo uspevati.
Kakor lani je tudi letos na tens turnirju Antolič iz Kranja zasedel prvo mesto pri mladincih, vendar je imel v Česnu nasprotnika, ki mu je zadal tudi edini poraz. Ostalim kandidatom so zmešali račune mlajši, med katerimi je najbolj presenetil Stana z Jesenic.
Podrobno so se mladinci plasirali takole: 1. Antolič, 2. Česen (oba Projektor) po 10 zmag, 3. Žumer (Slavija) S zmag, 4. Teran (F) 7 zmag, 5. Stana (Jesenice) 8 zmag itd. Vsega je tekmovalo 40 mladincev v štirih skupinah.
Med mladinkami so se s končnimi izidi razvrstile najboljše (10 je bilo vseh) takole: 1. Teran, 2. Dolenc (obe Projektor) po 5 zmag, 3. Žegavee, 4. Erat (obe Kočevje) po 4 zmage, 5. Plut (P) 2 zmagi.
Rezultati pionirjev:	L Teran
(P) 9 zmag — brez poraza, 2. Kep-še (Rudar) 8 zmag, 3. Zezlina (P) 7 zmag, 4. Mavenč (Kočevje) 8 zmag, 5. Mrgole (Škofja Loka) 5 zmag. Vseh pionirjev je bilo 10.
Najboljši tekmovalci so prejeli lepa knjižna darila.
Dule
V nadaljevanju namiznoteniška conske lige je moštvo Litije v Hrastniku igralo z domačim Ke* mičarjem neodločeno 5:5, Proletarec iz Zagorja pa je bil v Litiji premagan 6:4. Litijo so obakrat zastopali Gerneld, Jeriha in Jev-nikar.
Enajst najboljših teniških igralcev (amaterjevj v letu 1953 je izbral znani francoski sirokoDnjak Jacques Kauffmann. Lista je tale: 1. Toni Trabert (ZDA), 2. Lew Hoad (Avstralija), 3. Rosewall (Avstr.), i. Seixas (ZDA), 5. Drobnv (Egipt), 6. Nielsen (Danska), 7. Larsen 'ZDA), 8. Hartwig (Avstralija), 9. Patty (ZDA), 10. Rose (Avstralija), II. Da-vidsson (Švedska).
NOGOMETNA SEKCIJA ŠD ODRED vabi na redno letno konferenco, ki bo v četrtek, 7. januarja ob 19.30 v sindikalni dvorani Narodne banke — centrala, Cankarjeva ulica, štev. 18, pritličje.
Konec starega in začetek novega leta je že kar v navadi, da bolj ali manj zaslužna nogometna moštva nekoliko potujejo po svetu in si namesto posebne nagrade za napore minule sezone ogledajo čim lepše in prijetnejše, po možnosti se toplejše kraje, kakršne imajo doma. Eno dunajskih moštev (Wacker) je letos okrog božiča poletelo doli do sončne Kolumbije, kjer je moralo pač odigrati prijateljsko tekmo z nekim precej čudnim južnoameriškim tekmecem. Dunajčani so imeli z žogo čisto
VREME
Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS
Stanje dne 4. januarja 1954 ob 7. uri: Depresijsko področje nad Baltikom se hitro polni, vendar še povzroča predvsem v Nemčiji in delno Švici močne snežne padavine. Po prodoru hladnejšega je tu razvilo samostojno področje nizkega zračnega pritiska, ki bo v naslednjih dneh vplivalo na značaj vremena pri nas.
V Sloveniji Je bilo ob 10. url oblačno vreme z rahlim sneženjem v Ljubljani, Planici ln Postojni. Temperatura od — ll*c v Novem mestu do — Z‘C v Ajdovščini. Višina snežne odeje: Planica 24 cm, Novo mesto 10 cm, Jezersko 9 cm, Slovenj gradeč 7 cm, Ljubljana 5 cm, Celje, Maribor in Murska Sobota 2 era.
Napoved za torek, dne
5.	januarja 1954
Oblačno s snežnimi padavinami. Temperatura v mejah od — 10 do — 2'C, na Primorskem okoli 0°C, prevladoval bo severovzhodnik.
lahko delo na igrišču, domačini pa so se predvsem posluževali dveh obrambnih metod:	najprvo so
ognjevito robantili proti sleherni sodnikovi odločitvi, ki bi bila njim v škodo. Ko pa jim je začela trda presti, so segli še po drugem načinu in začeli najprej igralce, nato pa še sodnika obmetavati s pravim dežjem peska, s katerim so pokrita vsa igrišča v onih krajih. Ker so imeti na tej tekmi povrhu vsega še okrog JO® C temperature, se je vsa stvar zavrtila tako vroče, da srečanje ni moglo biti odigrano do konca. Dunajčani so sicer zmagali že v okrnjenem delu, potem pa so se vseh pet dni zaradi prehude vročine držali kar pod streho. Ta izlet jim gotovo ne bo ostal v posebno prijetnem spominu.
Dober zadetek naših nogometašev. Kakor smo že poročali, ie večina naših ligaških nogometnih enajstorio sedaj na gostovanju po svetu. Zagrebški Dinamo ie v Alžiru premagal eno najmočnejših francoskih enajstorie Reims 3:2 (2:1), Špartak ie na Malti dosegel dve zmagi: La Valetto je odpravil 5:1, Wanderers 2:1, Haiduk pa je po porazu z Wienersport klubom '1:2) popravil slab vtis na tekmi z reprezentanco Gibraltarja, k: io ie premagal 9:3 (5:0).
Ruski in inedski hokejisti na turnirju o Helsinkih. X proslavo 25-letniee obstoja finske hokejske zveze na ledu, ie slednia povabila os mednarodni turnir (50. jan. in 1. februarja) v Helsinki Švede in Ruse, Švedi so obljubili svojo udeležbo pod pogojem, če lahko nastopijo s srovna B moštvom in da bi srečanje s Finsko veljalo kot nradno, medtem ko bi bila tekma z Rusi samo prijatelja ska. Finer in Rusi so švedske pogoje sprejeli.	t