CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za ZDA........................... 3.00
Za pol leta ........................ 1.25
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
•	•	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 1 No. 9.			Priče 5.	TORONTO, ONTARIO PONEDELJEK, 16 NOV. 1942.	Cena 5c.		Leto 1 Štev. 9.
Strahotne vesti iz Slovenije
London —Jugoslovanski krogi v Londoun so dobili vesti iz Slovenije, da so Nemci v preteklem mesecu ustrelili v Maribori 172 talcev.
Nemci so izvršili ta strašni vnovič pokolj na slovenski zemlji v znak maščevanja za uničenje vojaškega tovornega vlaka, katerega so rodoljubni bojevniki pognali v zrak. Glavna železniška proga iz južne Nemčije v Tr st, ki gre dnevno skozi Slovenijo, veže nemške orožarne z Italijo. Skozi slovenske pokrajine gre dnevno najmanj osem vlakov, ki tovo-rijo orožje za prevoz preko morja v severno Afriko za preskrbo Romelove armade.
United Press poroča iz Londona, da so Nemci v zvezi z ekspolijo na istem vlaku ustrelili tudi 150 talcev v Celju.
Računajo da je bilo v Sloveniji do konca meseca
talcev. Zdaj pa v Maribaru 172,, Ptuj 150, Krašnja preko 50 in Sv. Jurij 50 talcev itd. , se nadaljujejo strahotne vesti iz zasužnjene domovine.
Drugo poročilo iz istih krogov pove, da Nemci zdaj celo z lakoto poskušajo prisiliti slovenske moške na nabor in vpoklic v nemško armado. V istem cilju izvajajo na ljudstvo nezaslišan terorističen pritisk.
Nacistični gauleiter Rai-ner v Sloveniji je izdal povelje, da Slovenci ki ne bi hoteli na nabor za nemško armado, ne bodo smeli dobivati nobene hrane.
Na glavnem trgu kraja Mozirje so javno ustrelili pet mladeničev, ki so se odtegnili naboru, češ da so "dezerterji", njihove rodbine pa so bile poslane v izgnanstvo . Na Goreujskem so vzeli na talce štiri rodbine mladeničev,, ki so zaradi na-
PREGLED SOVJETSKO NEMŠKE FRONTE
Na celi bojni črti zavsta-vlene so fašistične sile. Vsak poskns za prodor tako pri Stalingradu, kakor ob obrežju črnega morja pri Taup-se in Nalchiku v vshodnem Kavkazu, je onemogočen in Rdeča Armada je že na več krajih v proti napadu.
Nacistični napadi se sicer nadaljujejo pri Stalingradu, toda v manjšem obsegu oborožene mači. Strašni boji ki so se nadaljevali za Staling-rad,Rostov, Voronež, Moskvo, Leningrad in Kavkaz, so bili boji ne samo za obrambo vsakega pednja zemlje
ENOTNOST NAJ ZAV-LADA IZMED UNIJ
avgusta ti. postreljaih 2500, bora pobegli z gozde.
NEMCI HOČEJO PROGLASITI OFICIJELNI NEMŠKI JEZIK V JUGOSLAVIJI
Instabul— Hitlerjevci sifzni z eno tretjino redne
prizadevajo na prisilen način uvesti ponemčevanje Jugoslavije, ter . zavzeti v svoje roke vsa industrijska področja. Okrog 40 tisoč nemških nadglednikov in ravnateljev je postavljeno v vsih udarnih polojajih, pri tem tudi v razne narodne institucije. Oni so zelo dobro plačani in dobijo posebej vsako podporo in privilegije.
Nediševi žandarji, so tu-dipod nadzorstvom posebnih gestapovskih inštruktorjev. Z tem hočejo Nemci ne samo zasesti vsak uradni položaj, ampak tudi proglasiti nemški uradni jezik v Jugoslaviji. Naspram časopisu "Novo Vreme", ki izhaja v Beogradu, izdan je ukaz, da vsi uslužbenici ki bodo zanemarili se v kratki dobi naučiti nemščine, bodo odstavljeni. šolski poduk v šolah in tudi drugi podučne listine za nemški jezik, je podvojeno naspram narodnemu jeziku.
Delavci ki so vposleni v tovarnah in drugih področjih okupirane Jugoslavije, izkoriščani so do skrajnosti. Delati morajo odl5 do 16 ur na dan. Zakonski ukaz glede zanemarjanja dela ali pa proizvodnje, določa posebno kazen. Vsak najmanjši zastoj v delu,, se ka-
plače,' ali pa z zaporom in brutalnim pretepanjem v takem slučaju.
Vse kar ni za porabo Nemcem na licu mesta, se odpošilja v Nemčijo. Nedavno je izdan ukaz radi cementa, da je ta potreben Nemčiji in da ga ne zadostuje za popravek porušenih hiš v Beogradu. Tako Nedičeva vlada na račun prebivalstva v kolikor ga je v Beogradu, opravičuje cementno potrebo Nemčiji, kakor tudi vsak drugi in zlasti lesne industrije izdelki se odpošiljajo v Nemčijo.
London —(ALN) Charles Jarman glavni tajnik National Union of Seamen, je s ozirom na rastočo enotnost delavcev zavezniških držav, poslal konvenciji CIO v Bostonu zadnjega tedna,, sledečo poslanico: " Britanski in Zedinjenih narodov mornarji molijo da se potope raz na nesoglasja izmed predstavnikov unijskega gibanja v svobodnih državah". Mornarska unija v Združenih državah ameriških, je skoraj največja organizacija, tudi najbolj poznana z britansko mornarsko unijo, je priključena CIO.
Poslanica Jarmana se glasi: Mornarji Zedinjenih narodov zavedajoč se resnosti tekoče vojne, pošiljamo pozdrave delegatom redne konvencije CIO. Niti eden del delavstva na svetu ni pred tako resno odgovornostjo, kot so ravno mor-
vsake hiše,, ulice, parkov in raznih drugih težko pridobljene udobnosti narodov Sovjetske Unije, ampak sm-rtnosno udarcifašistični sili, kateri so črpali in zmanjševali njeno najglavnejšo silo. Ogromne izgube nacistične sile v Sovjetski Uniji, postojajo občutne tako v vojaštvo, kakor tudi vojnem orožju. Računa se, da je do 10 milijonov ubitih in onesposobljenih sil samo v vojaštvu. Poleg tega so neštete materijalne izgube. V glavnem pa, poleg vsega dose-dajnega napredovanja v oze mlje Sovjetske Unije, Hitler in njegovi zavezniki, niso dosegli nameravanega načrta vlkjub ogromnih zalog v vojaštvo in vojnem materi-jalu. Kakor ena tako druga ofenziva od samega pričet-ka vojne,, poleg zavzetega površja sovjeskega ozemlja računajoč kjer je živelo 77 milijonov prebivalstva Sovjetske Unije,so razbite in vsi računi nacističkih vojnih strategov izjalovljeni. Tako zadobiva položaj bojne črte na sovjetski zemlji svoj sto-pujema drugo razdobje in to v korist Rdeči Armadi.
Dejstvo je, da se izgube nacistične sile kakor je omenjeno, ne bo moglo nadomestiti z novimi in svežimi silami od ene in druge strani, vse večji odpor v okupiranih državah proti nasilnemu naboru vojaške in delovne
moči za interese nacističnih krvilokov. To zadaja preglavice raznim kvizlingom, ki hočejo pod vso silo drastičnih ukrepov in v poslednjih krčih svoje omraženosti v narodu, ustreči svojemu fi-rerju.
Bdeča Armada, ki je z svojo junaško borbo spisala najsvetejši del v zgodovini interesov človeštva, točasno na več krajih bojne črte napreduje in pripravlja svoj končni udarec za vničenje črnih sil fašizma.
Afriški in Egiptski front
narji. Vsled tega molimo, da se potope vsa nesoglasja in razdor izmed unijskega gibanja v svobodnih državah. To obenem zahteva borba za vničenje fašizna in vsega za čem gre fašizem".
Nov način obrambe ruskih železničarjev
Kuibyshev —(ALN) Sovjetski železničarji na Kuiby-shev in Akstrahon, ki prevažajo materijal za obrambo Stalingrada, so iznašli nov način obrambe pred sovražnimi letali. Namreč, ko se pojavijo letala v zraku proti želežniškega prometa, tedaj železničarji odkopčijo eden za drugim vagone in jih sestavijo v sorazmerni razdalji tako, da je letalcu težko zadeti na vagon. Z tem načinom je dodobra obvarovon promet,, ki ga sedaj izkoriš-čaželezničarska unija v Sovjetski Uniji zlasti v bližini bojne črte, da podučuje delavce.
Tisoči organiziranih žele-zničarskih delavcev, -delajo v zaledjubojne črte, kakor Rdeča Armada. Delajo direktno pod vojaško oblastjo, ampak za svoje delo dobe povrh redne plače 30 odstotkov naspram zaslušku v poletju in 40 naspram zaslužku po zimi.
Ameriška vojska,, mornarica in z bonimi letali je vdrla na francosko obrežje na sredozemskem morju od Cassablanco in prodira točasno proti Tunisiji glavni francoski bazi v Afriki.
Ta vest, ki je prodrla v svet v zelo kritičnih trenot-kih, se jo z radostjo odobrava in pozdravlja iz vseh krajev sveta, če tudi bi bilo v Afriki za drugo fronto. Značilno dejstvo je, da so zavezniške sile prešle iz de-fenzive v ofenzivo. Ta činko-vitost je vsaj delno razbis-trila tako politično kakor tudi vojni položaj v svetu.
Priško je do preloma di-plomjatičnih odnošajev zavezniških držav in francoske vlade v Vichyju, katera se sklicuje protestno naspram prodoro zavezniške vojske u Afriki na svojo enostransko "nevtralnost", ki je sicer tako revna odkar jo je obkrožil Hitler, kakor volčji
pastir nad ovcami, ko bi že ne bilo niti sledu od oblasti prezgodaj smatrati prodor vnetih domačih Kvizlingov naspram firerju.
Nadalje zatrdujejo vesti, da je Hitler zasedel neoku-pirani del Francije z namenom, da si osigura obrežni položaj v južni Franciji, otočjih in položaj na sredozemskem morju. Tudi, da je že nekoliko divizij odgnal iz Sovjetske fronte proti afriškemu ogrežju v pomoč Romelovi armadi,, katera odstopa pred udarci osme britanske armije na egipts-kem frontu.
Zavezniške čete prodirajo ob afriškem obrežju,, ter so zaposele že nekoliko večjih pristanišč, približava-joč se Tunisij. Glavni načrt zavezniških čet je razviden v tem, da se spoje z osmo britansko armado, katera prodira od Egipta proti Tunisiji in tako izženejo iz A-frike osiščno armado.
50 TISOČ DELAVCEV ZAHTEVA DRUGO FRONTO
London — Z nadpisi od 30 unij na glavnem trgu Tra falgar, se je zbralo nad 50. 000 unijskih delavcev, za-h-tevajoč takojšnjo vstan-tev druge fronte. Mnogi nadpisi, ki so jih v imenu svojih unij nosili črez ulice Londona, so se glasili: "Obva-rujmo zaveznike z drugo fronto takoj".
Govorili so razni unijski predstavniki,, ki so v svojih govorih izražali resno nujnost otvoritve druge fronte v zapadni Evropi. Tako je Aneurin Bevan, zastopnik v parlamentu okraja South Wales od Rudarske Federa-
cije, povdaril: "Odlašanje glede otvoritve zapadne fro- i nte, vznemirja narod v Rusiji in Britaniji. Poslali smo orožja v Rusijo, omenil je Bevan. Toda to nezadostuje in vse kar so Ruf* od Vel. Britanije tako Vel. Britar tudi Rusija, uda ražniku z dveh log, da nismo nad sovražnikom narod v Vel. Bri \Zas^ove veda dovolj važi. na svojem lastnt \V i sV U
j: Bvli
fašii s.e priš]pn"
k6 vski
kako' ta~ *>o p'rav"
PREDNOST DO ZAČASNEGA USPEHA NACISTICNIH SIL - DAJE ODSOTNOST DRUGE FRONTE V EVROPI
MOČNA DELAVSKA ENOTNOST JE POTREBNA
Mexico City —(ALN) Konferencija delavcev v Mexico (CTM) zborovala je zadnjega tedna na raznih važnih vprašanjih in zadevah pred Mexikanskimi delavci. Ob sklepu zborovanja razposlala je apel na razne delavske unije, da pošllejo' svoje delegate na Kongres za delavsko enotnost.
Istočasno je izjavila svo jo voljo za pregovore glede delavske enotnosti prej ko se bo vršil kongres, kar po
V prevodu iz Toronto Star, pri-opčili smo delni govor Stalina ob proslavi Oktoberske revolucije s ozirom na važnost razumevanju borbe proti fašizmu vsih svobodo-ljubečih sil v svetu. Govor, kakor je priobčen v Toronto Star, je nepopolen in kakor hitro bomo dobili popolen govor, priobčimo iz njega sicer one stavke, ki so bili hote ali na hote izpuščeni. Govor glasi:
" Dovolite mi da vas seznanin z rezoltatom zadnjega leta, sicer od novembra meseca in do novembra tekočega leta.
Aktivnost naše državne in partijske organizacije , za preteklo dobo, je bila v dveh glavnih nalogah. Ena od teh je vsmerjevala na na mirni način vsa pogonska sredstva industrije in organizacije za obče stvari, kot močno silo v zaledju, druga pa v smeri dostavlja-vnju vsih sredstev za ofenzivo in defenzivo v borbi Rdeči Armadi.
Sestavno delo za zredstva proizvodnje naših vodilnih organizacij,
RDEČA ARMADA JE POBILA IN ONESPOSOBILA 8.000.000 NACISTOV. DOMAČI FRONT DANES MOčNEJ šl KOT JE BIL KDAJ PREJ
NAŠ
meni da je razprava tako glede kongresa, kakor tudi glede delavske enotnosti raznih unij v Mexico, ena od najširše podlage za razpravo in posvetovanje.
Ravno tako je sprejeta resolucija, ki izraža potrebo za tesnejše sodelovanj-in odnošaje izmed Mexico in Združenih držav, kakor tudi vpostavitvi pidpoma-čnih^odnošajev z Sovjetsko Unijo.
očitno se izraža v okvirju razvoja industrije tako v vojnih kakor tudi civilnih potršbčinah v vzhodni krajih naše domovine. Ravno tako evakuacija delavcev in raznega orodja v nove kraje, ter dodatno obsegnovo obdelane zemlje za jesensko setev, proizvodnji sirovin, je naravnost radikalno izboljšala delo vsepovsod za fronto, kakor tudi dala jakost disciplini v zaledju.
To je bila zelo težka naloga
Omeniti moram, da je to bila zelo težka naloga organizacijskega dela, na tako velikem obsegu ekonomske in administrativne organiziranosti, vključujoč naš želežniški promet.
Vkljub težkim nalogam in zlasti prebroditvi potežkoč pri tem na obseg vojne, naše tovarne, kolektivne in državne farme, delale so zadovoljivo. Tovarne za vojne potrebščine neumorno in zvesto zalagajo armado z topi, minomiti, letali, tanki, strojnicami in z raznim drugim vojnim orodjem. Kolektivne in državne farme zhrano, ter industrija sirovin z sirovinami. Hkrati povedano, da nikdar prej ni bil tako močen in dobro organiziran domači front, kot je • ta danes.
Naše ljudstvo zavedalo se je odgovornosti
Kot veličanstven rezoltat konstruktivnega in organizacijskega dela, naš narod priučil se je de-
JOSIP STALIN
lati in živeti v načinu in odgovornosti v vojnem času. Bolj in bolj spoznavajoč svojo dolžnost in odgovornost naspram svoji domovini kakor tudi bojevnikom na bojni črti — Rdeči Armadi.
Lenivcev in postopačev ki se ne čutijo prizadeti z nobeno odgovornostjo, je z vsakim dnevom manj v naši domovini. Na mesto tega, raste večja disciplina med narodom, kateri uvideva in se zaveda svoje državljanske dolžnosti in odgovornosti.
Preteklo leto, ni bilo le leto mirnega načina konstrukcije splošnega napredka in moči, marveč leto rodoljubne vojne proti nem-
ških okupatorjev, ki so na sramoten način napadli našo domovino.
Dva osnovna razdobja v vojni
Militarne operacije na sovjet-sko-nemški fronti za preteklo leto, delimo v dva osnovna razdobja.
Prvo in glavno razdobje je bilo zadnje zime, potem ko je Rdeča Armada odbila nemške napade na Moskvo, iztrgala incijativo iz nemških rok, prešla v ofenzivo proti nacistične sile in jo odgnala v času štirih mesecev na nekaterih krajih tudi do 240 milj.
Pripomniti moram posebno važnost vred z tem, da so militarne operacije v teku prvega razdobja bile izvenredno uspešne. Zlasti v krajih okrog Rostova, Tule, Kaluge in pred tem pri Moskvi, Tikvinu in Leningradu, odkrivajoč celo vrsto važnih dejstev.
Na prvem mestu pokazalo se je, da Rdeča Armada in njeni borbeni oddelki, so vzrastli do resne sile, katera ne samo da je v stanju vzdržati pritisk nacističnih sil, ampak ravno tako v odprti borbi pobiti in pognati sovražnika na odstopanje.
Na drugem mestu pokazalo se je iz tega tudi to, da nacistična armada poleg vsega drugega trpi od resne org'anske pomanjkljivosti, katera bi ako bi se pospešilo okolščine jo privedla do popolnega poraza.
Ni le zima odgovorna za poraz nacistov
Pod nobenim pogojem ne moremo smatrati kot dejstvom poraza nacistične armade na našem frontu, katera je slavopojno masirala črez Evropo; enim samim udarcem porazila froncosko armado, katero se je prištevalo med prvorazredno vojsko, vsled zime v naši domovini. Tako vzdržujoč odpor, kakor tudi porazni udarec je doživela nacistična armada, od naše Rdeče Armade. To so bili udarci Rdeče Armade in narodov Sovjetske Unije, ki so pognali naciste v beg iz njihovega položaja, zapuščajoč za seboj na kupe pripravnega orožja, municije, prevoznih sredstev za udarec na Moskvo.
To je resnica, ki jo ne moremo pojasniti vsled zimskih okolščin
Drugo važno razdobje na sov-jetsko-nemški fronti, je na žal temu na korist Nemcev, sicer začasno korist ob iz.trganju inicijative v svoje roke s prodorom našega fronta v južnovzhodnem pravcu, namreč napredovanju uspevši prodreti do Vorožneža, Stalingrada, Novorosiska, Piatigorska in Moz-doka.
Izkoriščajoč vso svojo in svojih zaveznikov udarno silo na vzhodnem frontu, vsled odsotnosti druge fronte na zapadu Evrope. Oni so na ta kraj bojne črte vrgli vso svojo rezervno moč, kar jim je omogočilo vsled nadmoči v vojaštvu in orožju značajen toda začasen taktičen uspeh.
Znaki kažejo slabost nacistične vojne mašine. To je razvidno iz
de-izra-
proti gotovih lju M • Slo-še od apizerske dobe", bili prijateljsko razpoloženi ne za Ruski, tudi ne za Britanski narod.
John Gordon, urednik časopisa Sunday Express, je med drugim dejal: "Rusija je okradena in ji so prizadete težke rane, kakor niti eni drugi narodnosti v borbi za svobodo. Toda ona je vedno gojila in tudi goji zaupanje v svojo moč. Pred kratkem pa njihovo zaupanje v nas, ni nikakor vezano z upanjem v svojo moč. Vsied nemoremo biti iznenadeni. > Kajti, razen pred kratkim ofenziva v Egiptu, le malo-kateri strel je počil za celo leto od britanskih vojakov kar bi vplivalo na borbo v Rusiji.
tega, da Nemci niso več tako močni, da bi v istočasni ofenziv-i nadaljevali borbo v tri ofenzivna pravca, kakor je to bil slučaj te-. kom prejšnjih ofenzivah preteklega leta. Vendar to ne pomeni, d? so popolnoma izčrpani ali pa opešali. Oni so poleg tega še dovol j' močni, da organizirajo resno ofen živo v katerem koli pravcu na enem delu bojne črte.
Ponovno glavni cilj je bil Moskva
Kaj pravzaprav je bil osnovni cilj nemških fašističnih strategov, ko so počeli z poletnom ofenzi-; vom na našem frontu? -
Sodeč nasprr.r;?, kamentarje.i' inozemskega časopisja, vključujoč^ nemško časopisje, človek bi mogel pomisliti, da je osnovni cilj poletno ofenzive bil, za vzeti oljnata pod- ' ročja Grozni in Baku. Ravno nasprotno zatrjujo dejstva proti ta kemu predpostavljanju.
Namreč razvidno je, da napredo
(Nadaljevanje na 2 str.)
"EDINOST"
Published Semi-monthfy by the •EDINOST" Publishing Company In the Slovenian Language.
Kegistered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Pregled dogodkov v svetu
Brez dvoma da je svet dobil delno odih z prodorom ameriških čet na afriško obrežje. Osma britanska armada odkar je podvzela ofenzivo proti nacističnih in italijanskih sil na egiptskem frontu ob obrežju sredozemskega morja in točasno ameriška od Cassablanco prodirajoč z ene in druge strani proti Tunisiji, vsebuje svoj vojni in tudi političen pomen.
Prezgodaj bi bilo smatrati afriški prodor za drugo fronto, tembolj ko je znano, da se glavna fašistična sila ne nahaja v Afriki, ampak v Evropi in da edino na evropskem kontinentu je smatrati pogin tej sili. Toda vkljub temu prodor v Afriko, zavzetje obrežnih pristanišč ki so bila pod oblastjo nacističnih vojnih načrtov,,' bo stopnjema delil nacistično silo proti dveh frontov.
Od druge strani značilno dejstvo je v tem„ da so zavezniki prešli iz defenzive v ofenzivo, če tudi na afriškem kontinentu, ki lahko posluži kot predpogoj za otvoritev druge fronte na evropskem kontinentu. Kakšni so načrti zavezniške strategije v tem oziru, bo pokazala bodočnost. Toda naspram očividnemu dejstvo vojne taktike, je najboljša obramba protinapad, proti sovražnikovega napada. Defenzivni položaj je edino dober v odprti borbi, kateri ima svoj .namen črpati silo sovražnika. Razen tega, defenzivni položaj je brezpomemben, ker daje sovražniku priložnost da izbira položaj za svoj udarec.
Drugo značilno dejstvo je tudi v tem,, da je prišlo do preloma diplomatičnih odnošajev zavezniških držav z podložno francosko vlado v Vichy, nemškemu fašizmu, že z tem aktom sta takoj nastala dva očividna akcijska tabora. Namreč, Hitler je brez kakšnega "odpora" zasedel še tkzv. neokupirani del Francije, na katerem se je Vichy vlada skicevala radi svoje "nevtralnosti", dokler so domači kvizlingi delali z polno paro tako v okupirani kakor tudi neokupirani Franciji, za pomoč firerju. Torej to je bila enostranska nevtralnost, kar se tiče vlade, toda kar se tiče francoskega naroda, gotovo je da ne goji nevtralnost naspram nemškega fašizma, da bo ob priložnosti pometel ga iz svoje domačije vred z vsim domačimi kvizlingi in izdajalci.
Kakšno stališče bo zavzel Franko in njegova vlada v Španiji ,poslednja enostranska nevtralnost v Evropi, ni težko uganiti. Ta je služila Hitlerju in Musoliniji v pričetku žarišča po fašizmu vprizorjene sedajne vojne, ter mu" je tudi pripravna služiti vse dokler ne pride močnejša sila. Kar se tiče španskega naroda, ta za sigurno ne bo masiral z Hitlerjem in Musolinijem. Njegove rane še -To •vavijo in niso zaceljene od prizadete krivice z strani fašističnih razbojnikov. Gotovo je, da bodo zelo dobro prišle vpoštev sem in kje dobro shranjene strojnice, puške in municija iz borbe proti njih iz leta 1936-1939.
Torej iz vsega kakor je razvidno, da je tako vojni kakor tudi politični položaj, na strani zavezniških sil. Da bo prodor v Afriko deloma vplival v osvobodilni borbi zasužnjenih narodov, pripravljajoč podlago ob priložnosti druge fronte na evropskem kontinentu, za zmagoslaven udarec nad fašističnim razbojništvom in tiranijo.
PREDNOST DO ZAČASNEGA USPEHA NACISTIČNIH SIL - DAJE ODSOTNOST DRUGE FRONTE V EVROPI
Pozdravi Sovjetski Uniji
številni pozdravi od priložnosti proslave 25 obletnice Oktoberske revolucije, izražali so globokočutnost narodov v splošnem naspram neprimei-nemu junaštvu naroda in njegove armade — Sovjetske Unije.
Ti pozdravi so se vrstili skoraj od vseh zavezniških državnikov, Roosevelta, Churchilla, Kinga' in raznih zavezniških vlad v izgnanstvu, med tem tudi od kralja Petra II. Poleg teh od raznih delavskih, progresivnih, cerkvenih in unijskih organizacij, katere so manifestirajoč svojo solidarnost z narodi Sovjetske Unije v borbi proti Hitlerizma, se oslanjale v mislih in dejanjih na takojšnjo akcijo zavezniških sil. Vduho tega smisla se je pridružilo pozdrava sovjetskega naroda, Rdeče Armade in vodstva Sovjetske Unije, tudi uredništvo Edinosti.
Svetal primer narodov Sovjetske Unije, Rdeče Armade v borbi proti največjega sovražnika vsega človeškega napredka, demokracije in svobode, ne bo nikoli izbrisan iz povesti človeštva. On ostane najčvrstejši potokaz člo - veštv uv splošnem, ne samo na bojni črti točasno proti enotnega sovražnika, marveč tudi za sodelovanje po vojni.
Na drugi strani priobčili smo govor Stalina ob 25 obletnici oktoberske revolucije. Priporočamo ga našim čitateljem da ga pročitajo in se bodo tako natančno seznanili z vso težo borbe, ki so jo podnašali narodi Sovjetske Unije. Ravno tako delno pregled na razne ideološke in politične različnosti s ozirom na zavezništvo različnih družabnih sistemov.
Govor Stalina je priobčen v prevodu kakor je tam omenjeno iz Toronto Star, toda ni popolen. Namreč izpuščeni so važni stavki njegovega govora s ozirom točasnih ^nalo gv borbi proti fašizmu. Dotične stavke priobčimo v prihodnji izdaji.
Partizan
Kussiopolitan filmska agencija, naznanja da je v ^'aslednjem programu nov Sovjetski film, pod imenom •Partizan". Vsak tiski, ki je zasledoval pomične slike filma "Moskow Strike Back", bo z filmom partizan toliko bolj podkrepil pomen tega imena in tudi izvenredne vloge, ki jo v zaledju bojne črte vršijo partizani.-
Enkrat smo omenili, da je rojstno mesto partizanov ravno ameriški kontinent, da so partizani v osvobodilni borbi ameriških držav vodili zelo važno vlogo v borbi.
(Nadaljevanje iz 1 str.)
vanje Nemcev v pravcu oljnatih področij Sovjetske Unije, ni bil glavni, a vendar vzporedni cilj. Kakšen je potem bil osnovni cilj nemške ofenzive?
Osnovni cilj je bil obkrožiti in odsekati Moskvo od vzhodne strani od Volge, ter našega zaledja na Uralu, tedaj udariti pa na Moskvo.
Prodiranje Nemcev na južni strani proti oljnatih področij, je imelo le vporedni cilj, ne toliko za polastitev oljnatih vrelcev, kolikor v tem, da bi naše osnovne rezerve se obrnilo na jug, ter z tem oslabšalo moskovski front, kot prežečo priložnost Nemcev za udariti na Moskvo.
To je razvidno tudi iz tega, ker so ravno točasno najglavnejše sile, nemške armade ne na jugu, nego v krajih Orel in Stalingrada.
Nedavno je padel v roke naših ljudi eden nemški generalštabni oficir. Pri njemu je najdena zem-ljevidna karta, ki natančno odkriva cel načrt, ki bi ga sicer Nemci hoteli doseči.
Iz najdenega dokumenta razvidno je sledeče: Da so Nemci nameravali biti v Borisoglebsku dne 10 in Stalingradu dne 25 julija. V. Sarotovu dne 10 in Kuibiševu 15 avgusta, zatem pa v Arzamas 10 in Baku 25 septembra. /
Torej ta dokument natančno potrjuje naše informacije, da je osnovni cilj nemške poletne ofenzive bil ta, odseka Moskvo od vzhoda, dokler je svrha napredovanja na jug razen vsega drugega, bila glavni cilj, da se naše osnovne rezerve pomakne kolikor mogoče dalje od Moskve, oslab-ša z tem moskovski front, za priložnost udariti na Moskvo.
Hkrati povedano osnovni cilj nemške ofenzive je bil obkoliti Moskvo, misleč z tem dokončati vojno v tem letu.
Toda glede teh računov, Nemci si so opekli svoje prste še v letu 1941. Oni še ondotno računali na frontalni napad v zadnjem novembru preteklega leta, da bodo zavzeli Moskvo, ter- z tem prisilili Rdečo Armado na "predajo" in skončanjem vojne gotovo v svojo korist. Ako niso dosegli drugega, oni so vsaj na ta način pumpali svojo armado in tudi ljudstvo.
Tak račun kakor je v splošnem znano — je propadel, se ni ob-nesel. Ko so si opekli svoje prste z frontalnim napadom, misleč z tem zadati smrtonosni udarec Moskvi, Nemci so sicer na zvit način hoteli prikriti svojo namero v poletni ofenzivi, kakor da jim se ne gre za Moskvo, so topot skušali maneversko z bočnimi na-
padi, ter na ta način okoliti Moskvo in skončati vojno. Tako so oni mislili in tudi računali. Tudi so z takimi iluzijami fotrali vojaštvo in svoje ljudstvo.
Račun se ni obnesel
Kolikor je dozdaj znano, so računi in načrti Nemcev — propadli. Namreč zgodilo se jim je, kakor tistemu lovcu, ki je hptel z enim samim strelom pobiti dva zajca, so ni ravno tako računali na oljnate vrelce na Kavkaza z obkroženjem Moskve. Ta jih je pa zanesel v težek položaj.
To je dejstvo ki potrjuje, da nžmška poletna ofenziva ni dosegla svojega predvidenega uspeha, vsled očitne nemogočnosti strate-gičnih načrtov.
Kako naj, pojasnimo dejstvo da so Nemci bili v stanju iztrgati inicijativo v svoje roke in doseči dokaj taktičen začasen uspeh na našem frontu tudi v tem letu?
Vsled odsotnosti druge fronte v Evropi
To lahko pojasnimo vsled tega, da so Nemci in njihovi zavezniki zbrali vse svoje rezervne sile ki so jih imeli na razpolago, vrgli jih na vzhodni front in ztem dosegli nadmoč na enem kraju bojne črte. Ni dvoma, da niti z enim drugim načinom, bi ne mogli doseči kakoršen koli uspeh na našem frontu.
Vprašamo se, kako so vendar mogli vse svoje sile dognati na vzhodni front?
Do tega jim je dopustila priložnost odsotnost druge fronte na evropskem kontinentu, brez kakor-šne koli nevernosti s zapadne strani.
To je obenem tudi glavni razlog za taktičen uspeh, ki so ga vdose-gli na našem frontu. Vsled odsotnosti druge fronte na evropskem kontinentu, oni so skoraj brez skrbi na zapadno stran, vrgli vse svoje sile edino na vzhodni front na naši zemlji, ter z tem tudi dosegli razumljivo je nadmoč svojih sil v južnozhodnem pravcu.
Ako zategadelj si dopustimo recimo vsaj pregled, da je obstojal drugi front v Evropi, kakor je ta obstojal v prvi svetovni vojni in da je ta zadržal recimo le 60 nemških in 20 divizij njihovih avenikov, kakšen položaj bi bil nemških sil v takem slučaju na našem frontu? Ni težko uganiti, da bi bil njihov položaj ne samo težak, marveč kritičen.
še več, pomenil bi konec nemške fašistične sile, a Rrdeča Armada bi ne bila tam kjer Se danes nahaja, ampak zasigurno v bližini Pskova, Minska, Žitomira
in Odese.
To bi pomenilo, da bi se nemška armada nahajala ob robu svojega razpada. Ako pa do tega ni prišlo, je edini razlog vsled neodprte druge fronte v Evropi, kar je obenem rešilo poginu nemške fašistične armade.
Dvej fronti v zadnji svetovni vojni
Pogledajmo vprašanje drugega fronta v prvi svetovni vojni in njegovo povestno pomembnost. Nemčija je bila prisiljena tkom zadnje svetovne vojne, boriti se na dveh frontah. Na zapadu in poglavitno proti Vel. Britanije in Franciji; na vzhodu pa proti Ruski armadi.
Iz tega razvidno je to, da je v prvi sevtovni vojni obstojal drugi front proti Nemčiji.
Od 220 divizij, ki jih je teda imela Nemčija, na ruskem frontu jih ni bilo več od 85 divizij, Ako k temu prištejemo zaveznike Nemčije na ruski fronti, namreč 37, avstro-ogerskih, dvej bolgarski in tri turški diviziji, dobimo skupno 127 divizij v borbi proti Rusom.
Ostale divizije Nemčije in njenih zaveznikov, so v glavnem zadrževane na zapadni fronti proti anglo-francoskih armad, razen sicer neznatnega dela ki je izvrševal garnizonsko službo v okupiranih delih Evrope. Takšen je bil položaj v času prve svetovne vojne.
Toda kakšen je položaj v drugi svetovni vojni, recimo v sep tembru tega leta? Naspram zanesljivim virom ki so izven vsakega dvoma, od 256 nemških divizij vojaštva Nemčije, 179 divizij se nahaja na našem frontu.
Prištejmo sedaj zaveznike Nemčije, namreč 22 rumunskih, 14 finskih, 10 italijanskih, 13 madžarskih, po eno slovaško in špansko, dobimo skupno 240 divizij na našem frontu proti Rdeče Armadi.
Ostale divizije v garnizonski službi
Ostale nemške in njenih zaveznikov divizije, se nahajajo v garnizonski službi v okupiranih državah, razen tega nekaj malega v borbah v Libiji in Egiptu, kjer se nahaja v borbi proti Vel. Britaniji, le 4 nemške in 11 italijanskih divizij.
Torej na mesto 127 divizij v prvi svetovni vojni, na našem frontu se nahaja v borbi 240 divizij, ter na mesto 85, kakor je teh bilo tedaj, se nahaja 179 nemških divizij v borbi proti Rdeči Armadi.
To je snovni razlog in podlaga
SV OBODA DOMOVINE
Moskva. — Vse-slovanski odbor vam pošilja članek od Oleg Belichen pod gornjim naslovom iz govora Božida-ra Maslariča, podpredsednika Vse-slovanskega odbora v Moskvi, ki se glasi:
"Hitlerjeve horde se bore z vso srditostjo iz strahu pred porazom in odgovornostjo njihovih zlolinskih dejanj proti narodom, ki bodo dosegla opravičeno kazen. V svoji zbeganosti, nacisti so še vedno zmožni tu in tam napredovati v brezobzirnosti na vse drugo, kakor kaznjenec pred smrtno obsodbo, če tudi vidijo da ne morejo striti silo Sovjetske Unije, zanikajoč neizmerne izgube tako v mnoštvu kakor tudi vojnem ma-terijalu, uveličujo svoj ta-kozvani "uspeh" za katerega tako drago plačajo. Odgovor s ozirom na to je enostaven.
Sovjetski narodi, ki se tako junaško bore proti nacističnim silam in v mnogo slučajnih v neenakomerni borbi sil 3 naspram 50 nacistom, se bore za svobodo
svoje domovine in svobodo ki so jo vživali, ter za pro-gres človeštva. V tem velikem pomenu narodi Sovjetske Unije, so pripravni in tudi zmožni storiti izvenred-ni primer heroizma v imenu zmage nad krvižednim sovražnikom. To tega sklepa nas prepričuj o dejstva junaške obrambe Leningrada in granitnega stebra Stalingrada, ter na kavkaškem pogorju. Branitelji teh položajev so bili v dosti primerov 4 proti 50 sovražnikov sile. Oni so odbijali brezštevilne napade enega za drugim in tako preprečili, da sovražnik ni mogel doseči svojega cilja. Naj nas s ozirom na to seznani bolj podrobno nekoliko izvenre-dnih dejstev junaštva in zmožnosti borcev Sovjetske Unije.
Na enem kraju bojne črte na Kavkazu, Nemci so obkolili položaj, ki ga je držal poročnik Kiparizov z dvema vojaka. Nasprotna sila v tem slučaju je bila 3 naspram 30. Sovjetski bojevniki se niso udali težkemu polo-
žaju v neenekomerni borbi, ampak so borili se do zadnjega naboja in vzdiha. Ni mogoče natančno opisati vsako kretnjo borbe v tem položaju. Zadostovalo nam bo pismo poročnika Kiparizov, ki so ga našli pod njegovo glavo umirajoč od težke rane, naslednji oddelki Rdeče Armade. Ko so ti prihiteli na lice mesta., so našli poročnika umirajočega od težke rane, njegova dva tovariša mrtva,, zraven pa 30 nacističnih trupel. Pismo ki so ga našli pod glavo podporočnika, bilo je pisano z drhtečom rokom in s krvjo obliko glaseč se: "Jast se sem boril za svojo domovino do poslednjega naboja in vzdiha. Boril se sem dok- da svoje notrajne zadeve rešijo po
za taktičen uspeh nemške fašistične sile na našem frontu tekom tega leta.
Dostikrat se primerja sedajno nemško invazijo z invazijom Napoleona v Rusijo. Tako primerjanje nima nobenega smisla. Od 600.000 mož z katerimi je Napoleon pričel invazijo proti Rusiji, Napoleon je uspel prignati od 130 do 140.000 mož, do Borodino. To je vse kar je imel na razpolago v Moskvi.
Tri milijona vojaštva na našem frontu
Proti Rdeči Armadi se točasno bori tri milijona dobro in z modernim orožjem oboroženega vojaštva. To nikakor ne daje podlagu primeru invaziji v z invazijom zadnje svetovne vojne. Tudi ne daje nobene podlage za primerjanju enakomernosti če je v vojaštvo ali pa v orožju sedajne vojne.
Prvič radi tega, ker tekom zadnje svetovne vojne, odstojal je drugi front v Evropi, kateri je resno ogrožal položaj Nemcev, dokler ga sedaj ni.
Drugič, v tej vojni je dvakrat toliko vojaške sile in vsakovrstnega orožja proti nas, kakor je to bil slučaj zadnje vojne. Torej jasno je, da ga ni primeru tako iz preteklosti, kakor tudi iz zadnje svetovne vojne, naspram seda-jni vojni na naši zemlji. Vsled teh tako očitnih dejstev, si lahko zamislimo pred kako resnimi in težkimi nalogami borbe, se je sre čala Rdeča Armada, ter vkljub vsemu temu pokazala tako junaštvo v osvobodilni vojni proti zbranih fašističnih sil.
Drugi front bo prej ali pa slej
Jast mislim da druge vojske in druge države ni, ki bi bila v stanju vzdržati tako odporno u-darce nemških fašističnih razbojnikov in njihovih zaveznikov. E-dino je naša Sovjetska zemlja in edino Rdeča Armada, ste bili v stanju ne samo vzdržati take u-darce, ampak zaustaviti in tudi stopnjema zmagati.
Dostikrat se postavlja vprašanje: "Ali bo i kdaj bo drugi front v Evropi66? Da — on mora biti prej ali pa slej. On ni potreben edino vsled tega, da ga samo mi potrebujemo, ampak ravno tako je potreben našim zaveznikom, kako rje potreben nam.
Naši zavezniki ne morejo nikakor prezreti dejstva, da je Francija izključena iz zavezniniških vrst in da bi odsotnost druge fronte proti nemčiji lahko delovalo katastrofalno za svobodoljubeče narode, vključujoč tudi naših zaveznikov.
Dva različna tabora
V teku sedajne vojne vprizorjene po Nemčiji nad narodi, sta nastala dva nepobitno radikalno razdeljenih sil tabora — namreč tabor italijansko-nemške koalicije in tabor anglo-sovjetsko-ameriške kalicije. Ravno tako je nepobitno dejstvo, da sta ta dva sicer nasprotna tabora, tudi vodilna v dva nasprotna si akcijska programa. Akcijski program italo-nemške koalicije, se vrsti v sledečem:
Rasna mržnja, gospodstvo odbranih narodov, zapostavljanje drugih narodov, odvzemanjem njihovega ozamlja, ekonomsko suženjsko podložnih narodov in izkoriščanje njihovega bogastva, vni-čevanjem demokratskih svobodš-čin in tekovin, ter uvedba hitle-rovega režima vsepovsod.
Program zavezniške koalicije
Akcijski program anglo-sovjetsko-ameriške koalicije je: Odstranitev rasne prednosti; enakopravnost narodnosti in njihove celine; osvobojenje zasužnjenih narodov in vpostavitev njihovih pove-snih pravic, pravice vseh narodov,
ler mi ni zmanjkalo nabojev in medtem sem bil ranjen. Umiram od rane. Ko bodo moji sodrugi našli moje mrtvo telo, naj pošljejo to pismo moji materi, ženi in otrokom, da bodo znali da se sem boril in dal svoje živlenje za svobodo Sovjetske domovine".
Drugi primer: George Me-zine, narednik v topški ba-
Potrebno je vsled tega omeniti še to, da partizan ne po- t®riji' ,'dal je izvenredni vz-meni stranko,, ne pomeni politično zadevo, ampak na naj-	junaštva pred nekaj
nevarnejše mpoložaju med smrtjo in živlenjem borbe pro-	Stalingradu. Ho-
ti sovražnika v njegovem zaledju, pomeni del osvobodilne *ec _,d°seči položaj odkod bi borbe, ki se vrši na bojni črti. To je borba danes v starem J,olJ dejstvujoče poveljeval kraju, kjer partizanski oddelki različnih mišlenj in morda toPmskl bateriji, vrgel se prepričanj, nadaljujo borbo kot del borbe jugoslovenskih je plezajoč v ospredje bojne narodov za osvobojenje.	črte. Ogenj baterije je bil
že sam omenjeni film dovolj močno potrjuje vso re- zelo dejstvujoč proti sovra-sničnost partizanske borbe iz času revolucije v Rusiji, žnika, ki je kaj hitro spoz-Film je točasno na programu v Montrealu, ki pride tudi nal pližnji položaj naredni-zaporedoma v druga mesta v Kanadi.	(Nadaljevanje na 4 str.)
svoji volji in želji; ekonmsko pomoč narodom prizadetih z vojno, ostvaritev materijalnega blagostanja, ostvaritev demokratičnih svo-bodščin in pravic, ter vničiti fašizem.
Zasužnjeni narodi čakajo na osveto
Vrednost programa italo-nemš-ke koalicije je dosegel, da v vseh okupiranih državah Evrope, Norveška, Danska, Belgija, Čehoslo-vaška, Jugoslavija, Grčija in v okupiranem delu Sovjetske Unije — gori plamen mržnje proti ita-lo-nemčke tiranije, zadaja vseob-če udarce proti Nemcem in njihovih zaveznikov, ter nastrpljivo čakajo ti narodi naprimerno priložnost, da zadajo svojo osveto za vsa zločinstva in zlodejstva storjena proti njim.
Zelo karakterističen je pojav in v zvezi znjim, stopnjem izolacija italo-nemške koalicije, pa-
Akcijski program anglo-sovjetsko-ameriške koalicije, r^ste v dejstvu, da so simpatije vsih okupiranih držav v Evropi, na strani te koalicije, pripravne prožiti ji vsako pomoč.
Vzvezi z tem zapaža se poleg tega karakterističnega pojava, da so moralne in politične rezerve v Evropi iz dneva v dan rastoče, ter da ta koalicija zadobiva milijone simpatičarjev pripravljenih, da se ji pridruže v borbi proti hitlerove tiranije.
Ako se relativno moč teh dveh koalicij izloči iz stališča ljudskih ni materijalnih zalog, tedaj ne moremo priti do drugega zaključka, kakor da anglo-sovjetsko-ame-riška koalicija ima neomejeno prednost.
Postavlja se sicer vprašanja, ali je ta prednost dovolj močna za zmago? So slučaji ki nam so znani, da je dovolj zalog za zmago, le da se jih koristno razvrsti in razdeli, kako bi vsled tega ne-izgubile svojo vrednost.
Jasno je da je poleg izvora zalog, potrebna tudi sposobnost za mobilizacijo teh izvorov in njihova pravilna razdelitev.
Sposobnost je dokanana
Kakšen razlog naj bi bil za dvom glede sposobnosti ljudi z strani anglo-sovjetsko-omeriške koalicije ? So ljudi ki v to dvomijo. Bil je čas, ko so ljudi te koalicije pokazali svojo sposobnost v mobiliziranju izvora svoji zemelj zalog, jih pravilno razdelili z'a svrhe ekonomskega, kulturnega in političnega razvoja.
Mogoče bo kdo vprašal: Kakšna je potem podlaga za dvom, da bi ljudi, ki so pokazali sposobnost in pripravnost za mobilizacijo in razdelitev izvora raznih sredstev v politične, kulturne in ekonomske svrhe, sedaj da bi pokazali svojo nepripravnost, da ravno vse to store in založe v vojne svrhe? Jast mislim da take podlage ni.
Govori se, da englo-sovjetsko-ameriška koalicija ima vsa izgled in mogočnost za zmago, ter da jo tudi sigurno dobi, ako ne bo imela organskih slabosti, ki bi bili v stanju oslabiti in razbiti jo.
Ni mestu za pesimizem
Organska pomankljivost na katero se sklicujo posamezni ljudi, da je sicer v tem, ker da se ta koalicija sestoja iz raznovrstnih eelmentov in z različnimi ideologijami, ter da jih bo ta okolščina ovirala in onemogočala v organiziranju enotnosti akcije proti eno-nega sovražnika.
Ja mislim, da je tako predpostavljanje in trditev napačna. Smešno bi bilo zanikati ideološko razliko in razliko družabnega reda držav, ki sestavljajo anglo-sovjet-sko-ameriško koalicijo. Toda neiz-ključuje mogočnosti in svrhishod-nosti enotne akcije od strani članov te koalicije, proti enotnega sovražnika, ki za vse njih predstavlja nevarnost suženjstva. Naravnost da ne.
Ravno zato ker ta neravnost najodločnejše nalaga potrebo enotne akcije vsim članom koalicije, kako bi se rešilo človeštvo, da se ne vrne nazaj v divjaštvo in srednjega veka brutalnost.
Ali ni že sam akcijski program anglo-sovjetske-ameriške koalicije dovolj močna podlaga za organiziranje borbe proti hitjerjeve tiranije in za izbojevanje zmage nad njom. Jast mislim da 'je ta podlaga dovolj močna.
Zavezniki se bolj in bolj Zbližujejo
Predpostavljanje takih ljudi so tem bolj napačna vsled dejstva, da so popolnoma demantirana iz preteklega leta in ako bi taki ljudje imeli prav, tedaj bi morala opažati se stopnjema odtujevanju medsebojnosti članov anglo-sovjetsko-ameriške koalicije.
Toda daleč od tega, so dejstva in dogodki, ki nam pričajo na progresivno zbliževanje izmed članov koalicije in v njihovem zedinjevanju enotno borbeno zvezo. Dogodki preteklega leta, so dovolj močan dokaz k temu.
V juniju 1941. le nekaj tednov potem ko je Nemčija zahrbtno napadla Sovjetsko Unijo, Velika Britanija, sklenila je z nami sporazum enotne akcije proti Nemčiji. Do tega času nismo imeli nobenega sporazuma po te mvprašanju z Združenimi državami Amerike.
Deset mesecev pozneje, namreč od posetu 26 maja 1942 'sodruga-Molotova v Veliku Britanijo, je ta sama zaključila zavezniški sporazum v vojni proti hitlerjevi Nemčiji in njenih zaveznikov v Evro-pi ,ter o sodelovanju in medsebojni pomoči po vojni.
Ta sporazum je sklenjen za dobo 20 let. On je zabilježil zgodo-
danje njenega morala in politič- vinski preobražaj glede odnošajev ne rezerve v Evropi, ter porast izmed Sovjetske Unije in Velike slabosti in razkrajanje.	Britanije.
ROJAKI IZ GEEA LDTONA
Geraldton —Cenjeni urednik Edinosti, odstopite nam prostora v našem časopisu za nasljednjih par vrstic.
Dne 25 oktobra, tukajšni Slovenci priredili smo veselico ali bolje rečeno hišno zabavo, ki se je še precej dobro obensla. Moja dolžnost vseld tega je, da se tem potom zahvalim vsim tistim ki so pomagali k dobremu uspehu za plemenite stvari.
V prvi vrsti gre zahvala gosp. Annie Rajhenauer, ker je skrbnopazila da je bila miza polna dobrot. Ona je nemara edina, ki se najboljše razume na mesarsko
Nastopiti mora konec narodnega zapostavljanja
London. — Ministrski predsednik Mr. Churchill, njega tedna v svojem govoru je dejal: "Po končani tekoči vojni nastane konec zapostavljanju narodnih man-njšin in človeških pravic".
To izjavo je prečital na protestnem zborovanju s ozirom na prosekucije Židov v okupiranih krajih Evrope, Archibishop of Cantebury.
Toronto Star je s ozirom na to izjavo priobčil obširnejši članke, kjer povdarja, dokler so Židi povrženi nezaslišanim torturam, ter se hoče popolnoma iztrebiti narodne manjšine v okupirani Evropi,, so tisoče Židov in drugih državljanov zbežali črez mejo v Sovjetsko Unijo, kjer so našli ne le zaščito svobodo, temveč tudi priložnost za razvitek svojega obstoja. Znano je, da v Sovjetski Uniji, imajo Židi posebej svoj sestav dela, šole in vsako drugo priložnost za razvitek, kakor vse druge narodne manjšine.
umetnost. Zahvaliti se mo ram tudi moji boljši polovici Mrs. Garbas,, ki je tako požrtvovalno pripenjala k znake, ter tako pomagala k boljšemu uspehu. Hvala boljšemu uspehu. Hvala tudi Miss Beth Harris, ker je pridno nosila na mizo. Nebi bilo umestno da se ne zahvalim tudi nekaterim moškim rojakom. In to na prvem mestu Joe Dorenčiču ki nam je odstopil prqstor. Hvala Joe Drašlerju, ki je tako izvrstno točil žlahtno kapljico, ter imel tudi polne roke drugega dela. Ravno tako Matt Butala, on je namreč bil postavljen da z svojo orjaško postavo dela
NE RAZDOR AMPAK BRATSKO ENAKOPRAVNOST HOČEMO
Vancouver. — že precej' dij. Kdo je Pavelič in ta časa opažamo kako neke njegova ozka hlapčevska temne sile reakcije skušajo družina? Razsodnemu člo-zanetiti razdor med našimi veku zadostujo dejstva na-bratskimi narodi Hrvati in rodnih akcij brez izjeme če
Srbi. Slovenci smo to razdiralno in škodljivo delo gledali sicer žalostno in v srcu smo čutili njegovo težko, vendar smo skušali biti do neke mere nevtralni, misleč da se bo cela stvar s ozirom na dogodke ki se odigravajo pred nami, rešila sama od sebe. Nismo namreč verjeli, da se bi srbski reakciji posrečilo preslepiti toliko
število drugače poštenih in red, ter da z svojo besedo dobrQ mislečih yude. yi(ji-
poseže vmes če. bi bilo pot- mQ da je gtvar zavezela
rebno. Nikakor pa nemorem u nevaren obseg. Saj je
prepustiti da omenem neko- cela styar prišla tako daleg)
liko skoraj tukaj vsim dobro znan John Martin, On nam je poleg na svoj izvrsten način zaigral privlačne vlačke in poskočno polko, tudi v kratkih in jedrnatih besedah razložil vrednost delavskega tiska v teh težkih časih. Upam da bodo njegove besede nam ostale v lepem spominu in da se bomo vladali naspram njim v bodoče.
Zahvaliti se moramo tudi sobratom Hrvatom in Srbom za njihovo obilno vdeležgo. V priložnosti bomo prav gotovo pripravni tudi mi jim povrniti.
Čistega dobička na zabavi rdeči križ $10.00, za fond
ouss— i^souipa i^sij i?3asi?u je bilo $116.50 c. Od te svo-te smo dali za kanadski poslali $30.00. Prebitek od kupne vsote smo zadržali za nadaljno potrebo glede prireditvnih in drugih troš-kov.
H knocu pozdravljam vse rojake in rojakinje in vse bralce Edinosti. Tebi pa Edinost,, želimo obilo uspeha.
Louis Garbas.
da je morala vmes poseči celo ameriška vlada. Zato jast mislim da je prišel čas, da tudi mi Slovenci kaj spre govorimo o tem in skušamo pomagati da se to škodljivo in razdiralno delo reakcije zatre v kali,, drugače bomo trpeli vsi škodo.
Slovenci nedajemo neko posebno prednost, niti Hrvatom, niti Srbom. Nam sta oba naroda enako bratska in si z obema želimo sodelovanje na podlagi bratske enakopravnosti. Zato gledamo na njihove zadeve popolnoma nepristransko in jih presojamo le na podlagi dejstev ki so vidna.
Slišal sem mnenje od več strani, da je za sedajni prepir med Srbi in Hrvati, od-goovorna srbska reakcija. Strinjajoč se z takim mnenjem toliko bolj, ko zategadelj pogledamo celo stvar malo od bližje.
Glavni vzrok prepira razviden je iz tega, ker pod-pihovalci istega očitajo, o-ziroma delajo cel Hrvatški narod odgovoren za zločine Paveliča in njegovih kolovo-
MISLENJE ČLANA ZK SLOVECEV
Port Arthur — V zadjni izdaji Edinosti od 15 oktobra,, izšlo je poročilo tajništva Zveze Kanadskih Slovencev. Kot član tukajšnega odseka, si štejem v dolžnost povedati naslednjih par besed o vrednostnem poročilo.
Takoj od pričetka vojne naraščala je nujna potreba k organiziranosti raznih narodnih skupin. Začelo se je delo. Vstanovljene so rodoljubne in obrambne organizacije in skoraj na prvem mestu od Slovanov —Ruske, Ukrajinske, Poljske, čehos-lovačke, Hrvaške in Srbske. Te organizacije začele so razvijati borbeni duh in ra-zlogo občih nalog vojne proti fašizmu. Na zborovanjih, rednih sejah in javnih shodih, razvijala se je vneta volja v podpiranju rdečega križa in pospešitev vojnih naporov v splošnem. Videč vse to; videč kako se posamezne narodnosti zalagaju za svojo novo domovino in tudi za stari kraj, nismo mogli trpeti več mrtvila z strani nas Slovencev med temi narodnostmi v Kanadi. Pristopili smo k delu v posameznih naselbinah vred z sobra-ti Hrvati in Srbi z organizacijo za osvobojenje stare domovine.
Iz teh potreb kakor je bilo poročano v poročilo gl. tajništva,, vstan ovij ena je tudi Zveza Kanadskih Slovencev, da nas narodno združuje in obenem veže z drugimi narodnimi skupinami v teh obsežnih nalogah današnje ljudske borbe proti sovražniku narodov in človeštva.
Da imamo pomanjkljivost
v raznih vprašanjih, nemo-remo zanikati. Ta je in bomo jo imeli tudi v bodoče, kajti vsaki dan nalaga nekaj novega. Zahteva novo pristo-pitev in novo prilagoditev k nalogam. Za vse to so pa potrebne večje izkušnje in večja požrtvovalnost k prebroditvi iz dosedajne pomanjkljivosti k obsežnejšemu poduko in razumevanju, šemu poduko in razumevanju.
Moram priznati tudi to da koliko je bilo vrednosnih prireditev v kampanjah rdečega križa, za naše borce v stari domovini, vse-slova-nske prireditve, resolucije od raznih odborov, naše vezanost z raznimi narodnostmi in zelo podučna posvetovanja glede občih zadev, nismo poročali v oni meri kakor je to bilo potrebno. Odlašali smo iz dneva v dan
in je tako vsa ta vrednostna stran kratkomalo ostala nedotaknjena tako v naši kakor tudi drugih naselbinah glede javnosti; da se sliši o nas in o našem delu; da nismo križem rok v velikih zadevah narodov in ljudstva,, ampak da delamo in da se po naši zmožnosti zalagamo vprid občih interesov.
Upam da nam je poročilo tajništva delno razvezalo pregled našega dosedajne-ga in bodočega dela. Da nam bo pomagalo v marsičem k spoznavanju naših nalog kot organizacije in tudi posameznika, ko nam je na uslugo list Edinost. Izkoristimo to uslugo s zavednostjo glede našega poduka in naše vezanosti z vsimi zadevami tako v svetu kakor tudi okrog nas.
član odseka Z. K. S.
se strinja z tem ali pa ne. Znamo je, da so Pavelič in njegovi kolovodje, smatrani na Hrvatskem kot navadne propalice in nič vredneži,, že mnogo prej kot so začeli delati sedajne zločine. Tudi je znano, da se ni smel tako Pavelič ,kakor tudi njegovi pomagači pokazati na Hrvaškem, dokler niso prišli tja nemški in italijanski bajoneti, da jih ščitijo. Ta resničnost bi morala prezreti vsak poskus nepoštene in zlorabne obtožbe proti narodu ,ter toliko bolj tesnejše vezati na sobratski podlagi vsakega roboljuba brez izjeme če je to Hrvat, Srb ali pa Slovenec, da ščiti bratsko slogo teh narodov, kot največji zaklad k osvo-bojenju iz težkega in nezaslišanega fašističnega jarma.
Poleg že omenjene očitnosti potrjujo dejstva, da je ogromna večina hrvaškega naroda ne samo proti domačih izrodkov (Kvizlin-gov) Paveliča in njegovih kolovodij,, marveč da se Hrvaški narod rama ob rami vred z drugimi narodi Jugoslavije, bori proti okupatorskih sil. Da daje ta narod ravno tako neštete žrtve za osvobojenje onih krajev, kakor tudi drugi narodi. Ako je morda storjena razlika v vničevanju mest in vasi z strani okupatorskih sil, je ta storjena preračunano v Berlino in Rimu s ozirom ali ne bi to poslu-žilo kvizlingom, da se skli-cujo na to previdnost in tako vstvarjajo razdorno obtožbo proti enega ali pa drugega naroda.
Toda poleg vsega ko vržemo pregled na drugo stran in vprašamo, kdo so Srbski izdajalci? Brez dvoma da nam pridejo vpoštev sedajni krmilci z Nedičem na čelu in oni iz prejšnjih let, ki so bili vse samo ne narodnjaki in ne za narodne interese, Stojadinovič, Cvet-kovič,, Princ Pavle in naravnost oni zastopniki, ki še dandanes niso izmenjali svojega mišlenja naspram
"IMIGRANTI SMO VSI"
narodnim interesom, marveč hočejo po starem običaju po vrhu vsih dokazov in povrh vsih očitnih dejstev še nadalje vstvarjati nasilni položaj. Ali se niso imenovani' nere(j tukaj sqlicevali pa srbstvo ? Hoteli so prepričati svet, da so oni edini "najboljši" sinovi srbskega naroda, kar jim se je do gotove meje tudi posrečilo, ker drugači bi ne prišli do položaja. In kaj se je zgodilo? Svet je priča, da so ti takozvani "najboljši" stebri srbstva v pomoči zakletemu sovražniku tako srbstva, kakor tudi hrvats-tva in slovenstva.
Na nekem javnem zborovanju enega emsta v Onta-rijo, mestni župan izlil je svojo nejevoljnost naspram inozemcem; ki so prišli iz raznih držav v Kanado z tem: "Češ da so to "imigran-ti" nižja rasa in da delajo
NOVI ONTARIJSKI PREMIJER OBLJUBLJA NOVI DEAL ZA DELAVCE
Toronto —(ALN) Proti koncu tega meseca se bo vršila izvanredna seja ontarij-skega zakonodajstva. Novi ontarijski premier Mr. Gor-don Conat, je naznanil da bo zakonodajni seji predložen načrl; po vzorcu Wagner Act v Združenih državah za delavsko zakonodajo. Načrt zakonodaje se na naša kakor je bilo že poročano, za pravico unije in kolektivnih pregovorov izmed delavcev in delodajalcov.
Omenjeni načrt imenoval je premier Conant, "New Deal za ontarijske delavce",
kateri bo vzbudil pozornost glede zahteve za federalno zakonodajstvo istega načrta. V daljšem je naznanil "Moja vlada gleda ta načrt kot eno najbolj važnih nalog v vojnem času. Mi moramo imeti mir v industriji. Toda da to dosežemo, je potrebno zakonodajstvo ki bo ščitilo pravice delavskih unij in jim dajalo zakonsko zaščito v pregovorih z delodajalci. Upam da bo taka zakonodaja ena od zelo potrebnih tako za razne stranke v industriji, kakor tudi za delavce posebej, da se
jih vpošteva v tej provinciji".
Glede sestava omenjenega načrta bodo pregovori z vodstvom Canadian Congres of Labor (CIO), ter z Trade and Labor Congres (AFL).
Glede smernic ontarijske vlade, Mr. Conant povdarja, da so te nespremljive od kakor jih je začrtal prejšnji premier Mr. Hepburn, sedaj na mesto v kabinetu kot provincijalni blagajnik. Izkoriščanje vsih sredstev za vojno, je prvotna naloga V tej smeri se je zalagal Mr. Hepburn, ki je prejšnjega tedna vnovič podal izjavo glede svoje resignacije,, katera je nastopila vsled kratkovidnosti N opozicije v vladi in liberalni stranki. Namreč, Hepburn dolži, da opozicija drži več do interesov stranke, kakor pa interesov naroda v splošnem in to v eni zelo resni svetovni krizi. Vse to je onemogočilo moj nadaljni položaj kot pre mierja, dejal je Hepburn. Glavna naloga je pred nami zatrjuje Hepburn: Razne zadeve glede našega vsakdanjega živlenja in potrebščin, postavimo na drugo mesto. Na prvem mestu je odstraniti vsakovrstno stra-nkarstvo, ter mobilizirati vsa sredstva za zmago vojne."
Da, oni se so vseli k izdajalski mizi na Dunaju, da podpišejo eden od najbolj sramotnega in izdajalskega pakta s razboljniki 20 veka, Hitlerjem in Musolini-jem. Toda narod tako na ulicah Beograda, kakor tudi Zagreba in Ljubljane, dvignil je svoj gromki glas: NE — prijel je za orožje in je šel v borbo za svojo čast, poštenje in svobodo rajši, kot pa slediti izdajalce svojega ro^u.
Še več. Nam Slovencem se je predbacivalo da smo nemčurji in avstrijanti, katere je potrebno krotiti. Toda razen slovenske reakcije, namreč slovenskih kviz-lingov, Slovenski narod sko-ra jna največji kalvariji sedajne vojne,, tako na obsegu svoje domovine kakor tudi vničevanju njegove i-movine, je združen — enoten in junaško brani vsak pedenj svoje zemlje, narodne časti in enotne države Jugoslavije. Narodna zavest ki je tlela v suženjstvu Italije in delno Nemčije in Madžarske od zadnje svetovne vojne, ni vničena — ni izumrla, ampak živi in se jači v borbi na živlenje in smrt.
Torej, komu naj koristi razdorna gonja in zlorabna obtožba potom časopisov, kot je to docela proti Hrvaškega naroda v Srbobranu in Glasu Kanade, ako ne fašizmu in fašističnim kvizlingom za razjedanje in sovraštvo izmed narodov? Ali se ne ponavlja staro geslo: "Razdvajaj in vladaj"? Ali se ne razodeva jasno kot beli dan, da je elementom okrog Glasa Kanade in Sr-bobrana, položaj prvo in zatem druga vprašanja, namreč narodni interesi.
Resnica, je močnejša in varnejša kakor so vse druge izmišljije in potvorba. Tako gledamo Slovenci, tako gleda tudi Hrvatski in Srbski narod. Vsim poštenim rodoljubom je svetinja združiti se in združeno zalagati vsa sredstva za zmago nad zakletim sovražnikom fašizmom. Združevati se narodno in mednarodno kot edina in pravomočna garancija za zmago in dober obstoj svobodne in bra-toljubne Jugoslavije.
Frank Sodeč.
Upamo, da gornje besede ne predstavljajo mišlenja večine kanadskega naroda. Oni, kateri se z sumljivostjo in neprijateljsko ponašajo naspram našim novim državljanom^ pregledali so število resne stvari. Ena od teh je,-da ogromno število sorodnikov in prijateljev od naših novih državljanov, katere se naziva "imigranti", se bori za nas v Evropi in Aziji, tudi jih je v naši kanadski armadi. Poleg tega oni nam pomagajo v proizvodnji orožja in hrano za našo armado.
Razem tega resnično dejstvo je, ki se ga bi morali zavedati, da smo v tej državi vsi "imigranti", če je to prve, druge ali pa tretje generacije. Vsi narodi v svetu so del iz enega ali pa drugega ozira glede preselitve,, zlasti na ta kontinent razen Indijancev, je bila večja priselitev. Svetovni progres je nastal ravno na podlagi imigracije raznih narodnosti, med temi razna znanost in veda. Hitler in njemu podobni pred njim so hoteli toda brez uspeha, razdeliti eno ljudsko skupino od druge na podlagi rasne ali pa narodne superior-nosti.
Za progres v Kanadi je že zdavnaj čas za zvezno soglasje raznih rasnih in
narodnih grup. Cel severo-ameriški kontinenet, je ravno demostrativni odraz napredka in tolerance ljudske sorodnosti. Tu so se priselile razne narodnosti in one so skupno skovane v ogromno politično, ekonomsko in socijalno gospodarstvo. Vsi oni ki so se vstanovili tukaj, so potom svojega dela in živlenja pridonesli ma-terijalno in kulturno bogastvo tega kontinenta. S ozirom. na to pred nedavnim je izšel članek priobčen v Sa-turday Evining Post od We-ndel Willkie, ki se glasi:
"Mi smo imeli 200 let pojačavanje imigracije, ki nam je prinesla novo kri, novo znanost in nove ideje. Ravno tukaj je obširna zranost manjših narodnih grup, ki so prešle v sestav naše narodnosti. To je višek naše civilizacije in zdi se mi, da ni nastala v niti enem zborovanju, ali pa našega izuma, ali pa velikih tovarniških prijektov, ampak iz vdanosti naroda različnega mišlenja in različne rasne pripadnosti, ki so rame ob rami sporazumno in spoštujoči vzajemnosti jo izdelale".
Tako je dejal Wendel Willkie v apelu ameriškemu narodu, da se zaveda tega rekoč: "Mi se danes borimo proti brezobzirnosti in zapo-stavljajnu. In ako bi to dopustili razvijati na svojem domu, ko smo v obširni borbi proti sovražniku od zunaj, tedaj bi z tem občutno zmanjšali našo oboroženo moč".
Njegov apel se enako na naša tudi na Kanado.
(Toronto Star)
"EDINOST" JE NAŠ DELAVSKI LIST
VABILO - VVINDSOR
V soboto dne 21 novembra tukajšni odsek društva "Slavček" Vzajemne Podporne Zveze "Bled", priredi veselico v Jugoslovens-kem Narodnem Domu, 1351 Drouillard Rd.
Windsor. — Uredništvo Edinosti! Društvo iz Detro-ita I. W. O, pošilja $5.00 uredništvo Edinosti in sicer za eno letno naročnino, o-stalo pa v sklad listu. Poleg tega pa Frank Modic,, dal je $1.00 v tiskovni sklad. Iz tega se vidi da so se ljudje sami domislili, če prav ni tam zastopnika od Edinosti. Po njihovem mišlenju, bi uredništvo moralo imenovati v vsaki večji naselbini po enega zastopnika, ki bi bil odgovoren za nabiranje naročnin za naš delavski list. Omenili so, da je isti slučaj v Clevelandu, da se tudi tam naši prijatelji pogovarjajo med seboj o tej zadevi. In ker uredništvo ni imenovalo svojega zastopnika tam, se nobeden nič ne briga in tudi ne smatra odgovornim za nekaj za kar ni pooblaščen.
Ko sem slišal mišlenje posameznikov nemorem prezreti dobrega opomina, da ne bi o tem obvestil uredništvo o tej pomanjkljivosti. Ni vprašanje ali je uredništvo hote ali ne hote prezrlo to vprašanje, marveč potrebno je da se zdaj postavijo zastopniki lista v Detroitu, Clevelandu itd. Tudi ni v-prašanje koliko bodo ti zastopniki naredili za korist lista, škoditi nemorejo, temveč cela stvar bi imela drugačen sestav in pomen. Sigurno je, da bi se sem kje kdo naročil, ako pa ni nobenega ki bi v priložnosti obiskal posameznike in imel žnjimi kratek pogovor za
Poleg dobrega prigrizka) in pijače, za ples bodo igrali tri izvrstni godbeniki iz Detroita, ki bodo po svoji navadi ne samo živahni, marveč tudi z svojimi harmonikami zabavili nas vse.
Zato uljudno vabimo vse
rojake in rojakinje iz Win-dsorja in Detroita za obilno vdeležbo. Ravno tako tudi brate Hrvate in Srbe,, da nas ob tej priložnosti pose-tijo.
Odbor.
naročnino, zatem kupova . njem mony order itd., se sam seboj človek težko pripravi k vsemu temu.
List je naš — delavski list, čeprav mlad in ni v takem obsegu, kot bi naravnost mogel biti. Njegove smernice so neposredno delavskega duha,, kjer se izraža potreba da se večina Slovencev in slovenskih dru?ia naroče na list Edinost. Z tem bomo zgradili močnejši list, izboljšali njegovo vsebinsko stran in si tako ohranili najmočnejše orožje v borbi proti skupnega sovražnika fašizma, ter tudi za naš vsakodnevni delavski položaj.
J. Miketič.
Od Uredništva: Pripomba rojaka Miketiča iz Win-dsorja na podlagi mišlenja sosednjih rojakov v Združenih Državah, je hvaigvred--na in na svojem mestu. Zastopniki lista lahko dosti pomagajo tako v nabiranju naročnikov, kakor tudi z popisovanjem iz raznih naselbin, ki je zopet druga živlenj-ska važnost vsebinske strani lista. Toda poleg tega bi bilo prav priporočljivo, da nam je rojak Miketič, ko je že bil v pogovoru z tamkajšnjimi rojaki, dal svojo sugestijo glede zastopnika v Detroitu in Clevelandu, ali pa da S eeden ali pa drugi rojak, ki je voljen sprejeti to delo pismeno oglasi na uredništvo.
Toda v kolikor se tiče zastopnikov, niti eden ali pa drugi rojak ni omejen v so-
delovanju. Le njegova ali pa njena dobra volja je od—-visna do tega. Najboljša pooblastitev je izkaz dela za stvar, katero prinaša korist
v dotičnem obsegu. Torej naj bo pojasnjeno, da bo uredništvo pisalo vsaj nekaterim posebej.
»
GOVOR PROFESORJA BORIS FURLAN
i
V	zadnjem času poudarja ameriško časopisje bolj in bolj, kako je borba za Stalingrad vzbudila povsod tudi v najodaljnejših krajih in predvsem v Ameriki, zavest vrednosti ki so tam na kocki. Vzbudila se je vest človeštva, ki se vprašuje kaj so ostali narodi doslej dejansko storili, da pomagajo junaškim branilcem Stalin-grada, kajti ni dovolj da se jim samo iz daljove ploska in občuduje .njih uspehe. Združeni narodi morajo takoj in neposredno stopiti v akcijo in sedaj dati nasprotniku čutiti vso težo svoje oborožene sile.
V	Stalingradu — pravi ameriško časopisje, sta dve največji armadi sveta zagozdeni druga v drugo. V tej strahotni bitki za hiše in u-lice vidimo jasneje nego ke-daj koli popreje, kakšna je ta borba v resnici in za kaj v njej gre. Prihaja nam do zavesti njena ljutost, ogorčenost in neusmiljenost in prevzema nas ganotje, težko pomirljiv onemu, ki ga vzbujajo imena Dunkergu, Eattana in Londona. Vzroki za to so deloma v tem, da je končno vendarle povsod prodrlo spoznanje, da se to, kar se danes dogaja v Stalingradu, jutri lahko ponovi kjerkoli. Pred to nevarnostjo ni nihče ' nikjer zavarovan; iluzorne so zapreke, razdalje in naravnih ovir.
In tako je letos poleti ob bitki pri Stalingradu postala splošna zavest, da gre za totalitarno in univerzalno vojno, v kateri so udeleženi vsi z vsemi silami — in v vsej zapadni hemisferi je prvič prodrlo spoznanje, da se vsaka bitka pa naj se iz-vojuje še tako daleč,, tiče vseh neposredno.
Bitka za Stalingrad se vrši v času, ko se vsak kraj te' ogromne dežele, ki jo moreš v promerni črti od ■G^vobrežja prepotovati komaj v štirih dneh, živo zaveda svojega aktivnega prispevka v ljudeh in orodju za skupno borbo. Povsod je vidna sprememba v zunajnem licem dežele. Amerikancem, amerikancem značeni po nasprotniku kot mehkužne-ži ,so se črez noč spremenili v vojake, ki presenečajo po " /-svbjffT borbenih sposobnosti tudi najbolj skeptične stro-kovnake. Srečaš jih povsod kamorkoli stopiš v mestih in na deželi; železnice in postaje so jih prenatrpane. Veščaki, ki so opazovali nemško, italiajnsko,, francosko in britansko mobilizacijo, so presenečeni po izrednih fizičkih sposobnosti teh mladeničev. Vzgajajo jih, da bodo trdi, neizprosni, možje jekleni, izurjeni v strahotni spretnosti ubija-^sfeia^Jki poleg tega vzbujajo posebej povsod pozornost < svoji vljudnosti, skrom-;>sti in neki očarljivi tihi adosti, da se ta ne črpa v rupnih izbruhih, a je tem-olj trajna in vztrajna, radost samozavesti in vere v svoje poslanstvo, Kajti ti mladi vojaki verujejo brez-pogjno in neomahljivo vase in v svojo deželo. Zavedajo se, da so kovači bodoče u-sode človeštva.
In tako gleda Amerikd v ilemenečem ozadju Stalin-'rada svojo ogromno arma-10, ki koraka na drugo fro-ito. Ta fronta je v oblikovanju pod neposrednim priti-jkom aktiviziranih ljudskih (nas in nasprotnik bo kmalu pbčutil vso njeno težo v iz-neri o. kateri se mu niti ne vfnja. \
f Poleg aktuefticv ruske in plikujoče se druge fronte, 'a obstoja še tretja fronta, e mani važna od prvih veh. Ta fronta je obrnje-a na znotraj. Velike mase druženih narodov so si da-
t
p
JT l i
nes popolnoma zveste, da je treba dobiti ne samo vojno,, marveč tudi mir, ki bo vojni sledil. Pogoj za trajno zmago nad zunajnim sovražnikom, • je zmaga nad notrajno reakcijo, nad zagovorniki preteklosti, ki trepetajo za ohranitev pridobi je nih pravic in položajev in ne razumejo sveta, ki vstaja. Samo vojaška znaga nad naci-fašizmom bi sicer bila mogoča tudi brez obračuna z notrajno reakcijo. Toda to bi bila le polovična zmaga, ki bi se čeprav šele čez desetletja spremenila v vojaški poraz, če se svet ne organizira na način, ki bo objektivno onemogočal nastanek pojavov, kakor so fašizem in nacizem, če pustimo strukturno računati, da bo prej ali pa slej pri šlo do pojavov, ki so bistveno enaki današnjemu fašizmu in nacizmu. In iz istih vzrokov, ki so vodili do prve svetovne vojne, po njej pa do fašizma in nacizma in končno do sedajne vojne, se bo rodil konflikt v katerega strahotah bo utonilo človeš tvo.
Fašizem in nacizem pre dstavljata mednarodno organizirano reakcijo, ki si je nadela oblačilo revolucije da ljudstvo lažje premami Oponaša njejelan in vzbuja videz mladosnosti, postavi v ospredje nove ljudi in vzbuja videz novosti, a bistvu gre za stare privilegije,, za ohranjenje pridobljenih položajev in njih utrjevanje.
Spoznanje ,da je treba ta napredek zavirajoče in zadržujoče premagati in sicer povsod, postaja v širokih množicah vedno bolj splošno. Milijoni in milijoni boju-jočih se v tovarnah in na fronti pripadajo razredu o katerem je podpredsednik Wallece napovedal, da je prihodnjost njegova, ko je govoril o bodočem "razdobju navadnega človeka". In prav od teh naštetih milijonov pričakuje veliki predsednik Združenih držav, da bodo ostvarili svet v katerem bodo uresničene za vse in povsod, štiri osnovne svobod ščine: Svoboda govora in vesti, osvobojenje od strahu in od pomanjkanja.
In tako je eno od pomenljivih svojstev sedajnosti čim dalje ostrejše razciščenje in očiščenje nazorov, ki se izvrši paralelno v širokih ljudskih množicah in v vo-dečih duhovih. Jasno spoznanje razmejitve med razdobji je kategorični inpera-tiv sedajnosti. V preteklost ni povratka in žalostna je usoda onih,, ki padejo na obronkih minulosti, izrabljeni kot orodje za ohranjevanje sveta, ki je za vekomaj preč, ginejo za izgubljeno stvar, namesto da bi bili soustvarjalci nove podobe sveta in živlenja.
V svojem govoru narodu
Amerike, Wendell Willkie, povzel je izkustva potovanja, k} ga je vodilo preko pližnjega vzhoda v Rusijo na daljni istok. Govoril je v imenu neštetih milijonov, ki zahtevajo takojšno otvoritev druge fronte; govoril je o ogromnem moralnem kreditu ki ga imajo Združene države vsepovsod, in o njih dolžnosti da zastavijo svoje skoraj neomejene sile za takojšno ostvarjenje pravice in svobode povsod. Narodi vzhodne Evrope in A-zije so dorasli,, je dejal, oni nočejo biti še nadalje vzod-ni sužnji za zapadne dobičke. In Amerika je odločena, da ne zamudi edinstvene prilike zgodovine, biti sou-stvarjalka novega občenst-va v katerem morejo možje in žene na vsem svetu živeti in se razvijati v svobodi.
31 OBLETNICA KITAJSKE REPUBLIKE
V oktobru mesecu je minilo 31 let, ko se je v Kitajski porodila republika. Kitajsko ljudstvo je dolgo let naporno delovalo za osvoboditev toda nikdar tako odločno kakor v sedanji vojni proti japonski militari-stom — imeperijalistom.
Od leta 1911 je Kitajska pretrpela razna monarhi-stična gibanja. V drugem destletju pa je Kitajska pretrpela lokalne militaristične in provincionalne boje, ki so se vršili v poskusu za kontrolo in izkoriščanje posameznih voditeljev. Ti boji so skoro prenesli uspešno revolucijo 1. 1925-27. Od leta 1928 do 193 je Kitajska šla skozi tretjo dobo, ki se lahko imenjuje doba narodnega edinstva. Zamisel narodnega jedinstva se je bolj naglo razvijala leta 1937, ko so Japonci napadli Kitajsko pri Marco Polo mostu dne 7. julija 1937.
Kljub notranjim sporom in bojem za nadvlado, kljub svoji zaostalosti pa se je Kitajska zadnja leta tekom težkih bojev povzpela do vpliva, kakoršnega, so uživale le največje države,, Anglija, Sovejtska Unija in Združene Države. Danes je Kitajska odločujoča sila na Daljnem Vzmodu in močna zaveznica Združenih naro-
dov v vojni proti osišču. S pomočjo, ki je prihajala iz Sovjetske Unije se je mogla vsa ta leta upirati močnejši militaristični Japonski. Sodelovanje Kitajske z Sovjetsko Unijo ji je največ pripomoglo, da je Kitajska postala v razmeroma kratkem času velesila.
Dr. Sun Yat Sen-ova ideja je vodila Kitajsko ljudstvo skozi to dobo. Prva programatična točka je bila življenski obstoj. Prva točka je bila demokratizacija, tretja točka pa življenski obstoj. Prva točka je bila dosežena šele v vojni zoper Japonsko, ko se je skoro poslednji Kitajec zavedel svoje narodne zavesti, da kot Kitajec mora braniti svojo domovino pred fašizmom. Glede tega ni danes nobenih diferenc. Je pa razlika mišljenju nekaterih državnikov, ki vstrajajo, da je vojna proti Japonski zadeva samo omenjenih držav,, med tem ko so liberalni in napredni krogi uverjeni, da je vojna med Japonsko in Kitajsko mednarodna zadeva, da mora biti nacijska Nemčija prva poražena, da so vsled tega opravičeni dobivati pomoč tudi iz Anglije in Združenih Držav in ne tsamo iz Sovjetske Unije. Da imajo slednji elementi, to je
PRAVIČNOST ZA DELAVCE NA DELO JE SILA PROIZVODNJI
Subury —(ALN) V za/i- njena prostora bila prema-
SVORODA DOMOVINE
( Nadaljevanje iz 2. str.)
ka. Poslali so proti njega oddelek z automačnimi puškami in tankom, ter ga obkolili. Narednik Mezin ni dolgo pomišljal proti nevarnosti,, ampak takoj je izdal povelje svoji bateriji, da strelja naravnost na njega, ve-doč da bodo na ta način krogle pobile nastopajoče nacisti okrog njega. Njegovi tovariši pri topih niso si mogli priči verjeti takega povelja. Toda, ko je proti vsemu drugemu njegov znak kazal za pravec streljanja ravno na njega, so odkrili topniško streljanje in tako pobili omenjeni oddelek nacistov, ter pri tem junaške smrti je dal svoje živlenje tudi narednik George Mezin.
Tretji primer: Na kav-kaški fronti oddelek ponto-nirjev, dobil je nalogo razstreliti dva mosta, ki sta bila padla v roke nacistom v enem okraju. Oddelek se je pričel polagoma približava-ti nacističnim položajem zlasti ob mostih. Toda ti so odkrili močan ogenj iz strojnih pušk, da je pristop bil nemogoč. Ponavljali so prib-ližavanje nekaj krat, a brez uspeha k izvedbi povelja. Ni pa tako očigledna nevarnost preprečila vojaka Ga-
zarova. On se je priglasil dobrovoljno za to delo. Ne-opaženo plezajoč po zemlji, polagoma se je približaval prvemu mostu. Z seboj je imel vso pripravo potrebnih min in je črež nekaj času jih založil pod most. Tako je bil most v nekaj trenutkih v zraku, ter v šumo raz-strelbe se je posrečilo vrniti Garazovu k svojemu oddelku. Nato so nacisti toliko bolj zastražili sicer drugi in poslednji most na tem kraju za prevoz. Razstreliti še ta most, je imelo veliko pomena glede zalog vojnega materijala nacistom, da se jim ta onemogoči. Vsak poskus večjega oddelka, .je bil brezuspešen. Vnovič se je priglasil Gazarov, topot proti toliko bolj večji nevarnosti. Vnovič je plezal po zemlji z potrebnimi minami. Vnovič je napenjal vsak pomik svojega telesa neo-paženo ali pa brez večjih kretenj. Tako se je polagoma približil tudi poslednjem mostu, sestavil razstrelno mino, vrgjel se na most in jo vžgal. V par trenutkih poslednji most je šel po zraku, ampak vojak Gazarov se ni povrnil več. Razstrel-ba mostu, je vzela poleg mosta in nacistov okrog,, tudi njegovo živlfenje.
internacionalisti, prav, se vidi tudi po tem, da sta tudi Anglija in Združene Države končno spremenili stališče in ji danes koliko toliko pomagajo. To potrjuje tudi izjava Wendel "VVillkie-aj, da je pomoč Kitajski in Rusiji ravno tako važna za Ameriko kakor je potrebna otvoritev druge fronte.
Kitajska se upira japonski agresiji že od 1. 1931. Zgubila je precejšen del o-zemlja„ toda to ne ovira nejne odločne borbe. Zasluga in 'priznanje za uspešen odpor gre v veliki meri Sovjetski Uniji ,ki je edina nudila Kitajski vojaško in e-konomsko pomoč kakor tudi dajala širokopotezne nasvete. Po vzorcu Rusije je Kitajska zgradila moderno industrijo globoko v notranjosti države, tako da ima vsaj nekatera glavna sredstva varna pred sovražnikom.
Demokratizacije pa še ni v Kitajski razen v nekaterih provincih, kjer si je ljudstvo samo ustanovilo svoje sovjete. Sovejti imajo tudi svojo slavno 8 Potno Armado, katero računajo, da šteje okrog 200.000 dobro izvežbanih in discipliniranih mož. Ta armada zadaja Japoncem težke udarce na frontu kakor tudi v zaledju zgelisko taktiko, tako da japonska armada nemore kon-solidirati zasedenega ozemlja.
Notranji spor pa še ni končan, kar je na veliko škodo Kitajske. Resnici na ljubo je treba omeniti, da imajo mednarodni intrigan-tje svoje prste tudi v kitajski vladi,, ki je včasih odprto pričela bratomorni boj proti svoji najboljši 8 Potni Armadi, ki se je sama zalagala z orožjem in ostalimi sredstvi. Komaj se spor poravna pa zopet na pritisk zunanjih vlad in domačih starih reakcijonarjev izbije na dan, kar je Slabilo kitajski odpor proti Japonski. Z drugimi rečeni, da ima kitajska slično situacijo kakor je nastala v bivši Jugoslaviji po zaslugah mednarodnih intrigarjev.
Tako se vrstijo junaški primeri borcev Sovjetske U-nije. Od navadnega vojaka vse do visokih poveljnikov in civilnega prebivalstva v splošnem, ki mu je težko najti primera v zgodovinski povesti. Posebno so izvenre-dni primeri glede izvedbi povelj pilotov in antitankov-cev. Ti primeri so naravnost na pogled skoraj nemogoči ali svoboda narodov Sovjetske Unije, je ona najmočnejša sila in zavest izvenrednih junaških primerov v Sovjetski Uniji.
njih nekoliko tednih je uni-jsko gibanje v tukajšnji okolici zodobilo odih iz več let zapostavljanja glede pripadanju uniji. Ta nepravičnost ki jo so delavci čutili največ, je dosegla svoj izraz na nekoliko javnih zborovanj. Omejesnost unijskega gibanja bolje rečeno podzemnega delovanja le grup, delavcev,, se razvija v močno gibanje prvikrat na javen način v nekoliko zadnjih let.
Predsednik kanadskega delavskega kongresa, A. R. Mosher, je bil glavni govornik na velikem zborovanju v Capitol Theatre. Torej navsezadnje se je dobilo dovoljenje za take vrste zborovanje, kat je bilo v preteklosti prav na posebefi način omejeno z strani kompanije nikla, katera skoraj domini-ra z mestom Sudbury.
Delavci kot v odgovor na dosedajno zapostavljanje, so se vdeležili zborovanja v polnem številu. Ravno tako v pred par dnevi odprto uni-jsko poslopje. Pred osem mesecev temu, je bilo unij-sko poslopje popolnoma razbito, unijski voditelj Forre-st Emerson močno pretepen,, po nahujskani bandi, ki je vstvarjala strah v tej okolici.
Ker je bila vdeležba 'toliko številna da so prej ome-
la, se je ta razdelila na tri zborovanja in je na vseh treh zborovanjih govoril predsednik Mosher. V svojih govorih posebej je nag-lašal potrebo glede izenačenju mezdne lestvice, bojlši delovni predpogoji in pa odstranitev strašila in diskriminacije nad delavci. Vse to bomo dosegli omenil je Mosher, edino z močno unijo, ravno tako pospeštve proizvodnje nikla za vojne potrebščine Zedinjenih narodov v borbi proti fašizmu.
Upati je, da bo tudi kom-panija nikla sprevidela zelo resno napako s ozirom na zapostavljanje ali si pa lastiti vso moč nad delavci vsled unijskega gibanja. Da bo v tem oziru nastala pra-vičnješa podlaga za delavce, da se lahko organizirajo v one unije, ki si jih so po svoji želji izbrali da jih v njihovih interesih zastopajo. Z tem pa naravnost pospešitev proizvodnje nikla,, ki je »zelo važno za vojno. Pri tem je potrebno vpoštevati tudi delavce, ki dostavljajo na površje to važno sredstvo, da se im ne godi krivica in sicer v osnovnih demokratičnih principih naših institucij. Kršitev demokratičnih svobodščin, je obenem kršitev enotnosti kanadskega naroda v borbi proti fašizmu.
NARODNA RORRA V HRVATSKI
Moskva *— Prve dni v novembru radio postaja "Svobodna Jugoslavija", odala je sledeče poročilo iz glavnega poveljstva partizanskih in rodoljubnih odlkov na Hrvaškem.
Tri bataljona 9 partizanske brigade,, so zasedli Bru-šane in bljižnjo vas v Liki. Italijani, ustaši in četniki, so zbežali proti Gospiču. Preko 600 Italijanov, usta-šev in četnikov, napadali so položaj 9 partizanske brigade v hribih Papuk in Kruš-kovac, a so bili odbiti z težkimi izgubami za seboj. Dozdeva se, da so vničene tri njihove čete v tej borbi.
Junaško je podlegel težkim ranam zadobljenih v teh borbah, partizanski poveljnik drugega okrožja, Franjo Ogulinac kmet iz Siska.
V okraju Banja, blizu mesta Dvor,, so tri partizanske brigade napadle položaj sovražnika in ga potem zasedle.
Prva in druga partizanska brigada, napadle so dobro vtrjeni položaj Tusilo-vic, blizu Karlovca, zasedle ta položaj in pri napadu zajele 320 hrvatskih, 60 usta-ških, 40 žandarjev in 5 čas-tnikovPoleg tega 13 težjih in lažjih strojnic, 350 pušk dva topa in minomet.
Drugi bataljon prve partizanske brigade, razstrelil je želežniško progo pri klm. 2 izmed Mesko in Raduče. Eden odelek 9 brigade, razstrelil je v promeru dva in pol klm. želežniško progo blizu postaje Dovinac. Ena četa iste brigade,, razstrelila je most ki veže Trga Gra-čac in Gospič. Manjši odelek partizanov, vrgal je iz tira vlak na potu za Ogulin.
Ista radio postaja poroča o borbah v Srbiji, kjer so to časno partizanske brigade v ofenzivi na dobro vtrjeni položaj sovražnika v mestu Bihač. Sovražnik se še upira v barakah in v nekaterih večjih poslopjih. Topništvo partizanskih odelkov, strelja na ta položaj iz le nekoliko sto metrov, ter je z tem prizadelo velike izgube fašistični sili.
Pomoč junaški zaveznici Kanade
PRISTANIŠČE CASOBLANCO V AFRICI, KI GA SO AMERIŠKE ČETE ZAVZELE.
Toronto — V odziv vse večji zahtevi naroda v Kanadi za pomoč Sovjetski Uniji, vstanovljen je tukaj odbor z predsednikom Mr. J. Stanly McLean, glavni zastopnik Canadian Packers podjetja v Torontu.
Pomožni fond zbran v Kanadi, bo izražal naše sočutje in sočutno vdanost simpatij v naših srcih za pomoč junaškemu narodu — narodu, kakor je izrekla Mrs Churchil: "Kateri je dal neprimeren vzgled junaštva v borbi proti fašizmu".
Sovjeskemu narodu je potrebna pomoč, se glasi poziv predsedništva. Pomoč v obleki, obutvi in raznih mede-cinskih potrebščin. Ta pomoč je na dobrovoljni podlagi od vsakega posameznika, naspram junaškim bojevnikom tako v zaledju kakor na bojni črti, zlasti pa civilnemu prebivalstvu iz okupiranega ozemlja. Dajmo to pomoč v neomejeni vrednosti in naj bo redna naša pošiljatev pomoči junaškemu narodu Sovjetske Unije.

04738628