88. številka. . Ljubljana, četrtek 10. aprila. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeinan za a v s t r o - og e r lk e dežele za celo leto H> gld., za pol 1-ta 8 gL, ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. :0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćuna 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa dij ake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila bo plačajo od četiriBtopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Nanidtuj tiskarni11 v Kolmanovej hiši. Več kot deset let je uže, da gospodari kakor v naših državnih zastopih, tako tudi v občinskem odboru glavnega mesta naše ljube kranjske dežele, v Ljubljani, tista stranka, katere politika se kaže v zatiranji našega slovenskega narodnega bitja in v zanemarjanji vsega, kar je dobro za ljudstvo, a v podpiranji onega, kar koristi tistej predrznej in v našem glavnem mestu neopravičenej nemškej agitaciji, katera se skriva pod frazo krivega liberalizma. Neodvisni volilci III. razreda so kakor pravi možje na noge stopili, in združeni so v zadnjih letih ves ta volilni razred osvojili. Mi upamo za trdno, da bodo naši prijatelji tudi letos vse žile napeli, da slavno to obdržimo, kar smo pridobili, fi tem, da zopet volimo vse tri naše kandidate. Ali naša zmaga bode še le potem popolna, kadar tudi v II. in I. razredu s svojimi kandidati proderemo. Zatorej poživljamo tudi narodne volilce in k neodvisnej meščanskej stranki pripadajoče meščane II. in I. razreda nujno, naj v polnem številu na volišče pridejo in po svojem prepričanji svoj glas oddajo za naše kandidate. Če vsi pridemo, in če se ne damo motiti tujim vpljivom ali malostnim obzirom, moramo tudi v teh dveh volilnih razredih svoje protivnike premagati. Ali tudi potem, ako bi tudi še letos v teh dveh volilnih razredih ne zmagali, je vsacemu pravemu rodoljubu fiveta dolžnost, da svoj glas odda in s tem priča za svoje osvedočenje. Naši kandidatje so: Za III. razred, ki voli 15. aprila: Gospod Janez IV. Ilorak, hišni posestnik. „ Josip Jurčič, urednik. dr. Valentin Zarnik, odvetnik, za II. razred, ki voii m. aprila: Gospod Franjo Ravnikar, deželni blagajnik. „ I a lila a It O luč, penzijoni runi davkarski višji nadzornik. „ dr. Josip Vosnjak, zdravnik. Za I razred, ki voli 17. aprila: Gospod Andrej Doliliar, trgovec in hišni posestnik. „ Josip Kllšar, trgovec in hišni posestnik. h dr. Josip Poklllkar, hišni posestnik. „ Josip Strzelba, trgovec in hišni posestnik. Narodni meščanski volilni odbor. Jezikoslovne reči. Iz Slovenije. — M. WT bodemo pisali namestil t?. (Daljo.) Ozirati bo nam je še na članek v „No-Ticah": „Kaj smo? in česa hočemo?" I/po veduti moramo, da smo obžalovali videti sicer ugledno ime g. Cgaleta pod takim člankom; pa je bilo tudi nepotrebno, je podeni podstavljati, kajti mi moremo oceniti njegove razloge, ne pa njegovega imena. Na ta članek se bomo toliko ozirali, kolikor menimo, da bi nas zadeval. Kar tedaj g. C. govori o slovenskem probujanju in da so rodol^ubui možje delovali za svoj rod slovenski, je res, ker kaže zgodovua, da imamo likati jezik, izobrazovati ga, je prav; da se učimo če dru gib Blovanskik jezikov, hrvaščine in ruščine, je dobro; da čakajmo, „ako kdaj napoči usodno, pomembe polno v zgodovini trenove", je od-puBtljivo mladosti — ako pa g. G. pravi: Za zdaj pa ne opuščajmo slovnice, kakor se je večina drži", je to izrek, ki da strahovito mnogo pomišljati, je meč, razvitju naščme smrtne rane davajoč. Zakaj ? Zato, ker ta izrek ima za podstavo popolnoma napčno načelo, da narodi se ravnajo po slovnici od uče njak.iv sestavljeni. Kakšna je ta „slovnicu, kakor se je večina drži?u Slovnice se mo rajo vsi držati ali pa nobeden. Ako je slov niča iz naroda uzeta, se je tudi res vsi drže — pri tako osuovautb slovnicah se ne govori o večini ali manjšini — zakaj taka slovnica nič druzega ne uči, nego to, ker in kakor uaro 1 veleva. Ako ima pa slovnica tako zgo dovino, kakor jo ima naša, i se ve da, potem je kar naravno, da morajo nastati večine in in.iiij mo. Tak razpor pa vselej tam nastane kjer slovnica silo dela narodu. Za uzgled naj navedem samo en primer. V slovnici stoji, da zaimki: moj, tvoj, svoj imajo v genetivu mojega, tvojega, svojega. Prašam: kje po vesoljni Slu vem ji je oni človek, ki tako govori? Nigder, ampak narod govori: mojga, tvojga, svojga Vsi pisatelji 16. stoletja in vsi drugi za njimi do 18. stoletja, ko smo jeli slovnice variti, so pisali povsod in vsegdar z jekleno doslednostjo mojga, a nigder in nikoli ne mojega. Ker se tedaj tako radi sklicujemo na narod, zakaj tako ne pišemo? zakaj pišemo tako, kakor narod slovenski ne govori. Ako ju tedaj res, slovnica se ima ravnati po narodu, torej je v tem pripadu napčno pisati svo.ega, kakor slovnica uči, zato ker narod slovenski govori, namreč svojga. Nobena slovnica nema pravice napake, ki jih sama rodi, razklicavati kot pravila. Nečemo kazati na Hrvate in Srbe, ki tako govoie in pišejo, niti na Oebe itd., niti na „srenjski pa4niku, dvosložno besedo zahtevajoč — deblo je ma(-gu) a ne ma/e(-ga) — rečemo le tolko, da na-a slovnica narodni jezik kvari, in sam čort vedi, kdaj se je ta pregrešna oblika v slovenščino prikradla, če nam je ueso „ve-Ijavni gramatiki" naredili. Opomin, da „iic opusčajmo slovnice, kakor se je večina drži", je popolnoma prikladen šolarjem, v 1. ali 2. razredu gimnazijskem sedečim, a ne možem, ki so razen Janežičeve slovnice videli Še Dežman — Slovenec! Naš odpadnik ali renegat Dežman, poda-jač in oprćda Nemcev, prostovoljni upreže-nec v vojni voz protivnikov svojega naroda — je poleg vsega še jedna svoje vrste prikazen. Ko namreč vsi drugi renegatje našega naroda nehte .Slovenci" biti za nobeno ceno, temuč pravijo, da so le „ Kranjci- ali le „Štajerci" ali pa se celo za Nemce izdajejo ker znajo nekoliko nemški govoriti, pravi Dežman, da je S1 o v e n e c in da ima č a s t S 1 o-vence zastopati." V tem oziru je tedaj Dežman prikazea prav svoje vrste, osamelec. Čujmo ga, kako je v zadnjem svojem govoru govorit. „Gospod poslanec (Vurm) je še na dalje trdil, da se prebivalce na Kranjskem in sploh v jugoslovenskih deželah avstrijskih tako neznosno pritiska, da se more ta pritisk primerjati samo še s turškim gospodarstvom v Bosni, in da se žele Slovenci, samo da bi se znebili tega tlačenja, združiti s Hrvatsko. Gospoda moja, v imena Slovencev, katere imam jaz (!!) Čast tu zastopati, moram zoper tako izjavo določno protestirati. Gospod poslanec je v pro tivji (??) z izjavami jednega njegovih pred-govornikov iz slovenskega Štajerja, ki je drugo željo Slovencev navel, in sicer to, da bi se zjedinili v jedno svojo, novo celoto državne polovice. Mi Kranjci ne zavidamo Hrvatom, B katerimi živimo v prijateljskih razmerah, avtonomije, katero so Bi znali nasproti magjar skemu pohlepju po vrhovnem gospodstvu priboriti, ali mi znamo tudi svojo (!) avtono mi j o (!) ceniti, in mi nečemo na noben način postati žrtva ogerskej oziroma kroni Zvonimi-rovej, kakor to želi gospod poslanec iz Mora vskega. Da bi se bil on učil zgodovine kranjske, bil bi videl, da so nekdaj neki deli hrvatske granice pripadali Kranjskej, tamošnje tvrdnjave bo bile sezidane z denarjem notra-njeavstrijskih dežela. Več pravnega uzroka je da ako bi bile stvari v istini take, kakor se ih je opisavalo, bi se smelo misliti po vse] pravici, da Avstrija nij več evropska kulturna država, nego da smo v katerej azijskej deželi. —u O tem torej nij mogoče polemizirati, te stavke Dežmanovega govora torej brez komentara dajemo bralcem v premišljevanje, naj sodijo sami. Odbijati pa moramo Dežmanovo uesram-nost, da „ima on čast zastopati S lov e n ce". Kier on poseda, tam ne ee lajo Slovenci ni Slovani, temuč nemški jezik se govori, za Nemčijo se tam simpatizira, o Slovanih se grdo govori in psuje v njegovih krogih. Le vzemimo v dokaz, kar zadnji list Dežmanovega glasila L. T." v roke. Tu najdemo uže psovanje na Slovane na prvej strani v članku „zur na tionalitiitenfrage". Dežmanovo dete „Tagbl." potrjuje in adoptira nazore nečega „urger-mana" graškega docenta Gumplovtća „da ima prava, nespačena germanizacija („vine Nvirkliche, celite germanization beseelt vom wahrhaft deutschen geiste) velike vspebe pokazati in jih bode še v prihodujosti imela". Dalje „Tagbl." pravi, da Bmo Slovanje „duševno nižji" kod Nemci (geistig tiefer stehende nat;onalitiit) itd. — Razen tega je znano, da „Tagbl." celo leto govori le o nemškej stranki na Kranjskem, a o slovenskoj stranki in o Slovanih kot o nečem sovražnem. Nij-li potlej od Djžmana več kot nesramno, če gre na Dunaj lagat, da Slovence zastopa, a v Ljubljani on sam pomaga nem ški in na Slovence psujoči „Tagblatt" redigirati, in je v kazini pri konstitucijonalnem društvu navzoč, ko se v imenu stranke, kije njega kandidirala, celo zahvala votira istemu nL Tagbl." za njegovo pisanje, kakor se je letos zgodilo Iz rečenega pa tudi izvira, da nema Dežman nobenega mandata o simpatijah ali ne-simpatijah Slovencev do Hrvatov nit druzih „nižje stoječe" bitje in kjer hvali in povzdiguje. uskočivši v oni le psuje kot na se le nemčizen tedaj, da bi se neke dele krone Zvonimirove Slovanov govoriti. Čut naroda mu je zdaj uže zahtevalo nazaj za Kranjsko.« odkar 88 *e od naroda lofiil' P°zab,TSl Pet' Na to, ali se na Kranjskem „pritiska" na staro »8lavo Slavjanom" in Slovence, in kak6 se pritiska ne moremo zltaDor- kJ«r 88 na Slovana Dežmanom polemizirati, ker nam gospod dr žavni pravdnik ne bi dovolil. Ravno tako ne bi mogli Dežmanovega sledečega stavka, s ka terim je govor začel osvetljavati; dejal je namreč: „Gospod poslanec iz Holešova je v svojem govoru tako z živimi barvami naslikal trpljenja Slovanov v avstrijskih deželah, kako drugo. Slovnice nobeden ne dela, Blovnica se jemlje iz ust naroda, kajti narod nosi slovnico v svojih ustih, a ne jezikobrodci ▼ svojih „scriptih". Gospod C. pravi: „Vse slovansko blago nam je na izbor, samo slovniška pravila ne" Dobro. Puslužujmo se „ vsega slovanskega blaga", „samo slovniških pravilne", ako neso nzeta iz naroda. Vuk je šel mej narod, poslušal slepce ob potih, potem je sestavil slov nico. Če bodemo narod poslušali, imeli budemo taka pravila, da se jih bo vsagdo držal, ne pa le večina, in kdor se jih držal ne bode, poslan bode na šolsko klop. „Tisto približevanje, kakršno morebiti ima na umu g. M., da bi polagoma popustili zdaj eno, zdaj drugo posebnost, ki nas loči od Hrvatov, zdaj v mesto u, zdaj dvojino itd., zdi se mi še najmanj priporočila vredno". (Dalje prih) Kako naj isterski in drugi Slovenci praznujejo 24. aprila cesarjevo slavnost. Iz Materije v Istri 6. apr. [Izv. dop.] Pazljiv čitalec slovenskih noviu je gotovo uže z veseljem zapazil, da tudi v „tužnoj" Istri narodno probujenje v novejšem času nekoliko živahnejše postaje, in če se tndi to še le v prvotnoj fazi nahaja, vendar nahaja se, je, in to nam uže spričujejo bolj pogost dopisi v slovenskih časnikih, katerih pač ne moremo več „bele vrane" zvati. In kaj je Istra Slovencu?—To kar zapadniku Sibirija Dežela, koja je v vsakem obziru sto in sto let za drugimi slovenskimi pokrajinami za ostala, kraj, v katerem biva ljudstvo, ki se še svoje narodnosti ne zaveda itd. Da je to res, spričuje nam dovolj epiteton „tnžna", kojega je naš narod Istri pridejal. Pa kakor je dan denes uže celemu svetu znano, da Sibirija nij baš tako strašilo, kot si jo „kulturni" zapadnik predočuje, tako tudi Istra ne bode ravno tako „tužna", kot si jo misli oni, ki jo le po imenu pozna. Nijsem si vzel naloge, to dokazovati, ampak hotel sem to mimogrede konstatirati, ker je, — kakor znano — pred nekaj dnevi starikava „Presse" s takim veseljem mej svet zntrobila, da Slovenstvo propada. O sancta Bimplicitas! Ako bi oficijozna starka vsaj površno poznala razmere narodov, ki živć pod državo, koje glasilo je baie ona — in to bi ne bilo nič črez njeno dolžnost — onda bi se gotovo sramovala svetu dati o s^bi tak eklatanten „testimonium paupertatis". Rekel sem, da dopisi iz Istre v slovenskih novinah nijso več tako redki, ali vendar nekai se je gotovo marsikomu Čudno zdelo, namreč, da se ti dopisi kakor nalašč ogibljejo predmeta, ki uže nekaj časa nas Primorce kot sploh v-?e Slovence vznemirja, predmeta, ki še celo zunaj mej naše države zanimanje vzbuja, — mislim demonstracije italijamVmov. No, kdor pozna značaj našega ljudstva, kdor vo, kako v velikej. da, Se prevelikoj meri je ona sicer lepa lastnost potrpežljivost v Slovencu uosohljena, ta mi bode verjel, če mu rečem, da je naše ljudstvo vsa ta rogoviljenia pri vaudranih italijanskih fantastov prav hladnokrvno sprejemalo; njemu — pošteno kakor je — bilo je vse to le otročarija. A politika poštenosti ne pozna, v političnem življenju je mehka poštenost večkrat škodljiva in potrpežljivost in molčečost imati navadno slabe nasledke. Dolžnost naših zavednih narodnjakov je tedaj skrbeti, da se naš narod politične potrpežljivosti znebi, da postane bolj glasen, da javno reče, kar mu nij prav, da terja, kar mu gre. In jaz mislim, da se za to leta in leta ne bode več ponudila tako lepa priložnost, kot bode 24 t. m. — svatbena petindvajsetletni« našega pre-s vi tleč a cesarja. Ta praznik obhajal bo bode slovesno v celem našem cesarstn ali gotovo, da ne bode za noben avstrijsk narod, za nobeno provincijo večje važnosti, kot za nas isterdce Slovane. Mi moramo ta dan ponoviti nafto staro slovansko zvestobo do presvitle habsburške hiše, katerej smo zvesti ostali tudi takrat, ko so se jej drugi narodi izneverili; mi moramo javno dokazati, da ne škilimo ven črez avstrijske meje, da iščemo svojo narodno srečo le v Avstriji, pravičnoj nam Avstriji, mi moramo ta dan javno protestirati zoper vsa rogoviljenja in demonstracije privandranih fanatičnih italijanskih in druz h inorodnih naseljencev, tem ljudem povedati, da Istra je zemlja naša, zemlja slovanska, avstrijska in nikdar italijanska ; mi moramo ta dan pa tudi pred celim svetom javno i/reči, da smo in ostanemo Slo rani, ter od visoke vlade terjati, da nas ne-le n e pomaga poitalijančevati, te-muč, da nam da vsaj take pravice in dobrote, kot jih izdajalski Laboni uže imajo, in da nas s pametnim podpiranjem v avstrijskem patrijotizmu bolj in bolj utrdi. Od prostega ljudstva terjati, da bi samo od sebe kaj tacega učinilo, bilo bi malo modro. To je naloga zavednih narodnjakov: duhovnikov, učiteljev, posestnikov, trgovcev itd. Oni morajo prvi korak narediti, oni morajo stvar sprožiti. Saj zato nij baš treba Bog vć kako drazih priprav. O ne! To se da narediti brez vsacega troška. Ljudstvo naj se ob določenem času snide, n. pr. k sv. opravilu, ali zvečer na določenem kraji, in kak narodnjak naj jim govori primeren, priprost govor, v kojem jim razloži pomen praznika, ob kratkem sporoči demonstracije italijanisimov, njihove zahteve, Kalost.no stanje italijanskega kmeta iti. Na ta način dal bi se v vsakej županiji, fari, kapla-niji, da Se celo v vsakej vasi improvizirati majhen tabor. Taki tabori bi narodno prebujenje jako pospešili, in več koristili nego druge veselice. Razume se, da zadnje k udeležbi prvih mnogo pripomorejo, one so neka I vaja za priprosto ljudstvo, dajo prvim lepšo in popolnejšo obliko. Kjer tedaj materijalne moči dovol*'*, tam naj se veselice nikar ne opustć. m., da ie fffiptovsfei khedive ali podkralj predložil generalnim konzulom na^rt pre-ustrojitve financ in deial, da je uspeh odvisen samo od tega, da se e»ropski ministri odstrane* Zato je dal Tewfik svoio ostavko, a Wilsonu in B°ignieresu je khedive sam odvzel miniirerske portfelje. Novo ministerstvo ie sestavljeno samo iz egiptovskih domačinov, in mu je predsednik Scherif. — Vsled tega ie bil v Londonu kabinetni svet. da so se po Bvetovali, kaj ie storiti. „Mnrning Post" sve-tnje, naj se Angleška ne vtika direktno v stvar, amnak priporoča, nai se sultanu svetuje. Naša županija gre v tem obziru z lepim I da bode kbediva odstavil. izgledom naprej. Gotovi smemo biti, da bo slovesnost po naših razmerah in močeh sijajno izpadla. Pa, kakor čujemo, tudi sosednji slo- Iz Carigrada se 7. t. m. javlia v „Times", da ie turška vlada sklenila IUrJHeeJ nove predloge ponuditi, da se bode meino vprašanje redilo. Porta bode svetovala sultanu, naj venski županiji, podgrajska in ielšanska, ne I ae Grkom odstopi Arta, Larisa, Volo in Agrafa hote zaostati. Tako tedaj nas Slovencev v Volovskem okraji nij treba spodbujati. Posebno priznanja vredno je, da se velika pozornost obrača na kresove — te ostanke sta- Iz 1f**><(<* poroča rPol. Corr.B, da so bolezni, kojej se pravi „zanemarjenje ponav-bodo Rusi začeli 3. maja iz Bolgarije svojo ijavne gole". vojsko jemati. Knez Dondukov je to baje na znanil bolgarskim veljakom, pa pristavil ob ljubo, da bode Rusija vse storila, da druge evropske vlasti pregovori za zjedinjenje Bol garije z Bumelijo Zaradi mešane okupacije vzhodnje tttt inelije poročajo iz Carigrada, da je porta v to okupacijo privolila, a b tem pogojem, da bode imel upravo dežele v rokah od tur ške vlade voljeni guverner, katerega bode pa evropska komisija nadzorovala. Porta je na dalje oticijalno protestirala zoper aklep bolgarskega narodnega /.branja, vsled katerega si je to prisvojilo pravico meje prenarejati in Omenjeni koran piše: „Misslungene Stre:che Wir erhalten ans Innerkrain eine Korrespon-denz, die sich gegen die Berichte zvveier slo veni3cher B iitter wendet, vvelehe weisszuma chen trachteten, dass jene Lebrer, welche an der Versammlung zu Senoschetsch theilnahmen, die Wiederholungsschule vernachUMsigt hittten. Der Korrespondent flihrt dem gegentlber aus dass die VViederbolungsschule an vielen Orten nicht an Donnerstagen gehalten worde und es auch nirgends gesehrieben stehe, dass sie an To je laž, če se tiče nas. Ali tacih prostih laži i smo od urednika rSchnlzeitung"-e va-ieni. V nečem odgovoru na nai? članek, ki je učiteljskega sniolia osvetil po zaslugi, trdil je urednik .L Sch"., da mu je jeden tukajšnjih doktorjev tako in tako izjavil se o uredniku ..SI. N" Nam so vsi narodni doktorji ▼ Ljubljani sami izrekli, da z Zimo niti nobeden govoril nij: torej on Be je oni i7rek knr na č;stem zraislil in zlagal, in laž natisniti dal, kakor daje tukaj drugo laž natisniti. To ga dovoli karakterizira.) Und so eio Organ will noch behaupten, dass es nicht noter die Lehrerfeinde gehore? „W«r kbnnen die PhariRKerV fVVii der schelm ist, so denkt er vnn anderen. Ur.) T)s. istinito, auch vvir kflnnen die Pharf-cn>r! Taki so kot so bili ni?h pradedje, s belcebnhom hočeio hudiče izganjati, laž z lažio v resnico spremeniti, ti visoko učeni kemi-karii. — Presno se je predrznil ta „Korrespondent «us Inn«>rkrain" v svojem koranu dopisnike slovenskih časniVov na laž staviti, ter svoj „tumasto-kisli quintessenc" gegen alle kraikheitpn des 7wergvere;nes Hvetu ponujati, pomislil naj bi bil poprei, da je ta koran sam poročal, da bila ie „zvveigvereinova" seia samo zavolio tega ponoludne. ker je bilo dopoludno nonavljavnei šoli nosvečeno. (Menda po poti v Senožeče, ali kie.) Da, prav ima „tuma-korresnondent,u Id nravi, da nij nikier zapisano, da morala bi se nonavljnvna šola v četrtek držati, a zapisano pa ie, da se mora v vsakdanjej Soli na razdeljenih enorazrednioh 29, na neraz-deliemh pa 26 ur na teden podučevati, in ker e zavsakdanie učence Četrtek prost dan. pride na ostalih pet dni na vsak dopoludan 3—3V« na pr.poludan pa 2 —2Va ure podučevanja; za-torei v teh Snlsk?h dneh nij mogoče pnnavlja-vne šole imeti, kaitt zapisano je zooet: § (1 Ponavliavni poduk se daje trikrat ▼ tednu, vnelei naimanj po dve uri, in sicer dvakrat za dečke in enkrat na za deklice posebej krščanski nauk se v te ure ne uštevs. Za ponavljavno šolo ne ostaja ''ruzega nego četrtek, in le ako učitelia nedeljsko orglanje no zadržuje, more v nedeljo dve uri podučevati, da ie potem vsaj v četrtek popoludne prost. Koranov urednik bi pa na vsak način moral nekoliko več razuma imeti o šolskih postavah, da bi takih korespondenc v „stro-kovnjask" list ne tlačil. Tak6\ sedai ie črno, kar smo hoteli belo storiti in „wir kennen die Pharisii9rB! Zdaj pa pojdi, du mohr, Avasche dicb weiss venn's kannat, und b trachte die „mis8-lungen^n Streiche" in dein^m Reiche! vsled katerega Be proglasuje podedovaluost I Donnerstagen gehalten werden solle. Die iibri-bolgar-ke krone. j gen AViederlegungen und Beleuchtungen der I? se poroča: Nekoliko |/ahlreichen Lti^en eines genugsam benchtigten Biattes tlbergehen wird, da wir es wahrlicfa unter unserer \Vihde finden, mit einem Or gane zu polemisieren dessen Redakteur ein mal sagte: „Vsi učitelji nijso fige vredni. (Opomba uredništva „Slov. Naroda" ulem je ščuvalo ljudstvo, naj pri sultanu pe-ticijonira za to, da se skoraj turški parlament skliče, pa da se kristjanski oficirji vsi iz voj ske odpuste. Bili so zaprti ti uleme in z njimi tudi več soft. Iz Kairo Be poroča preko Londona 8. Domače stvari. — (Volitve za ljubljanski mestni zbor ) Župan g. Laschan letos nij pustil narodnim mestnim odbornikom prepisati imenika volilcev (kakor druga leta), torej je agitacija za našo stranko tem težja. Zatorej zopet opominiamo vse prijatelje slovenske narodne stvari, da mej volllci svojega znanstva ne zamude potrebne agitacije. Brez dela in žive besede se ne smemo nikjer zanašati, da gotovo zmagamo. — (Ljubljanski strelci) se hote pod vodstvom dr. Stokla udeležiti (osem jih) velikega slavnostnega sprevoda, ki se bode po Dunaji vršil 24. aprila na godovanje cesarjeve srebrne poroke. — (Semenj) je bil predvčeranjem v Ljubljani dobro obiskan, vendar živine je bilo malo prignane. Konje bo slabo prodajali. Tudi druge kupčije nij bilo. — (V blevu zaprta.) Z Goienjskega se nam piše: Dne 20. marca t. 1. je vrli Btražniester žaudurmerijske postaje v IS edu, Ignac Fttbijauič, resi! 40 let staro Marjeto Vali i iz Ilečice, katero ju njun lastni brat Tomaž Videč skozi leto dnij v hlevu imel zaprto, in je bila sirota primorana ves ta čas na gnjiiej slami preležati, in o slabem kruhu in vodi prežifiti se. Ko je gosp. Fa-bijamč pogrešil imeuovano žensko, in povpraševal doma pri ljudeh po njej, in ko mu nijso mogli naznaniti, kje da je, prijel je ženo njenega brata b silo, in ona mu jo je potem pokazala. Brata je naznanil uže c. k. okrajnej Bodmji v Radovljici. — (Porotniki v Ljubljani.) Za porotno zasedanje ki se tu prične 5. maja so izžrebani Bledeči gospodje porotniki: Anton A v bel, hišni posestnik iz Ljubljane; France Bergant, hišni posestnik iz Ljubljane; Pavel Veseljak, notar iz Postojne; Janez Dol-har, gostilničar iz Ljubljane; Karel Dole-nec, krčmar iz Vipave; Franc Fischer, krčmar izKamniaa; Avgust Ga s p ari, trgovec iz Rakeka; Tomaž Javoru lk, usnjar s Hriba; M. J e n č i č, trgovec u Mengša; M. K a-Btner, trgovec iz Ljubljane; Fridr. Knuth iz Šniartina pri Litiji; Edvard K ob le r, trgovec iz Litije; Anton Kovšca, posestnik iz zgor nje Planine; Alojz Krenner, posestnik iz Loke; Josip Kušar, trgovec iz Ljubljane; Anton Kvas, krčmar iz spodnje Šiške; Janez Levićnik, krčmar iz Kamnika; Lovrenc Lončar, krčmar od sv. Ane; Janez Ma-rolt, posestnik od sv. Martina pri Savi; Franc O r a n i č, posestnik iz Križa pri Kranj i; Jos. P o lak, UBOjar v Kamniku; Venceslav Bab, krčmar v spodnjej Šiški; Franc Raja-kovic, uradnik v hranilnici ; Josip Regali, hišni posestnik iz Ljubljane; Janez Rihar, lesni trgovec iz Cirkovske vasi; Janez Sever, posestnik iz Vižmarij; Janez Slap ni čar, posestnik iz Sela; Anton ŽnidaršiČ, mlinar iz Bistrice; Franc S o van ml., trgovec iz Ljubljane; Jakob S c h o b e r, trgovec iz Ljubljane; Karel Tekavčič, vodja prisilne delavnice iz Ljubljane; Tomaž Tollazzi, trgovec iz Čevic; J. Tur k, hišni posestnik iz Ljubljane; J. Urbančič, posestnik v Turnu pod Mirno; J. Zelen, posestnik iz Seaožečega; Josip Ze-nari, vodja eskomptne banke iz Ljubljane. — Namestniki porotnikov pa so: Vinko Ča-mernik, kamenosek; Anton Hočevar, starinar; Nik. II o f man, nožar; Edvard II o h n, bukvo ve/.; Matija Horvat, črevljar; Anton K rejci, krznar; Franc Zelenec, ključavničar; Janez Žitnik, črevljar in Janez Toni ec, hišni posestnik, — vsi ti iz Ljubljane. da bodo za vsako šolsko leto služili potem l1 j leto v armadi. Učni tečaj bode trajal namesto pet let, kakor doslej, samo tri leta in obBezal le one znanosti, ki so se dozdaj v treh zaduiih razredih predavale. V akademijo morejo ustopiti dijaki prvih dveh kurzov z zdravniških in natoruznauskih fakultet, ki so tudi dotično skušnjo doattlth Pri vstopu bodo di-Im morali ukazano pristgo priseči. * (Vrelci) v čeških Toplicah zdaj iz zemlje če v večjej muožini izvirajo nego preje, predno da se je ona velika nesreča prigodila v Duhcevem, ki je pretila tudi Topličanum najboljše dohodke odrezati. Vrelci imajo vse one zdravilne lastnosti, kakor preje in se bode prihodnja sesona v Toplicah pričela z mesecem majem. * (Visoka Btarost.) Kakor „Narodni Glasaik" poroča, umrl jo te dni v Liai v vojne) krajini pravoslavni pop Jovan Momčilovič 125 let star. Pisanje mu je bila neznana umetnost, čitati je pa znal samo tiskano cirilsko liturgijo. * (Razbojniki) bo prav blizu Črno-vice na cesti 3. aprila pet ljudij pobili in osem ranili, in oropali več ljudij ob belem dnevi. Sodi se, da bo zlikovci bili prišli črez mejo iz Rumunije. * (Drug Salom o.) Jako bistroumno razsodbo je izrekel nedavno neki amerikansk jurist, sodnik Kent. Ntki tat je okradel iz šatora kjer je več ljudij spalo, razne dragocenosti. Ker je bil namreč šator od gumija, ga je z nožem prerezal, ukozi luknjo utakmi glavo, desno roko in desno ramo, in v tacem položaji izvršil tatvino. Zagovornik dolgoprst-nikov je sicer trdil, da se tatvina tu nij mogla zgoditi, ker je v gumi-platno urezana luknja tako majhena, da notri se splaziti ne more noben človek skozi njo. Ali sod m k je bil prepričan, da se je bil tat pregrešil, zato je njega glavo, desno roko in ramo obsodil na 2 leti ječe, in dejal tatu, da z ostalim truplom naj naredi, kar sam hoče. Za čiščenje in izboljšanje vina najboljše, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo je prava francoska žolča, -»b Dunajska bona 9. aprila. (lavirao telegranenđ poruoiio.) finotni dri. dol« v bankovcih . . 65 gld. 25 ki Enotni dri. dol« v srebru ... 65 a 60 . Zlat* renta.........77 ,50 1860 dri. posojilo......118 .30 Akcue narodne banke .... 810 , — Kreditne akcije.......246 .25 London..........117 „15 Srebro.......... — „ — Napol..........9 . 33 C. kr. oekini........5 . 64 Oriavne marke.......57 .60 To, kakor tudi prusti navod, kako se rabiT dobi so ziuirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. 11 u i i ii i ;1 n u u v lij u i>i j im i. v Luka Tavčarje vej hiši. (lun—4) Za velikonočna darila pri porota (126—5) Rudolf Kirbisch, konditor na kongresnem trgu v Ljubljani, velikonočne pirhe 5g od trabanta, kandisa, slame in svile. \ Miik dan friAno pince, potvlc« in ,,littMeM-|>t»atete". Ra%ne vesti. *(Ponarejeni srebrni goldinarji.) Komaj je začelo srebro nekoliko krožiti, uže so bo našli ponarejevalci. Na Dunaji so našli goldinarske tolarčke prav dobro narejene iz stekla (ali glaževine) ki je moćno posrebreno. Na ploščo vržen bo tak tolar Ček ruzpoči. * (V Peterburgu) se bode početkom druzega Šolskega leta preustrojila tamošnja medicinna kirurgicna akademija v popolnem vojaško medicinno. Dijaki katerih število ne bo smelo 500 presegati, smatrajo se potem kot v državnej službi Blužeči, ter bodo dobivali vsi Stipendije, a se bodo morali obvezati. Oznanilo. Somenj v Borovnici bi imel biti letos na velikonočni vtorek; zatorej baš na isti dan, kakor na bližnjej Vrhniki. Da se to i z premeni, določujem za tukajšnji Bomenj dan 23. aprila i. 1. Županstvo v Borovnici, dne 7. aprila 1879. (139—1) Josip Telban, župan. Hiša s kovačnico v Št. Vidu nad Ljubljano h. Štev. G2, jo na prodaj. Pogoji se izvedb pri IŽ3i"b©rt-i3. -v Zgornjej SlSMCL. (116—3) spomladanska obleka 18 goli 1'raltticiia spomladanska zgornja suknja 10 goli Vrane spomladanske hlače 5 gold. in v primerji najfinejše obleke za gospode in dečke; po najnižjej ceni Obleke za Otroke od dveh let naprej. »a gottpoele in gosjte. priporoča M. Neumann, krojaški mojster, v Ljubljani, v slonovih ulicah št. 11, v Lukmanovej hiši. B^f"" Vnanjc narocbe se proti povzetju urno izvrše in nepristojno brez ugovora nazaj vzame. (115_5) } ^ij^ertjer^-t^gut-^^ Solile Firmen als Vertreter erotoiGut •ji;j) D Ju. a -o d a. 9 |l 1 < t 2>r 90 _ -o e 8 7 0 a E r2. ■ to H •s 9 5'B I !*5' , k 81 %\ r p m =r W a"'A rop p V I m lzaauuj in urtuui* Jooip Jurcic. s^^' \L/ sa^ ^rf" ^^_^^,^^\,^^..^^V^^.^^ )K. Neka .aši4.a Izvoziso-triroviimlta liana iSće ^ zvez se solidnimi ^ J velicimi žagami. J Pogoditi se želi za vso ^ m smerekove dilje in bukove tav:;lete, "Ml g kolikor ho jih naredi leto dni. 3|£ Ibo bode vselej tiskoj plučulo, kntlair Ne prerzniuc. w l*oiiu«lbu sprejeiua gospod w ^ (122-3) Peter Grasselli v LjulDljani. ^ ~>^^ ^>^^ '^^^ s>4S' \A/ \AS "^A> ~\AS °\AS ^\AS \AS SA/ ^yv_^^^^^.j^^^_^^^v^^K L«asLuiua lu tisa .JNarodue tiskarne".