^oBtntm plačana t gotovini.
Leto LXVM ŠL 211
LJubljana, sotiota tj. septembra I932
Cens DAd 1»~
Iabaja vsak dan
popoldne, izvzemži nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit *5in 2-—. do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljerva olica št. 5
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
PODBU2NICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100.
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101.---
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
BILANCA NAŠEGA TRGOVSTVA
Na jutrišnjem občnem zboru v Laškem bo Zveza trgovskih gremijev za dravsko banovino polagala račune o svojem delovanju
Ljubljana. 17. septembra. V idiličnem radio-termalnem kopališču Laško bo polagala Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani iutri dopoldne bilanco svojca delovanja v preteklem letu-O delovanju Zveze ter o splošnem položaju našega trgovstva posnemamo iz obširnega poročila zveznega tajnika g. Kaiserja med drugim:
Preteklo  leto  lahko  v  svetovnem gospodarstvu nazivamo kot
leto težkih gospodarskih perturbacij
ki so v vseh državah sveta izzvale velike gospodarske,  socialne in  politične težkoče. Agrana kriza, kriza v trgovini, industriji in denarsftm  in končno  splošna kriza svetovnega  gospodarskega življa  ie preprečevala vsako intenzivnejše   gospodarsko   delo. povzročila padec mnogih dotlej močnih in zdravih gospodarskih podjetij ter ogrozila obstoj milijonov brezposelnih delavcev. Neprestano so sledile restrinkcije obratov in redukcije, kapital  je postaial imobilen,   kot reakcija vsesa je sledilo vsesplošno prekomerno šte-denje, ki  je zaviralo delavnost.   Pod temi okolnostmi smo doživljali abnormalne odredbe, prehajali smo v moderni merkantilizem z vsemi omejitvami in barijerami. kar pa ie med državami — hočeš nočeš — povzročilo še večje težkoče, izzvalo carinske vojne in prisilne mere. ki *o splošno gospodarstvo Še bolj pritiskale k tlom   Leto 1931. ie značilno v gospodarski  zgodvini   po ogromnem padcu cen, padcu volumena in vrednosti svetovne proizvodnje in trgovine, ki se ie pomaknila  nazaj skoraj na  prerfvoino višino. Gotovo }e. da je bilo tudi preteklo leto začetek strahovitega preloma v svetovnem go spodarskem sistemu, pričele   s»o   se kazati maščujoče se posledire zataiitve znanstveno dognane, vso gospodarsko zgodovino spremljajoče teorije o nujnosti   sorazmerja med produkcijo in konzumom.
Gibanje trgovine v letu 1931
Že leta 1030 ie bilo opažati znatno nazadovanje priiav novih trgovskih obratov. Lani se je položaj še poslabšal in gibanje trgovine ie bilo v pretežni meri v znamen ni odiav obratov. Po statističnih podatkih Zbornice za TOI je bilo lani 1090 priiav in 1078 odjav. Iz tega je razvidno, kako neugoden je bil položaj trgovina saj je število odjav doseglo skoraj število prijav. Dokaz temu je tudi razmerje med prijavami in odjavami v preteklih letih, tako ie bilo na primer L 1927, do 1930. 2758 priiav, odiav pa 19*28. Velike denarne težkoče. ki se je morala Tani trgovina z njimi boriti, so pa povzročile tudi ogromen porast stečajev in prisilnih poravnav. Napram 1. 1900. j*» število stečaiev naraslo za povprečno fv4n'o, število vseh insolvenc v dravski banovini. vŠtevši prisilne poravnave, pa za 11?"'o. Omejitev kreditov in denarna zapora, ki sta povzročili občutno pomanikanie gotovine, sta dvignili tudi Število tožb. Samo pri ljubljanski borzi je bilo iz poslovnega razmerja vloženih v preteklem leta 2327 tožb za 9.7 milijona Din napram 1758 tožbam v 1. 1930. in 1278 v 1. 1928- Tudi številčno stanje trgovine je močno padlo. Po gremijalnih statističnih podatkih z dne 1. iamiaria t. 1. je znašalo število trgovcev v dravski banovini 10.631 napram 11.160 z dne 1. januarja 1931., to je za 529 manj.
Gibanje cen v letu 1931
Že 1. 1930 pričeto padanjp cen se ie preteklo poševno dobo nadaljevalo na vsej črti Povprečni skupni indeks cen na debelo za glavne gospodarske panoge je znašal v 1. 1930. 75.7. 1. 1931. 67.2. diferenca znaša torej 8.5, uvozni indeks 72.5. 1. 1931.
65.1, diferenca 7.4 in izvozni indeks 1- 1930
76.2, lani 66.6. diferenca 9.6.
Denarni trg
Odmev težkih gospodarskih razmer je bil lani posebno občuten v državnih financah in na denarnem trgu. Kupna moč je rapid-no padala, zaradi zaostaja industriie je naraščala brezposelnost, v trgovini se je pod pritiskom težke depresije vršilo posilovnje izključno na kredit, pomanjkanje gotovine ie postajalo vedno bolj občutno. Vzooredno s tem se ie poiavilo v vsem javnem življenju neko splošno, sicer neupravičeno nezaupanje, ki ie povzročilo težke perturbaciie na denarnem trgu. Zapora denarja in ustavitev bančnih kreditov je lansko jesen splošni položaj še poslabšala. Inozemski kapital se ie ^edno boli umikal, nemške reparacije so oovzročile velik izpad v državnih financah. ▼ zvezi s tem so začeli padati tudi državni dohodki iz davšrin. zaradi zmanjšanega prometa in konzuma 90 padli tudi tarifni, carinski in monopolski dohodki. Vlada ie bila primorana uvesti skraino Štednjo, ki ie v ob-^ntni men" prizadela zlasti državne nameščence, ustavliena bo bila ne tudi večja, že projektirana 'avna dela. V trgovini ie v preteklem letu zlasti značilno omejevanje kreditov Kupčija na obroke se ie splošno uveljavila, kar ie bilo v zvezi s pogosto Izgubo in s poslabšanjem plačilne mo?i trgovine. Nezaupanie v valuto, ki ie nastalo zaradi alarmantnih vesti, ie povzročilo dviganje vTog iz denarnih zavodov in beg denar-ia v mozemstvo   Denarni zavodi so ustavili
izplačevanje vlog. skraino omeiili kredite in tako smo se nabaiali ob koncu lanskega Veta v nadvse nevšečnem položaju.   Id je
ogrožal obstoi marsikaterega sicer aktivnega gospodarskega podjetja. Devizni predpisi so neposredno kvarno vplivali na zunanjo trgovino in ovirali izvoz, vprašanje inflacija in deflacije, alarmantne politične vesti, zastoj v prodaii in kroženju denarja so razburkale gospodarstvo in široke plasti naroda. Vzroki temu stanju so različni, eden izmed teh, na primer poman ikanje gotovine, je posredno gotovo zmanjšanje obtoka bankov cev. V decembru 1929. 1. je znašal obtok bankovcev po izkazih Narodne banke 5818.9 milijonov Din, v 1. 1931. je nazadoval na 5172.2 letos v februarju pa celo na 4990.2 milijona Din Povprečni obtok bankovcev je torej napram letu 1929. povprečno za 800 milijonov Din nižji.
Davčne zadeve
Tajniško poročilo se nato obširno peča z davčnimi zadevami ter navaja, da je zvezni občni zbor v Kočevju in v Ljubljani povdar->al nuino potrebo po temeljiti reviziji zakona o neposrednih davkih, zlasti v tem pravcu, da se davčna stopnja zniža, da se pridob-
nina kontingentira in s tem dvigne davčna morala. Pod pritiskom krize je trgovina lani napram 1- 1930 nazadovala za 30 odstotkov, kar je prišlo deloma tudi do izraza v davč-nem efektu preteklega proračunskega leta. Državni dohodki so bili napram letu 1930-31 za 1.568,583.000 Din manjši. Velik izpad v državnih dohodkih izkazujejo neposredni davki, ki so padli od 2.072. 796 000 Din v 1. 1930-31 na 1.739.083.000 Din oziroma za 19.2 milijona Din, posredn.i davki so pa padli za 603.851 Din, monopoli za 191.004000 Din in dobiček državnih gospodarskih podjeiij za 450,962.000 Din.
Poročilo navaja dalje, da ie štednja, ki jo je izvedla državna prava povzročila znatno oslabitev kupne moči širokega kroga konzu-mentov-državnih nameščencev. Zato ie predvsem potrebno, da najde državna uprava nove vire dohodkov, m^d katerimi bi igralo znatno vlogo obdavčenje konzumov in nabav-Ijalnih zadrug.
Delovanje Zveze
Vse delovanje je bilo posvečeno obram-bi stanovskih interesov. V pretekli poslovni dobi je Zveza zasledovala potek dogodkov na vseh področjih, gospodarskega življenja. V obrtne pravni zakonodaji je bil lani uveljavljen novi obrtni zakon, ki je ugodil tudi nekaterim najg/lavnejšim zahtevam Zveze, tako glede uvedbe dokaza usposobljenosti, ukinitve odnosno omejitve krošnjarstva, prepovedi obiske van ja potnikov na domu. glede višje šolske pred-izobrazbe naraščaja uvedbe gremijalnega. sistema stanovske organizacije za vso državo in izvedbo obligatornega socialnega zavarovanja samostojnega trgovstva.
IVovi obrtni zakon
je v nekaterih določbah zlasti na pritisk naših organizacij, ugodil našim zahtevam in željam. Glede krošnjarstva so ostale v novem obrtnem zakonu bistveno iste določbe, ki jih je vseboval bivši avstrijski obrtni red. Zveza je pokrenila ponovno očU ločno akcijo, da se prepreči krošnjarjenje z manufakturo   ga^nterijo, modnim bla-
gom in železnino. Za podporo se je v tej težnji obrnila na ministra za trgovino in industrijo g. Ivana Mohoriča. Glede pose-čanja zasebnikov po potekih zakon ni v polni men ugodil našim zahtevam, vendar bo Zveza tudi v tem pogledu napravila nove korake. Glede višje šolske izobrazbe naraSčaja v zakonu z o žirom na prilike v južnih pokrajinah nismo uspeli. Z novim obrtnim zakonom se je uvedel tudi enotni sistem organizacije.
Velika pridobitev, ki jo zaznamuje Zveza je pa ta, da je nevi obrtni zakon vsaj deloma omilil določbe, nanašajoče se na obligatorno
socialno zavarovanje samostojnega trgovstva.
Tudi je Zveza lani odločno nadaljevala borbo proti neupravičenemu poslovanju konzumov in zadrug. Mnogo težkoč v trgovskem poslovanju so povzročale v preteklem letu razne odredbe, ki so stremele za omejitvijo prodaje posameznih predmete v v trgovini, oziroma za monopolizacijo predmetov. Ta.to je nastala ostra borba glede prodaje alkoholnih pijač
lastne polnitve v trgovinah, ki jih po odredbi ministrstva financ špecerijske trgovine ne bi smele prodajati. Letos se je položaj še toliko poslabšal, da se za prodajo pijač v originalno zaprtih steklenicah uvedla pavšalirana taksa. Z intervencijo pri senatu se je Zvezi posrečilo znižanje takse za Maribor m Ljubljano od 6000 na 4000 Din Trgovino s papirjem in z mešanim blagom je občutno prizadelo
monopoliziranje šolskih zvezkov.
Zveza je tej monopolizaciji ponovno ugovarjala ter nadaljuj« z akcijo, da se monopol na šolske zvezke ukine.
Glede oddaje dobav je vladalo med našim trgovstvom veliko nezadovoljstvo. Oddaja dobav je tako centralizirana, da je v škodo ne le solidnim in realnim podjetjem, temveč tudi državi sami. Zveza je mnenja, da se morejo te dobave decentralizirati. Zveza ze energično intervenirala zaradi
izboljšanja telefonskih prilik
v dravski banovini, intervenirala glede pravočasne dostave vagonov ter predlagala, da se visoke prevozne tarife, ki so velika ovira našemu izvozu znižajo za 50 odstotkov. Isto je tudi z najemninami leža-rinskih prostorov, ki so določene po pravilniku iz leta 1927. Zveza bo stremela za tem, da bo to vprašanje ugodno rešeno.
Tajniško poročilo nato še razpravlja o gradnji proge Kočevje-Sušak, otvoritvi proge Hodoš-Davidhaza-Kotormanyt decentralizaciji delavskega socialnega zavarovanja, glede odpravnin po novem obrtnem zakonu, o sodelovanju Zveze v gospodarski zakonodaji, o zakonu o kmečkem moratoriju, zakonu o pobijanju draginje, prisilni poravnavi izven stečaja ter o svojem organizatoričnem delovanju. Tajniško poročilo zaključuje z apelom na trgovce, naj se še bolj oklenejo svoje stanovske organizacije.
Konflikt med Mandžurijo in Sovjetsko Rusijo
Sovjetska Rusija je umaknila skoro ves vozovni park z vzhodnokitaj-ske železnice, zaradi česar je Mandžurija   skoro Hre* orometnih
sredste\
Moskva, 17. avgusta, g. Med sovjetsko Rusijo in novo neodvisno državo Mandžurijo je izbruhnil hu<l spor zaradi vzhodno-kitajske železnice. Mandižairska vi ada je oficijelno protesti rala proti temu. da je dala sovjetska Rusija ve&je število lokomotiv s te železnice prepeljati na sovjetsko ozemlje. Sovjetska vtlada je ta protest zavrnila kot neutemeljen ter dala po svojem generalnem konzulu v Harb inu izjaviti, da ie vzhodnO-ki tajska železnica samo ruske last in je samo pod skupno upravo. Zaradi tega ima sovjetska vlada pravico razpolagati po lastni potrebn z vsem pokretnim materi i«dom na železnici. V ostalem ni nobenega pOvoda za boja-
zen,  ker je v^T?evanje prometa zasi gu-
rano.
Šangbaj, 17. septembra, g. Kitajska protestna nota Društvu narodov proti japonskemu priznanju Mandžurije, ki je bila dames objavljena, vsebuje še enJerart podroben pregled dogodkov, po katerih je prišlo do tega, da se je Mandžurija odcepila od Kitajske in se je nato ustanovila nova samostojna država. Nota ugotavlja, da je ta čki žaljivo izzivanje Društva narodov in navaja še enkrat prestopke, ki jih je zagrešila Japonska proti Kitajski ter zaključuje z ugotovitvijo, da je japonska politika ropanje brez primere.
Pomemben predlog v Stresi
Stresa, 17. sept, g- V finančnem odboru konference je bil predložen pomemben predlog, po katerem naj bi se ustanovil splošen fond, in sicer Iz carinskih dohodkov vseh držav. Ta fond bi bil lahko podlaga za dovolitev velikih mednarodnih kreditov, ki naj bi dobili posamezni novcanicni zavodi za zvišanje kritja. Na ta način bi bilo mogoče »zvrsti z razmeroma skromnimi sredstvi emotreno finančno redefladjo In stabilizacijo valut vseh evropskih držav. Upanje Je, da se bo dala ta zanimiva ideja. Id Je d©xdaj le niso odo*-"* vae države, v kratkem realizirati.
AngleSka tekstilna stavka
Mancheoter, 15. septembra AA. Zastopniki delavcev in delodajalcev tekstilne industrije v Lancastru so se vnovič sestali, da dose&ejo zadovoljivo ureditev spora. Razpoloženje je dokaj optimistično in pri-caJcojejo, da bo mnogo pripomoglo k zadovoljivi ureditvi tega vprašanja delo pododbora, ki se je včeraj sestal na sejo. Tekstilna stavka je danes stoptia že v tretji teden.
Deputacija delegatov >nedotakljivih< in Indov namerava te dni obiskati Gandhiia da mu predlože noeoie za sporazum. Del javnega mnenja zameri Gandhifti. ker ae ie obrnil na angleško vlado in ne na indske voditelje.
Inscenirani upori in zarote v Albaniji
Francoska sodba o najnovejšem »veleizdajnlškem« procesu v Tirani
•Pariz, 17. septembra. AA. V zveza z razpravo proti ta.ko zvanim upornikom v Tirani prinaša današnji »Oeuvre« članek, v katerem med drugim pravi:
Odkar traja sedanji režim kralja Zoga, se neprestano vrste v Albaniji atentati, zarote in upori Vse to je posledica nenormalnih razmer, v katerih 6e nahaja država, ker jo upravlja vlada, ki je plačana iz inozemstva. To je spontana reakcija nacionalnega občutenja malega naroda, ki bi si hotel priboriti nazaj svoje poteptane pravice. Toda pogosto so vesti o podobnih dogodkih izmišljene s strani vlade, da bi upravičila režim in da bi mogla preganjati intelektualce, ki so najhujši nasprotniki tega režima. Taka je 6tvar tudi s sedanjo dozdevno zaroto.
Nato govori članek o tem, kako si v Albaniji, odkaT jo vlada kralj Zogu. izmišljajo zarote in atentate, kadarkoli pride vlada v kakšae težave. Isto se je zgodilo tudi zda i prava list. samo v večjem obsegu. Celo albanski listi priznavajo, da so zdaj aretirali nad 300 intelektualcev, od katerih so tih 10 pripeljali pred sodišče. Na čelu tega  sodišča se nahaja  neki No-
vica, kj je popolnoma nepismen in je bil [ publiko.
vrhu tega svoje čase še razbojnik. Nadalje pravi člankaT, da so morali are tiran ci prestati huda trpmčenje itn da sta zato dva izmed njih zblaznela. Članek se končuje s temi besedama: »Ker poznamo vlado kralja Zoga, smemo biti prepričani, da nobeden izmed upornikov ne bo več prišel iz zaporov in da bodo nekateri na tajin-stven način izginili. Nekateri bodo rudi obsojeni na smrt in jois^ificirani, da 6e mase ustrahujejo.
Sodba v tiranskem procesu
Tirana, 17. sept. S nori je bila objavljena sodba v procesu proti 49 albanskim intelektualcem, ki se je pričel 3. t. m.; 7 obtožencev je obsojenih na smrt na vešalih, 14 na dosmrtno ječo, 13 obtožencev na 15 let ječe, 1 na 3 leta ječe, 14 pa jih je bilo oproščenih. Med obtoženci so večinoma akademiki, zastopniki vseh treh ver in vseh albanskih plemen. Obtoženi so bili, da so pripravljali nasilen prevrat, nameravali odstraniti kralja Zogu in proglasiti re-
Politični umori v Sofiji se nadaljujejo
V pretekli noči je bil sredi Sofije ubit urednik »Vremena«, Todor Petrov. — Morilec je, kakor navadno, pobegnil
Sofija, 17. sept. č. Ne mine skoro dan, da se ne bi v bolgarski prestolnici prelila bratska kri. Žrtev najnovejšega zločina je postal intelektualec, novinar Todor Petrov, urednik sofijskega dnevnika »Vreme«. Ko se je včeraj ponoči okrog 1. vračal iz uredništva v spremstvu svoje sestre domov, ga je na križišču Solunske ulice in ulice Kralja Borisa napadel neznan moški, ki je imel temno obleko in na srlavi črno repico. Iz neposredne bližine je oddal na Petrova tri revolverske strele. S krikom »Joj, ubil me je!« se je Petrov zgrudil nezavesten na tla. Morilec je nato pobegnil po Solunski ulici, kjer sta ga čakala še dva dm«**. Vsi trije so nato izgi-
nili v temi, Pasantje so pozvali reševalni oddelek, ki je Petrova prepeljal v bolnico Rdečega križa, kjer pa je okrog 2.05 zjutraj podlegel poškodbam, ne da bi se zavedel. Vsi trije streli so ga zadeli v čelo ter so predrli možgane, tako da so bile poškodbe smrtonosne. Splošno vlada prepričanje, da gre tudi v tem primeru za političen umor. Petrov je pisal v svojem listu članke, v katerih je ostro kritiziral sedanji režim v Bolgariji. Zato mislijo, da so ga ubili ljudje, ki so bili zaradi njegove ostre in brezobzirne kritike prizadeti ali pa makedonstvujušči, ki so ga prav tako prištevali med svoje najodločnejše nasprotnike.
Zasedanje francoskega parlamenta
Predložitev vladnega načrta o konverziji notranjih dolgov v višini 85
milijard frankov
Pariz, 17. sept. AA- Ministrski svet je včeraj definitivno sestavil načrt o rentni konverziji, ki sa ie nato predložil parlamentu.
Seja zbornice se je pričela ob 15.05 pod predsedstvom Bouissona. Navzoča je bila večina članov vlade in okoli 400 poslancev.
Na predlog predsednika finančnega odbora zbornice ie bil osnutek izročen finančnemu odboru v proučitev. Seja je bila nato do 18.30 orekinjena.
Pariz, 17. sept. AA. Govoreč o pooblastilu, ki ga je francoska vlada danes popoldne zahtevala od parlamenta zaradi konverzije nekaterih notranjih doleov, pravi >Temps« med drugim: Konverziia se bo nanašala na kapital okoli 85 milijard frankov.   Tolikšne fi-
nančne operacije naša finančna zgodovina še ne pomni. Velike konverzije so se izvršile 1. 1894 in L 1902, ki so obsegale kapital 7 milijard tedanjih frankov, po današnji vrednosti franka okoli 35 milijard. Toda angleška vlada je dala zgled še mnogo večje operacije od te, ki jo ima francoski parlament odobriti. Anglija je z uspehom izvršila konverzijo posjil v višini nad 2 milijardi funtov, t. j. okoli 200 milijard frankov.
Nato navaja člankar pogoje sedanje konverzije in pravi, da bo lastnikom obveznic na prosto dano, da zahtevajo izplačilo svojega imetja ali pa da se jim sedanje rente zamenjajo z novimi po obrestni meri 4 in pol odstotka, ki bi se iim izdale al pari in bi se odplačale v 75 letih.
Nemčija gre svojo pot
Pariz, 17. septembra. Ministrski predsednik Herriot bo danes popoldne v zunanjem odboru poslanske »bornice poročal o odnosa jih med Francijo in Nemčijo. Današnji listi se obširno bavijo s postopanjem Nemčije v razorožitvenem vprašanju in naglasa jo, da se iz v&eh ukrepov nemške vlade jasno zrcali odločna volja nemške vlade, da ne glede na p°tek razoroži t vene konference in vse predloge drugih držav, izvede oborožitev Nemčije. Posebno ogorčenje je vzbudila v javnosti vest, da je nemški poslanik obvestil francosko vfad°. da se nemška vlada odreče vsaki nadaljnji izmenjavi not s francosko vlado o tem vprašanju kakor tudi vest O gradnji nove nemške vojne križarke.
Velike izpremembe v nemški diolomaciji
Berlin. 17. sept 8. Skorajšnje velike \tr premembe v diplomatski službi se bodo nanašale na novo zasedbo nemških poslanikih mest v Moskvi. Lisboni. Beogradu in Riei ter na mesto veleposlaništva v Wa9hincrtonu. Kakor se zatrjuje, bo za naslednika sedanjega nemškega poslanika v Parizu von H68cha imenovan dosedanji šef personalnega oddelka zunanjega urada poslanik Koster. Na mesto sedanjega nemškega poslanika v Lisboni Horstmanna bo prišel baje kot naslednik glavni podtajnik v Društvu narodov Du-four-Feronz<* Va izpraznjeno mesto beograjskega poslanika bo imenovan dosedanji vodja oddelka za inozemske Nemce v zunanjem uradu Frevtag. dočim bo bivši tiskovni šef
ministerijami ravnatelj Cechlin odšel kot nemški poslanik v Moskvo. Dosedanji poslanik v Rigi dr. Stieve bo imenovan za vodjo kulturnega oddelka zunanjega urada, za poslanika v Rigi pa dosedanji poslaniški svetnik v Moskvi von Twardovski, na_ katerega je bil, kakor znano nedavno izvršen revol-verski atentat v Moskvi.
Znižanje obrestne mere v Italiji
Rim, 17. sept. g. Italijanski kreditni zavodi so s sodelovanjem Italijanske vlade in novčaničnih zavodov dosegli pocen-itev denarja. 2e od meseca maja so se vršili razgovori za redukcijo obrestnih, mer pri denarnih vlogah. Po večmesečnih pogajam jih je bil sedaj dosežen sporazum, po katerem se določi kot najvišja metra za hranilne in tekoče vloge 2V» do %%, za vezane vloge pa od 3 do 4^. Novi dogovor bo stopil dne 1. oktobra T veljavo. Ukrep za pocenitev kreda tov je bdi a oziram na splošni gospodarski polodtaj n*rJno potreben in bo v znatni meri razbremenil tn-di gospodarstvo samo. Iz izkaza novčaničnega zavoda je končno razvidno, da so začele zaloge zlata in pleroand&e varate naraščati, obtok novčamic pa manjšati.
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE. Curlh, 17. septembra. Pariz 20.37, (London 17.99, Newyorfe 518.26, Bruselj 71.825, Milan 26.68, Madrid 41.80, Amsterdam 208.95, BerHn 123.30, Sofija 3.73. Praga 15.32, Varšava 68.06, Bukarešta 3.06.
K ioo le
rodi, ki ne
Id rojstva Miroslava Tyrsa
dr. Stanislava Bukovskega — Na-gredo naprej, že nazadnje}*
Ljubljana, 17. septembra.
Preteklo je stoletje in tri človeške generacije so se izmenjale od dne, ko se je na severu Češke rodil v Dječinu dr. Miroslav Tyrs. Sto let pomeni veliko spremembo v življenju naroda toda zgodovinsko vrednost pa zadobe v tokn Časa le oni dogodki in pojavi, ki jih na vplivu čas ne zmanjšuje.
Trenutek, ko se je rodil genij, ki je s svojim delom zapisal v zgodovino svojega naroda preporod in prehod iz brezmočnega podanstva k zdravi osnovi samostojnosti in svobode, ne more nikdar izginiti iz spomina onih, ki bi sicer biri zapisani poginu — a so bili po njegovi zaslugi vzgojeni k polnemu razvoju svooodnega življenja.
Zato se danes s čuvstvom največje hvaležnosti spominjamo moža. čigar duhovita osebnost je vtisnila svojstven pečat ne le dobi, v kateri je fizično živel, temveč je kazala smer tudi bodočim pokol en jem ter je % železno disciplino družila v nedeljivi cel eto ljudi, usmerjene k borbi za svobodo m samostojnost.
Spominjamo se ga s hvaležnostjo, a tudi s polno zavestjo odgovornosti, kajti oni. ki je svojemu narodu ustancvil Sokola, je hotel, da bi iz teh tal sokolskih švigali plašnem" večne mladost? narodne sile, da bi v narodovem telesu vitezi Sokoli gojili zdravje, moč in lepoto in da bi zamogli zajamčiti narodnemu duhu ne samo širok pogled na svet, temveč tudi moralno neoporečnost potom gojenja lepih lastnosti in vzgajanja plemenitih značajev.
Sokolstvo je svojemu ustanovitelju polagalo račun z IX. vsesokolskim zle tom in to ne le pred očmi vsega naroda češkoslovaškega, temveč pred vsem slovanstvon in tujim svetom.
Pokazalo se je nedvomno, da je Tyrš, ki je umel svoj oslabeli narod odgojiti k moči in junaštvu, ki je znal v njem užga-ti plamen želje po svobodi in samostojnemu življenju, s tako sigurnostjo pripravljal svoj narod za dosego svobodnega življenja, da. se more sedaj, ko plemenito in svobodno tekmuje z drugimi narodi sveta, uvrstiti baš zaradi svojih sokolskih lastnosti in vrlin med prve vrste življenja sposobnih narodov.
Zato se danes spominja Tyrša ne le so-kolstvo, temveč ves svobodni narod kot celcta, ki ga baš ta spomin obvezuje k odgovornemu razmišljanju.
Le potom dela Tvrševega je zopet oživel narod, ki je zaradi grobega nasilja izgubil svojo svobodo. Tvi^ mu je dal silo nepremagljivih idej, a z neumorno delavnostjo, z nezadržno prebojnostjo je v njem vzgojil vrednote, ki jih ni mogla uničiti nobena materijalna in groba moč. Pod Tvrševim vpli/om se je zopet razvijal češkoslovaški narod v luči pravice dobrote in napredka k oni vsestranski čilosti. ki ne da narod, m da bi izumrli, k taki sveži in stalni moči. k takemu zdravju telesa, duše in srca, s katerimi si pribore tudi mali narodi nesporno upravičenost samostojnega udejstvovanja v ogromnem torišču zgodovine narodov.
Tvrš je s svojim genije-r. prodrl naravnost k virom, iz katerih vre življenje po-edancev in celote naroda, s svojim jasnim pogledom je znal tudi spoznavati zakone in vplive, ki odločajo o trajnosti in vrednosti življenja.
Zato je Ty:š pri studencu zdravja, me-
či, znanja in lepote napajal telo in duha svojega naroda v jasni zavesti, da se more le iz tega vira črpati življenjski sok za trajne vrednote, in to tudi sa poedlnee, čijih udeležba pri življenjskem delu aa narod je v valovanju časa strogo la dos*i kratko odmerjena.
V življenju nareda pa izgublja omejujoči vpliv časa svoj neusmiljeni pomen, v kolikor se večne vrednote stalno prenašajo po pcedincih marljivo in popolno v dnevno življenje in delovanje, saj je življenje stalna menjava, stalno valevanje in borba. V njem je treba samo z izdatno delavnostjo uveljavljati znova in znova svojo resnično vrednost.
Ne slava odhajajočih dogodkov, ne slava morda že davni minuh sti zapadlih ve. { kov. temveč le neprestana pripravljenost in sveža sposobnost so pomembni Činitelji za današnjost in bližnjo bodočnost. Samo sveža sila učinkujoča v sedanjosti, samo dejanja, ki s svejim vplivom pripravljajo prehod v bodočnost, so pojavi pravega življenja, obetajočega lepšo bodočnost.
Sam Tvrš pravi: »Nobena, niti najslavnejša prošlost, temveč le zdrava in čila deiavnrst jamči narodom njih bodočnost, in narodi, ki ne gredo naprej, že nazadu
A zdravo življenje je podano le v resničnem, neprestanem delovanju s stremljenjem po aktivnem menjavanju, ki se javlja pri izdatnih organizmih z rastočo m plodno delavnostjo.
Niti živ narod se ne more cgniti zakonom, ki vladajo vsemu kar je živega na zemlji, in Tyrš. ki je dobro poznal življenjska pravila, je sodil pravilno, ko *e dejal: življenje naroda bo opravičeno le tedaj, če ima sam svojo lastno notranjo tvorno silo. če more človečansko idejo raz vi jati na svoj, njemu lasten in nov način, t
Sto let je poteklo od dogodka, kateremu velja danes naša p-zornost in šele da nes prihaja čas, ko vsi pravilno razumemo in cenimo dr. Miroslava Tyrša in njegove delo. Za toliko se je povzpel nad dobo, v kateri je živel, da so le redki sodobniki megli d umeti to, kar je genijalni Tyrš s svojim preroškim duhom jasno in nezmet-no videl vnaprej.
Da ?e dostojno spomnimo stoletnice rojstva Tvrševega, si obvezno obljubimo, da se bomo vzgajali z resničnim, neprestanim in vsakodnevnim delom v pokolenje, ki se ne oprijema samo slave svojih prednikov, temveč ki hoče tudi slediti njih svetlim zgledom.
Saj smo pokolenje, k; je bilo priča velikih svetovnih .dogodkov, a ne le priča, ne^o sodelujoč dei pri ustvarjanju samostojne države, smo ono odgovrrno poko. lenje. ki mora v svobodi tudi z delom pokazati, da je sposobno biti močan in varen temelj za zdrav razvoj in razmah osv bojenega naroda.
Smo generacija, na kata»'0 se prav posebno nanašajo Tvrševe besede: »Trdo je naše de!o, posvečen n»š cilj. Nafta naloga je dvigmti «e do stopnje čilejšega poknf*». njo, kot so bila prejšnja.«
Mi rastemo ii; dajsmr mladi svobodi s svojim zdravjem šele pravo vsebino in obseg. Mi vzgajamo potomstvo k vrednotam polnega in izdatnega življenja. Zdravo! Na zdar! (Starosta ČOS dr. S. Bukov-sky.  Po  >Vestniku  Sokclskem ).
Obilo sadja na živilskem trgu
Dočlin je sadja na trgu Izredno mnogo, je zelenjave malo in še ta je
draga
Ljubljana, 17. septembra.
Živilski trg danes ni bil tako dobro založen, kot je običajno ob sobotah in sre-«lah- Sicer je bilo vsega dovolj na razpolago, vendar je prevladovalo sadje, ki so ga sploh v zadnjem času v ogromnih množinah pripeljali na trg. Zlasti mnogo je jabolk, češpelj in grozdja. Zadnji dve vrsti sta prav močno zastopani po Belokranjcih. ki po številu znatno presegajo prodajalce iz bližnje okolice. Na Pogačarjevem trgu. kjer prodajajo sadje na debelo, so dančs prodajali dalmatinakc češplje in to večinoma cenejše kot ostali prodajalci. Bile so prav lepe. gnilih skoro ni bilo med njimi. Razprodali so jih prav hitro po 2 Din za kg. Belokranjčanke so jih prodajale večinoma po 2.50 Din. gospodinje so pa prav rade segale po njih. ker «*o dovolj sladke za kuhanje marmelade. Naše domače češ-pije še niso dovolj sladke ter so razen tega malo drobnejše. bodo pa vsekakor prevladovale koncem meseca. Jako malo je bilo videti bosansfeih cespelj. Prevoz je pač drag in konkurenca prevelika. Cene češpelj se v splošnem gibljejo od 2 do 3 Din, nekateri, to so pa le prav posamezni, jih ponujajo cdo po 3JO vendar ne najdejo kupcev. Včeraj proti poldnevu so jih ponujali celo po 1.50 Din. pa je bilo vendar malo kupcev, ki računajo, da bodo cene se bolj padle.
Med grozdjem prevladuje smederevsko ie belokranjsko. Cena se giblje od 3 do 5 Dnn. večinoma je po 4 Din, prav malo pa po 3. Grozdje je lepo m je izbire dovolj. Med prodajalkami tz Bele Krajine jih je nekaj, ki grozdja ne dovolijo pokušati češ. da bo vse pretipano. Nase gospodinje, ki so že od pamtrvefca vajene, da ne kupujejo mačka v žaldju. p* j Hi nato zavračajo, da na ta način v Ljubljani ne bo kupčije.
JaboBc je dovolj na trgu. Tu so zlasti močno zastopani Ižanca. dočhn vidimo štajerska jabolka prav redko. Cena se giblje od 1 do 4 Din, vendar so kupci jaflco previdni ker domnevajo, da je mod tad jem precej takazvamh poberovcev. ki so navadno pišlcavi, čeprav izgledajo os. zunaj prav leno. Nn. priznaiti se mora. da ie sadje zdravo in zeJo okusno. Dobijo se suadika in kisla jabolka v obilici, tako, da 96 lahko ustreže vsakemu okusu. Dobro j« tng založen tudi z marelicami in breskvami po ceni od 3-50 do 6 Din. Dobijo se pa tudi nenavadno velike breskve, ki so seveda znatno dra*je, drže jih pa večin oma le branjev-ke. Hrušk je jako malo. Tu pa tam se dobe tepke, ostale domače vrste pa se niso dovolj zrele. Cena je 2 do 4 Din. Brusnic je prav vntAo. tudi menda zadnje marme In borovnice so danes prodajali, brusnice po * meJne po 2, htmomak^ pa po 3 Dm li-
ter. Mnogo je tudi paprike, ki pa je večinoma že preveč zrela in izbirajo gospodinje le bolj zeleno. Dobi se 3 do 5 komadov za 1 Din. Lubenic prodajo malo. kupujejo jih večinoma vojaki, so pa za tistega, ki jih je vajen, prav slastne.
Zelenjave je malo in še ta je draga, kar pa spričo suše ni nič čudnega. Spinače skoro ni opaziti na trgu. isto je s stročjim fižolom, ki so ga ponujali po 5 do 6 Din. zaradi česar so ga kupovali le najbolj zapriseženi ljubitelji. Stročji fižol gre proti koncu in aa kmalu ne bo več. Tudi salata je draga, tako. da gospodinje pravijo, da se bolj izplača kuniti meso. Seveda ne sme pri dobrem kosilu manjkati salate in se po dolgem barantanju vendarle napravi kupčija. Glavnata salata je po 2 Din pa tudi več. Zelja je prav malo, čemur je vzrok •suša.
Zgodnje zelje se prodaja po 1.50 Din, rdeče pa po 2 Din. Tudi kolerabe skoro tri opa-ziti in jo hitro razprodajo. Nadzemna je po 1.50 kg, podzemna pa po pol d»i-narja. Prav redka ie tudi karfi.iola. cena se giblje od 7 do 10 Din za kg. Paradižnikov je dovolj. Še pred dnevi so jih prodajali po 3 do 4 Din kg. zdaj se dobe že za 2 Din. ponekod celo za 1-50. Jajčna trg je dobro založen. Jajca so lepa. komad stane 1 Dm. prav poredko se djbi par za 1.50. Kupčija je srednja. Na Vodrrilcovetn trgu se dobe tudi zadnje kumare, ki jih prodajajo Škofjdočasri. Cena je seveda višja in stane komad 1 Dm ali pa še ve?.
Danes je bilo na trgu tudi precej piščancev, katerih oena se giblje okoli 26 do 30 Din za par. Pri nekaterih 6e prav močno pozna *suša<' in s° tako koščeni, kakor naši Gorenjci. Kupujejo jih le premožnejši sloji in se ti le ob sobotah.
Cene mlečnih izdelkov so ostade na isti višina. Sircek se dohH po 6 do 7 Din kg, fino čajno maslo pa 38 do 32 Din, surovo maslo pa 24 do 26. Bohinjski sir stane 20 Din. pol emendolski 14 Din, poinoniaat-ni pa 22 Din.
Učinkovita grožnja
— Mamica, če mi ne das dinarja sa čokolado, povem papanu, da si videla, klobuk, ki stane samo 100 Din.
Marljivost
— Gospod, dajte mi vbogajme, Sena mi je zbolela.
— Pridite prihodnji teden, pa dobite pri meni delo.
— Hvala, gospod, prihodnji teden pa ne bom potreboval podpore, ker bo tena že lahko delala.
Občinski uslužbenci
za svoje pravice
D i »lita pokraftnskili občinskih uslužbencev sa frritai del dravska banovine
Ljubljana, 17. septembra. Dne 8. t m. se je vršil« III. redna letna skupščina   »Društva  pokrajinskih občinskih uslužbencev ta južni del dravske banovina«
v občinskem uradu na Vidu pri Ljubljani. Skupščino ao posetili občinski usluibenci \% raznih krajev društvenega območja, in sicer iz DomiaL Vinice. Metlike. Kranja. Sodra-žice. Trbovelj. Dol. Looatca, Jesenic. Črnomlja, Viča. Zg. šiske. Kočevja, Trebnja, Ribnice. Trate-Gorenje vasi, Tržiča. Toplic, Ljubljane, Vrhnike, Novega mesta itd.
Skupšcinarje je izredno ljubeznivo sprejel u. župan Petrove!?, kateremu se izre?e za vso njegovo costoljubnost najlepša zahvala-Občinski uslužbenci so se počutili ob njeso-
vi navzočnosti kakor doma. Skupscinarji ira bodo ohranili vedno v lepem spominu.
Občni zbor so pozdravili gg. PetrovČič. župan občine Vič ter zastopnika >Zveze organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine- dr. Mole in Mohorč in občinski nameščenci, ki se vabilu niso mosli odzvati.
Predsednik organizacije g. Matej Arnejc (blagainik občine Trbovlje) je otvoril ob pol 11. uri doslej najlepše obiskano in uspe1© skupščino. Po kratkem, izčrpnem poročilu predsednika ie podal obširneiše poročilo o delovanju društva tajnik 2- Tine Korinsek (socialnopolilični referent občine Trbovlje). Tajnikov referat je bil zelo važnega pom-4-na. Poudarjal je 1ežko pot, ki jo mora preživljati občinsko uslužbenstvo za izboljšanje materijalnena in socialnega položaja. V svr-ho nadaljnjih u=pehcv mora vedno vladati med občinskimi nameščenci brezpogojna prijateljska harmonija, skupnost.
Naredbi notraniega ministra z dne 4. 8. 1031. R. br. 10128 in pa finančnega ministra z dne 12. 11. 1031. br. 78623. sta napravili vsem organizacijam občinskih nameščencev mnogo preglavic. Navodila so zahtevala med drugim tudi, da se mora pri osebnih izdatkih in nameščencih izvršiti redukcija, posebne statute pa. ki jih imajo razne občine za avoje uslužbence, bi se moralo prilagoditi točno po navodilih Tozadevno so organizacije občinskih uslužbencev poslale ministrskemu predsedstvu, notraniemu in finančnemu ministrstvu posebno spomenico, v kateri so bile vse tež?ije občinskih uslužbeu- j cev vidno izražene ter prav dobro utemo- j liene. V zadevi naredbe finančnega ministra, ki ie živo poee-ita v službeno razmerje občinskih nameščencev in jim brez prave zakonske podlage hote»la odvzeti prido'3-liene pravice, so organizacije občinskih nameščencev prosile za posredovanje tudi g. ministra dr. Kramerja.
Pokrenili ^ta se dve ločeni akciji, in sicer prva glede znižanja prejemkov v okviru Zveze, druga pa glede novih občinskih zakonov v okviru Saveza. Prva akcija je rodila delni uspeh. V zadevi novih občinskih zakonov in podeželskih občinskih uslužbencev so organizacne občinskih nameščencev že mnogo razpravljale in sklepale. Obrnile so se tudi na razne slovenske poslance s prošnjo, da se ščiMjo pridobljene pravice občinskih uslužbencev.
Predno prideta nova občinska zakona v razpravo, bodo občinski nameščenci iz vseh banovin naše države enotno in javno manifestirali za svoje pravic**. Občinskim nameščencem, ki so z delom že itak preobloženi, se nalaga še vedno več novih bremen. Večina tega dela je za državo. Zato so občinski nameščenci popolnoma upravičeni, da tirja-io svoje pravice.
Skupščinarji so se tudi prav dobro zavedali, da so uspehi v obč;., ih zagotovljeni ie
tedaj, fce bodo občinske uprave dobre in bodo imele dober uradniški aparat- In če so uspehi v občinah zagotovljeni, je gotovo, ia bo država postala krepkeiša, kajti občine so in ostanejo kot prve socialne in gospodarske celice v drsa vi.
O denarnem stanju društva je podala poročilo gdč. Iavnka Oblakova (uradnica občine Vič), poročilo o nadzorstvu pa gg. Alfonz Švajgar (pom. obč. tajnik občine Zg. Šiška) in Alojzij Brezar (klavniški oskrbnik občine Kranj). Blagajniško poslovanje je bilo vzorno in je prejela blagajniČarka zahvalo.
Pravilnik za društveno posmrtno pomoč je stopil z ozirom na sklepe letošnjih skupščin obeh društev, t. j. pokrajinskih občinskih uslužbencev za severni in južni del dravske banovine, 8. septembra 1082 v veljavo. Članstvo posmrtne pomoči se mora brezpogoino točno ravnati po vseh navodilih pravilnika. Posmrtnina se bo izplačala takoj v prvem smrtnem primeru, če ie zadoščeno vsem členom pravilnika.
Volitve novega odbora. Ker iz upravičenih razlogov dosedanii predsednik ni mogel več prevzeti ponovne izvolitve predsednika, je bil za predsednika soglasno izvolien gospod Gorjup Franc, občinski tajnik z Viča, ki je bil že tri leta podpredsednik.
V7 upravni in nadzorni odbor so bili izvoljeni še: Matej Arnejc in Tine Korinšek iz Trbovelj. Armeni Franjo iz Toplic pri No-vem mestu. Guček .Tanko iz Dolenjega Logatca. Ivanka Oblakova iz \ i?<* Jos;p> Kavčič 7. Jesenic. Čuk Anton iz Kočevja in Van-ko Japeli iz Tržiča.
V upravni odbor »Zveae«! je imenovan predsednik društva g. Gorjup, kot delegata za zvezino skupščino pa sta določena gg. Korimšek in GuČek.
Vpisnina ostane Še nadalje Din 10, članarina pa 7.t vse loto Din 40, ki se la1 ko vplačuje tudi mesečno po društvenih poštnih položnicah.
V razne debat* so živo posegali skoro vsi občinski nameščenci, navzoči na skupščini-Videti je. da se niso občinskim nameščencem zdele lastne stanovske organizacije še nikdar tako potrebne, kakor danes. Znak. da se je njihov pokret brezdvomno dvign'1.
Poziv, ki ga je svoiečasno poslal potom ^Jutra« občinskim podeželskim uslužbencem g. Jercog Ludvik, tajnik občine Trata, je bil marsikomu zagonetka v tem. kako pride imenovani g. do tega. da ie hotel ustanoviti novo društvo, ko vendar obstoja organizacija Že nad tri leta in je prebolela že marsikatere težave. G. Jercog je na skupščini izpovedal, da ie vstopil v občinsko službo šele lansko leto in da ni vedel, da organizacija že obstoja. Izrekel ie odboru vse priznanje za intenzivno delovanje in izjavil, da takoj pristopi kot član v organizacijo: pismeno pa ie potrdil, da ie društvo postopalo z vsemi občinskimi nameščenci enakopravno in priznal Čast in zahvalo.
Občinski uslužbenci, ki se doslej niso zanimali za organizacijo, pristopalo v njjo z veseliem in upanjem na uspehe skupnega dela.
Da bo organizacija v bodoče še uspešnejše delovala, bo društvo imenovalo več poverjenikov za posamezne okraje društvenega območja v svrho organiziranja še nevčlanje-nih občinskih nameščencev.
G. Jercog je že določen za poverjenika in se je že izkazal kot agilni član. V kratkem bodo imenovani *še novi poverjeniki.
Vse kaže. da bo prihodnja skupščina še uspešnejše zaključena, kakor letošnja.
Kranjska tombola nekdaj in jutri
Prvotno je bila zelo skromna, zd
trad
Kranj, 17. septembra. I Ccirh 30 let je že minilo lani, odkar je priredilo Prostovoljno giasiL&ko in reševalno društvo svojo prvo tombolo na Glavnem trgu v Kranju, V primeri s tombolami zad-n>?h let so bile prve prireditve kaj skromne, vendar pa so že takrat zbujale mnogo zanimanja. Sprva so »e je udeležili le meščani >n bližnji okoličani, zdraj pa prihajajo ljudje iz vse Gorenjske, iz Ljubljane in še od drugod. Toliko ljudi ne privabi nobeni druga prireditev v Kranj, kakor tombola, ki je postala že prava tradicija.
Nekdaj ao bili glavna dobitki zlate ura, vrečta bele moke. ovca, prašič konj. voz drv »h* d«*k itd. Moško kolo je bila že prava senzacija. Poglavje zase so klicarji izžrebanih Številk. So to navadno možje z močnim glasom, ki pa imajo tudi nekaj hu-moTia. Starejši ne&aoti se Se prav dobro spominjajo prvega klicarja pokoj<ne;4a posestnika Podrekarja Jakoba, ki >e dol<gQ vrsto let klical številk« z lesenega odra. ki je postavljen na Glavnem trgu nalašč v ta namen. Skoro vsaka številka je imela svoj pomen kakor v sanjskih bukvah ali pri loteriji, ki je vznemirjala možgane naših starih ma*er in očetov. Tako je bila številka 11 5tev»ka pijancev. 50 številka poljubova-nja *td. Lj-udi je to .zabavalo in so t*fi h\\-donruaniemu Mežnarjcveim« Jaki hvalczn-ij za zabavo, če jim že sreča ni bila mil«.
aj je pa že imenitna in postala je iclja
da bi kaj zadeli. Zdaj sta klicaTJa g. Ivan Zebre in Alojzij Zakrajšek. ki se tudi dobro razumeta na svoj posel.
Kar se pa tiče dobitkov, smo pa postali zdaj v Kranju tako imen itn t, da je kranjska tombola največja prireditev te vrate v državi. Nekaj tednov preje postavijo na Glavnem trgu razstavni paviljon, v katerem so razstavljeni najlepši dobitki. Lani in predlanskim sta se kosatila tu -avtomobil«. Letos pa je vodstvo tombole, ki ie v roka<h načelnika g. Rici Mavria. ukrenilo nekaj boljšega,. Glavni dobitek znaša 10.000 Din v gotovini- Poleg' tega pa je še mnogo drugih dragocenih dobitkov. OpoaaffiaKDO zlasti na moderno opravo za snelni-co (mizarsko podjetje Kari Ažman. Kranj> v» na sodobn° kuhinjo (miz. podjetie Kari Pečenko, Kranj) Razen tega »o razsta*v!jena se rudi kolesa, vreča moke. usnje, žepna ura in se nešteto drugih dobitkov. Tako ne bo jutri saimo eden srečen, temveč bo odšel marsikdo zadovoljen domov.
Tablice prodajajo po vseh trgovinah in gostilnah po 4 Din. Jutri hodo stale S Din. Dopoldne se bo vršil na Glav nem trgu pro-menadnj koncert znane ija^ilske godbe iz Šenčurja. Tombola se bo vršila ob treh popoldne. Po tomboli bo breznlačen koncert na vrtu gostilne Petra Mavrj*. Tu se vTŠi tudi danes in jntri gasilsko keglanie za dobitke.
Okrevališče za otroke
Ljubljana, 17. septembra.
S I. oktobrom otvori Higijenski zavod v Medvodah stakio okrevališče za otroke obeh spolov v dobi od 4 do 16 let Sprejemajo se slabotni dečki in deklice, ki so zaostali v telesnem rasvoju, rekonvalescenti, lahko živčno bolni in otroci z vsemi po-četninri. nenalezljivimi oblikami j etike (pljwč, flec, koati. člankov itd). Okrevališča bo imelo stalnega hišnega zdravnika in specijalista za tuberkulozo.
Boinfci se sprejemajo *se leto proti plačilu dnevne oskrbnine Dki . 25.—. Zdravniško delo, nega bolnikov in bolniški materijal se ne zaračunava posebej. Za dijake srednjih šol je nekaj polovičnih m brezplačnih mest.
Bolniki se sprejemajo v okrevališče samo na podlagi predpisano kolekovane prošnje, opremljene * »dravniSckn spričevalom. Prošnje se vlagajo pri Higijenskom zavodu ali pa drž. šolski polikliniki v Ljubljani
— Počastitev spomina. Pred prehodom na dnenvi red predvčerajšnje seje ie T. G. počastil spomin pokojnega brata Alojzija Pavlina s polmimitnim molkom. Odborov tajnik te orisal pokojnikove zasluge za nače društvo, kateremu je bil ustanovitelj in najveću dobrotnik.
— Tyršev kres. D revi ob 20. uri bo v proslavo 100-letnice TvrSevega rojstva pri-ififan Tvrlev kres, h kateremu je vabljeno vse občinstvo.
— Občina razglaša. Siromašni del občin-aiva naj nikakor ne zamuja prilike posluževati se v potrebi pravočasne zdravniške pomoči iz nevednosti in neopravičenega strahu pred stroški, ker Imajo vsi siromašni, ki ne morejo plačati stroškov zdravljenja, zajamčeno brezplačno zdravljenje- I)a se omogoči tudi ne povsem siromašnim, vendar pa manj premožnim slojem redna zdravniška pomoč po primerni, za vse zdravnike zdravstvenih občin obvezni ceni. ie občina objavila zdravniško tarifo, ki }o je predpisala za vse zdravstvene občine kr. banska uprava. Tarifa je na^ vpogled vsem v občinski pisarni, zdravniki jo imajo pa
razobeleno v čakalnicah na vidnem mestu. S tem je izvršen v socialnem in zdravstvenem pogledu velikopotezen čin, s katerim je zajamčena zdravniška pomoč tudi najrevnejšim sloiem.
— Gasilska vaja. Prostovoljno gasilno društvo Ponikve pri Trebnjem ima skupno gaailsko vajo iutri v nedeljo popoldne ob 15. uri- Istočasno se bo vršila širša seja članstva v društvenem domu.
— Nov grob. V Starem trtiu pri Trebnjem je včeraj preminula mati občinskeua odbornika Josipa liuča Nai ji bo lahka zemljica, žalujočim naše eožalje!
— Vrnitev semen. 'Te dni vračajo občim semena vsi oni kmetovalci, ki so v preteklem letu prejeli semenska žita in krompir proti 65°/o vrnitvi kot podporo pasivnim krajem. Ta vrnjeiia semana bo občina zopet oddala revnim kmetovalcem proti 10O1 • vrnitvi, v primeru, da pa ne bo interesentov,^ bodo vsa semena prodana na lavni dražbi. Mno£i. ki so pa lansko leto prejeli to banovinsko podporo, posebno kmetovalci gorskih vasi, pa semen ne morejo vrniti, ker radi slabe letine niso pridelali niti toliko, kolikor bodo potrebovali pridelka za preživlianje. Umestno bi bilo, da bi banska uprava tem siromašnim kmetovalcem vrnitev semen odpust1 ia.
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 17. septembra, katoličani: Hildegarda, Prvan, Lambert; pravoslavni, 4. septembra.
Jutri: Nedeljo, 18. septembra, katoličani: Tomaž, Sokolića; pravoslavni, 5-septembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Pesem, poljub, dekle.
Kino Ideal: Dunajska cvetličarka.
ZKD: Japonski film >NIppon< ob 14.30 v kinu Matici.
Jugoslovanska fotografska razstava v paviljonu >N<.
Kvalifikacijske plavalne tekme SK N»-rije ob 16. v kopališču Ilirije.
Teniški turnir na Iltrdji ob 1«.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Kino Matica: Pesem, poljub, dekle.
Kino Ideal:  Dunajska cvetličarka.
ZKD: Ja.ponski film >N1i5>pon< ob 11. dopoldne v kinu Matici.
Zborovanje plaolnk ob 10, v ee»t5akob-ski šoli.
Vaja Ijirbljanske gasilske župe ob 14.80.
Hašk : IliHja, nogometna tekma ob 16, na igTi&ču SK Ilirije.
Medklubcke kolesarske dirke >8ave<t ob 13.30. Start na Viču.
Teniakj turnir na fflrrtH ob 9. dopokkie in ob 15. popoldne.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes in Jutri: Snžmlk, Martffei trg 5, in K'iiraR, Gospoevetska cesta 10,
Iz »Službenega lista"
»Službeni list kr. banske uprave dravske banovinoc št. 74 % dne 17. t. m. objavlja zakon o postavljan ju domov itd, »družb in ustanov spadajočih v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo, pravila o pola^ g-anju državnega strokovnega tepita uradniških pripravnikov v resoru ministrstva pravde, ratifikacijo mednarodnih konvencij o antidlfteričnem serumu, Belgija, pristop Mehike k mec^aroetai konvenciji o prepovedi uporabljanja dusljivih plinov v vojni, ratifikacijo haasldh sporazumov. Japonska, pristop Holandske k mednarodni konvenciji za pobijanje ponarejanja denarja, ratifikacija konvencije in statuta o ustanovitvi mednarodne unije za pomoć in razne objave iz >Službenlh Novin«.
Razpisane zdravniške službe. Razpisuje se v splošni bolnici v Mariboru Aiožba. zdravnika - uradniškega prtpra/vnđka % mesečno plačo Din 1275. — V javni bolnici v Murski Soboti mesto primarnega i'travnika ali pa aefa oddelka m tovaJdfikaoijo 'jo 5 20 zakona o bolnicah. _ V Javni bom 1 ca r Slovenj-gradou mesto primarnega zdrariiaka (internista). Prošnje js treba vlofcti ovi kr. banski upravi do 26. septembra L 1.
Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t. m, je bilo v dravakl banovini svinjska kuga na 9« dtvorcijh, srvtimjska rle-čica na 20, gniloba cebelne zalege na 2, vran ioni prisad na 1, mehurčasti .rzpuscaj na 1 in steklina v 2 primerih.
Raz i d društva. Društvo finančnih pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani je na svojem občnem zboru soglasno sklenilo, da se razide, ker nima pogojev za pravni obstoj.
Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 31. avgusta je bdio v dravski banovini 64 primerov tifuznib bolezni, 41 griže, 62 škrlatinke, 75 ošpic, 79 davice, 52 dušljivega kašlja, 7 vraničnega prisada, 37 šena, po 3 krčevite odrevenelosti, otrp-nenja tilnika, otročične vročice in po 1 nalezljivega vnetja možganov in vnetja primševne slinavke. Od 1. do 7. t. m. je pa bilo 65 primerov tifuznih bolezni (umrl 1), 50 griže (umrl 1), 51 škrlatinke, 62 dušljivega kašlja, 44 ošpic, 70 davice (umrl 1), 29 šena, 4 vnetja primševne slinavke, 5 vraničnega prisada (umrl 1), 6 otrpnenja tilnika, 3 krčevite odrevenelosti in 3 otročniške vročice.
Rodbinska sreča
— Naš Mihec je strašno neumen. Pred denarnim pismonošom beži, sodnemu eksekutorju pa pravi stric.
Dober trgovec
Trgovec opazi, da njegov uslužbenec nekam dolg-o kramlja z damo, ki ni ničesar kunila. Čeprav je nad pol ure ogledovala blago.
— Kaj ta dama ne ve, kaj hoče? —i vpraša uslužbenca.
— Seveda ve, toda jaz bi ji rad prodal to, česar
On in ont
Ona vzame s seboj štiri velike kovčege, tri ročne in 14 škatel za klobuke, a vse mora nositi on. Ves prepoten pride na kolodvor in vzdihne: O, zakaj nisva vzela s seboj še klavirja!
— Samo brez ironije, prosim.
— Ironija? Niti najmanj. Na klavirju sem namreč pozabil vozne listke.
Saša Šantei
Beseda o naši ume
Nekaj misli ob zaključku umetnostne razstave na
velesejmu
Novostjrijarstvo v likovni umetnosti je pa v isti meri dobrodošlo in potrebno gotovim umetnostnim pismarjem. Kajti s pisanjem o umotvorih je križ. Kaj hoćeš o dobri sliki mnogo več povedati, ko da je dobra ali po ljubljansko da je >fajnc? O novih umetnostnih smereh se da tako duhovito kramljati. Koliko smo že čitali o doživetju novostrujarjev, o njih duši, duhovnosti, o abstraktnosti, raznih nastrojenjih njih del, celo o četrti dimenziji itd. A nikdar jim ne moreš ugovarjati z logiko. Logika je že kot taka zastarel pojem. In Se dalje, kako hvaležno je pisariti o stilnih posebnostih modernih. Vsi ti lepi novi stili: secesijonizem, impresijonizem, futuri-zem, ekspresijonizem, stirealizem, dadaizem itd- itd. — najraje bi jih imenoval s skupnim imenom komentarizem! — tvorijo tako sijajno lestvo, po kateri vidiš razvojno
pot moderne. Ni treba vedeti drugega, kakor vrstni red vseh teh -izmov in umetnostni kritik je gotov. S tem, da zna našteti pri vsaki struji novopridobljena svojstva, se je že visoko povzpel nad navadnimi zemljani in ljubitelji umetnosti med njimi.
Tako vidimo, da sta si ta dva faktorja, modernistični umetnjakar in »moderno« orijentirani kritik medsebojno potrebna ter živita v medsebojni odvisnosti.
Čudim se pa, da je tudi med izobraženimi ljudmi precej takih, ki ne opazijo bistvenih zmot. ki jih oznanjajo ti naši novi umetnostni proroki. Mislim tu predvsem na veliko zmoto o stilu. Lepo je bilo pač poslušati v umetnostne-zgodovinskem seminarju predavanja o stilnih posebnostih te ali one dobe. Kako se je dalo to sijajno naučiti! Pri izpitih so kandidati briljirali z vsemi naučenimi svojstvi rimske, E^oomjekrscanske, gotske, pozne gotske, prehodne itd. dobe. In v praksi? Koliko novih momentov o razglabljanju o stilih r.udi že vsako leto nova modna struja! Ševe, na eno pozabljajo taki gospodje, da se ~e slog razvijal včasih nehoteno skozi cela stoletja v širokih plasteh ustvarjajočih "imetnikov, da imamo pa danes posla le z raznimi diktiranimi modnimi odtenki in da bo mogoče govoriti o stilu naše dobe morda šele čez sto let.
Sicer je proučevanje stila v širšem zmi-slu besede koristna zadava, kajti slednjič moremo govoriti tudi o stilu, ki si ga ustvarja posameznik. Tem bolj se m- ramo buditi, da so gg. jurorji prisodili najboljšo nagrado sliki, na kateri moremo zasledovati znake vsaj treh različnih »stilov«.
Glavna zmota naših kritikov je nauk o navidezni evoluciji umetne sti po oni lestvi »izumov«, ki smo jo gori omenili. Ta nauk nam hoče pokazati posebno jasno programatična zbirka umetnin v naši Narodni galeriji. Zaradi namišljenega nauka o stopnjujočem se napredovanju likovne umetnosti, torej zaradi enostavnega nerazumevanja bistvenih svojstev umetnosti, je nastala po vplivu naših teoretikov zbirka, ki nam kaže popolnoma popačen in prisiljeno ene stranski pregled razvoja naše likovne umetnosti v 20. stoletju.
Neovržna resnica pa je, da umetnost ne pozna razvoja, ki bi se dal primerjati razvoju tehnike ali medicine. Vsak umetnik je inehvidij zase, ki se razvije do neke stopnje, koliko^ mu dopušča prirojeni talent in pridobljeno znanje, študij zgodovine umetnosti se zato vrti vedno okoli študija posameznih umetnikov in njih individualnega razvoja. Velik umetnik rene-sance bo vedno vzdržal svoje vzvišeno mesto nad srednjim umetnikom naše dobe. Zanimivo je sicer opazcvati stilne posebnosti, ki se pojavljajo pri velikih skupinah umetnikov v gotovih razdobjih. A le kak umetnostno zgodovinarski Prokrust bo de-cimiral one umetnike, ki se niso pokorili sulnim posebnostim svoje dobe, če tudi kažejo vkljib temu kvalitativne vrline. Tako Prokrustovo delo vrše naši teoretiki z z onimi slovenskimi slikarji in kiparji, ki jim ne spadajo v posteljo sodobne struje. Ta zmota je toliko hujša, ker našim zgodovinarjem, kakor sem gori dokazal, niti še ne morejo biti znane prave stilne posebnosti naše dobe.
Velika protekcija, ki jo uživajo novo-strujarji pri naših teoretikih, je pa tudi v ostrem nasprotju s prakso kulturnega inozemstva. Te dni sem imel v roki — da navedem en primer — več katalegov mednarodnih razstav zadnjih let v Benetkah. Konstatirati sem mogel, da zavzemajo modernistična dela na teh modernih sodobnih razstavah približno 5 odstotkov razstavnega prostora. Ves ostali prostor je prepuščen solidnim umr tvorom. Tipično balkanska poteza v slabem smislu te besede je. da hočejo naši umetnostni pismar-ji postaviti to razmerje na glavo, tako da kaže, kakor da se je pri nas umetnost, ki še ni okužena z bacilom novost ruj ar-stva, povsem izgubila.
Ta način gledanja na umetnost je pa tudi škodljiv, ker ustvarja prepad med občinstvom in umetnikom. Za koga naj ustvarja umetnik, če ne za občinstvo? V vseh vekovih so mase občudovalcev povzdigovale ugled velikih umetnikov ter jih krepile pri njih umetniškem delu. Tudi danes ima občinstvo še svojo važno besedo pri glasbi in literaturi. Popularnost glasbenikov od Beethovena do Wagnerja,
od Cajkovskega do Puccinija ni delo kritike, temveč izvira iz neposrednega vpliva njih del na koncertno in gledališko občinstvo. Enako je z vsemi zares velikimi pisatelji. Vsak se je še pogreznil v morje pozabijenosti, kdor ni znal najti vezi s Čitajočo publiko. Kdor ugovarja tem trditvam s tem, da pokaže na »šlagerskoc glasbo in na »šundliteraturo«, naj ne pozabi, da moremo deliti občinstvo na razne kategorije, ter da pride za nase raz-motrivanje v poštev le ono umetnosti željno občinstvo, ki poseča umetniške razstave, gledališča in koncerte. Danes se človek — in naj bo še tak ljubitelj umetniške lepote — s studom odvrača od »nove« likovne umetnosti. Komu je to na korist? Kaj naj še osladi izobražencu življenje, če ne umetnost v svojih neštetih varijantah? Lahko razlikujemo umetnost, ki je dostopna samo gurmanu, od one, ki jo ljubi neizšolano ljudstvo. A oni »odi profan um vulgus*. ki so si ga napisali na svoj ščit naši umetnostni recenzenti, ki mislijo menda, da umetnost ni umetnost, če ugaja — je absurdnost.
Ta prepad sicer ni najnovejšega datuma. Začeli so ga že kopati eni, ki so verjeli pod svežim vtisom pleinaira, ki ga je presadila naša »prva generacija« iz Mo-nakovega v Ljubljano, da se taksira umetniška vrednost slike po širini uporabljenega čopiča in da je detajl že sam po sebi neumetniški element. Močna Jakopičeva osebnest je vzgojila že dr. Izidorja Cankarja in Zormana v tem duhu. Drugače si ne morem tolmačiti, da se še danes smatra sijajni napredek Božidarja Jakca za nazadovanje. Pri na3 bi bil umetnik Stauf-fer-Bernovega kova nemogoč, če ne bi imel sreče, da bi ga stlačili v Narodni galeriji v historični oddelek, kjer se meri kvaliteta z drugačnim vatlom. In čeprav Jakopiča občudujem in kot umetnika visoko cenim, se ne morem ubraniti občutka, da je njegov močni vpliv začel vzgajati to vrsto >visoke« kritike, ki se hotć postavlja v nasprotje z zdravim okusom
občinstva.9) Sedaj al morda sam očita: »den Besen, den ich rief, d en werd'ich nur nicht los! ...«, a zdi se mi, da še ni prepozno, da začnemo po tej zadnji razstavi s popolno preorijentacijo v presojanju likovne umetnosti.
Prišli smo tako daleč, da stojimo pri nas dejansko v dveh taborih. Na eni strani umetniki, ki se razvijajo svobodno po svojem prirojenem umetniškem nagonu, na drugi strani novostrujarji in z njimi naši znani umetnostni recenzenti. Kakor sem gori dokazal, tvorijo slednji neraz-družljivo celoto.
Moj predlog je ta: Ne rušimo tega srečnega zakona! Pustimo jim svoboden razmah, pri tem pa zahtevajmo tudi za solidno brezkomentarsko umetnost svobodo! To svobodo bo dosegla, če odstranimo vse dodirne ploskve med eno in drugo skupino. Oddelimo se v dveh jasno opredeljenih frontah. Vsakdo med umetniki bo vedel, ali spada v prvo ali v drugo skupino. Le nekaj je maloštevilnih, ki se bodo premišljali ter bodo cincali v strahu, da bi se jih mogel prijeti naziv starekopitnežev. Jaz pa mislim, da bo vprav zdravi modernizem zastopan v fronti brezkomentarcev. Kajti oni bodo svobodnejši med umetniki, njim ne bo nihče branil, da se individualno razvijejo po lastni uvidevnosti in po lastni sposobnosti. Svobodno se bodo mogli tudi posluževati gotovih zunanjih znakov modernih načinov slikanja, ne bo jim pa treba uporabljati onih pretiranosti, ki služijo gotovim slikarjem samo v toliko, da skrivajo za maniro svoje neznanje in nezmožnost.
Oni drugi bodo pa kmalu predstavljali tabor bolne umetnosti, tabor degeneriran-cev. In njih pismarski apostoli bodo prej ali slej morali gledati na lastne oči, kako se ruši palača igralnih kart, ki so jo sezidali na temelju »strokovnjaškega« proučevanja evolucije modernih »slogov«.
In vse razstave naj se vrše odslej ločeno. Naj bodo splošno slovenske ali samo lokalne razstave, a brezkomentarci si jih bodo znali urediti sami, če bodo dovolj pametni, da se bodo znali spoštovati med seboj!
•) Nekdo je označil razvoj slovenske moderne z besedami po sv. pismu tako-le: Jakopič autem genuit Isidor, Isidor autem genuit Štele. Štele autem genuit Kralj Franciscum, Franc^«"*- autem genuit An-tonium itd.
Naš teater in p. n. občinstvo
Bridke izkušnje nekoga, ki je agitiral med občintsvom,
naj se abonira
Ljubljana, 17. septembTa-Kakor za vse, kar je dobrega, tako je treba tudi za teater, — da govorim z besedami najboljših poznavalcev gledaliških razmer — tri stvari, to so: ansambel ab igralci z režiserji etc. repertoar, to so igre, opere itd. in p. n. občinstvo, ali t- zv publika. O obeh prvih sestavinah .o ansamblu, posebno o režiser p h etc. in o repertoarju so gledališki poročevalci, kritiki n.i referenti obširno poročali ob koncu sezone. Ostalo bi torej še p. n. občinstvo ali t zv. publika. To občinstvo ima navadno naslov »slavno«, ker ie vse, kar je pri teatru, združeno s slavo n. pr. slavna igralka, slavna opera, torej rudi slavno občinstvo, ali — kakor poje principal v »Prodani nevesti«: »Slavni pu-blikum« (dasi Ki p-jblrkum moralo bitii prav za prav srednjega spola, kar ie razumiiivo, ker je sestavljeno iz moškega in ženskega <vpola!)
Ker so torei drugi že opravil, svoio dolžnost in so kritiki že podali kritičen pregled pretekle sezone — glede ansambla in repertoarja — saj kritiki so zato, da kritizirajo — ne j še *az podam poročilo o tretii sernv^ni našeca teatra o p. n. občinstvu. To mi bo tem lažje, ker sem imel zadnji čas s tem občinstvom izredno mnogo rvez in «m imel priliko, da sen*, sj ga od blizu ogledal. Ako namreč to občinstvo gledaš v gledališču, je to nekaka masa, ki jo gg. kritiki navadno omenjajo el po številnosti, na ■primeT občinstva je bilo malo. ali pa: gledališče je bilo nabnfo polno. A k temu občinstvu, v ožiem pomenu besede. spa»d« tu in ono širše občinstvo, lei gleda teater od runa i. Tn tudi s tem občintstvom sem prišel v dotiko. ko s^m zadnje Čase agitiral za r. zv. abonma . . . Tudi abonma Hcako čudna ruia beseda zoret!") je važen del teatra ... Tn sem šel tako rekoč od hiše do hiše. od o*ebe do osebe, kajtf doslej se *e T>riglas;1a baje šele polovica lan^k^b abonento^ (abonenti so važen del f zv. publike ali p. n. obč;n-stva.^ O tem občinstvu nai pišejo g. kritiki ;*> referenti vi z vam vrvem s^mo svoje *z-feušnje na ag" atorski pori za slovenski teater
Tako i v z""^tVu me je fnapTrtl fzorvt tuj izraz!) neki gospod z odgovorom fali izgovorom. kaT je pni tem delu p. n. občinstva skoraj eno tn rsto):
— Jaz ne grem nikoli v gledališče zato, da nisem jezen, ker je vedno prazno.«
Ko sem šel dalje po svoii poti sem natančneje nremisli ta stavek. Prvič ni res, da je glecLal^šce vedno prazno, anroak je navadno polno. A kaj bi se zgodVlo, ko bi mislili vsi tako kakor ta gospod!? Stal! bi vsi zunaj okoli gledališka in ne bi šel nSbče noter, za+o da bi ne bil jezen, ker i« notri prazno. Boga mi. krasno stališče! A to je slab izgovor. Vedel sem namreč, da je go-f?pod pre-komod. da W ob osmih pustil družbo in večerjo in šel v teater. Pri tem je zanimiva njegova skrb za jezo pron onim. ki ne gredo v gledališče, da je vedno prazno. . . Nsmes+o da bi se jezil nase. se jezi na druge... Njegov strah pred jezo ie seveda nrazen. ker če bi šel v gledališče, bi videl, da ni prazno, rn bi se leno zabaval.
Vsekakor stavek vreden premisleka___
*
Iz razgovora 6 prijateljem radia:
— Tako je. dragi gospod, jaz imam teater doma in sicer teater, v katerem nastopajo sami svetovni umetniki: Jerica, Tau-ber...«
— Da, da. ampak sloven&ko gledališče je slovensko... Razumete...
_ Razumem kaj hočete reči: da se tam
slovensko govori To ni važno, dratji moj. Meni je za svetovno umetnost. Z njo vendar ne morete konkurirati...«
— Dovolite, da ugovarjam. 2*va beseda na odru in fflasba v gledališču je vse kaj dražega, ko radio. Pravi umetniški užitek daje samo živa umetnost pred osmi, ki jo uživamo z očmi in ušesi....
misKte to komodnost (-že spet komodnost!). Ni se treba nriti oblačiti, niti hod.iti po ulicah, kornodno ležiš na divamu, piješ vino ali ca j in poslušaš m uživaš svetovne umetnike. Kaj bo slovenski teater v primeri z njimi!
— No, da, ampak pomislite, da je vendar le nekaka dolžnost... Imamo na vsem svetu eno edino slovensko opero. In ne slabo* Verjemite, da že s tega stališča, tudi če ne govorimo o duševnih potrebah ...
— Moje stališče je jasno. Ako imam priliko poslušati svetovne umetnike, ne bom hodil  v slovensko  gledališče...«
Odšel sem. S ponosom sem mi s ril na naš teater, na naše umetnike. On nekod so se začuli hrešoeoi glasovi radia, kakor da se nekako smeje za gledališkim agitatorjem..
★
Potrkal sem na vrata odi ione družine. Znano -me v našem znanstvenem svetu. Tako rekoč kulturni delavec. Navdušen zagovornik t. zv. samonastle slovenske kuiture in zato odločen avtonomiert.
— Ne. ne... — je odklonil gospod, ki se je sprehajal v starem ^lafnofcu« po sobi in pušil pipo. — Za slovensko gledališče in knjige pa jaz nimam denarja. Kar mri je treba nemškega — namreč strokovnega — to itak naročim- Moje žene gledališče ne zanima, jaz sam pa... Zvečer je človek kom od (že zopet komod!), kajti sede v prijateljski družba h čaši dobrega vina ...
— Že prav, že prav, toda kdo naj se abonira?...
— Jaz ne. Kaj meni mar za vaš teater!.. •
— Ampak gre vendar za nase gledališče, za našo kulturo tako rekoč ...
— Seveda. Teater mora biti. Kdo pa pravi, da ne. Zato imamo vlado. Naj Beograd plača. Saj ima gtedaltšoe svojo podporo. Mora jo imeti, zakaj pa plačamo davke!? Se to naj nam vzamejo. Slovenščino ___
— Saj zato sem se oglasil... Kaj pomaga v&a podpora, če ni abonentov. Za koga naj teater igra?...
— Za občinstvo, za narod ... za ljudstvo. Ljubljana wna 60.000 prebfivakev, pa ne bi napolnila enega gledališča vsak dan? Ljudstvu je potrebna prOsveta — zanj je gledališče — mi smo vse to že videli...
— Ampak človek bi pričakoval, da ravno vi. oprostite ... gledališče je del nase kulture...
_ Seveda. Zato je dolžnost odločibiiih
faktorjev, da ga vzdržujejo in podpirajo... Poklonil sem se in od&d.
— 2iva umetnost — to je
Gospod v?šji svetnik je bil sam doma.
— Ne bom se aboniraL Ze štirinajst let nisem bdi v teatru. Takrat je bila neka slavnostna predstava in sem moral bati zraven. Zdaj niti tega ni treba. Prosim vas, kaj pa imam od gledaHšoa?« Sedel je na naslonjaču in pušil cigaro.
_ Pa včasih ste bili »talen obiskovalec.
— Včasih, včasih! A zdaj je kriza!... Potem pa: kaj pa ignate? »Vesele vdove« že davno nisti igrali in »Španska muha« je za vas presmeana, a?
— Dajemo tudi operete in šaloigre, celo borke!
— Nestroja sem že videl. Drugo vidim v kinu. Kaj takega vi ne zmorete.
— Res. A gre za Movensko gledališče, za glavno slovensko gledališče. Repertoar je priznano d°ber. Moramo iti s časom.
— Saj je prav. Napredovati je treba. Kmo je napredek. Človek je bolj komod (o. ta komod!). Tudi cenejše je...
— Da, da, toda saj veste, gledališče n*»ra imeti *v°j publikom in naša inteligenca ...
— Vse gre na intefigenoo. Igrajte za bra-njevke za ljudi iz predmestij! Kdo je včasih polml teater? Mešftan. ona. mali me-
hi po- Kan... Balkon in galerije so bile vodno
pome. Student je imel svoje stojišče. Gospo" da je zasedla samo lože in parter. Pa kaj hi skrbeli za gospodo. Ona ima itak vsega dovolj. Za maso igrajte — to je vaše občinstvo ___
Odhajal sem s težko dušo po stopnicah.
Poiskal sem maso.
— Masa, aH se boš abonirala? ...
— Abonma je samo za gospodo. Mi že pridemo, kadar je kaj za nas___je odmevalo od Šiške — do Kurje vasi...
*
Počival sem v dalmatinski vmarnd. S starim gospodom Preborjem sva obujala stare tearterske spomine. Poznal je še Aleševca. Pripovedoval je. kako so včasih vajenci in rx5močniki polnili galerijo. Spominjal se je še vseh igralcev iz časov »Čevljarja barona« ...
*
Nadalieval sem pot in sem se ustavil pri g. uradniku.
— Kriza, kriza, dragi prijatelj. In otroci. Šolnina, knjige, obutalo .. . Teater imam doma . .. Sicer pa mi gremo, kadar moremo. Obrni se na gospode kapitaliste, ona naj se abonira jo... In potem: zastonjkarji, dragi moj. teh imarte pri teajtru preveč...
Skoraj meglšo se mi je pred očmi, ko sem odhajal po stopnicah.
*
Potrkal sem pri gospodu kapitalistu.
— Slabi časi, slaba Časi. Človek je ubit od skrbi. Po vsem dnevnem trudu naj posluša še kako težko opero... Ali pa tiste moderne drame. Saimo zvijanje m vpitje. Kdo naj to posluša ... Človek bi bolj rairfl kak kabaret.. .
— Da. da. a sl°ven&ko gledališče. Pomislite: Svet in drugi. Trgovstvo je bilo vedno opora slovenske umetnost*. Kakor povsod je tudi naše trgovstvo prevzelo vlogo mecenstva...
— Saj pravim: cMovek bi rabil zvečer zabave, ne resne umetnosti... In veste, da pride vse na nas ...
— Abonma je komodnost ... Ni tre" ba misliti ... In poceni...
— No, zaradi komodnost i Žena gre vča-'sih rada...
*
Obšel sem lep kos mesta. Nazadnje sem se ustavil pred opero. Verovšek! Borštnik! Samozavestno sta gledala v jesenski dan. In vendar bo zopet sezona! ... In tudi p. n. občinstvo bo prišlo. Bog ve od kod! Res, p. n. občinstvo je zanamiva stvar.
Najidealnejša pot za razbremenitev posestev in za zidavo lastnega doma potom
Stavbne hranilnice in posojilnice",
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15.
11
Otvoritev filmske sezone ZKD
Ljubljana, 17. septembra. Z japonskim   filmom je ZKD otvorila včeraj svojo novo filmsko sezono. Boljše otvoritve nam ni mogla pripraviti. Pred-
sednik ZKD direktor g. Jug je predstavil občinstvu ljubljansko Japonko, popularno gospo Skuškovo, ki se je (prav z veseljem odzvala prošnji ZKD, da bi za uvod k prvemu pristno japonskemu filmu v Ljubljani iztpregovorila nekaj besed o svoji daljni m omn tako zagonetni domovini. Pa se je v njenem imenu opravičil, da gospa še ne zmaguje tako gladko slovenščine, da bi mogla govoriti pred občinstvom. Prisrčno se ji je zahvalil v imenu ZKD, da se je tako ljubeznivo odzvala njeni prošnji. Zahvalil še je pa tudi občinstvu, ki tako rado podpira ZKD v njenem prizadevanju. Potem je pa izpregovorila naša dražestna Japanka nekaj besed v svojem jeziku, ki jih je sprejelo občinstvo z navdušenjem, čeprav jih o i razumelo. Je pač nekaj posebnega poslušati v Ljubljani japonsko govorico iz živih ust Končno se je gospa v dokaj dobri slovenščini še sama opravičila, da ne more predavati o svoji domovini v slovenščini, ki je ni dovolj vešča. Izrazna je svoj« veselje in zadovoljstvo, da more prisostvovati predstavi originalnega japonskega filma v Ljubljani. In lahko si mislimo njeno radost ko je zagledala na filmskem platnu lep košček svoje domovine m je zadan el a po dvorani našemu ušesu tako čudno zveneča japonščina.
Film sam — imenuje se »Nrppon« je nam zlasti v prvih delih enako nerazumljiv, kakor ne bomo nikoli razumeli japonskega naroda. Lep pa je ta japonski film. lep in si1 a zanimiv. Odpira nam okence v oni skrivnostni svet žolte rase, ki je nam bil in ostane velika tajna. Slutimo tam dal«^č nekje v deželi vzhajajočega somca mogočno silo, pa ne vemo, kakšnim zakonom je podvržena njena vijugasta pot, niti kaj snuje v svojih skrbno zastrtih nedrijih. zJCD motamo biti hvaležni, da nam je preskrbela to izvrstno delo japonske filmske umetnosti.
Iznajdba za Ženski svet« Poročamo lahko o novosti, ki napravi umivanje grla ve in las zelo prijetno. To so očala proti peni, ki pri umivanju varujejo oči pred vodo in peno. Pri umivanju grlave se lahko s pomočjo te iznajdbe gleda popolnoma prosto brez vsakega napora. Taka očala se najdejo kot omot vsakega zavojčka >Crne glave«, >Haarglanz Shampona«, kakor tudi pri posebni vrsti >extrablond« za blondinke. 4
Pilot Jože Piki
Ljubljana, 17. septembra. V nedeljo popoldne je legel v Ljubljani k večnemu počitku ponesrečeni pilot gosp. Jože Piki. Pokojni je bil rojen 18. juni-
leaa po-
t
ja 1906, mati mu je pomožna služkinja na šišenski šoli. Po usodnem padcu med poletom proti Trogirju v sredo 7. t. m., so ga z rešilnim avtom prepeljali v Split, pa je že med prevezom umrl. Ležal je na mrtvaškem odru v kapelici v Trogirju, potem je bil pa na državne stroške prepeljan v Ljubljano. Bodi mu lahka zemlja I
Konjske dirke na Bledu
Bled, 16. septembra-Konjske dirke, ki so se vršile dne 8. t. m. na Bledu povodom velikega kmetske«a praznika, so pokazale ne samo, da nas kmet posveča vso pažnjo kljub vsem ne-prilikam reji gospodarskih konj, temveč da dobiva plemeniti konjski sport tudi med kmetskim ljudstvom vedno več privržencev. Čeprav v tehničnem pogledu morda blejske dirke niso bile povsem na višku, vendar so pokazale napram prejšnjim letom znaten napredek m je upati* da se konjske dirke udomačijo pri nas in postanejo redna vsakoletna prireditev.
Pri konjskih dirkah na Bledu so bili doseženi naslednji rezultati:
1. Dirka toplokrvnih konj s giki na 2000 m. Startalo je skupaj 7 konj v dveh skupinah. . V prvi skupini je smafrara >Marica< (šest let, lastnik Karel Škot z Bizeljskega); drugi je bil >Gold< (12 let, lastnik Peter Hrovat iz Javornika); tretfi >Rigo< (26 let, lastnik Lojze Stanič, Bled).
V drugi skupini je bil prvi NfTha Primožič iz Pristave m drugi Jože Pende i% Kokri ce z >Elo< (6 let). Ostali so odpadn, oziroma bili diskvalificirani.
2. Dirka isvošekov § kočijami na 2000 m. Prvi Vinko Mežan z Bleda z >M3ei< (devet let), drugi Janez Valand z Bleda 8 »Sim-loc (9 let), tretji Alojz Zerovc s Bleda s >Lukso< (7 le*).
3. Dirka domačih mrslokrvnih kanj s k>j-trskimi vosovi ali rapravljivčki na 1500 m.
Prvi Ivan Lipe z Bizeljskesra z >VfVx (S let), drugi Anton Mežan s Bleda z >Mici< (4 leta), tretji Franc SDar iz Vrbo x >Man-d3< {10 let).
4. Dirka amerikanskih dirkačev s gjki na 2200 m.
Prvi >Posilni< (10 let, rastnfk KruSič Ivan iz Ljubljane), drugi >Tulpa< (6 let, lastnik O solin Mihael iz Domžal), tretji xJutro< (11 let, lastnik Josip Stupica iz Lfubljane).
5.  Jahalna dirka bres  saprek in  brez izenačenja teše na 2200 m« Priglašenih je bilo vsega 9 konj — startalo pa jih je 7 v dveh skupinah.
V prvi skupini fe bil prvi >Rigo< (16 let, lastnik Lojze Stenic, Bled), drugi >Pram< (18 let, lastnik Andrej Janša iz Kontnega). Ostali so odpadli.
V drugi skupini je bil prvi kapetan Predrag Štefanovič z >Julko< (9 lety» dru^ri Josip Kodeb'ta z Viča z >Lizo« (6 let), tretn Maha Primožič s Pristave.__
Narodno gledališče
DRAMA Začetek ob 20. Sobota 17. sept.: Celjski grofje, premi era-Izven.
Nedelja, 18. sept.: Roksi, premiera. Izven. Ponedeljek, 19. sept: Celjski grofje. Red A, Torek, 20. sept: Zaprto. Sreda, 21. sept: Roksi. Red Sreda. Četrtek, 2. sept: Zločin in kazen, premiera. Izven.
Premiera izvirne drame Celjski grofje bo drevi ob 20. uri v ljubljanski drami. S tem delom se otvori gledališka sezona 1932-33 v našem dramskem gledanšču. V Celjskih cro-fih so zaposlene naše najboljše dramske moči. Režija je prof. Šestova. Inscenacija po osnutkih scenografa Uljanisčeva. Delo ie izvrstno naštudirano in bo imelo prav gotovo velik uspeh.  Premiera je izven abonmana.
V nedeljo dne 18. t m. se vrši v dramskem gledališču druga premiera letošnjo sezone. Vprizori se prijetna veseloigra >Roksi<, katera doživlja, kjerkoli je vpri-zorjena, velik uspeh in serije predstav. Naslovno vlogo kreira gospa Šaričeva. poleg nje pa so zaposlene dame: Medvedova. Danilova in Boltarjeva. Veb'ko vloco copate in poznejšega upornika kreira gospod Cesar z njemu lastno toplino in humorjem. V ostalem nastopajo še gg.: Jan, v vlogi sari jo z-nega mladega trgovca. Zeleznik in Plut. Predstava se vrši izven abonmana v reži i! prof. Šesta. Začetek ob 20. uri.
Oposarjamo. da posluje dnevna blagajna v operi dnevno od 10. do pol 1- in popoldne od 3. do 5. ure, kjer se dobivajo vstopnice za vse predstave v predprodaji. Vstopnice se naroče lahko tudi telefoničnim potoni. Tel. štev. 2251.
Prva repriza izvirne drame Celjski grofje bo v ponedeljek dne 19. t m. za red A.
Tretja premiera letošnje dramske sezone bo v četrtok dne 22- t m- Vprizori se ruska drama >Zločin ki kazen« v režiji g. Bratka
»SLOVENSKI NAROD«, dne 17. aeptcmPra X9sz
ste*. 21 I
Ob 351etnici obstoja otvarjamo danes v soboto renovirano in moderno preurejeno trgovino ter se cenjenemu občinstvu priporočamo za čim večjo nadaljnjo naklonjenost. 11566
Foto
w
Dnevne vesti
— Stanovanjski zakon. Stanovanjski na. jenmžka v Osijeku ao ao organizirali in zbrali v svojem društrvn okrog 800 članov. Te dni so poelaH v Beograd svojega zastopnika, ki se je sglasil pri «j2r^-_'<»>* socialne politike in narodnega zdravje sv ~ Lr^ ter mu obrazložil težak položaj osaješkdh stanovaajskfth najemnikov in podnajemnikov. flMpsjC - mu je izjavil, da bo stanovanjski zakon objavljen jeseni, kar se pa tiče uredbe iz leta 1858, ki je po nji potrebna sodna odpoved stanovanja in ki za njo najemniki zahtevajo, naj se odpravi, je dobil zastopnik osi jaških najemnikov zagotovrto, da bo ta uredba prilagođena sedanjim razmeram. Dobil je tudi zagotovilo, da bo izdana uredba in izvršen ponovni pregled stanovanjskih po-srrVTb med hišnhni posestniki in najemniki
I Jutri oh 15. uri]
— Proti preureditvi socijalnega zavarovanja. Generalni direktor S U ZOR a Milan Glaser je nastopil proti zahtevi, naj bi se nase socijalno zavarovanje decentraliziralo, tako da bi dobiM okrožni uradi večjo samostojnost. Po njegovem mnenju ni kriv sedenji sistem organizacije našega socijalnega zavarovanja, da je zašlo v tako težak položaj. Velik deficit lahko krijejo po mnenju g. Glaserja samo vsi delavci m delodajalci dVžav-e v močni skupni organizacija. Z izprem e m Kam i nekaterih   odredb  sedanjega   zakona  bi se
dale odstraniti vse njegove slabe 6tmni, decentralizacijo spkmega zavarovanja delavcev je pa treba po mnenju g. Gla<serja a limrine odk°kiiri. Vprašanje je le. kakšno stališče zav/cmajo v tem poffledu delodajalci in de1«avci.
— Angleški parlamentarci v Zagrebu. Iz Kaira so krenili proti Zagrebu trije angleški aeroplana s Člani angleškega parlamenta, ki so bili na potovanju v Egiptu in se zdaj vračaio. V Zagrebu jih pričakujejo danes.
— Prof. Murko v Dalmaciji. Profesor praške univerze dr. Matija Murko se mudi že dalj časa na otoku Korčuli, kjer zbira narodne pesmi. S Korčule krene na otok Brač.  kjer bo svoje delo nadaljeval.
_ Razvitje   jugoslovenske zastave ob
meji v Ratečah. Jutri opoldne bo slovesno razritje ;iigo?lovanske zastave ob državni meji v Ratečah in je prebivalstvo vabljeno k polnoštevilni udeležbi te svečanosti. Opozarjamo, da voz: jutri, in sicer zadnjič v tej so/oni še turistovski vlak v Rateče.
— Veliki kmečki praznik na Bledu. Veliki kmetski praznik na Bledu dne 8. t m. je nadvse sijajno uspel in pokazal na ma-nifestanten način narodno slogo in edin-stvo. Saj so se ga udeležili v ogromnem Številu vsi sloji, ne samo iz dravske banovine, marveč tudi iz drugih banovin. Priredirtvenemu odboru je zato dolžnost, da se vsem, ki so pri tej veli-častni prireditvi sodelovali, najprisrčnejše zahvali za njihov trud m požrtvovalnost. Posebno se zahvaljuje vsem udeležencem v povorki narodnih noš, jezdecev in skupin, ki so največ pripomogli k slikovitosti in slavnostnem razpoloženju na blejskem prazniku. Nadalje se zahvaljuje vsem gg. ministrom,  senatorjem  m narodnim  poslan- !
cem. g. banu, g. župniku Bar letu in vsem slavnostnim govornikom, osobito onim iz grngih banovin za njihovo udeležbo In bodrilne govore. Sploh vsem udeležencem" najlepša hvala in na svidenje drugo leto! — Odbor.
— Vaaja Pire zopet remiziral. V četrtek popoldne sta odigrala šahovska mojstra Vasja Pire  in  Peter Trifunovič v Splitu
*tt V), ki j« končala remi? Tn *e že tretja partija, ki se je končati neodločeno. Pire ima sedaj 2Vz, Trifunovič pa IV* točke.
— 20. IX. 1908 — štiTLin dvajsetletni ca septembrskih dogodkov 6e bliža. Družba sv. Cirila in Metoda je bila izdala na ta spomin črne koleke, ki jih ima še sedaj v zalogi. Rodoljubi! Počastite ta spomin s tem, da nalen.ite ta dan na vso korespondenco žalni kolek, ki sc dobi v pisarni CM družbe.
— Zavod za meteorologijo in geodina-miko v Ljubljani uživa kakor državna ustanova enako ugodnost poštninske prostosti kakor drugi državni uradi. Pošiljke zaivodovih opazovalcev in poročevalcev, ki se smatrajo za eksponirane organe tets
zavoda, so prost* poštnine, kadar jih pošiljajo tn poročevalci ali opazovalci reče-nemu zavodu in obratno, kadar jih pošilja zavod njim.
— Absolventi strojne in elektro-delovod-ske šole so se v obilnem številu odzvali vabilu OPEST za zborovanje v Olju. Kdor še ni prijavljen, naj to takoj stori, da bomo vsi brez Izjeme zbrani. Prijava do 20. t. m. na OPEST. Borštnikov trg l Ljubljana. Prija vijenci dobe posebna vuni la.
— Javno priznanje. Podpisani se iskreno zahvaljujem Stavbni hranilnici in posojilnici >Moj dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani. Miklošičeva cesta 15, za hitro tn kulantno izplačilo dodeljenega posojila, s katerim Je bila rešena moja domačija tik pred prisilno javno dražbo. Moja dolinost je, da to zadrugo vsakemu naj topleje priporočam. _ Ivan Skvarča, Planina Pri Rakeku. 486n
— »Športni Mat« ta teden nI izšel zaradi spremembe uredništva. Prihod uja številka izide v torek 20. t. m, dopise sprejema do 21, t. m. popoldne uredništvo, Dnnajska cesta 15, >Evropa<.
— Vreme.  Vremenska  napoved pravi da bo lepo vreme, ponoči hladno čez dan pa toplo. Tudi včeraj je bik) po vseh krajih naše države lepo jesensko vreme. Vročina  je že povsod popustila. Najvišja
tempera tura jc znašala včeraj v Splitu 29, v Skopi ju 27, v Sarajevu 25, v Zagrebu :n Beogradu 24, v Ljubljani in Mariboru 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.2, temperatura je znašala 9 stopinj.
_ Nesreča dveh hlapcev v Ljubljanici. Včeraj smo poročali, da sta v Ljubljanici pri Zgornjem Kašlju utonila dva hlapca, ki sta s konjema vred zabredla v globoko vodo. Prvi je 181etnj Stanko Vinetič Iz Velike doline, drugd pa 291etni Anton Ilovar iz Gozda, občina Trebeljevo pri Litiji. Utopljenca so že .potegnili iz vode.
_ Samomor 16letne deklice. V Novem
Sadu je povozil .včeraj zjutraj vlak 161etno llonko Gal. uradnico v neki inženjerski pisarni. Prvi hip so mislili, da gre za ne-
srečo, potem so pa našli pri njej piemo, *rt priča, da je tla prostovoljno t smrt Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen.
— Mati ia dete Sivi bakli. V planinski vas« Grbavici bhzu Sarajeva ae je pripetila at»ra%ia nesreča v baši Nikole Savica. Nikola ponoči nrf bil doma, dom je čuvala samo njegov« žena Stana, ki je božjastna. NapadU jo je božjast in padla je kraj ognjišča, tako da ae je vnela obleka. Ko je že gorela se je zdramila in začela skakati po izbi. Ogenj je pa zajel tudi njenega sinčka, ki je v strašnih mukah umrl. Nesrečno ženo so hudo opečeno prepeljali v bofnJoo, kjer se bori s smrtjo.
Not! „Adresar Ljubljane44 izide.
Stane Din 160. naroča se v tiskarni »GRAFIKA«, Ljubljana, Resljeva cesta Stev. 4.
1117»
— Samemoi v pijanosti. Sirbotiaki kiju. čavničar Ivan Hens, star 60 let, se je v četrtek zvečer pijan vrnil domov in se začel prepirati z domačimi. Domači so ga pustili pri miru, nakar je odšel iz hiše. Kmalu za njim je prišel eden njegovih otrok in našel očeta obešenega na drevesu. Bil je že mrtev.
— Zaprte so naslednje planinske koče. čeSka koča m Krekova koča na Ratitovcu. od 19. t m. dalje pa Staničeva koča pod Triglavom, koča na Kokrškem sedlu ln koča na Kamniškem sedlu. 245. t m. se zapre Kadilnikova koča na Golici. — V nedeljo zjutraj se je našla na potu v Martuljek ienska jopica. Dobi se v pisarni SPD v Ljubljani, Masarykova cesta 14-1.
—lj  Sanatorij TBPD pred otvoritvijo.
Agilno Trgovsko bolniško in podporno društvo stoji pred novim važnim mejnikom v svojem plodonosnem socijalnem delovanju. Društvo je kupilo in preuredilo v moderen sanatorij vilo primari ja dr. Šlajmerja na Zaloški cesti in Stari poti in danes teden bo ta važne naprava svečano otvor jena. Sanatorij je že na zunaj krasen, opremljen je pa tako, da bo v polni meri odgovarjal svojemu namenu. Društvu bo z njim znatno olajšano poslovanje, članstvu bo pa zelo ustreženo, saj bo lečenje bohrib članov v sanatoriju peč čisto drugačno, kakor pa po raznih bolnicah, kamor jc moralo društvo doslej pošiljati bolne člane. Društvo zasluži za svoje uspešno delovanje vse priznanje.
_lj Preureditev drogerije Kane židovska ulica, ki je bila popreje ena naš.ih nai-bolj zanemarjenih ulic. dobiva od leta do leta lepše lice. V zadnjih letih je bilo v
j $louni dobitek |
tej ozki ulici preurejenih ki moderniziranih več trgovskih lokalov, tako Kosov, potem Prologov, pred meseci je pa začela renovirati in preurejati svoje prostore tudi ugledna drogerija Kane. V pritličju in prvem nadstropju so preuredili stare zatohle lokale in zdaj krasj stavbo in Židovsko ulico ter tudi Dvorski trg cela vrsta krasnih, modernih izložb. Obe fronti napravita res mogočen vtis, ki ga še poveča impo-zanten vhod na vogalu s svojo velemestno razsvetljavo. Renoviranje je opravila po lastnih načrtih stavbna tvrdka g. Miroslava Zupana, notranjo opremo je pa izvršila po načrtu ar h. Mesarja tvrdka Remec & Ko. v Dupljđcđ. Gotovo je, da bo tvrdka Kane, ki je Se od nekdaj uživala velik sloves, z novimi lokali mnogo pridobila.
_lj Nove niže In vile. Na vogalu Trnovske ulice in ulice Pri brvi so pred desetimi dnevi začeli kopati svet za temelj enonad-stropnl hiši posestnice Marije Stresen. Poslopje bo solidno zidano, kar kaže temeljno zidovje Iz klesanega kamna. Hiša ne bo obsežna ter bodo vsa dela dokončana še pred zimo, če ne bo vreme preveč nagajalo. Zidarska dela vodi stavbno podjetje Matko Gurk. — V Kocenovi ulici, ki teče vzporedno s štreljevo (Rutarjevo) ulico, ki gradita enonadstropno domovanje France in Mihaela Kozinšek. Hiša je .povečem sezidana in tudi Se pokrita. Stanovanja bodo poratma že letos. Zidovje v tleh je prevlečeno z zemeljsko smolo ter bodo tudi kletni prostori suhi in dobro porabni. Korin-škova hiša je prva stavba na severni strani te ulice, pač pa je na njeni južni strani že več lični* hiš. Korinšku zida stavbno podjetje Far lan k, Kunavar. — Lepa vida bo zrasla letos v Ažbetovi ulici v bližini škrabčeve ulice. Visoko temeljno zidovje
Liam Of Flaberty
Plen
Ob cesti, blizu majhne hišice, j<~ ležal star osel. Imel je oguljono sivo dlako s sledovi po brazgotinah in praskah. Gtoboke zareze na nogah so bile spomin na vrvi, ki so se mu dolga leta zajedale v meso. Ležal je na boku in trebuh se mu je krčevito dvigal. Tu pa tam ie pomi-gaJ z dolgimi ušesi. Glavo je držal pokonci, toda z gobcem se je skoro dotikal tal.
BiHo je zgodaj zjutraj. Vsa narava se je veselila prebujenja, samo stari osel ne. Iz hišice >e pritekel pes. Dvignil je rep, zalajal m iiW k os*u. Ustavil se je blizu noega in zalajal. Osel ie Kropeče zastokal, povesil! g!a-vo, pomigal z ušesi hi se postavil na nose. Krenil je proti goram. Pred hišico se je pojavil star mož. Mahal je s palico mi glasno priganjal psa. naj zapodi osla.
Osel je bU prišel sem v jrcetekli zimi in ves čas se je Klatil okrog hršice v nadi, da bo dobfl kaj jesti. Bil je brez gospodarja. Najbrž ga je bil kdo zapodil, ko je spcsaiai, da ni več za rabo.
— Hej. hej! — je kriča-l starec — Tiger, drži ga!
Pes se je zagnal za oslom, ki je ubiral pot. koliikor je pač mogel. Starec je poklical psa nazaj, čwn se je osel skril za ovinlkom.
Osel je pri štorklja! do k rata, kjjer je izviral ob cesti studenec. Hotel je piti, trikrat je poskusil, toda voda mu najbrž ni dišala, ker se je stresel, povesil slavo in nadaljeval svojo f>ot. Primahal jo je na hrib.
S hriba je kremi na pašnik, kamor ga je izvabila trava. Trikrat »e je zasukal, potem je pa zariga* in lese*. Legel je zopet na bok m iztegnil predse utrujene noge.
Dve vrani sta prileteli do njega. Videli sta, kako nejpremično leži na boku. Krakali sta in krožili nad njkii. Slišal je njuno neprestano krakanje m zato se je znova postavil na klecajoče noge.
Krenil je naravnost prott močvirji. Vrani sta sedeli na strehi in *a opazovali.
Vsak hip se je ustavfcd in oziral. Več vran mu je od daleč sledilo: kraka le niso več. Le Če jim je i-z-gmfl ispred oči, so zakrakale, čim so ga pa zopet opazile, so takoj utihnile.
Enkrat se je ustavil ob močvirnatem jezercu med nizkimi griči. V grmovju je sedel krokar. Cim je zagJe-dal osia, se je tiho dvignil in odletel počasi k njemu. Letal je nrzko nad njim in srepo ga je opazoval. Odletel je in se zopet vrnil. Zakrolil je nad jezercem In se spustifl znova v grmovje.
Osel je stopal počasi naprej, sledile so mu vrane m še nekaj drugih ptic ki so letale visoko pod sinjim nebom.
Zdaj nista bfli več dve osamljeni vrani, temveč cela velika jata. Bne so se šele pridruževale, dočkn so letele druge že daleč spredaj. Druge so krožile ob straneh.
Bil je ves obdan s temi krakadoči-mi pticami. Naj se je Se tako skrival za hribčke ali med grmovje, vedno so ga našle.
Slednjič je prispel do skritega in mirnega kotička sredi grmovja. Ker se mu je zdel ta kraj udoben, je legel pod grm. Vrane, ki so ga spremljale, so glasno krokale in ga obletavale od vseh strani. Krožile so nad njim in vedno glasneje krokale. Stari osel je ležal nepremično. Začelo ga je tresti, najprej rahlo, potem pa čedalje moč-
je iz klesanega kamna Moderno napravljena stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju. Podstrešnih prostorov ne bo, ker bo imela vila ravno streho. Kletni prostora so tako zi-dani, da bodo dobro slufUl svojemu namenu. Vsa dola se tevrae letos aH morda šele prihodnjo pomlad. Zidanje vodi Gradbena družba.
—lj Priljubljeni dirigent Jazz - orkestra g. Cv»rn se je vrnU z vojaSkita vaj |o zop-3<t prevzel vodstvo svojih fantov. Takoj po svojem novem nastopu je žel navduSen aplavz gostov na vrtu v Zvezdi, želeti je. da naša publika užije jesensko krasoto izvrstno jazz - godbo pod vodstvom g. Ovir. na, dokler je Se vrt v Zvezdi odprt
—lj Nižji in višji tečajni izpit. Dijaki fcq dajaikinje 4., oziroma 8. razreda srednji n Sol se opozarjajo, da se prične pouk v privatnem tečaju z» niiji in višji tečajni iz-•T>it nepreklicno v ponedeljek 19. septembra ob 14. uri. Pouk bo dnevno popoldne Prijave sprejema iz prijaznosti g. Bombac. šolski sluga na II. drž. realni gimnaziji.
—lj CHRISTOFOV UČNI ZAVOD, znana najstarejša in najbolje obiskovana privatna šola v Ljubljani, vpisuje še ves september vsak dan v lastni novi vili. Domobranska cesta 5. _ Vpisnina 20 Din. Šolnina mesečno 120 Din. revni popust. — šolsko leto pridne nepreklicno 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe. Dnevni in večerni tečaji. 459 n
Jutri vsi na galopne in kasačke tftrke
na vojaško veSbaliice v D« M. v Polju
Začetek točno ob 15. uri. — Vstopnina po 3 in 6 Din, sedeži 15 Din. — Odhod avtobusa vsake četrt ure izpred Figovca.
lj— Gospodinjska šola »Mladika« priredi letos za svoje g-ojenke tečaj za bolničko (dietetično) prehrano pod zdravnikovim nadzorstvom. Ta hrana bo v prvi vrsti za sladkorno bclne in za bolne na ledvicah ter se bo oddajala po primerni ceni tudi zunanjim abenentom. Prijave sprejema J. Zemljanova dne 29. in 30. septembra od 10. do 12. ure v »Mladiki«.
_lj Umrli so v Ljubljani od 9. do 15. t. m. Dolenc Nikolaj, 66 let, mizarski mojster. L-evčeva ulica 11; Hrovat Marija, 71 let, zasebni-ca, Ambrožev trg 3; Golob Franc, 54 let, mesar in posestnik. Jenneje-va cesta 47; Kožar Anton, 44 let, prostorni nadziratelj drž. žel.. Veroivškova ulica 34. _ V ljubljanski bolnici so umrli: Detela Franc, sin posestnice, 15 minut; Karadži-ćeva ulica 16; Zupan Ivan, 20 let. sin Čevljarskega mojstra, Mengeš 162; Štular Franc, 56 let, dninar, Povije 1; Petek Frančiška, pol leta, hči delaivke, Stranje st. 23; Korošec Ana, 1 dan. hči vozovnega mojstra Alojzija, Slape 28; šunta Ivan, 14 let, 6in delavčeve žene. Cesta na loko 26;
lO.OOO di
II
Kolarič Marija, 4 mesece, hči delavca, Moste, Zaloška cesta 94; Kokalj Vinko. 28 let, pečar, Kranj 37; Horvat Karol, 44 let. strojevodja drž. žel.. Celovška cesta 68; Bergant Marija, roj. Pavlic, 65 let, zaseb-nlca, černetova uMca 26.
lj— Samaritanski sestanek v OUZD. Kraievni odbor Rdečega križa v Ljubljani je razposlal samaritankam in samari t a-nom, ki so letos z uspehom dovršili nižji samaritanski tečaj, vabila na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek 19. t. m. ob en Četrt na 7. zvečer v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Pri tej r>rilfki se bodo razdelile samaritanske diplome in se bo razgovarjalo o prireditvi višjega samaritanskega tečaja.
lj— Prva jugosiovenska fotografska razstava v Ljubljani se je otvorila danes po zaključku velesejmske prireditve ponovno in bo trajala več dni, da jo lahko posetijo vsi, ki še niso imeli te prilike. Razstava je kakor prej v paviljonu »N« na velesejmske m prostoru in vstopnina znaša 2 Din, za dijake in šolske skupine pa en dinar. Razstavljene slike so po zmernih cenah naprodaj.
_lj    Krajevna    organizacija   JRKD za
dvorskj okraj (9. in 10. volišče) v Ljubljani ima v ponedeljek 19. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih na Borštnikovem tngu št 1-1. ustanovno skupščino, na katero se vabijo vsi člani. Vsi vol lici - somišljeniki 9. in 10. volilnega okraja se vabijo, da prijavijo vstop v stranko pri kra_ jevni organizaciji in se ustanovne skupščine udeleže.   Tiskane pTijavinice članov
neje.
Začelo se je mračiti m kmalu je zavladal v oslovem zavetišču popoln mir. Zelo pripraven kotiček za prenočevanje. Njegova kopita so začela udarjati ob štrleče korenine. Vse ptice so utihnile in se sjpustile okrog osla na tla. feprefoajale so se okrog njega iji kfiuvale zemljo, kakor bi si brusile kljune.
Osel se je ves tresel. Kar je zamolklo zahropel in glava mu je kflecnila na stran. Telo je otrpnilo. Blizu njega je skočil iz grma zajec.
Majhna ptičica je priletela z nečim v , kl'jiroSku in sedla blizu mrtvega osia. Takoj za njo je priletela druga ptičica, držeč tudi nekaj v kljunčku. Obe Sita zmajevali z glavicami. Potem sta pa odleteli.
Ena vrana se >e dvignila m zakro-žila nad livado sredi grmovja. Spuščala se je čedalje nižje, dokler r*i obsedela na veji nad mrhovino. Trenutek si je naravnavala perje, potem se je ozria podse hi molče je sedla oslu na hrbet.
Vse trtice so se dvignile te zakro-žile v vedno mamJSrh krogfli nad mrhovino. Pozneje so pa tprišli psi in prepodili vrane.
se dobe v knjižnici Gospodarskega društva za dvorski okraj, Borštnikov trg 1, vsak daai od 5. do 7. ure popoldne. Ravno tam se »prejemajo tudi izpolnjene prijavnice novih članov.
—Jj Otvoritev sokolskega zvočnega kina v Šiški. Sokolsko društvo Ljubljana-šiškd otvori danes v soboto ob 20. v veliki dvorani svojega novega doma zvočni kinematograf s filmsko opereto >Ce srce is-pregovori«. V glavni! vlogi Gitta Alpar :n (Gustav Frohlk-h. Predstave v imenovanem kinematografu se vrše ob nedeljah In praznikih ob pol 16., 18. in pol 21., ob delavnikih pa ob 17. in 20. uri. One prostorom so: Din 10. 8, 6, 5, in 4. Vse naše prijatelje in Ijub.ielje kina najtopleje vabimo t —lj Domači praznik v kopališču na Ljubljanici. Kopališkim gostem sc bodo nudile krvavice, jetrne klobase m pečenice.
Tivoli in Zvezda nudijo zabave, ali stoprav »Daj^Dam« je kotiček prave!
—lj Dražba oblek, perila itd. Mestna zastavljalnioa ljubljanska bo imela izredno dnažbo oblek perila itd. v torek 20. t. m. rn ne 10. t. m. kakor smo pomotoma pOročali.
—lj Marsikaj še manjka v našem mestu, najbolj pa na promenadah in rudi na velesejmu javne ure. Najbolj primerni kraji z« javne ure bi bili pod tivolskem Gradom, na koncu glavne promenade, ob Rleiweisovi cesti in ob glavnem vhodu na velesejem, da bi se videla z GospOsvetske ceste in od kopališča ILrrije.
—lj Manjše zidave. V Mali čolnarski ulici je vzdignil posestnik Josip Pavlic pritlično svojo hišo št. 7, da bo napravil podstrešna stasnovanda. Zdaj dozndavajo, nakar bodo še ometali stene ter tevršlM ostala dela, kar se zgodi v dobrem mesecu. Zklarska dela bo rzvrš.ik> stajvbmo podjetje Viktor žnideršič.
—lj Samaritanski sestanek v OUZD. Krajevni odbor Rdečega križa v LJubljani je razposlal samarMonikatm in samarita-nom, ki so letos z uspehom dovršili nižji samaritanski tečatf, vabtla na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek, 19. t. ni. ob 1<8.15 zvečer v dvorand OUZD. Pri tej priliki se bodo razdelile sajnaritanske diplome in se bo razgovarjalo o prireditvi višjega samaritanskega tečaja.
—lj Osrednje društvo nižjih poštnih In telegrafskih uslužbencev, fcrajervna sbupina v Ljubljani, sporoča ceaijenemu občinstvu, da se vrši javna tombola jurtri 18. t. in. ob 3. popoldme na Kongresnem trgm. Ker je prireditev samo dobrodelnega, značaja, se za obiLno udeležbo cenj. občinstva naj topleje priporočamo. — Odbor. 4&5n
—lj Pečrvlkarjev avtoOua bo vodi ju"tr4 h konj-skim dirkam na vojaško vežbaJišč-e pri I>ev. Mar. v Pod ju. izpred Mestnega, doma od 14. dalje vsake četrt trre,
—lj Svetovna olimpijada v današnjem U finem zvočnem tedniku. Športne kroge bo nedvomno razveselila vest, da fMrkta&a današnji U On fcurmal v Elitnem kinu Matici rezultate tekem v skoka, metaoLJ*i kopja in štafetnem takn. Poieg športnih vesti prinaša novi tednik pogrebne svečanosti na Dunaju ob smrti svecnega kancelar j a
Sohobra, nadalje pedtar ogromne klavnice v Chlchagn Itd. Novi 4nmal se bo predvajaj ie danes pri vseh predstavah.
_lj Danes ob 14.30 ta Jutri ob 11. dopoldne japonski film >Nlppon< v Elitnem kinu Matici. Pred filmom bo govorila ga. Sknškova o zanfimrvostfii Iz svoje domovine. Poset krasnega filma ZKD toplo pripor očamo.
_lj   >KAVARNA   TABOR«   bo drev4
otverjena. Glej današnji inserat. 484n
_lj    Dunajsko   pranje, svetlolikanje —
ŠIMENC, Kolodvorska ulica 8.
— Srajce, kravate, naramnice, žepne robce In nogavice kupite najbolje pri tvrd-kl Miloš Karnlčnik, Start trg 8. 86T
— Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne >Franz - Josefove« g renči ce. Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno >Franz - Joeefc vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. >Franz - Josef< grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Celja
_c Prihodnja seja celjskega občinskega sveta bo šele v petek 30. t m. ta ne 23. t. in., kakor smo javili na podlaga, prve informacije.
_c žalska gasilska župa bo imela v nedeljo 18. t. m. ob 8. zjutraj Izredno skupščino v mali dvorani Celjskega doma. Na dnevnem redu je izročitev odlikovanj nad 20 zaslužnim gasilcem ter poročila žup-nega aa^elnika -poslovodje ter tehničnega in sanitetnega referenta. Po skupščini bo v mestu gasilska vaja celjskega in gabr-skega gasilnega društva.
—C Na Glasbeni Matici v Celju se je 15. t. m. pričel redni pouk, vpisovanje zamudnikov pa se bo vršilo Še do 1. oktobra.
—c Celjski pododbor kluba Korošcev bo imel drevi ob osmih družabni sestanek v restavraciji Evropi.
—o Strelske vaje nove Strelske druž:ne v Hojnlku se bodo pričele v nedeljo 18. t m. v vojniški osnovni Soli. v nedeljo 25. t. m. ob 14. pa bo otvoritev strelišče v Rnntolah pri Vojniku.
—c Nočno lekarniško službo ima ie vštetega petka 23. t, m, lekarna Pri orlu na Glavnem tngn.
—e Tedensko službo pri celjskem gasilnem druStrvn trna od nadelje 1-8. t. m. ao vštete sobote 24. t. m. n. vod pod povelj-etpom s. Josipa PrfstoSka.
Pisava — zrcalo
človeške duše
Se neka] primerov, ki prlča]o, kako
pisave človekov značaj
Ljubljana. 17. septembra. Nihče, ki je o krinmiaiotaki količkaj poučen, zdaj ne dvomi več, da igra graifologija ruda v nji prav važno vlogo. V pisavi pa najdemo tudi prav jasne sledove iavcudh bolezni m težke duševne depresije človefca. Seveda so ti sledovi razHcni, kakor so različne rivane bolezni An duševne depresije.
grafolog is
Psihografolog Karmah
Danes sem izbral iz mnogih praktičnih primerov i»j zanimivejše, ki naj pokažejo, kako ljudje sami izdajajo svoje namene in nakane, pa tu dri svoje križe in težave. Ves notranji ustroj človeka se jasno kaže v pisavi in končnih potezah.
Prva slika nam kaže dve končni potezi in en podpis. To mi je obenem tudi prva gra-fološko kriminalna naloga.   Končna poteza
št. 1. je /avita liki vrv. D°lgo se je dotični rjavil z mislijo, kako bi spravil s sveta svo-ega tekmeca v ljubezni. Proučeval sem tudi njegovo starejšo pisavo in že v pisavi pred dvema letoma sem našel sumljive poteze, ki prihajajo v njegovem podpisu vedno bolj do veljave. Slednjič, ko je bil naklep že zasnovan in ko je imel zanj že vse pripravljeno, je bila njegova končna poteza najmočnejša. S tekmecem sta s« odpravila na skupno pot in to priliko je porabil, da ga je obesil. Nesrečno naključje je pa hotelo, da je njegova žrtev zelo sumljivo visela. Pri š'a je komrsije im pod težo dokazov je mož pBZOal svoj /ločin, ki g« je pripravljal že več let.
Druge zaključna poteza nam kaže pona-reValca v vseh njegovih zamotan-ih nakanah. Da je dovršil zasnovano delo. nam priča zokljca&na poteza, ki se energično končuje v vodoravni potezi na ven.
V tretji stiki se nam predstavi velik de-jomržneš ki je tako len, da se mu ne ljubi načete črke zaključiti. Gibčnost nj-egove ro"
/
ke nam priča, tk se je Ionil že mnogih poslov, pa ni mogel nikjer vztrajati, menjal je službo za službo, kakor da ima opraviti z rokavicami. Poteze njegove pisave so "kam čudno plešoče in baš v tej zmedenosti podčrtava svojo glavno slabo stran, da pij^n-čuje.
Tretja stika nam kaže v oblaki največjo lahkomiselnost. Dotični je trgovsko zaposlen imel je zelo dober položaj, toda od leta do leta se v obiski pisave same kaže poslovno
4-
nazadovanje. Celotna slika te pisave tako pojema v obliki, da pride nazadnje v eni vrsti le Se podpis. Kaj pomeni to nazadovanje? Kil drugega, nego da je dotični po lastni lahkomiselnosti propadel.
Na četrti slika vidimo žensko pisavo, ki iz nje govorita nadutost in domišljavost. Te izmaličene Črke še daleč niso poteze umetnice. V svojevrstnosti pisave hoče pokazati, da je nekam ekscentrična, škoda za njo, da je tako domišljava, kajti sicer veje iz njenega značaja notiranja toplota, lci je zdaj okrnjena, kS pa bi se daJa razviti. Pisava tudi
/---v
Po filmskem svetu
priča, da je dotična ženska mnogo Stala; dolga začetni loka kažejo, da so SK skozi njene roke celi kupi knjig.
V naslednjih skicah hočem stopnjema pokazati žfvčna obolenja*. NaJaSK sem v ta namen iz«bral povsem tuje 1 judti. Postopno je razvidno, kako propada.jo njihove notranje sile.
Prvi primer nam ka&e težke duševne bo »c notranji nemir. Dotični bo še lahko
svoje napake popravil, zaveda se. da propada, postaja vedno nervoznejši, na vse načine skuša zabtrisata sledove svojega živčnega obolenja, kljub vedno hujši nervoznosti se pa do konca obvladuje.
Na drugem primeru pa vidimo že apatičnost. Dotična v«, da je ruinirana, zatajuje svoj notna j ni nemir, piše z lahko ro-
ko, toda že pomanjkljivo. Boji se, da bd ne pokazala da ji roka drhti, in raje odneha, kjer bj morala z nazobčano potezo zaključiti črko. Poglejmo samo njeni besedi »to doesegla«. Sama ve in Čuti, da je to nemogoče in pada z vso besedo. Vendar pa še vedno upa in išče tolažbe, išče priznanje, da bi se ji izpolnile želje. Toda kako? Če sama dvomiš in nimaš več v sebi svežih notranjih sil. kako naj te potem takem dvigne drugi?
V tretjem primeru vidimo duševno povsem deprimiranoga človek;'   Ta vam ko-
lena in se zopet dvigne, pa znova pade in neprestano išče izhoda.
Naj pojasnim se zadnjo sh*o. Zglasil se je pri meni fant. čisto pametno sva govorila, kazal ni nobenih znakov slaboumnosti, toda Osupnil me je njegov podpis.
Kod so blodile njegove misli? Naenkrat je vrgel pero in črnilo proč stresel se je, pa se je v naslednjem hipu zopet pomiril in jegove oči so zablod*le z mislimi tya v praznino. Shranili sem njegov rokopis, saj govori fz njega vse gorje njegovega z dra vstvenega stan ja.
Grafolog Karmah.
Sport
— TENIŠKI TURNIR na I Hrt jI. Danes ob 15. se prične na Iliriji klubski turnir, ki se ga ude tež. j okrog 30 igralk »n IgrNoav. — Jutri, v nedeljo, se turnir nadaljuje ob 9. dopoldne in 15. popoldne, oba dneva pa traja d0 mraka. — Obetajo se zanimive in mestoma prav napete borbe za posamezna mesta. Vstopnine ni nobene. Prijatelji belega sporta se vabijo k polnoitevilni udeležbi.
— Smučarji — Pozor. S. K. Ilirija porodi °. oktobra medkliibski cToss-oourrtrv, ca 10 km, za vse verificirane člane JZSS-a za prehodno darilo — kip. ki ga brani St. Germov-šek od S. K. Maratona iz Maribora. — Druga dva prejmeta iicni diplomi. Start ob °. dopoldne na tenis prostoru pod Cekinovim gradom kjer je tudi cilj in garderoba. Pozivamo vse smučarje, da pridno trenirajo »a to tekmovanje in se že sedaj prijavijo pri g. A. Mahkovcu, kavarna Evropa. — S. K. Ilirija.
— Medkiubske koJe*er<*e dirke »Save«
se vrše jutri v nedeljo na progi Vič—Vrhnika—Planina—Rakek in obratno do Vrhnike, kjer je cilj. Dirka se v 4 skupinah, in sicer: glavna, juniorska, novinska in seniorska. Start dirkačev je na Viču pri km 3 točno ob po3 14. Izlet kolesarjev na Vrhniko se vrši z Viča od gostilne Pirnat točno ob pol 14 uri. Po dirkah je prosta zabava v gostimi Jurca s pestrim programom. Športniki vljudno vabljeni.
Tudi on
_ Pomisli, kakšen falot je moj prijatelj! Prosil sem ga, naj mi posodi 500 Din, pa ni hotel.
— Hm, tak falot sem tudi jaz.
Srčkana filmska opereta
Pa se bo zopet trlo občinstva v našem podjetnem kinu Matici. Z lepo filmsko opereto pri nas ljudem še nekam najbolj ustrezaš, 2e prva predstava včeraj je pokazala, da se uspeh »Temnice* niti primerjati ne bo dal z uspehom filma »Pesem, poljub, dekle«. Zunaj idealno lepo jesensko
Marina Eggerth z Gustavom Frohlichom
vreme, kino pa sredi popoldneva skoro razprodan. Pri večerni predstavi je bilo pa ljudi menda več kot vstopnic. In danes pojde od ust do ust glas o očarljivem petju Marthe Eggorth, o dražestni Greti Thei-mer, o nevarnem srce jedrn Gustavu Froh-lichu in o duhovitih komikih, ki so kar štirje skupaj, da te čaka užitek v zvrhani meri. In vsak, kdor pojde gledat in poslušat to srčkano filmsko opereto, bo opozoril na njo še svoje prijatelje ki znance, pa bo danes in jutri in pojutrišnjem iai dokler ostane »Pesem, poljub, dekle« v Ljubljani v kinu Matici preveč ljudi in premalo vstopnic. Pa naj še kdo reče, da nas ne tare huda kriza!
Martha Eggerth in humorist Tibor Haimav
Pisati o takile filmski opereti? Ljudje božji, kaj bi s peresom tam, kjer se že oko kar ne more nagdedati vsega lepega in uho ne naslišati vsega sladkega! Ce si mlad ali star, razgiblje te tako, da brez mrzlih ob-kladkov na srce najbrž ne pojde Gledat in poslušat pojdite sami, pa se boste prepričali, da niso samo v življenju, temveč tudi na filmskem platnu najboljše, najlepše in najslajše stvari tri — pesem, poljub, dekle. In pa še nekaj tistim, ki se pojdejo o tem prepričat, na uho: Martha Eggerth poje najmanj tako lepo, če ne še lepše, kakor Gitta Alpar, a da je mnogo bolj srčkana, to boste vsi trdili.
V francoskem
Hollywoodu
Nobena dežela ni tauko ustvarjena za filmanje, kakor francoska rivijera. Alpske krajine, tropično rastlinstvo, sinje morje, vse ima filmski operater pri rokah in tudi vročega solnca ne pogreša. Poleg naravnih lepot imajo Francozi tudi izborne ateljeje in v doglednem času zgTade na rivijeri se tretje ogromno filmsko podjetje, tako da postane rivijera pravo središče francoske filmske industrije.
Fedor Saijapin
Zdaj ima Ntaa dva filmska ateljeja, Prvi je last domače filmske družbe in je bil prvotno določen sa neme filme, pred leti so ga na modernizirali m preuredili za zvočne filme. V tem ateljeju lahko izdelujejo samo manjša filme. Atelje stane dnevno okrog 13.000 frankov. Zaseden je skoro vedno. Te dni je začel J. de Caaem-broodt v tem ateljeju izdelovati nov film »Serenade paaetonneec z «"*»iWr liričnim igralcem Lucienom Muratorom. Drugi atelje je last druibe Gaumont-Franco-Film Aubert. Kakor prvi, stoji tudi ta ne. kaj kilometrov od Nlzse, v mirni okolici, sredi bojne narave. To je veliko poslopje s štirimi velikimi StudijL Tudi ta atelje je bil prvotno določen sa name filme, Rex Lngramov naslednik Gaumoot ga je pa preuredil sa zvočni fflm. Atelje je opremljen z najnovejšimi tehničnimi pripomočki.
Družba hode na vsak način uspešno tekmovati z JoinviHe in stori vse, kar je mogoče alotrtl za zboljftanje ateljeja. Atelje obratuje skoro nepretrgoma. Nedavno so dovršili Leon Msthotov fflm »Gmbras* sez moi< z MBtononL Ta dol pa izdeluje
družba Meric film >Paris-Soleil<t. Tu izdelujejo sedaj trdi znameniti film >Don-^ui-chotte«, ki bo v njem igral glavno vlogo slavni ruski pevec Saljapin. Kar se tiče lepih deklet, filmski režiser tu ni v zadregi, ker ima bogato izbero.
Filmska družba Gaumont-Franco-Film-Aubert (OF*FA) gre naprej za svojim ciljem. Njen namen je napraviti iz Nizze francoski HoHywood. Zato dela veliko propagaa-do, ki jo praktično podpira z izredno nizkimi cenami. Dvakrat v tednu izide v Nizal bogato opremljena ilustrirana revija »Parade dTAzur« ped vodstvom strokovnjaka P. Gaffrea, da privabi evropske filmske podjetnike v Nizzo, kjer naj bi izdelovali filme. Nedavno je prispel v Nizzo Granowski, ki izdeluje oo Pierre Louvso-vem romanu film >Kralj Pausole«.
Z Obale vođi strma cesta v Victorine h Gaumou t c vemu ateljeju. Atelje stoji v krasnem parku in v njem neprestano kipi delo. Adrejev gradi špansko cesto za Doa-Quichotta. Veliko, lepo poslopje, pisarne v posebnem poslopju, izdelovalnice kostumov repet v drugem poslopju. Vse modernizirano in preurejeno za izdelovanje zvočnih filmov. Pedor Saljapin je tu, visoke postave, slok. dobre volje se pusti voditi Maxu Pretzfelderju sem in tja. tiho poskuša peti. Vsi čakajo, da bi kaj zapel, pa zamahne smeje z roko, češ, pečakajte, zdaj še ne utegnem.
Malo dalje stoji napol oblečen Sancho Pancha, debeli Dorville: kraj njega enako debeluhasti in njemu podobni Anglež Ro-bey. Oba sta strasno kosmata, kakor se spodobi Sancho Panchi Povsod kupi kostumov, vsi dirjajo in kriče, vsakemu je kaj na srcu.
3 oTsi?a ouqoz
E ^IOaO *qor«ttoA ( K>bau oupw 9f soirpox l x>z ouo^so^*t«ruai3(s m I Kiqo2©irpovs tqop©u Kj ' ;»qoz r*si»o o^itptna)
i.
lifeteh...—.....a na
„SOS. Ledena gora"
Dr. Arnold Fanck brzo javlja iz Una-maka na Grftnlandiji po kablu filmski družbi Universal: ^-Snemanje po vašem predsedniku Carin Laemmlu tako sijajno opremljenega filma .SOS. Ledena gora' se bliža koncu, kolikor ga je treba snemati tu na Grbnlandiji. Navzlic nepričakovanim in izredno velikim oviram se je nam posrečilo izpolniti v rokopisu določene in deloma zelo nevarne naloge brez resnejših nezgod. Mnogi in važni letalski posnetki so bili mogoči samo po zaslugi izredno drznega letalca Ernesta TJdeta. ki je snemal neumorno iz svojega letala nad plavajočimi ledenimi gorami in , edeni mi grudami poedine prizore na ledenih gorah; vsi posnetki so se sijajno posrečili.
Včeraj se je posrečilo Udetu nekaj, česar noben človek še ni tvegal. Z letalom se je namreč spustil na plavajočo ledeno goro. Posnetki njegovega spuščanja na ledeno goro so se tako posrečili, da bo občinstvo gotovo mislilo, da gre za trik in nihče ne bo hotel verjeti, da se more letalcu kaj takega posrečiti. Med zadnjim snemanjem iz zraka se je moralo letalo
Slavni nemški letalec Udet
spustiti, ker je bil nastal na njem defekt. Morje je sicer močno valovilo, vendar se je pa pilot Schrick gladko spustil na ledeno morje, pa mu je močan val skoraj odtrgal trup letala. Ko je Udet to opazil, se je spustil s svojim letalom v neposredni bh'žini pokvarjenega letala na morje in spravil Schrickovo letalo na suho.
Za zaključek nameravam snemati z zvočno aparaturo na kraju, kjer eo našli člana VVegenerjeve ekspedicije, da ujamem prvič zvoke, ki se slišijo pri premikanju ledene gore in ki niso bili še nikoli reproducirani. To je višek vsega, kar 00 doslej poskušali v okviru zvočnega filma. Po temeljitm posvetovanjih z najbolj izkušenimi Eskimi Grbn1andije sem se odločil kreniti z najpogumnejšimi člani Universal ekspedicije k ledenim goram. Gre za posnetke ob ledeniku, oddaljenem 200 km od Umaaaka. Ker je fjord, ki ob njegovem vhodu ledenik leži, zamrznil, sta se izjalovila dva prejšnja poskusa približati se mu. Nocoj poskusimo tretjič prodreti led in upamo, da se Tmm bo posrečilo napraviti za ,SOS. Ledena gora' posnetke, ki bodo pomenili vitek nase ekspedicije.«
Uboge filmske zvezde
Nekatere filmske zvezde imajo po vsem svetu milijone oboževalcev, ki si na vse načine prizadevajo izraziti svoje navdušenje tudi na viden način. Najraje si pomagajo s pismi. Filmske zvezde kar bombardirajo s pismi, ki jih dostavi pošta v Holy-woodu vsak dan cele kupe. Samo filmskim zvezdam družbe Metre-Gc4dwin-Ma-ver je dostavila lam poe** nad 600.000 pisem.
Seveda je zanimivo, kaj vse ljudje filmskim zvezdam pišejo. Neki madžarski delavec toži Robertu Montgomeryju, da oče njegove izvolJenke noče dovoliti, da bi se poročila, dokler ne bo imel 400 dolarjev. Zato ga prosi, naj mu pošlje ta denar, sicer si konča življenje. Neka dobrodušna mamica je vprašala v pismu Normy Shea-rerjevo, kaj naj stori, da odvadi svojega dveletnega sinčka brskati po nosu. In podobnih prošenj in želja dobivajo filmske zvezde nešteto.
Odgovarjati na vsa pisma filmske igralke in igralci ne morejo, ker bi imeli preveč dala. Zato si pomagajo na ta nado, dm fk\ najame po več skupaj tajnico
ali tajnika, ki pisma prečita in jiti razdeli v tri skupine. V prvi skupini so pisma prikurjenih piscev in ta romajo v koš. v drugo skupino pridejo pisma, ki se na nje da odgovoriti, v tretjo pa pisma, ki jih df-be adresati. Pisma so pisana v vseh jezikih sveta. Največ je angrleskih in španskih, najmanj pa japonskih. Največ pisem dobiva Greta Garlo, švedskih pa dobiva mnogo več Dolores del Rio. Tem M9x je dobil med svojo nedavno boleznijo nad 20.000 pisem in v vseh je bila izražena želja, da bi kmalu okreval. In ker je pra-znoveren, veruje, da so mu ta pisma prinesla zdravje.
Iz delovanja Sokola ▼ Trebnjem
Trebnje,  16. septembra.
Predsnočnjim se je vršila seja tehničnega odbora Sokolskega društva, na kateri se je določil delovni program za jesen in zimo. Iz obširnega načelni kove ga poročila posnemamo, da je mi rensko sokolsko okrožje, ki mu je sedež v Trebnjem, zaključilo zunanje terinično delo z najlepšimi uspehi. Vsa društva v okrožju so priredila v leto&ajem letu ni?: javnih nastopov, katerih se je udeležila tudi novomeška voj. garnizija, ki je nastopala s četo vojakov. Posamezna društva so se pa udeležila nastopov tudi izven okrožja in izven župe v društvih sosednih sokolskih žup, tako da je bilanca uspehov vseh telovadnih oddelkov kar najlepša. Velik uspeh je doseglo sokolsko društvo Trebnje, ki se je udeležilo švedske štafete v Višnji gori in ki si je priborilo proti močni konkurenci znanih tekačev (Slapničar-Krevs), drugo in tretje mesto z minimalna časovno razliko.
V naslednjem poroča načelnik, da se bo vršil v prihodnjem letu pokrajinski zlet v Ljubljani in predlaga., da ustanovi telovadnica svoj fond, kamor naj bi se stekal del dohodkov vseh društvenih prireditev, pri katerih sodeluje s svojimi nastopi telovadnica in so telovadnega značaja. T. O. bo izdelal tozadevni predlog ln ga predložil društveni upravi. V prihodnjem letu proslavi trebanjsko društvo 251etmco svojega obstoja, ki bo združena z velikimi sotknteklTrri prireditvami. Na to proslavo se mora telovadnica pripravljati že sedaj to predvsem preskrbeti primeren prostor za telovadbo in tekme, ker dosedanji prostor pred novim uradnim občinskim poslopjem ni dovolj obsežen za nastop, ki se bo vršil ob priliki 251etraee našega dm-štva. Zato T. O. predlaga društveni upravi, kot najprimernejši prostor, travnik g. Pavlina v Starem trgu.
Ob zaključku sklene še tehnični odbor prekiniti telovadne ure za dobo enega tedna, v katerem času bodo telovadci sami renovirali m prepleskaH tek)vadnico na marofu. Seja upravnega odbora se bo vršfla prihodnji teden.
Dve lepi prireditvi v Kamniku
Kamnik, 16. septembra S svojo nedeljsko prireditvijo nam je kamniška mestna godba napravila prijetno presenečenje. Že pri vseh dosedanjih nastopih naših godcev smo se lahko prepričali, da so v kratkem času od nastopa do nastopa pod vodstvom kapelnika g. Ul-mana vidno napredovali, nedeljska prireditev pa je presegla vsa pričakovanja, za kar zaslužijo naši godci in kapelnik največje priznanje. Prrreditev, pri kateri je sodelovala tudi vrhniška godba pod vodstvom kapelnika g. Groma, se je pričela ob 14. z obhodom po mestu, ki je dvignil na noge ves Kamnik. Občinstvo je nato napolnilo ves mestni park, kjer se je najprej vršil enounri koncert vrhniške, potem pa kamniške godbe. Ob pod 18. sta godbi skupno odigrali 6 dobro naštudiranih koncertnih točk. Koncertu so poleg velikega števila občinstva iz Kamnika in okolice prisostvovali tudi predsednik skupščine g. dr. Kumanudi in predsednik glavnega odbora JRKD g. Nikola Uzunovič z gg. ministri in poslanci, ki so prihiteli po shodu iz Ljubljane v Kamnik. Odlične goste sta v imenu meščanov in mesta Kamnika pozdravila župan g. Kratnar in pokrovitelj prireditve g. poslanec Cerer. Koncert je pod vodstvom kar>elnika kamniške mestne godbe občinskega tajnika g. Ulmana krasno uspel. Kapelniku g. TJlmanu je bdi za njegov uspešen in požrtvovalen trud poklonjen krasen šopek, kar je občinstvo sprejelo z dolgotrajnim odobravanjem. Neprisiljena zabava je ob zvokih vrhniške Jn kamniške godbe trajala pozno v noč.
V nedeljo dopoldne se je vršil na teniškem igrišču v Kamniku revanžni teniški dvoboj med Kamničanl in igrači SK Elana iz Novega mesta. Prvo srečanje med obema kluboma v Novem mestu se je končalo a 4:8 v korist Kamnika. Revanža se je vršila tako, da so oba kluba zastopali isti igralci kakor v Novem mestu, kar je še bolj potrdilo ugotovitev, da doseženi rezultati odgovarjajo moči posameznih nasprotnikov. Kamniški prijatelji lepe teniške igre, ki so z velikim zanimanjem sledili dvoboju, so popolnoma prišli na svoj račun, saj so bile vse igre napete in zanimive ter so nudile prav lep sport. Novo-mescanom smo hvaležni, da so nam vrnili poset v Novem mestu in s tem omogočili lepo prireditev, ki je bila velika propaganda za teniški sport.
Pristopajte k Vodnikovi
__«jdVENSEI NAROD«, dne 17. septembra T9sz
Btanr. VJi
Najsevernejša zdravnica
sveta
Tudi Samojedi na Novi Zemlji imajo svojo vlado in pred
fs^ltTffr je slikar
iz knjige Otto lieflerja »Sibirija druga Amerika«, UniveT-suni-BuKiierei fftr ABe, Ber-fin W 8.
138 Samojexkyv in 88 Rusov prebiva na Novi Zemlji, dvojoem otoku onstran Zalivskega toka in 70. stopinje severne širine. Deset mesecev je zakovan otok v ledeno morje; polarni ledeniki se združujejo potem v fjordih in zalivih z motnim obrežnim ledom in kristalno čistimi grudami morskega ledu. Samo radio postaja ob vzhodnem izhodu Matočkinove poti veže peščico ljudi vseh teh dolgih deset mesecev z zunanjim svetom, ki ničesar ne ve o njih, o njihovih križih in težavah, o njihovi borbi za pičlo srečo.
Mnogo križev najdeš na Novi Zemlji. Ruskih in norveških. Ln tudi Samojedi — padli v mnogih desetletjih kot žrtve alkohola in sifilisa, ki so jim ga prinesli iz Evrope za dragocene kože polarne in srebrne lisice, za sobolu podobne kože severnih jelenov, za izvrstno meso najredkejših rib — tudi Samojedi (zbegani po trajni veri v Kristusa, v svetega severnega jelena in skrivnostnega Lenina, ki jim je vzel popa in vodko ter jim dal za to zdravnico, šolo in podružnico moskovske državne trgovine), tudi oni postavljajo svojim rajnkim na grobove križe, kraj njih pa razbijejo lesene sani umrlih.
Zdravnico, gospo Anastazijo Pleče-vo-Ahučejno, najbrž »najsevernejšo zdravnico sveta«, sem našel v zalivu Warneke na otoku Vajgač, kjer je bil pustil »Krasin« za letalca Cufonovske-ga bencin in olje. Majhna tovorna ladja iz Arhangelska ie bila pripeljala v ondomo samojedsko skladišče soli, moke in svinca za krogle. S to ladjo se je odpeljala gospa Plečeva-Ahučej-na na svojo postojanko v zalivu Bje-lušja na Novi Zemlji, čez zimo je bila namreč na oddihu v Arhangelsku. Ni več mlada, ta zdravnica, 43 let je stara in dva njena odrasla sinova študirata tehniko v Arhangelsku. Je Rusinja, toda to opaziš šele. če govori in se izlušči iz samojedskega kožuha. Potem stoji pred teboj krepka ženska nizke postave, kratko striženih las, energičnih potez, pripoveduje pa prepričevalno m vabljivo.
Nova   Zemlja,   pripoveduje gospa
armada
Načelnik generalnega štaba ameriške armade general Douglas Mac Ar-thur, ki ga vidimo tu na sliki, je prispel na informacijsko potovanje po Evropi. Oglejmo si nekoliko ameriško armado, ki je leta 1917-18 odločilno posegla v svetovno vojno. Ameriška armada se bistveno razlikuje od evropskih armad, kar je posledica dragaenih življenski-h razmer in pa posebnega zgodovinskega razvoja Amerike.
Vrhovni poveUnik ameriške vojske m mornarice je prezidetrt. Armado upravlja državni tajnik vojne z dvema državnima pod tajnikoma. Redna jmeri-ška armada šteje okrog 140.0»~0 mož, od tega nad 12.000 častnikov. Vojaška shižba v Americi je rfOStovJ.Tia. vnjak se prostovoljno zaveže, da bo služil domovini. Redna vojski šteje 9 pehotnih in 3 konjeniške drvi/ije t^oJeg tega ima Amerika narodno g^rfo, ki Šce;e okrog 190.000 mož in se deli v 18 pehotnih in 4 konjeniške divizije. K severoameriški armadi spada se 27 pehotnih m 6 konjeniških divizij »organizirane rezerve«. Zelo važno vlogo igra v ameriški armada zbor rezervnih častnikov, ki je štel ob koncu predlanskega leta 115.000 mož. Pri univerzah in drugih visokih šolah so posebni dveletni tečaji za izobrazbo rezervnih častnikov.
Pleceva, je raj, seveda slabo kurjen. Rajsko .je v popolnem pomanjkanju bakterij. Na Novi Zemlji ni nobene tuberkuloze, nobene hripe, nobene griže in nobene Skriatinke. Sifilis so zanesli tja izključno le mornarji in lovci. Odkar je odredila sovjetska vlada prisilen zdravniški pregled vseh na Novo Zemljo prihajajočih Evropcev, je sifilis razen enega primera izginil. Dva mlada Samojeda, ki so ju poslali lani v Leningrad študirat — bila sta prva Samojeda, ki sta prišla v evropsko mesto — sta kmalu podlegla tuberkulozi.
Gospa Plečeva ima na svoji postojanki majihno lekarno in drugo Rusijo za pomočnico. Zdravniška stanica ima ogromen poset. Lani je bilo skozi vse leto 378 bolnikov, 448krat je stanica intervenirala in 2000 krat je bila ambu-lančno obiskana. Pomisliti pa moramo, da ima Nova Zemlja komaj 220 stalnih prebivalcev in da število nomadsko življenje živečih, poleti z juga prihajajočih Samojedov ter ruskih in norveških ribičev in lovcev ni posebno veliko. Poleg tega pomaga stanica pri vsakem porodu. Naselbine so skoro vse v okolici Matočkinove poti in južno od zaliva Bjelušja. Najboljši brzojav so tam še vedno usta, pozimi se v vsakem Šotoru in vsaki jami kaj kmalu zve. kaj in kje in kako se je kaj zgodilo.
Samojedi imajo na Novi Zemlji tudi svojo vlado. Imajo sovjet in predsednik je samojedski slikar IIja-Tiko-Vilka. Rojen je na Novi Zemlji in na to je zelo ponosen. »Pravi« Samojedi malo zaničujejo svoje sorodnike s kontinenta. Na Novi Zemlji imajo tudi šolo (prej je bila cerkev). Zdaj jo poseča 20 otrok, ki so stalno pod zdravniškim nadzorstvom in se uče ruščine. Sicer se pa uče na Novi Zemlji zlasti higijene.
Gospa Plečeva je pripeljala na Novo Zemljo prvo kozo. Koza daje dnevno 10—12 kozarcev mleka, ki se porabi izključno za lečenie na skorbutu obolelih Samojedov in Rusov. Alkohola na otoku ne najdeš. Sovjetska vlada je najstrožje prepovedala uvažati ga. Prej so dajali norveški in ruski lovci in trgovci za polarno lisico steklenico vodke. Zdaj da Gostorg, državna trgovina, sto rubljev.
važnost na tehnično oborožitev, zlasti na letalstvo, ki je zelo močno. K narodni obrambi je treba šter; tudi mornarico, ki igra zdaj v množili državah odločilno vlogo. K mornarici spada tudi obrežno topništvo in močno mornariško letalstvo, ki šteje samo okrog 14 000 mož. Lani je odpadlo v ameriškem proračunu na vojsko in mornarico nad 35 miljard Din, seveda znaten del na mornarico, ki jo Amerika od leta do ie-ta izpopolnjuje in še boj oborožu:e.
Najsrečnejši,
zakon — ločenih
Mlada zakonca, angleški kapitan Wyndam in njegova žena Margareta, se ravnata po načehi, da je najsrečnejši tisti zakon, ki v njem mož in žena živita ločeno. Zakonca Wyndam sta preživela skupaj samo medene tedne, potem sta šla pa takoj narazen in se sestajata samo od časa do časa. In oba sedaj zatrjujeta, da bi njuno že 12 let trajajoče zakonsko žrvljneje ne bilo tako srečno, če bi živela skupaj.
Kap fenova žena je Norvežanka. Bila je zelo lepa in imela je vse polno snu-bačev. Čakala je pa tako dolgo, da je našla moža, ki se je strinjal z njo v nazorih. Takoj po povratku z ženitovanj-skega potovanja sta šla narazen. Ko se jima je rodilo dete, je ostalo pri materi. D-vakrat aH trikrat v tednu gresta zakonca skupaj v gledališče ali na koncert, drugače pa živita ločeno. Mož telefonira vsako jutro ženi, da se domenita, aH bosta preživela dan ločeno ali pa se sestaneta.
2ena je vsa navdušena za ta način zakonskega žtvijenja. Ko je mož povedal svojim prijateljem, kako žrvi v zakonu, so mislih, da se bo kmalu lojSL Izkazalo se je pa, da je to najboljša, če oe edina pot ohraniti zakonsko zvezo trdno. Edino tako ®e da preprečiti pre-nasjčenosti v zatooan, ki ie neizogibna tam, kjer se pojavijo marientosti ter | križS mi težave vsakdanjega žMjeoja, kar premnoge zakone zastrupi in urici*.
Statistika vojnih ujetnikov
V >6sterreichische Wehrzeittmg« so priobceni podatki o vojnih ujetnikih med svetovno vojno. Avstzo-ogrska armada je izgubila 6X000 ujetih častnikov in 2,708.000 vojakov, približno toliko, kolikor je Mlo leta 1914 mobiliziranih. Umrlo je 453.000 avstro-ogrskih vojna ujetnikov, kar znaša 16*8 odst. V Rusijo je prišlo 54.146 avatro-ogrskih častnikov in 2,057.000 vojakov, od teh jih je umrlo 385.000 aH 18 odat V Italijo je prišlo v ujetništvo 5154 častnikov in 523.000 vojakov, od teh jih je umrlo 7 odst., v Srbijo je prišlo 1500 Častnikov in 106.000 vojakov, umrlo jih > 27 odaL, w Bmmaj» > paslo 250
ujetih častnikov in 9700 vojakov, umrlo jih je pa 30 odst.
Nemčija, Avstrija, Turčija in Bolgarija so ujele 4,564.000 sovražnih vojakov, zavezniške države pa samo 3 milijone in 946.000. Če odštejemo avstro-ogrske izgube na vojnih ujetnikih, odpade od tega na Nemčijo, Turčijo in Bolgarijo 1,238.000 mož. Mobiliziranih je bilo med svetovno vojno 74,000.000 vojakov in od teh je prišlo na obeh straneh v ujetništvo 8,510.000, torej okrog 11 odst., od tega jih je umrlo v ujetništvu 751.000 ali 8.7 odst. Na bojiščih je padlo okrog 10 milijonov mož ali 13 odst. vseh mobiliziranih, v ujetništvu jih je pa umrlo 1 odst.
Svečenik o Gorgulovu
Na povratku z moriŠča so ustavili pariški novinarji pravoslavnega svečenika Gilleta, ki je spremljal Gorgulova na zadnji poti in ga tolažil, dokler mu giljotina ni odsekala glave. Gillet je rojen Francoz in opravlja v Parizu posle pravoslavnega svečenika. Novinarji so se zanimali za podrobnosti zadnjih trenutkov Gorgulovega življenja. Gillet je bil zelo razburjen. Prvič v življenju je namreč prisostvoval usmrtitvi in pravi, da bi nikoli več ne hotel gledati takega
prizora. Kdor je kdaj prisostvoval usmrtitvi, pa naj bo že obešanje aH streljanje, kaj šele sekanje glave na giljotini, ki je baš najstrašnejše in naj-žalostnejši dokaz zastarelosti kazenskega zakona, bo Gilletu pač rad pritrdil.
»Prosim vas, pustite me pri miru,« je ponavljal venomer. »Gorgulov je bil nesrečnež, duševno bolan človek brez vsake logike. Ali ste čitali njegov »zeleni evangelij«? Nemogoče stvari. A njegova žena, verjemite mi, da je preprosta ženska. Nikoli ga ni nehala ljubiti in zagovarjati, toda usoda ji je bila žal prekruta.« Svečenik je zamahnil z roko, kakor bi hotel odgnati strašen privid, potem je pa nadaljeval svojo pot.
Ustrrtitve v Rusiji se množe
Poročevalec »Daily Telegrapha* pojoča, da so se v Sovjetski Rusiji zopet začele množiti usmrtitve. Zdi se, da je zloglasna črezvičajka nekaj časa počivala, zdaj je pa začela zopet s polno paro delovati. Po uradnih podatkih je bilo usmrćenih zadnje dni nad 50 škodljivcev revolucije, ki so kradli socijali-stično imetje. Sovjetska vlada je namreč v avgustu izdala poseben zakon, ki določa smrtno kazen za tatvine narodnega premoženja in za špekuliranje z njim. Najbrž je bilo pa ustreljenih po tem zakonu že več ljudi. Samo prve tri dni septembra je bilo izrečenih 30 smrtnih obsodb nad ljudmi, ki so kradli imetje kolektivnih posestev. Samo v enem dnevu je bilo izrečenih 12 smrtnih obsodb.
V Moskvi je bil obsojen na smrt uslužbenec kooperativa, ker je poneveril nekaj državnega denarja. V Murman-sku je stalo pred sodiščem 53 železničarjev, ki so kradli iz vagonov blago. Trije so bili obsojeni na smrt in takoj ustreljeni, drugi bodo pa morali sedeti po več let v ječL
General Notrayoshi
novi vrhovni poveljnik japonske armade v Mandžuriji in posebni   pooblaščenec mao dinrske državo_
Najžalostnejše poglavje zgodovine človeštva bo o tem, da je svobodna misel greh se
Počastitev spomina potiskih letalcev
Zemski ostanki rjonesrečenih poljskih letalcev Zwirka in inž. Wigure so bili položeni na mrtvaški oder v cerkvi sv. Križa   v   Varšavi.   Mimo mrtvaškega
odra je šlo 400.000 ljudi, ki so prišli počastit spomin nesrečnih letalcev. Več žensk se je v cerkvi onesvestilo. Poljski listi poročajo o ganljivih pogrebnih svečanostih ponesrečenih letalcev na polj-sko-češkoslovaški meji. Ko so vozili lju-ne zemske ostanke čez mejo, se je zdelo, da med Poljsko in Češkoslovaško meje sploh ni, kajti češkoslovaški častniki, ki so šli za pogTebom, so v uniformah nemoteno prekoračili mejo in spremljali ponesrečena poljska letalca daleč na poljsko ozemlje.
Češkoslovaške oblasti so storile vse, da sta imela poljska letalca res svečan pogreb. Sočutje češkoslovaškega naroda ob težki nesreči, ki je zadela zlasti poljski narod, je po ugotovitvah poljskih listov daleč prekoračila običajne pogrebne svečanosti in šablonsko sočutje.
Carlos Davila
prezident republike Chile, ki ie vodil državo šele od junijske revolucije, je odstopil, ko so uporni vojaški letalci bombardirali prezid en tovo palačo.
Angleški prestolonaslednik in kino
Angleški prestolonaslednik je velik prijatelj kina. Zadnje čase se pa navdušuje samo za zvočni film. Ker je princ in po vrhu še prestolonaslednik, mora hoditi v kino inkognito. Vstopnice naroča telefonično večinoma pod izmišljenim imenom Abrahamo, potem pa pride sam k blagajni po nje in jih kajpak tudi plača. Ne spodobi se, da bi hodil prestolonaslednik tako mogočne države v kino brezplačno, čeprav bi mu vsako kinopodjetje z velikim veseljem to dovolilo, ker bi imelo izborno reklamo, če bi smelo razglasiti, da hodi v kino sam prestolonaslednik. Prestolonaslednik sedi vedno sam v parterju, kjer je njegovo najljubše mesto, navadno na najcenejšem sedežu med fantalini, ki mu njihova kritika filmov služi v dobrodošlo izpopolnitev zabave v kinu.
Obraz pa prestolonaslednika često izda in tako je že marsikateri London-čan po prihodu iz kina doma samozavestno in ponosno povedal, da ga je doletela visoka čast sedeti kraj prestolonaslednika. Letala, film in radio doma, to je največje veselje dokaj originalnega angleškega prestolonaslednika. Nedavno si je napravil moderno sprejemno radio postajo v svojem letalu. O svojih javnih nastopih v radiu je dejal novinarjem: »Zdaj se ne zmenim več, ah je kje blizu mene postavljen mikrofon ali. ne. Moj položaj zahteva, da često govorim in tako sem že vajen, da vedno in povsod visi pred menoj ta nesrečna škatlica. V začetku me je to vedno prijetno iznenadilo, zdaj se mi pa zdi že samo ob sebi umevno.«
Največji parnik
Podjetje SA de. Chantiers et Ateli-ers de St. Lazaire gradi francoski pa-robrodni družbi Compagnie Transatlan-tique parnik, ki bo največji na svetu. Dolg bo 303 m, širok pa 34.75 m. Imel bo štiri vijake, ki ga bodo gonili s hitrostjo 30 vozlov na uro. Stroji bodo razvijah 160.000 konjskih sil. Glavne kovinske dele tega pomorskega kolosa iz-ftkfirin>ve tnvnme s "^fl"1^
Hitite in oglejte si nemudoma ta spored
Si
«*2
H/l
Danes nov TJfin zvočni tednik Vstopnice si nabavite še v predprodaji
Predstave danes ob 4., ^48 in 1410 zvečer, jutri  (v nedeljo)  ob S., 5.,
^48 in 1410 zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Sovjetski tisk v drugi petletki
Kljub pomanjkanju papirja je imel sovjetski tisk v prvi petletki vendarle precejšnje uspehe. Od 1. 1927-28 do 1. 1932 se je zvišalo število časopisov od 576 na 6775, tako da imajo najoddalje-nejši kraji Sovjetske Rusije svoje časopisje, česar prej nikakor ni bilo moči trditi. Naklada je bila v tem času povišana za 437.5 odst Za drugo petletko sta predvideni dve razvojni varianti tiska v Sovjetski Rusiji. Po eni bi se zvišala naklada na 120 milijonov izvodov dnevno, po drugi pa celo na 180 milijonov. Časopisi bodo izhajali v vsakem rajonskem središču, m sicer v posameznih nacionalnih jezikih (kakor znano, je v Sovjetski Rusiji 130 različnih narodov). Za uresničenje tega velikega načrta bo treba zvišati papirno produkcijo na 3 milijone ton.
Aforizmi
Človek se spametuje po svoji največji neumnosti; največjo neumnost pa napravi zelo pozno.
Srečen je lahko le tisti, ki osrečuje druge.
Če bi tudi razmišljali o vsem, o čemur govorimo, bi govorili drugače.
Ne smemo se čuditi, da beda Človeštva ne boli nekaterih, saj je niso okusili; čuditi se pa mora človek, da se čutijo tisti brezčutni zaradi tega vzvišeni, ker se ne zavedajo strahote največje tragedije.
Ko začneš odkrivati dobro v drugih, postaneš tudi sam dober.
Nisi le ustvarjalec, ko delaš, temveč delo ustvarja človeka.
Popolni pesimisti ne morejo živeti, kajti življenje je optimizem; popolnih optimistov pa tudi ni, ker, kdor pozna življenje vsaj nekoliko, ga pozna od temne strani.
*
Kako ljudje vrednotijo življenje, zavisi od tega, kako žive.
Človek ne more priznati v praksi iz sebičnosti, da je altruizem najlepši in iz sebičnosti mnogi dokazujejo, da je njihov egoizem svet; dokazali so pa že zdavnaj le, da proglašajo nespamet za svetost.
*
Vsi nauki so slabi zaradi tega, ker učitelji navadno ne žive po njih.
Kdor obupa nad življenjem, obupa le nad samim seboj.
Življenje je kapital, ki se obrestuje le, če delaš; seveda pa ni prav, če obresti ne pobirajo upravičeni
Nahatma
je lagrozil Angležem ■ gladovno stavko do smrti, ee ne iipremene nedavno dekreur&nf
Konec kamniškega
„kofemalna"
Za ,4etečim fcamnMžanom" ekspres — Kamaičaai ie re4r
tdovoljai
sta, naj hi se promet na kamniški progi izboljšal, za energično akcijo pa se nikoli
niso odločili, temveč so raje v neizmernem optimizmu prepustili odločitev bodočnosti. Kamničan, ki je pred 40. leti gotovo Se nekako ustrezal potrebam, je tudi v povojnih č>jih, ko se je vse razgibalo m hitelo v rezadržljivem poletu za napredkom, ostal vedno zveat svoji stari tradiciji do skrajnosti prezirajoč modri izrek: čas je zlato. Mirno in brezskrbno se je sprehajal po progi in se ni zmenil za nobena zabavljanja
in napade. Np ustmene, ne pisane in ne t'skane prošnje gra niso granile. da bi pospešil svojo pot. temveč je vztrajno postavljal vedno nove rekorde
v svoji polževi dirki.
Prevelika trma našega kamničana pa se je maščevala nad njim samim. Vsi potniki, ki so plačevali celo karto, so mu obrnili hrbet in se raje vozili z avtobusi, saj smo imeli dnevno 7 avtobusnih zvez v Ljubljano. Za isto ceno si se v 50 minutah pripeljal v sredino Ljubljane — pred kavarno Evropo. S tem je bil kamničan hudo prizadet in je končno le uvidel.
da je železnica trgovsko podjetje, ki se mora ravnati po željah in potrebah
potujočega občinstva, ne pa obratno. Tako smo 1. septembra izgubili slavni »kofe-maln« in §e slavnejšega letečega kamničana in dobili novi ekspres, za nameček pa še novo postajo sredi Kamnika.
Vsak si bo sedaj mislil: kako srečni in zadovoljni so Kamničani, ko imajo novo postajo in nov ekspres, s katerim se lahko Šestkrat na dan pelje-fo v Ljubljano. Kaj še! Kamničan je že od nekdaj
najbolj nehvaležna stvar na sveta.
Sam ne bo nikoli ganil z mezincem, smatral pa bo vedno za svojo sveto dolžnost, da bo v najbolj gorečem navdušenju vsako novost skritiziral od vrha do tal, kakor da bi bil plačan na akord. Povdariti moramo, da so vest o izboljšanju prometa na kamniški progi sprejeli jako hladno in da se niso zavedali niti važnosti otvoritve novega postajališča v oni meri, kakor bi tak dogodek upravičeno zaslužil, saj je za kamniško zgrodovino najmanj tako važen, kakor je bilo odkritje Amerike za svetovno. Novi vlak ni bil deležen niti prisrčnega sprejema, niti burnih ovacij, niti najskromnejsega pozdravnega, govora. Potniki in številno radovedneži, ki so se zbrali na postaji, so bili bridko razočarani, ker so gotovo pričakovali, da se bo izvršila otvoritev postajališča ob prihodu prvega ekspresa z godbo, pevci, kumicami, slavnostnimi govori in drugimi za tako slovesnost potrebnimi rečmi, s katerimi smo Kamničani ob vsaki priliki radodarni na vse strani. Samo dijaki, ki se vozijo vsak dan v Ljubljano so sprejeli novi vlak z neprisiljenim navdušenjem in položili na lokomotivo skromen šopek rož ...
Na novi kamniški postaji se je sedaj, ko še ni priljubljene peronske zapore, koncentrirala vsa kamniška večerna promenada.
V skrivnostnem polmraku masa ljudi napeto pričakuje prihoda večernega vlaka, zraven pa zabavlja,
da je postaja premalo razsvetljena.
No, čeprav ne moremo trditi, da se Kamničani boje promenade v temi, jim moramo vendar v tem pogledu pritrditi. Postajo razsvetljujeta dve prastari petrolejki, ki širita okrog sebe le toliko svetlobe, da ju lahko zagledaš, ako imaš dobre oči. Svetita pa tudi samo toliko časa, dokler vlak ne privozi na postajo, potem pa ju hitro ugasnejo, da se mora večji del potnikov v temi spuščati po nerodnih stopnicah na cesto. Prepotrebno je, da se na novi postaji v najkrajšem času poskrbi za izdatnejšo razsvetljavo, saj je električna napeljava komaj 20 metrov daleč. 500-8večna obločnica na visokem drogu bi za gornji del postaje popolnoma zadostovala, v spodnjem delu pa bi za razsvetljavo ceste in tira bili potrebni tudi dve manjši žarnici.
V tem pogledu naj železniška uprava in mestna občina čim prej stopita v stik, ker z odlašanjem za zimski čas tako potrebne naprave ne bo prav nič prihranjenega. Poleg postajne hišice, kateri pravijo Kamničani »nebotičnik«,
naj bi se postavila vsaj majhna lopa,
da bi imeli potniki v slabem vremenu zavetje pred dežjem in snegom, poleti pa prijetno senco. Ako bi postavili v lopo še par klopic, potem bi imela nova kamniška postaja poleg1 prikupljivega lica tudi vse mogoče udobnosti.
Nova kamniška lokomotiva je vsem prav
Kamnik, 16. septembra. Slavnega kamniškega vlaka, ki je bil po vsej naši širni domovini znan pod imenom >kamniški kofemalnc, ni več. S prvim septembrom je prenehal voziti. Njegova obupna počasnost, ki je bila kot nekak veren simbol kamniške počasnosti in konservativnosti, je postala že proverbijalna in naš kamničan je bil v železniškem prometu kot nekako pred potopno čudo, ki je vzbujalo občudovanje in posmeh vsega sveta.
Čudovite zgodbe so pripovedovali o kamniškem vlaku in humoristi so kar tekmovali med seboj, kdo ga bo bolj osmešil, de si se kje predstavil, da si iz Kamnika, je družba takoj počila v smeh in marsikdo ti je ročno postregel z zabavno zgodbo o kammčanu. da nisi vedel, ali bi se jezil ali smejal. V takem primeru se seveda najbolje izmažeš, ako tuđi ti poveš iz slavne zgodovine kamniškega vlaka kak vesel dogodek, saj jih je na izbiro.
O sloviti
dirki med kravo in karnničanom ste gotovo že slišali. Zgodilo se je to menda pred vojno, ko lov za rekordi ni bil Se tako v modi, kakor danes. Hudomušni kravi, ki se je pasla tam nekje okrog črnuške postaje, je nekoč prišlo na misel, da bi se poskusila v hitrosti s karnničanom. Id je ravno privozil na postajo. Postavila se je sredi tira in jo moško ubrala proti Jožici. Vlak, ki je vozil za njo, je piskal na vse pretege, toda to je dalo kravi še večjo korajžo. da je podvojila hitrost in po železniškem mostu ob pridušenem kroho-tarrju vsega občinstva kot prva pridirka'a na p*-stajo na Jezico. Ko se je potem nekdo v časopisju jezil nad počasnostjo kamniškega vlaka in strmečemu občinstvu s konkretnim primerom dokazal, da je
krava hitrejša od i>kofemalna« je bil obsojen na 5 goldinarjev globe zaradi >razžaljenja državne naprave-*. To je vedno tako. če kdaj javno kritiziraš kako nered-nost. bo prva skrb prizadetega, ne morda da popravi, kar si grajal, temveč da poišče nezadovoljneža in mu na najuspešnejši način zaveže jezik.
O kamniškem strojevodji so pripovedovali, da je na Dobravi med Trzinom in Črnučami, kjer vodi cesta tik ob železnici, vsako jutro stopil med vožnjo z lokomotive in kupil pri litra mleka od mlekaric, ki so ga vozile v Ljubljano naprodaj. Med kupovanjem se ni niti preveč žuril. ker je imel Še vedno dovolj časa, da je ujel lokomotivo in si do Ljubljane ob kotlu skuhal tečen zajtrk.
Tudi potniki so se kaj radi na nedovoljen način pošalili s karnničanom. Včasih si bral na vagonih z velikimi črkami s kredo napisano svarilo: s-Med vožnjo cvetlice trgati je strogo prepovedano«, ali pa ^Med vožnjo sprehajati se ob progi je potnikom najstrožje prepovedano.«
Vse te vesele zgodbe izvirajo še iz predvojnega časa, ko se osebni promet na kam-ničanu ni mogel niti primerjati z današnjim. Prva leta po vojni sta bila jutranji in večerni kamniški vlak tako polna, da se je sprevodnik komaj preril po hodniku, da je pregledal karte. Število potnikov so posebno pomnožili delavci in dijaki, ki se vsak dan vozijo v Ljubljano. Vlak, ki je vozil v desetih nabito polnih vagonih 600 do 700 potnikov, je bil tako obtežen, da na Črnuškem klancu večkrat pozimi ni mogel speljati. Sredi klanca se je ustavil in je moral včasih celo
po dvakrat daleč nazaj, da je dobil zalet in srečno privozil na vrh hriba. Hudoinužneži so rekli, da hodi kamničan nazaj »po sapo«.
Potniki, ki so bili navezani na vsakodnevno vožnjo v Ljubljano, so bili težko prizadeti in so vsak dan izgubili mnogo časa. Osebni vlak je rabil za 22 km dolgo prog-o celo uro in 15 minut, to se pravi, da je napravil povprečno komaj 18 km na uro. Vse, kar so v 10 letih napravili na kamniški progi za izboljšanje prometa, je bila uvedba jutranjega dijaškega vlaka in dveh mešancev. Opoldanski, ki je odhajal iz Ljubljane ob 13 in s katerim so se vozili največ dijaki, je dobil zaradi svoje obupne počasnosti ponovno ime »Leteči kamničan«. Za pot do Kamnika je rabil 1 uro 35 minut, in je vozil z rekordno povprečno hitrostjo 14 km na uro. Toliko pretečejo kamniški lahkoatleti pri treningih, kadar so v prav slabi formi.
Merodajni gospodje v Kamniku in drugod so sicer od časa do časa s skromno in ponižno prošnji nadlegovali pristojna me-
všeč, le posestniki hiš ob progi med obema m pritožujejo, da Ima prevod glas. NK manj kakor 24-krat dnevno progo med obema postajama in pl-i vse pretege na ovinkih pa cvin. M
Tudi malim zelenim vagončkoan vrhniškega tipa ni kaj reči. Cisto so podobni tramvajskim vozovom, zato pa tudi vsi štirje vagoni nimajo niti enega stranišča. Na tramvaju je to sicer popolnoma razumljivo, na železnici, če tudi je tramvajski vlak, pa nihče ne računa s tako pomanjkljivostjo. Mislimo, da je popolnoma na mestu prošnja, naj se železniška direkcija blagovoli ozirati tudi na človeške slabosti, da ne bo novi kamniški ekspres zaradi kakega neljubega dogodka postal še bolj slaven po naši širni domovini, kakor je bil ranjki »kofemaln« zaradi svoje blazne hitrosti.
Novo postajališče Kamnik-mesto je zbudilo veliko nevoščljivost pri vseh stanovalcih Grabna in takoj se jih je oglasilo sto,
da bi tudi oni radi imeli postajo na Grabnu.   Zahtevo utemeljujejo z jako tehtnimi
razlogi, pri čemer povdarjajo, kako velikega pomena bi bilo to za vse gostilne na Grabni, in kako nedogledne perspektive bi se s tem odprle razvoju tujskega prometa in turizma. Pri tem pa naj bi kot glavni tolkač služil žalski predor, Češ, tujci in izletniki se že tako pritožujejo, da je kamniška proga premalo romantična, ker nima nobenega predora. S postajališčem na Grabnu bi prišel v promet žalski predor, kar bi z uspehom lahko uporabila reklama za letoviški Kamnik in bi lahko med naštevanjem drugih prednosti in znamenitosti povdarjala, da imamo v Kamniku poleg udobnih klopic z emajliranimi tablicami lastnika in drugimi privlačnostmi tudi železniški predor in kar tri postaje, da vlak dostavi
vsakega tujca takorekoč na dom itd. Meščani pa so seveda iz najosnovnejših trgovskih ozirov proti tretjemu postajališču, pri čemer jih ne morejo omehčati niti vse naštete tujskoprometne prednosti. Hočejo pač, da bi glavni turistovski in izletniški promet šel Se nadalje skozi mesto in v tem oziru jim bo tudi vsakdo potrdil, da imajo prav. V glavnem pa res ni tako nujne potrebe, da bi tudi Graben dobil postajališče.
Vozni red bi za prvo silo še nekako odgovarjal stvarnim potrebam, vendar pa je skrajno nepraktično za šolsko mladino, ki se vsak dan vozi v ljubljanske šole. Z drugim jutranjim vlakom se dijaki ne morejo voziti, ker pride šele ob 8.12 v Ljubljano, zato morajo že ob 6. uri od doma in so ob 7. že v Ljubljani, torej celo uro pred pri-četkom pouka. Prav tako morajo opoldne čakati na kolodvoru skoro eno uro na odhod vlaka. Vseh dijakov, ki se vozijo s kamniškim vlakom v Ljubljano, je okrog 250, ali pa morda še več. Ker je bila železniška unrava že tako velikodušna, da je dala na k) nniško progo vlakov na izbiro, bi upravičeno lahko pričakovali, da bo pri prihodnjem sestavljanju voznega reda poleg trgovskih momentov pokazala tudi nekoliko socijalnega čuta in prihranila 250 revnim dijakom dnevno po dve uri časa ki je zlato. Potem bo promet na kamniški progi res lahko zadovoljeval vse in vsa-keSa- I. Zlka.
Jutri pa na trgatev
m Ponikve na Dolenjskem, odkoder je lepo Izhodišče v vinske gorice
okrog Trebnjega
Nedelja, 18. septembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: Nedeljske misli, p. dr. R. Tominec; 10.30: M. Humek: Sadjarstvo; 11: Salonski kvintet; 12: Cas, poročila, plošče; 15.15 Balucki: Težke ribe, veseloigra (St. jakobski gledališki oder); 16.45: Zabavni kotiček (M. Kragelj); 17: šramel kvartet; 20; Pevski koncert ge. Zlate Gjung-jenac-Gavella, primadone ljubljanske opere (poje pesmi srbskih kompozitorjev); 20.45: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila; 22.15: Koncert tamburice 8 spremijevanjem kitare; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 19. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Et-bin Boje: Po poljski zemlji; 19.30: Dr. St. Gogala: Naše duhovne zajednice; 20; Samospevi g. Jožeta Gostiča, tenorista ljubljanske opere; 20.45: -Salonski kvintet; 22: Cas, poročila; 22.15: Prenos koncerta iz kavarne »Zvezda«; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Torek, 20. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18: Otroški kotiček (Vovk); 18.30: Salonski kvintet; 19.30: A. Peterlin: Solnce; 20: Esperantska ura; Ljubljana (prof. Sirk); 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Trebnje, 16. septembra. Naša Dolenjska ima mnogo lepih krajev, ki so širši javnosti le malo znani. Tak lop in idiličen kraj, pote lepote, ki slovi zlasti kot izhodišče v bližnje vinske gorice, ki slovi po stari dolenjski gostoljubnosti, po lepih izletnih točkah, kakor je n.
pr. Sv. Ana nad Mimo pečjo, od koder imaš najlepši razgled tja proti Novemu mestu, po Mirnopeški, Trebanjski in Sentru-perški dolini, tak lep kraj v mirnem našem Dolenjskem koru so Ponikve na Dol. Lepa vasica ob vznožju Sv. Ane, Gradišča in drugih gora te namah osvoji. Gostoljubni ljudje, prtkupljnva okolica, lepi izleti, poceni življenje — vse to so prednosti vasice, ki močno vabijo tujca. Kdo ne pozna stare Grmovškove gostilne ali Florjanovc, kakor jo nazivajo po domače vsi Dolenjci, kdo ne pozna onoga mirnega kraja, kj~r Temenica ponikne in nam izgine v kraških vdrtinah izpred oči in k očno, !cdo ne pOzna vedno šaljivega in tipično dolenjskega kmeta, ki je znan radi svoje šepavosti in vedno sočne govorice vsem, in, ki biva ravno v okolici te lepe tomeniake jasi. Da tu ponikne Temenica in na teh Ponikvah živi zdravo dolenjsko ljudstvo, ki obdeluje polja, ki redi živino in dela z največjo ljul eznijo v svojih goricah kjer živi od zrime do jeseni v trpljenju in trudu, jeseni se pa razdega vesela pesem, pesem ki jo je rodilo to trpljenje, to delo in ta trud žilavega dolenjskega vinogradnika. Da, sedaj jeseni, pridi popotnik v te lepe naše kraje, pridi in prisluhni besedi saljS-
Iz Kranja
— Opozarjamo na oglas gasilske tombole, ki se bo vršila iutri ob 15. uri popoldne na Glavnem trgu v Kranju-
_ Koncert. Danes teden ob 20. uri zvečer prirede g. R>.rlo Rupel, vijolinski virtuoz, g. Marjan Rus, basist kr. opere v Ljnbijanj in g. dr. Danilo Švara, dirigent kr. opere v Ljubljani koncert v gimnazijski telovadninci. Koncerti so v Kranju zelo redke prireditve. Ker so naši publiki vsi trije umetniki že dobro znani, bo gotovo napolnila dvorano.
— Prenovljena gostilna. Gostilna pri Pevcu na Podrtim* je bila potrebna temeljite preureditve, sedanji najemnik a. Darko Svara io le popolnoma prenovil in zelo lopo opremil.
— Tehtanje motornih vozil. V torek 20. t. m. se bo vršilo od 14. ure naprej pri Vekselnu tehtanje motornih vozil iz Škofje Loke.
— Glasbena sola. Sodeč po dosedanjem vpisovanju bo tudi letos število gojencev lepo, toda želeti bi bilo. da se še pomnoži, kar je pri toliki množici mladine povsem mogoče. Glasbena šola je že pričela z rednim poukom. Pouk |e v rokah učiteljev, ki so §e često dokazali svoje pedagoške zmožnosti. Poleg klavirja in vijoline se poučujejo tudi drugi instrumenti, kakor klarinet, trompeta, flavta in harmonika- Vsak gojenec ki se uci kateregakoli instrumenta, vživa brezplačen pouk v mladinskem petju in teoriji, goslači od II. letnika dalje pa pouk v mladinskem orkestru. Posebno za bodoče učitelje je pouk v glasbi nujen in pri sprejemu na učiteljišče prvi pogoj.
Iz Novega mesta
_ Redka slovesnost se je vršila v četrtek
v moški bolnici Usmiljenih bratov v Kan-diji. Praznovali so 20-ietnico, odkar opravlja svoje Človekoljubno delo v njej znani kirurg, primarij dr. Ignacij Pavlic. Odličnemu 'jubilantu so čestitali številni njegovi prijatelji in tovariši in ©lavja se je udeležil tudi bolniČhi sosed iz gradu, nestor sloven-gkih politikov, g. dvorni svetnik Fran Šuk-lje. Simpatičnemu zdravniku želi pač vse okolje že dolgo vrsto let enako plodonoo-nega življenja v blagor trpečemu človeštvu.
— Izlet k izviru Krke ie v Novem mestu že gotova stvar. Prijavilo se je že lepo število udeležencev. Drogerija »Krka« je povabila tudi prijateljski fotoamaterski klub Litijo na izlet, ki obeta postati enako zanimiv kot pred meeeci oni v >dolino gradov«.
Zdaj pohitimo pa v eorenii del te divne doline.    Podroben  program  in  informacije v
oknu drogerije »Krke«. Kđor ima aparat, naj ne ostane doma I
— Času primerna in informativna je knjiga >Nova Njemačka«, ki io ie spisal izvrstni poznavalec države in razmer, splitski profesor dr. Ivo Rubić. Nekaj izvodov še lahko odda iz uslužnosti tukajšnja podružnica >Jadranske Straže«.
vega Dolenjca in porazgovoni se z brhko ^lenjko.
Odjeknile so naše gorice. Na tihem se je pripravljalo rn sililo na dan skozi vse leto. Dolgo, dc4go je klilo. delo in trpljenje jih je negovalo, m sedaj je dogorelo. Hrepenenje po življenju, v katerem naj bo pozabljeno vse trpljenje, je izbruhnilo na dan, doeorel je sad in pesem se razlega ▼ naših goricah. Trgatev vas vabi . . .
Vabd vas z vso svojo lepoto in najlepšimi navadami in običaji, ki so lastni samo dolenjskemu vinogradniku. Gorice bodo oživele, jutri in naslednje dni tja do martinovanja, ko bo vinogradnik krstil mošt v vino. In vse te dni od prvih utrganih grozdov v sgodnji jeseni, pa, ko bomo pokušali mošt in vino, vse te dni vas kličejo mirne, idilične gorice, s svojo divno, ponekod divje romantično okolico, ki je kot nalašč pripravna za enodnevni izlet In odmor ljudem, ki so potrebni miru, oddiha in razvedrila. Blagodejno bo vplivala na izletnika ta slikovitost vinskih gora, zdrav gorski »rak in nepozaben izlet. Priljubile se tri bodo naše gorice in ponovno se bog vračal v nje. Izletniki na Dolenjsko imajo ugodnost polovične vozne cene. fe-letnišiki vlak odhaja ob nedeljah m praz>-nikih iz Ljubljane ob 530 in se vrača iz Trebnjega proti Ljubljani ob 20.25. Ugodne zveze, lepi izleti, najcenejše življenje 4n končno sedaj še trgatev vao vabi . . .
Nartde Srpan.
— Skioptično preda ran je pod naslovom >S fotografsko kamero ▼ JulfjfOce Alpe« priredi sredi oktobra v veliki dvorani Sokolskoga doma drogerija >Krka«. Predavatelj je znam* fotoamaterski umetnik g. Cveto Svigelj, ki je s temi slikami predaval tudi v tujini in naše! povsod veliko priznanje. Opozarjamo že sedal naše čitatelje, podrobnosti pa slede pravočasno.
— Rdečo hišo na Ljubljanski oesti bi lahko imenovali stolpu podobno neometano poslopje nasproti drevoreda. Prava sramota je to baš ob gorenjem vhodu v mesto. Tam dobiva tujec prve vtise o dolenjski metropoli in o nas. V čast nam najbrž niso. Če nas sodi po tistem oguljenem stolpu. Koliko se je že o tem pisalo m govorilo, vee ni nič zaleglo. Pa so pred dnevi sklenili naši možje na izrednem občnem zboru Kmetijske družbe, da bodo hišo prezidali in polepšali. Je to namreč njihova podružnična postojanka. Vsa čast temu sklepu, ki ga spremlja iskrena želja, da bi se isti vsaj prihodnjo pomlad udejstvil in da bi postalo pronovlr*-no poslopje Novemu mestu toliko v čast kot mu je bilo doslej v sramoto.
— Fotoamaterski natečaj. Pred tednom objavljeni razpis veze za tujski promet na Dolenjskem za natečaj fotoamatorekih del iz Doline gradov« in ostale Dolenjske popravljamo v tofiko, da se sprejemajo tudi slike manjših oblik, in sicer od 6-fcrat 9 do 13-krat 18 cm. Rok ie do konca tega meseca.
Zahvala CMD
Vodstvo Družbe sv. Grila in Metoda v Ljubljani se ob zaldjučku nadvse lepo uspele 43. velike skupščine ▼ Slovenski Bistrici kar najiskreneje zahvaljuje ondotni CM podružnici za ves trud in izredno požrtvovalnost, ki jo je izkazala za to slavje, Prav posebno se zahvaljuje za prisrčno do-brodošlfico odvetniku g. dr. Pučniku, Sokolskomu društvu, Gasilskemu društvu, p. n. učiteljstvu in šolski mlmitni z-a ganljiv sprejem, kakor tudi rnno^oštevainemu mestnemu ki okoliškemu občinstvu. Pravtako iskreno se zahvaljujemo ostanovitelju kn prvemu predsedniku CM podružnice slovenj e>bistri&ke, velezaslužnemu narodnemu borcu g. dr. U. Lemežu, načelstvu okrajne hranilnice za prepustitev dvorane v evrho zborovanja m p. n. narodnim damam, ki so požrtvovalno sodelovale pri ljudski veselici. Iskrena hvala vsem delegatom m družbenim članom, ki so prišli počastit veliko skupščino. Topla zahvala elovenjebistri-škim meščanom za nepričakovano pozornost in hvala vsem, ki so na ta ah* oni način pripomogli, da se je 43. velika skupščina tako veličaotno izvršila.
Vodstvo »Družbe *v> Cirila In Metoda« ¥ Ljubljani.
P. Deeourcelie:
13
ljubezni
Roman.
Bilo je že pozno mi zebsti ga je začelo. Vstal je, da bi se s hojo malo segrel. Krenil je v predmestje Saint-Honore. Vse krčme so bile že zaprte. Tako je prispel na Elizeiska polja, kjer je omahnil v goščo in takoj trdno zaspal.
Komaj se je zdanilo, ga je prebudil osoren glas.
— Hola,   zakaj  pa  ne spiš doma,
dečko?
In velika noga v okornem škornju ga je krepko brcnila.
Deček je odprl oči, hitro je vstal in zlezel iz grma. Pred njim je stal redar, zavit v plašč.
— No, kaj pa počenjaš tu, zakaj si prespal noč kar pod milim nebom?
— Ker nimam doma.
— A tvoj oče?
— Nimam več očeta, — je odgovoril deček po kratkem razmišljanju.
— A mati?
— Tudi matere nimam.
— Ne očeta, ne matere, ne doma!.« (je si pa spal včeraj ki predvčerajš-
njim? ...m prejšm-je dni? Deček je molčal.
— Aha. nočeš povedati ... Pobegnil si svojemu očetu ali gospodarju, je—11, da bi se mogel klatiti po mestu in živeti od tatvin?
— Še nikoli nisem kradel.
— Podoben res nisi pobalinu; pa mi vsaj povej, kje si zadnje dni spal.
Deček ni odgovoril.
— Nočeš priznati? Pa pojdi z menoj na stražnico.
— Kaj? Kam naj grem?
Kaj store tam z njfm? V glavo mu je šinila misel, da bi zbežal, pa si je takoj premislil.
Cemu bi bežal? Sai ni -storil nič hudega. Sklenil je bil samo ne več vrniti se k Slimaku, temveč poiskati si kakršnokoli delo. Za to ga vendar ne morejo kaznovati.
Kar se pa tiče njegovega tlačitelja, ga ne spravijo več k njemu, ker nikoli več ne bo izgovoril njegovega imena. Nihče ne bo zvedel zanj.
— Gospod nadzornik, — je dejal redar, ko sta prišla na stražnico, — tegale fantiča sem našel v grmovju, kjer je prenočeval: vprašal sem ga, kje stanuje, pa noče povedati.
_Da, to pesem že poznamo, — je
dejal nadzornik   hi   sede! za pisalno
mizo._Ta pesem se vedno ponavlja.
No torej, dečko, kako se pišeš?
MiKek je pomislil. Katero ime naj pove? SjKwnoil se je, da ima tovariša.
— Claude, — je odgovoril.
— To je tvoje krstno ime; jaz bi pa rad vedel, kako se pišeš, kako se piše tvoj oče.
— Saj nimam očeta ... Drugega imena nimam.
Nadzornika ta odgovor ni prav mč presenetil, ker je bil trme pri takih paglavcih že vajen.
— Morda ti bo pa znal gospod komisar razvezari jezik, — je dejal smeje. — Dotlej pa v luknjo z njim.
Redar je odiprl težfka vrata in po^ tisrril dečka v tesno, mračno, vlažno sobico s trdim ležiščem ob steni.
Na postelji, zbiti iz desk, je glasno smrčal pijanec. Škripanje vrat ga je zdramilo.
— Glej. glej. otroka trni pošiljajo, da mi ne bo dolgčas, — je zamrmral. — Lezi k meni, da me ne bo zeblo.
Deček je prestrašeno krSonil in vrata so se tak od zopet o<fc>rIa. Pijanec se je vzravnal na postelji m ntfegov živalski obraz je bil tako gnusen, da je nadzornik razumel deCkovo grozo. Dovolil mu je oditi.
— Lezi tu na odejo k redarju, ki te je privedel, — je dejal dečku.
In vrata pijančeve celice so se zopet zaloputnila.
Proti poMnevu so spravili Milčlka po brezuspešnem zasliševanju v policijski voz in ga odpeljali v sodne zapore.
— Kako se pišeš? — so ga vprašali tam.
— Claude.
— Drugega imena nimaš? Ne, gospod.
— Koliko si star?
— Ne vem, gospod,
— Tvoje bivališče? Kje imaš očeta An mater?
— Ne vem, gospod.
In deček je bridko zaplakal. Bal se sicer ni, saj ni bil storil nikomur nič zalega, toda te mračne stene, ti strogi obrazi in ta osorna vprašanja so ga bila tako zbegala, da se je ves tresel.
Bil je trdno prepričan, da ga ti strogi' gospodje ne bodo kaznovali, saj ga niso imeli za kaj. a vendar mu je bilo nekam čudno tesno pri srcu.
— Solze ti ne bodo prav nič pomagale, — je dejal inspektor. — Povej rajši, kje stanujejo tvoji starši in kakšen je tvoj poklic.
— Sem brez poklica, — je odgovoril deček ihte, — prisegam pa. gospod, da bi rad dela! in bil poSten. Povejte mi, kaj naj počnem. Ubogal vas bom, priden bom ...
_ Povej   mi   torej, kje stanujejo
tvoji starši.
Deček je povesil glavo, stisnil zobe In podvojil intenje. Inspektor Je namigni redarju, ki je prijel dečka za roko in ga odvedel v sosedno sobo. Tu Je že Čakal mož, ki mu je hitro preiska! žepe.
— Tega dečka pa gotovo niso privedli sem zato, ker je izropal francosko banko, — je dejal mož in izročil dečka drugemu možu, ki je držal v roki sveženj ključev.
— Pojdi z menoj, — mu je dejal drugi mož.
Odvedel ga je na pokrito, asfaltirano dvorišče, kjer je skakalo trideset dečkov v starosti od 7—16 let.
Bil je v ječi. In spomnil se je vsega, kar mu je pravil nekoč Panoufle o jetnišnicah.
Tu se človek torej lahko seznani z vlomilci m morilci, tu se kujejo načrti za nove vlome in roparske napade.
In znova je zaplakal.^Obenem mu je pa šinila v glavo drzna misel. Bil je Bretonec. Po babici je bil podedoval ponosno svojeglavost, ki postane pod gotovimi pogoji lepo čustvo poguma in plemenite nepopustljivosti.
— V ječi! — je zamrmral sam pri sebi. — Te sramote nisem zaslužil. — Toda četudi me bodo držali tu nekaj dni, ne spregovorim z nikomur nit' besedice. In ker nisem ničesar zakrivil, me bodo mor aH kmalu izpustiti Ne povem jim. kako se pišejo ti lopovi, ki jih nočem več videti...
Vsi tovariši v ječi so se mu zdeli ostudni. Niti najstarejši si niso drznili siliti vanj z neokusnimi šalami. 2e če2 nekaj ur so namreč vsi spoznali, kog' imajo med seboj.
Naznanilo otvoritve!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da bova drevi
otvoril na Taboru tavamo pod nazivom
Kavarna je na novo in moderno renovirana, ter bo nudila p. n. občinstva največjo udobnost.
Cen j. gostom bodo na razpolago razni tuzemski in inozemski časopisi ter revije, biljard in druge igre. Skrbela bova za najboljša in solidno postrežbo, točila bova izborna odprta vina, pivo 1 druge pijače. Na razpolago bodo tudi mrzla jedila itd.
Za obilen obisk se priporočata      Ivatt 111 Zofl Flerin
Pisalna miza
z rolo-zaklopko, v dobrem stanju ohranjena, se kupi. — Ponudbe pod N. T* na npravo »Slovenskega Naroda44
NE POZABITE
da ste najbolje postreieni z dalmatinskimi vini
iz Iftgrnih vinogradov, kakor tudi z Maraskino vinom iz suhega, grozdja, tropinovcem, olivnim oljem in vinskim kisom — edino na CANKARJEVEM NABREŽJU ST. 5 in NA BREGU ŠT. 2.
Se priporoča I« A« Sttttara
HI ii p i c* Earol
strugarski mojster v Ljubljani
vljudno naznanja svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, da je PRESELIL, svojo
STRUGARSKO DELAVNICO
z Gosposvetske ceste 16 (pri Levu) vis-a-vis
V Kolizej (dvorišče), Gosposvetska cesta štev. 13
ter se najvljudneje priporoča za nadaljnja naročila. — Vhod ob Elektroindustriji. 11559
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica 3
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 430*000*000 Din
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo.
Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici KREDITNO DRUŠTVO, za pupilne naložbe pa SODNI DEPOZITN1 ODDELEK. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po posti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533.
Uradne ure za stranke so od 8. do 12 v?.
□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ULIULJD
Ustanovljeno 1860.
Ustanovljeno 1860. KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Alojzij Vodnik
LJUBLJANA,
{poleg glavnega kolodvora)   KOLODVORSKA ULICA 34
Velika zaloga preko 400
NAGROBNIH SPOMENIKOV
vseh oblik in velikosti se razproda po
znižanih cenah,
dokler traja zaloga.
Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cejiah. — Sporočite naslov, da vas obišče na rjrtran stro. kovnjak in izdela načrte po Vaši želji.
jiorojaoaijrjnr^
>%Ma1i o£lasi<
Vsaka, ticisnrfn SO pmr- Plačo me lahko radi. o znamkah. Ca odgovor znamko I - Na moraianjo bres znamko mm ——» ndonvnrlntno        KcdmanJU OOlnm 1M» S*—* mm^m
KUPIM
BUKOVA DRVA prvorazredna, suha in zdrava, kupim proti takojšnjemu plačilu. Oziram ae samo na ponudbe z najnižjo ceno. Drvara C. Praznile, Zagreb, Draškovi-čeva 52. 3476
NOVOZTDANO HISO
davka prosto, prodam s sledečimi pritiklinami: 3 sobe, kuhinja, klet, vodovod, električna napeljava, drvarnica in prikladen vrt za zelenjavo. Hiša je pripravna za upokojenca ali obrtnika. Več se izve pri Antonu Crta, čevljar, Brežice 10.
3472
POSESTVO PRI ROGATCU
9 johov zemlje, od tega 2 joha vinograda, s poslopjem Fundus instruktus, naprodaj. Iz prijaznosti daje informacije dr. Uhlich v Rimskih Toplicah. Posredovalci izključeni.
35012
KLAVIRJI, PLANINI
prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — >MU-ZIKAc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta št. 7
(vogal Beethovnove ulice)
FIŽOLA novega črešnjevca, vagon po Din 2.40 proda Postržin v Krškem.   Razpošilja   tudi slive, grozdje in breskve. 3523
GOSTILNO
dobro uvedeno, v centru Zagreba, prodam takoj radi bolezni, z zalogo in inventarjem. Mesečno garantirano 3000 Din. — Potreben kapital 20.000 Din. — Informacije v gostilni Seidl, Zagreb, Skali naka ulica št. 2.
3513
GRAMOFON dobro ohranjen ter čez 50 kom. gramofonskih plošč (najnovejši šlager ji) naprodaj. Is t o tam se proda tudi železna postelja. — Ogleda se: Rožna dolina, Cesta XITT, št. 3, I. nadstropje (nova hiša Jesenšek). 3481
~~"   AVTO CHEVROLET
poltovorni, v brezhibnem stanju, 500 kg nosilnosti, proda Avto-delavnica R. Perdan. Celje, Mariborska št. 11. 3474
SLUŽBE
KDO SPREJME
v primerno službo v kaki obrti ali na kmetih, siroto. 12 letnega krepkega in razumnega dečka, dobrega značaja. Ponudbe na šolsko upraviteljstvo v Kraš-njL 3510
MANUFAKTURIST s petletno prakso, dober prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika, star 24 let, išče zaposlenje proti krizi primerni plači. Ponudbe prosi na naslov: Središče ob Dravi št. 196. 3512
BRIVSKEGA POMOČNIKA
popolnoma perfektnega, samo za moško postrežbo, z znanjem nemščine, išče za takojšen nastop Gjnd Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6. 3535
FRIZERKO dobro moč, za nestalno delo, event. tudi za stalno — sprejme takoj — Frizerski salon Sebal, Kolodvorska ulica št. 35.
3531
GOSTILNIŠKA KUHARICA
starejša in varčna, z večletno prakso, prvovrstna, ki je zmožna voditi prvovrstno gostilniško kuhinjo v večjem mestu, dobi takoj službo. Ponudbe na trgovino Poljane, Ljutomer.
3526
KUHAR
star 25 let, z dobrimi spričevali ter znanjem dunajske in internacionalne kuhinje, išče službo šefa, H. kuharja ali slaščičarja v hotelu, ozir. restavraciji. — Ponudbe na naslov: Maks Ko kolj, Omišalj 113, otok Krk.
3525
PAzrso
KNJIGA »EEV VOLK«
je bila pozabljena v vagonu do Kranjske gore. Proti nagradi jo je oddati v Kranjski gori.
3522
MODROCE
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške  izdelke  vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T
TiSK^naTzvršuje bbh
različne tiskovine, & časopise, diplome, ^2 revije, vrednostne ^ papirje. koledarje, srečke, knjige l t. d. enobarvni in večbarvni tisk. pisma, razglednice. slike, osmrtnice. ovitke. jedilne liste, cenike, vizitke. računske zaključke. poročna naznanila in vabila
CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE. BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGE V OLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ
NARODNA 1ISIKA1RNA
Gospodje, ki polagajo važnost na svojo zunanjost,
skrbijo predvsem na elegantno in dobro prilegajoče ter fino izdelane obleke, površnike in trenchcoate ter vsa druga oblačila in si jih nabav-• ljajo pri
LUKIĆ, LJUBLJANA, STRITARJEVA
Izgotavljanje tudi po meri. — Cene presenetljivo nizke.
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo
družba z o. z
J. HLEBš
pleskarstvo in soboslikarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21.
Telefon °070.
OTROŠKI VOZIČKI
globoki, moderni, od Din 650.-, beli športni, najmodernejših oblik. — TomšiČ-Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 52. 3480
OSEBNI AVTO
štirisedežen, odprt, vožen 16 tisoč kilometrov, zamenjam za \Vz ali dvotonskega tovornega. Informacije daje M. Maruš i č v Logatcu. 3524
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka, ulica. 4 (nasproti opere) 74/T
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
72/T
TREŠENE SLIVE kupi več vagonov z navedbo cene franko vagon, proti takojšnjemu plačilu Franc Kolarič, Brežice. 3491
Nežka
se priporoča, da jo obiščete! Vsi k španu na gričku, Stara pot 7 — ki ima najboljši cviček. 3530
"  OTROŠKI VOZIČKI
novi moderni, globoki od 480.— dinarjev naprej, razni športni, lepi, zadnja novost, poceni. — F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 3533
TRPEŽNI  AFRIK MODROC1
samo Din 220«—
spalne  fotelje,   fino Izdelane. Din 1300.— prodaja
RUD. SEVER,
LJUBLJANA, Marijin trg 2
Telefon 2622
HRANILNO KNJIŽICO
I. hrvatske štedionice na 6000 dinarjev zamenjam za knjižico Ljubljanske kreditne banke na isti znesek. — Ponudbe na upravo svSl. Naroda« pod »Hranilna 3528«
BRZOPOPRAVLJALNICA
popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, šelenburgova ul. št. 4, dvorišče. 91/T
VSA KRZNARSKA DELA
sprejemam po nizki ceni. — F. Kenk, Gosposka ulica 3. 3527
L. Mikuš
LJUBLJANA, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Zajtrk v gostilni Tratnik
GOLAŽ — KRUH — 2 dc VLNA ali PIVO Din 5.-
VAMPI — KRUH — 2 dc VLNA ali PIVO Din 5.-
HRENOVKA — KRUH — 2 dc VINA ali PIVO Din 5.-
S. M. Radilović.
Prometni zavod za premog d« d« Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo
PREMOG
domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
vrst
KOVAŠKI PREMOG
KAVČ livarniški, pfcvp-ax Viva žarsfci In pfinstt
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št. 15;
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških m igračxrin vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji m motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. H. L., tovarna dvokoles in HrtMfc vozičkov, LJUBLJANA, Karto vdka c 4.
*K£«--
Vezenine — zavese
najnovejši slog, — ti take cene
Matek & Mikeš
LJUBLJANA (poleg- hotela 8trc**eH)
Tvrdka FRANC ERJAVEC
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami
se je preselila
v nasprotni lokal — STARI TRG STE V. 18
ŠPEDICIJA TURK
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija
pravilnega zaračunavanja carine  po njej deklariranega  blaga   ln  vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157.
LJUBLJANA Masarv-kova c 9 (nasproti ca-inarnici) prevzema
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjs- uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev. 2157.
Izplačeuanje
dobitkou
za pri nas kupljene srečke državne razredne loterije se bo vršilo od danes dalje. Lastnike izžrebanih srečk vabimo, da jih vnovčijo v našem hranilničnem uradu, kjer imajo priliko si istočasno kupiti srečke za novo kolo, ki prične z žrebanjem že 11. in 12. oktobra.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c 19
— Za unčam ta inaerarni tel Uata; Oton Cnriator. — Val v Ljubljani.
6971