Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta • - • • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * H List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 47. — STEV. 47. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March3Tl870 NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 27, 1935. — SR EDA, 27. FEBRUARJA 1935 The largest Slovenian Daily in the United Slates. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XLHI. — LETNIK XLIII. KAPITALISTI NE PRIVOŠČIJO VETERANOM BONUSA pravilniki bodo šele po obnovitvi nra podvrženi strogi in temeljiti preiskavi Jeklarski baron je napravil v enem samem letu skoro tri milijone dolarjev dobička. — Najvišje sodišče bo do srede meseca junija odločilo o ustavnosti NRA. — Senatorji nestrpno pričakujejo povratlca predsednika Roosevelta. WASHINGTON, D. C., 26. februarja. — Pred posebnim senatnim odsekom, ki preiskuje poslovanje municijskih podjetij, je izjavil danes Eugene G. Grace, predsednik Bethlehem Steel Corporation glede veteranov, ki zahtevajo takojšnje izplačilo konusa: — Nadvse žalostno je, da organizirane zveze zahtevajo bonus. Žalostno je, ker je zavladal tak položaj. S temi besedami je mislil Ameriško legijo in zvezo ameriških veteranov, ki se zavzemata za izplačilo bonusa pred določenim časom. Par minut prej je pa moral Grace priznati, da je dobil leta ! 91 7 v obliki plače in bonusa od Bethlehem Steel Company dva milijona sedemsto devetdeset tisoč dolarjev, dočim so dobivali ameriški vojaki na francoskih bojiščih po en dolar dnevno. V dvanajstih letih je dobil Grace od Bethlehem Steel Company in od Bethlehem Shipbuilding Corporation dvanajst milijonov dvesto osemdeset tisoč dolarjev. Senator Nye, ki predseduje posebnemu senatnemu odseku, je pojasnil stališče Franka Belgrana, narodnega poveljnika Ameriške Legije. Po njegovem zatrdilu so začeli veterani bonus šele tedaj zahtevati, ko so slišali, kako ogromne dobičke je delala industrija tekom vojne. WASHINGTON, D. C., 26. februarja. — Glede vladne predloge, tikajoče se 4880 milijonov dolarjev za nabavo dela nezaposlenim, so se danes senatorji Wag ner, O Mahoney in Bulkley posvetovali z demokratkim voditeljem Robinsonom. Wagner je stavil v zadevi krajevnih mezd kom promisni predlog, ki ga je pa Robinson odločno zavrnil. ■ f:f: Senatorji nestrpno čakajo po vrat ek predsednika Roosevelta iz Hyde Park, N. Y. Istočasno je senator McCarran, ki je prodrl s svojim amendmentom glede krajevnih mezd, konfe-rifral s predsednikom Ameriške Delavske Federacije Williamom Greenom in drugimi delavskimi voditelji. Green je odločno nastopil proti trditvi notranjega tajnika Ickesa, da bo predloga sprejeta, neozi-raje se na McCartranov predlog. Delavstvo vztraja pri krajevnih mezdah in seveda tudi pri sprejemu amendirane predloge. Italija ne odneha napram Abesiniji mellon je kot zakladničar Špekuliral Leta 1932 je imel sedež na borzi. — Urad ni posloval pod njegovim imenom. — Vlada zahteva zaostale davke. u WASHINGTON, D. C., 26. februarja. — Ako bo NRA za dve leti podaljšana, kot zahteva predsednik Roosevelt, bo podvržena, posebno kar se tiče pravilnikov, najstrožji kongresni preiskavi. Predno bo veljavnost NRA ---mora najvišje sodišče odločiti o ustavnosti sedaj obstoječe vladne agenture. Odločitev bo padla že pred 16. junijem tekočega leta. Zastopniki organiziranega delavstva ima i o žT izgotovljene načrte, po kateJrih naj se NRA temeljito reorganizira. Danes je imel svoje prvo posvetovanje poseben NRA odbor, ki je bil imenovan, da preišče razmere v tekstilni industriji. Pred, obnovitvijo NRA bodo prišli vpoštev po sebni predlogi, potom katerih bo mogoče Henry ju Fordu in čikaški tvrdki Sears Roebuck dobiti vladne kontrakte. Pittsburgh, Pa., 26. febr. — Andrew W. Mellon je špekuliral v velikem obsegu v času, ko je bil zvezni zakladničar, četudi njegov urad na borzi ni posloval pod njegovim imenom. Tako je pred senatnim preiskovalnim odborom izpovedal njegov finančni tajnik Howard AL Johnson. Zvezna vlada skuša Mellonu dokazati, da je državni zakladnici na dohodninskem davku dolžan $3,089,000, medtem ko Mellon zatrjuje, da mu zvezna zakladnica mora povrniti $139,000. Medtem ko je bil Mellon navzoč pri preiskavi, je bil njegov tajnik Johnson štirikrat poklican na pričevanje. Iz te preiskave je bilo dognano na-j slednje: 1. Mellon je kot zvezni zakladničar špekuliral v velikem obsegu. Na njegov račun je bilo leta 1932 na borzi $601,500 za pokritje nakupa vrednostnih papirjev v znesku $2,00n ^ 2. Leta 1931 je imel davka proste mestne in farmerske bonde v vrednosti $9,368,000, katerih pa v svoji davčni izjavi ni omenil. 3. Mellon je podaril svojemu sinu in hčeri 23. marca 1931 vrednostne papirje v vrednosti $8,368,000. Johnson je prebral del pisma, katero je Mellon pisal svojima otrokoma, ko jima je podaril nad $8,000,000. Med drugim se glasi v pismu: 44Že prej sem vam povedal, da je moj oče imel navado čim prej naložiti svojim otrokom kako odgovornost in jaz sem skušal z vami isto napraviti". Iz tega razloga je podaril sinu Paulu Mellon in hčeri Mrs. Ailsa Bruce bonde. "Vajina razsodnost mi ugaja in mislim, da sem upravičen, da vama naložim kako odgovornost", piše dalje Mellon. NAJDENE MOŠKE NOGE London, Anglija, 26. feb. — Nek železniški uslužbenec je v železniškem vozu pod klopjo našel dve moški nogi, zaviti v papir. Železniška uprava je poklicala detektive, ki so dognali, da je bil mož komaj 12 ur prej umorjen. Naročit« na. GLAS NA&ODA naj ji slovenski dstmOc * Združenih dršavaL. mac0n" baje žrtev sabotaže Izvedenec Knabenshue trdi, da je Filipinec povzročil nesrečo. — Poveljnik "Macona" nasprotnega mnenja. Washington, D. C., 26. febr. Po mnenju zrakoplovnega izvedenca Roya \V. Knabenshue, ki je bil poklican pred senatno preiskovalno komisijo, je postal mornar, zrakoplov * 'Macon' ' žrtev sabotaže. Ameriška mornarica je z "Maconom", ki se je ponesrečil v noči 12. februarja v Pacifiku, izgubila največji zrakoplov. Pri tem sta utonila dva člana posadke, med njima tudi Filipinec, katerega dolži Knabenshue sabotaže. Knabenshue je rekel, da je nekdo namenoma jn>lil s kislino ogrodje zrakoplova, ko se je vrnil z manevrov z vojno vornarieo. Vsled tega se j; o-grodje prelomilo in zrakopir-v je treščil v morje. Zdi se mu sumljivo, da je pri nesreči uto nil Filipinec ,ki je bil japonskega pokol jen ja. "Filipinci so fanatiki in fat a lis ti", je rekel Knabenshue. Poveljnik ponesrečene »ga zrakoplova Herbert V. Wiley-pa je rekel, da se mu zdi skoro nemogoče, da bi bil "Macon" uničen vsled sabotaže, ker se bile okoli zrakoplova vedno močne straže, vsled česar jo po njegovem mnenju sabotaža skoro nemogoča. "Bila pa bi velika napaka", je nadaljeval Knabenshue, — "ako bi vlada prenehala graditi zrakoplove. Živel sem na pacifiški obali in poznani nevarnosti, ki ji prete. Pacifiška obal. je izpostavljena sovražnemu napadu in te vrste zrakoplovi so za obrambo ravno tako potrebni kot bojne ladje". s0vjeti za nadzorstvo nad orožjem Prodaja orožja napadalcem mora biti prepovedana. — Nadzorstvo tudi nad zasebno municijsko industrijo. NESREČA V MAJN1 Uniontown, Pa., 26. feb. — V Oliver premogovniku, ki je last Pleasant Valley Mining Company, se je posul strop ter pokopal pod seboj štiri premo-garje. Dasi so se podali reševalci takoj na delo, niso mogli živih rešiti. MORILEC MATERE OBSOJEN NA SMRT Belleville, Ont., Canada, 26. februarja. — Sodnik je razsodil, da mora biti dne 12. maja obešen Harold W. Vermilyea, ki je umoril in s sekiro razse-kal svojo postarno mater. Ženeva, Švica, 26. febr. — Ruski delegat na konfernei za nadzorstvo orožja je stavil predlog, ki je v prvi vrsti namenjen za napadalno državo. Predlagal je, da bi se ameriški načrt za nadzorstvo orožja toliko dopolnil, da je vsem državam, ki bodo podpisale pogodbo za nadzorstvo orožja, prepovedano napadalni državi prodajati orožje. Drugi ruski predlog je ameriška delegacija pod vodstvom poslanika Hugh Wilsona soglasno sprejela. Predlog določa, da naj pride pod nadzorstvo ne samo državna, temveč tudi privatna munieijska industrija in da se pred vsem nadziranje izvršuje na mestu izdelovanja. Wilson je povdarjal, da dosedanji odpor Anglije in Italije, da bi bilo vpeljano tako nadzorstvo, nasprotuje splošnemu mnenju narodov. Ves svet jasno vidi, da je izdelovanje municije mogoče omejiti samo z natauičnim nadzorstvom. London, Anglija, 26. feb. — Angleški ministrski predsednik Ramsey MacDonald je v spodnji zbornici dal angleški municijski industrji zelo dobro izpričevalo. Nek poslanec ga je vprašal, ako je vladi znano, da bi bil kdo z ozirom na muni-c i jsko industrijo v zadnjih desetih eltili skušal vplivati na angl. zunanjo politiko. MacDonald je odgovoril: "Preiskoval sem in sem v stanu to. vprašanje zanikati. Tvrdki namreč niaita podpisali pravilnika, stro-* P3L. NRA določb. Pravilnika nista pod pisali z izgovorom, da ne moreta jamčiti, da se vse tvrdke, od katerih naročata 'blago, drže pravilnikov. PRIPRAVE ZA PREVZETJE POSAARJA Berlin, Nemčija, 26. febr. — Saarska upravna komisija je naznanila, da bo uprava dežele izročena nemški vladi v četrtek točno o polnoči. Nemčija bo prevzela od Lige narodov Posaarje z vsemi dolgovi, lastnino in pogodbami. Vse postave in določbe bodo ostale v veljavi, med temi tudi vse eod-nijske razsodbe. Uradno pa bo prenesena o-blast v petek ob 9.30 dopoldne, ko bo Ligina komisija pod predsedništvom barona Pom-peo Aloisi predala ozemlje nemškemu notranjemu ministru dr. Wilhelmu Fricku v vladni palači v Saarbruecke-nu. Ob 10.15 bo razobesena nemška zastava nad vladnim poslopjem in eno uro pozneje bo minist^ Frick izročil upravo komisarju Jos. Buerckelu. Ob 8 zvečer bo javni shod na trgu pred vladno palačo: abes1nska vlada noče ugoditi laškem zahtevam RIM, Italija, 26. februarja.— Navzlic poročilom, da je pričel abesinski cesar Haile Selassie popuščati, Italija nadaljuje s svojimi pripravami. Motorni parnik Biancomano je odplul iz Messine v afriško kolonijo s 1 00 častniki in 2600 vojaki. Poleg tegn je parnik odpeljal velike zaloge vojnega materija-la, kakor artilerijo, vojaške avtomobile itd. Pamik 'Leonardo da Vinci* namesto hauptmanna hoče umreti Brezposelni bi šel na električni stol, da bi družina dobila denar. Pisal je governerju. Trenton, N. J., 26. febr. — Stanley Przvstup, ki dela za CAVA in ki je prišel do spoznanja, da s«- mu več ne izplača živeti, je pisal governerju Hofftnannu nismo, v katerem pravi, da j«* pripravljen iti na električni stol mesto Ilaupt-manna. Pravi, da mu naj B. R. Hauptmann za njegovo družino plača $6000 ter bo prevzel njegovo mesto na električnem stolu. Przvstup je doma iz Plocka na Poljskem, je ameriški državljan in je bil v ameriški vojski v Franciji. "Hauptmann je boljši kot sem jaz", pravi Przvstup v svojem pismu. "Ar Ameriki je 112 let in ne potrebuje podpore, jaz pa sem v tej deželi 24 let, sem veteran iz svejjovne vojne, pa vendar ne morem dobiti boljšega dela kot pri CAVA". "Mr. governor, veste, da zadnja štiri leta delam za relief in služim po $12 na teden, in cene živilom so na višku. Mr. governer, imam 14 let starega sina in 12 let staro hčer. Ako morem prevzeti Haupt-mannovo mesto za $6000, potem bosta mogla moja otroka živeti, drugače pa bomo tako umrli". KOMUNISTIČNA ZAROTA V BRAZILIJI Rio de Janeiro, Brazilija, 26. februarja. — Danes je bilo tukaj aretiranih enajst komunistov pod obdolžbo, da so nameravali z dinamitom razstreliti elektrarno. Uslužbeni so bili pri Tramway Light and Power Company. kjer bo nastopilo več nazijskih govornikov. Propagandno ministrstvo je naročilo vsem trgovinam po celi Nemčiji, da za ta dan o-krase svoja izložbena okna ter naj po možnosti izlože izdelke iz Posaarja. Zastave bodo raz-obesene v trenutku, ko bodo zvonovi in parne piščali oznanile, da je bil Saar izročen Nemčiji. je odplul iz Napol ja s 60 častniki in 300 delavci. Navzlic nasprotnim zatrdilom iz Addis Ababe italijanska vlada še ni prejela nika-kega obvestila, da je abesinska vlada sprejela italijanske zahteve glede nevtralnega ozemlja med Abesinijo in italijanskimi kolonijami. Italija je zahtevala, da se določi štiri milje dolgo n«*v-tralo zemlje in v poznejših pogajanjih je Italija privolila, ila je abesinskim pastirskim plemenom dovoljeno prekoračiti to ozemlje. Od tedaj ni bilo slišati o ni kakem sporazumu. Ker pravi poročilo iz Addis Ababe, da je Abes i ni j a ugodila italijanskim zahtevam, je mogoče pričakovati ugodnega odgovora. Najbrže so pogajanja prišla na mrtvo točko glede zastopstva v komisiji, ki naj «"-» mejo med Abesinijo in italijanskimi kolonijami. Italija je zahtevala, da so v tej komisiji samo Italijani in Abesinci; Abesinija pa je zahtevala, da so v tej komisiji tudi belgijski in norveški častniki, ki so v službi cesarja Selassieja. Ta predlog je Italija odklonila. ROCKEFELLERJEVO SAM0-TARSKO ŽIVLJENJE Ormond, Fla., 25. febr. — V priprosti hiši ob bregu reke Halifax, živi svoje samotarsko življenje najstarejši milijonar sveta — Job D. Rockefeller. Mož, ki je bil v malem mestu pri vseh meščanih "stri« John", je sedaj samotar. Minili so časi, ko se je popoldne iz-prehajal po svojih vrtovih, ali igral golf, ali pa hodil v malo cerkev, kjer je imel navado deliti nove "dajme'\ > Edino zvezo z zunanjim svetom ima še, kadar se v svojem avtomobilu pol ure vozi po mestu. Pa še tedaj je zleknjen v blazine in okna avtomobila -o zagrnjena in šofer vozi veri no po najmirnejših ulicah. Nihče ne bi po zunanjosai hiše sodil, da v njej stanuje milijonar. Posestvo je sicer obdano z železno ograjo, toda proti hiši, ki je od glavne ulice mesta oddaljena za streljaj, vodi priprosta cesta za avtomobil. Č1uvaj pri vratih na vprašanja ne odgovarja in noče vedeti, ako je njegov gospodar v Floridi ali v New Yor-ku, ali je zdrav ali bolan. Advertise in "Gks Narada- ^ii "OLA 8 NARODA* NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 27, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. << Glas Naroda 99 Frank Sakaer, President Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY <▲ Corporation) t«. Benedik, Treas. »If W. 18th Street. ef the corporation and adrtreauea of above offloera: Borongh of Manhattan, New York City, N. Y. " GLAS NiltODA" (Voice of the People) Iaaoed Brary Day Except Snndayn and Holidays lo ta pol leto ..... la četrt leta ... •••mm* la ' • •••••' $§.00 ......ItOO Za New York sa eeio leto ...... $7.00 Za pol leta ...................ft.OO Za Inoaematvo sa celo loto.....* 9T.00 Za pol leta *.......•........... 18.00 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement **Qlaa Naroda" lahaja vsaki dan lsrsemBl nedelj lu praznikov. OopUi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli ot v tiste lepe kraje, bom šel pogledat tudi v kom po, kjer gospodari moj prijatelj Florjan Miklič, ki zna peči pa je kot malokdo daleč naokrog. Pri tem ima poseben sistem. — Pri paju je poglavitna stvar — je pripovedoval kuharicam na Žiberšah — da je ponev dobro namazana. Ko smo zadnjič klali pri Svašniku, sem izmaknil v ta namen najbolj masten kos, da mažem ž njim ponve in kastrole. f*e bi oče Svašnik vedel, za kakšno dobroto sem ga ociganil, bi mi do smrti ne odpustil. Florjana bom torej obiskal. Če bom pa njegov pa j pokusil, je zaenkrat še veliko vprašanje. Sem sicer velik sladnosne-dec, toda tudi sladkosnednost mora imeti gotove meje. ZA »35? - STANE 5« CEFCTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES "GLAS NARODA" NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 27, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. 8. A. —^—i—— E^feaeSfiS; 1 SI KRATKA DNEVNA ZGODBA .iz:lo_-. PIEIiRE LOTI Stara Bretonka, Y v o 11 n o Moan po initnu, ki je stanovala v va*4i Ploubazlaiiec blizu nieeta Paiimpola, je izgubila na morju moža in svoje sinove. Ostane ji le še vnuk, Svlvestre Moan, ki je vse njeno upanje in vsa njena ljubezen. Toda tega pozove mornariška uprava, da se vkrca na obali Ciive in gre v Tozkfri. Tam je ranjen a boju. Na ladji, ki ga pelje v Francijo, umre. Yvonne ne ve še za nesrečo. Ko se je nekega dne v začetku junija vračala Yvonne proti domu, so ji rekle so-ede, da jo išče komisarjev sluga mornariškega urada. "Gotovo je zopet kaka zadeva, ki se tiče mojega vnuka/' si je mislila in to je ni iskrbelo. V družinah mornarjev imajo često opravka z n radom: ona pa, ki j«* bila hči, žena, mati i«!i stara mali mornarja, je poznala ta urad /e šestdeset let. Vedela je, da mora li gosp« -du komisarju. Zato j«- pra znično oblekla, si nadela pokrivalo in nekako ob dveh i krenila na pot. Ko je tako hitro stopicala {■•» znanih obrežnih stezah |»n>ii mestu Paimpolu, se je za< v i lotevati strah, ko j«* pn*inU!.j vala, da sta potekla zadnja dva meseca, ne da bi bila prejela kako pismo. Bilo je kra-no junijsko vreme. V nižinah, ki >o lah* varne pred rezkim mor-kiin ve- i trom, j«- bilo /.<• pulim zeli-n ja. ' žive me.je na novo vzc\ creley t gloga in nlagodisef-a visoka trava. Ona vse^a tega ni ep::- ! žila, ona, starka, kat« ri -t> -«• i kako zdeh letni <*;ih kraiki dnevi. Na oknih mračnih sten 1 »I• žnjih vasi je l>ilu videti roži: ' grme, nageljne in levkoje in gori na strehah, ki so bile po-'krite •> slamo in mahom, j<* na tisoče malih cvetlic izvabljalo prve bele metulje. Bližajoča se mestu Paimpolu, je zapazila, da postaja vedno bolj nemirna. Čudna slutnja jo je še hitreje gnala na-prej. STARA MATI Že je v šivom mestu, v ozkih solnčnih ulicah in vošči starkam, sedečim pri oknih "dober tarko, ki se jo pričela tresti in vznemirjati. Spoznala je dvoje pisem, ki jili je pisala njena nečakinja vnuku mesto njo in ki -ta se vrnili neod|>e čateiii. Isto se je zgodilo pred «ivaj>elimi leti. < »h smrti sina Petra so se pisma vrnila s Kitajsk«' li gospodu komisarju, 'kateri jih j«' izročil ubogi materi. Bral je -edaj z glasom iz katerega je bilo spoznati važnost, ki jo polaga pisar pri tata n ju ---M7»an, Jean — Marie — Svlvestre, vpisan v Paimpolu, list "JI.'J, številka vpisa li<>}il, umrl na krovu I»i«»n—Ho:.. Štirinajstega-- — Kaj :---Kaj se mi; ji- zgodilo, kaj pravite gospod? — Umrl je — — — je po-i.ovil. Moj Bog, saj vendar ni bil hudobcu ta pi-ar, če je to povedal -na tako surov način, je bilo to neumno početje mlade ga, nevedneža. — Videč, da ne razume starka teh lepih besedi, se je izrazil v bretonščinL "Marw eo!--- — Marw co!---(Mrtev jc---- ) Ponovila je te besede z glasom sličnim meketanju, ne ve-< loč kaj je izgovorila. Zoper prehlade zahtevajte sveto vnosla viri ANCHOR PAIN - EXPELLEE Pain-Ex poller vedno prežene boleči— NAJNOVEJŠA AMER. BOJNA LADJA "Dalle" je bila te spuščena v morje v Navy Yard ladjedelnici v Brooklynu. Denar za gradnjo je bil dan na razpolago iz fondov predsednikovega New Deala. — Kri žarka je o-premljena z najnovejšimi izumi moderne tehnike ter bo že to poletje začela vršiti svojo službo. Bilo je dobro, da je že sama na pol uganila, 'kaj se bo zgodilo, ta'ko, da ni prišla vsa žalost naenkrat v glavi v trenutku, zmešala je vnukovo smrt s smrtjo moža hi otrok; toliko je izgubila!--Ni se takoj zavedla, da je bil njen zadnji ljubljenec tisti, na kogar so se nanašale vse njene molitve, vse njeno pričakovanje, vse njene misli. Sramovala se je pokazati pred tem malim gospodom, ki ga je isovražila, svoj obup: ali se na ta način naznani stari materi smrt njenega vnuka! ---Obstala je pred uradom vsa okorela in pričela mečkati svojo ogrinjačo s svojimi revnimi, starimi in tresočimi se rokami. Zdelo se ji je, da je zelo daleč od doma! O Bog, narediti bo morala vso to pot in to dostojno, predno bo dosegla revno ležišče v kolibi, kamor se ji tako mudi, da bi se zaprla — nalik ranjenim živalim, ki se za teko v svoj brlog, da tam mirno »poginejo. Radi vsega tega se je trudila, da ne bi preveč mislila na svoje gorje, da ga ne bi preveč razumela, ko je vsa preplašena radi dolge poti, ki jo čaka! Dali so ji pooblastilo, da lahko dvigne j trideset fraifkov, ki ji pripadajo za Svlvestrovo vrečo; potem pa pisma, potrdila in škatlo, v kateri je bila vojaška svetinja. Vzela je vse to nerodno, z odprtimi rokami, prelagajoč iz ene roke v drugo, ne da bi našla žepe, kamor bi -pravila vse to. Šla je po ulicah Paimpola okorna, ne da bi koga pogledala; s sprednjim delom telesa se je nagibala naprej, ko pri cluyeku, ki bo vsak ca- padel; v ušesa ji je butalo Šumenje nemirne krvi; — hitela je, storila več, kot je mogla, samo da bi čimprej dospela (lomov. Po dobri polurni hoji je bila že vsa sključena: zdaj pa zdaj je zadela s čevljem ob kamen, kar ji je povzročilo v glavi bolesten udarec. Strah jo je bilo, da bi padla in bi jo odnesli. "Glejte staro Yvonne, ki je pijana P* Padla je, in fantalhri so tekli za njo. Bila je vprav pri vasi Ploubazlanec in mnogo hiš je bilo ob cesti. Vendar je imela toliko moči, da se je pobrala in se vsa šepajoča rešila s svojo palico. "Glejte staro Yvonne, ki je pijana!'' Mladi nesranmeži so ji prišli prav pred obličje in se ji smejali. Pokrivalo ji je že zlezlo čisto na stran. Bili so med temi mladimi predrzneži tudi taki, ki niso bili slabi v srcu. — in ko so jo videli čisto od blizu, kako se je pačila od strašnega obupa, so se odstranili, vsi žalostni in presunjeni in so molčali* Ko je prišla domov, je našla zaprta vrata. Iz prsi se ji je izvil krite pogibeli, ki jo je dnšil. Padla je v kot z glavo ob steno. Pokrivalo ji je zlezlo že na oči: zagnala ga je via tla — svoje revno, lepo po -krivalo, s -katerim je ves čas tako obzirno ravnala. Njena zadnja praznična obleka je bila vsa zamazana in čop sivih motnih las ji je pokril obličje, ki je 'bilo polno bede. KMETICA LEPOTICA DELO DOBE IZVEŽBANE ŠIVALKE pri "rough" slamnikih. — FRUHAUF & MUSYL, Inc. 11th and Broad Sts., Cark-tadi, N. J. 6x V Budimpešti se je te dni u-strelil zdravnik dr. Szavadz, mož pevke in igralke Bone Hajmasi, ki je ostavila njegovo gospodinjstvo ter se prese^ lila na Dunaj. Tragedija ima globlje vzroke. Hajmasi jeva je proti volji svojega moža nastopala v gledališču in filmu ter se je dala na Dunaju angažirati za film "Nobesa na zemlji". Ker pa je dr. Kzvadz nepreklicno vztrajal na tem, da se mora odpovedati gledališkemu udej-stvovanju, se je dala Hajmasi-jeva od njega ločiti. Ta ločitev je moža tako bolela, da si je pognal kroglo v glavo in storil konec svojemu nesrečnemu življenju. Ilona Hajmasijcva je bila prvotno madžarsko kmečko dekle, ki je pred štirimi leti zmagala na neki lepotni prireditvi v Budimpešti. Takrat ji je bilo petnajst let. Lepotna konkurenca ji je utrla pot v madžarsko prestolnico, kjer se j.-seznanila z dr. Szvadzom, milijonarjem in zdravnikom. Mož je isvoji ženi v začetku dovolil, da se je učila petja pri budimpeštanskem pevskem pedagogu Laszlu in pozneje pri dunajskem komornem pevcu Steinerju. Toda pevski pouk je ženo tako prevzemal, da je zaradi njesra jela zanemarjati zakonske* dolžnosti. Dr. Szavadz je spoznal, da vodi ta pot k odtujitvi in i" izjavil, da ne more živeti brez nje. Sku ;:! jo je pregovoriti, naj bi so vrnila k n jemu, toda ona je vztrajala pri tem, da mora nadaljevati pot svoje odr-ke ka liere. Zakon med zdravnikom in lepotno kraljico, ki je bil v začetku zelo srečem, se je na ta način spremenil v pekel in na-sprotstva so se vedno bolj poglabljala, posebno odkar je dr. Szvadz nastopil proti temu, da bi se začela njegova žfena udej-stvovati tudi pri filmu. Zaradi tega sta se zdravnik in njegova žena dogovorila, da se sporazumno ločita. Cim je sodišče izreklo ločitev, se je Hajmasi jeva preselila na Dunaj. Tam je dosegla celo, da je mo-mla »nastopiti na odru Volkso-pere v vlogi T usee, nakar s ti jo režiser Emo in manager Sojka angažirala za glavno žensko vlogo v filmu "Nebesa na zemlji". 6e preden je bil film izgotovljen, pa je prišla iz Budimpešte vest, da je dr. Szavadz položil roko nase in izvršil samomor. Hajmasijeva, ki je izvedela za tragično gesto svojega moža, je dobila živčni šok in odpotovala v Budimpešto na njegov pogreb. Kako bo živela poslej brez njegove podpore, je seveda drugo vprašam je. "glas naroda zopet potil jamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo. KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET NARODA" NEW YORK, N. Y. in . . . . . . . . Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Voz... 2.50 Trda voz. 279 strani. Cena ..............1.40 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nem- umetno in strojno ključavničarstvo ter žele- ščine zmožni. zolivarstvo. AMERIKA IN AMERI KANCI. Spisal Rev. J. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije M. Trunk. 008 strani. Trila vez. Cena......5.— Opis posameznih ilržav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in druge narodne ustanove. Roga to ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... .10 BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena .80 BONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o le|*»ni vedenju, govorjen |u in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narore knjižico — ''How to become a citizen of the United States". Cena ...........................25 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ' ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ---- .35 BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. deli: 102, 141, 133 strani. Cena mehko vez. J50 Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen ih> najboljših virih. PEROTNINARSTVO. Spisal A. Slivnik. 174 str. * Cena 1.50 Članke o boleznih in razvadah perotnine pojasnujejo zanimive slike. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunavtr 197 strani. Cena .........................80 V knjigi so opisane lei>ote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike naših najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 2r,l str... .75 Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri - nakupu in prodaji potrebno. Tlčar. 135 strani. Cena ...................75 PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... opisi važnih kužnih bolezni z navodili za Nasveti in navodila, kako se je treba obnaša- nego bolnikov. S slikami. ti v družbi. . . PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI POD- „ , . _ » . ,, P . LAGI. Spisal Ivan Robida. 183 strani. Cena M. Kabaj. Trda vez. 7a strani. Cena ......1.20 , . .. . ., . . , .... .... „ .. „ . , Strokovnjaska razprava o imsledicali preobi- \ knjigi je 21 slik m en zemljevid. Zgodovi- ,\ , , lega zauzivanja alkohola. Ivan Prijatelj. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLIC 4. .65 .75 na in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu. domači živinozdravnik. Spisal Vranjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25 domaČi vrt. Spisal M. Ilumck. 234 str. Cena 1.20 radio. 214 strani. Cena ....................1.75 Splošno vrtnarstvo: (»osebno vrtnarstvo; sa- Kdor se zanima za radio aparate, ne more te dno drevje; kako vrt krasimo; navodila za knjige jtogrešati. Spisal jo je strokovnjak, sobne rastline. UrJ sliki. profesor Amlroc. S slikami. domači zdravnik. Spisal S. Kneij»p. 240 str. ^ račlnar. 200 Strani. Vezano. Cena ........ Trda vez. Cena ......1.50 Pros, cena 1.25 pomočjo te knjige vam j«- mogoče naglo iz- Na vodila slovitega župnika, ki je zdravil naj- računati obresti «*] |m,1 odstotka do dvanuj- različnejše bolezni z navadnimi priiiomočkk sui, odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o me- opis bolezni. Slike. rj j„ t,.^. govedoreja. Spisal R. Legvart. 1-13 strani. stanley v afriki. 122 strani. Cena ...... S slikami. Cena ..........................1.50 Doživljaji slavnega raziskovalca, k? je prvi gospodinjstvo. Spisala S. M. Purgaj. S sli- raziskal "črni kontinent'. kam i. 2!*i strani. Cena ....................1.20 spomini. (Spisal Jože Lavtizar.) 243 strani. RUSKI REALIZEM. Spisal dr 413 strani. Cena ..........................1.50 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. .75 .50 .80 .:>o Knjiga se odlikuje )h> svoji izhrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gosp«Mlinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljuMjanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoli«*. 5.RŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......1.— Opis božanstev, v katera so verovali stari < Jrki. iz tajnosti prihode, s3 strani. Cena ---- Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-st vu. N* SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. I'L'o strani. Ceua ................ ! GOSI.WIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi obsegata 321 strani. Cena : 1. l>el.....8«)----II. l»el Zcrnlje^jspi pregled; natančni podntki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. t>s strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 KUBIČNA RACUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračunan je okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, i»oezije. »30 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhrtise. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Cioestl. — 275 strani. Cena ........................1.— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 1HO strani. Cena..........1.25 Nauk o atomih, molekulih iu elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. HiS strani. Cena ........................L— Knjiga za mlekarji' in ljubitelje mlekarstva sploh. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, njegove šege in navade. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 2!)1 strani. Cena ........................1.50 To je na ji« »polnejša sanjska knjiga, sestavljena po najlHiljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. Cena......1.50 V tej knjgi obuja naš znani potopisec župnik I.avrižar spomine na svoja brezštevilna letovanja. M SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7!K> in 2.-^: strani. Trda vez. Cena 3.-- SANJSKA KNJIGA, hi strani, t ena .......... .00 SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Ilumck. 12* s^aiii. S slikami. Cena ...............40 Na vod. kako i;a izdelujemo in kako ž njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. SLOV.-.VNGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SI..OVAR. Hs strani. Ceua .............. .90 SM>.;:: v GOSPODINJSTVU. Spisal M. Ilutnek. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sii-nii :ip« ral'i in » konservirauju sadja in ze-leujadi. I'ojasiijuno s 15 barvnimi prilogami in 42 slikami. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga ] m ilovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratk«i slovnico slovenskega in nemškega jezika. .30 SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. 75 SPOL, LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... * Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je na- J>0 J50 NASVETI ZA HISO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokroga gos|todarja in gospti-diujc in je torej vest svetovalec v vsakem dqimu. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena____ Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih iu ženitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60 menjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ .25 Na šestnajstih straneh je dr. Franc I»erganc nakratko pojasnil nalezljive sjHilne bolezni. .70 UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. - Slovni- niea in slovar. 2JJ5 strani. Cena broš.......1.23 Vezano......1^>0 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Velier. 352 strani. Cena ........................1.50 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Ceua ..........................1.25 Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce iu obrtnike. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50 Zbirka zanimivih in kratkočasuih spretnosti; burke in šaljivi iMiskusi; vedeževalna tabela: punktiranje; zastavice. VOŠClLNA KNJIŽICA. 8« strani. Cena ...... .58 Zbirka vosčilnih listov in iK-sinie k godovom, novemu letu iu drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................ .30 .40 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... J25 V prvi knjigi so jiesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRAT1KA za leto 1928. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. vodniki in preroki. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družlie ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva .<5 v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike z^poroskih kozakov. strani. Trda vez. Cena ...................75 ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 02 strani. Cena .6« .35 .4© V knjižici najdeš v le]>eHi redu omenjeno vse, kar potrebuješ, tla si ohraniš in popraviš svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. .59 SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... IM Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 07 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzoi^-u ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA _ 04 strani. Cena .......................... J35 krasnih slik. Napisano v spomin možu. ki je prvi med na- ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25 mi uspešno propagiral veliko idejo jugo- Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri slovanstva. mladini. OD ORHIDA DO BITOLJA. 166 strani. Cena .70 ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše dr. Just Bačar. Cena......................i stare domovine, ki so Slovencem le malo Sestav, delovanje in nega človeškega telesa, znani. s slikami. ......f*» ^^TfR ■■i- 'OLAB NARODA •i NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 27, 1935 THiS LARGEST SLOVENE DAILY in IT. 8. SAMOSTANSKI I AVpf O (ROHAN IZ 14. STOLETJA).IJVf f JlJ\J ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. /z Slovenije. Novi most pri Goričanah se je zrušil v Soro. 36 — Rad bi vedel, zakaj ga včeraj ni bilo pri velikonočnem plesu — pravi Walti. — Imel sem mu prinesti neko sporoči-J lo in sem čakal — I Šumenje potoka je pogoltnilo nadaljnje besede odhajajočih. Wolf rat pride izza grma ter gleda za njimi. — Sedaj se dviga kladivo nad mačko! — Z obema rokama se prime za glavo. pale pod seboj, tako da ga je moralo šest delavcev reševati V Goričanah pri Medvodah, izpotl njih- KoPa6 sam Pa se ie kjer je Sora pred dvema leto-' vkljub hudim ranam sam iz- Din in 1 kg saharina. Ferš in. Ledenik sta pognala motor ter izginila v gluho noč, oropanea j sta pa nadaljevala pot proti! Mariboru in se vrnila domov v | Dobrovce. Naslednjega dne sta ! zadevo prijavila orožnikom, ki ; so napravili preiskavo. 13. Ze 12. wovembra sta se Ferš ma'ob pOTodnjf"odnesla stari koPf.1 "a dan" f°Ta ie na in .L^.enik ^ojarjala pred občinski most, so lansko iesen "a tl9 el" mesta precej pl.tva, I so.ln.k. n.ariborskega vel.kega začeli graditi novega iz arini- tako «1« Ponesrečen« n.so ob- kazenskega sonata in je bd raneo-a botona Delo so i>olaz sredo jezera do ribiške koče, od koder je vodila proti "Rdečini" najkrajša pot. Gospod Henrik pa jim zapove: — K soteski, od tam bomo pričeli hoditi v hrib. — Reverend i ssi me, — pripomni gospod Slutman, — to pa je hudičev ovinek. — Ovinek poznam, toda na njem še nikdar nisem srečal hudiča. — Smeje gleda gospod Henrik nazaj na fratra Seve-rina. — Sli bomo po manj strmi poti, zaradi tebe. Festina lente (hiti počasi) — je rekel pagan Avgust — počasi moraš pasti od mesa". — Oh, gospod Henrik, — toži frater Severinus, — odgovoril bi vam s pagansko besedo: Naturam expellas furca, ta-men usque recurret! (Naravo preženeš z zvijačo, toda samo dokler se zopet ne vrne). Toda kako naj bo paganska modrost tolažba za dobrega kristjana. In ker se mi je zgodilo, kot prerokuje evangelist Luka v 6. poglavju, 38. vrsta: Dobra, natlačeno polna mera vam bo dana v naročje — zato pomislite, gospod Henrik, da sveti Janez v svojem skrivnem razodetju, drugo poglavje, petindvajseta vrsta, zapoveduje: In kar imate, morate obdržati! — In z veliko skrbjo položi roke čez svoj trebuh. Gospod Henrik se smeje; oskrbnik Šlutman pa misli na gospo Cecilijo; tudi natlačeno polna mera, ki jo mora obdržati. Šumeče vozi čoln proti peščenemu bregu, ki ka je prerezala struga šumečega potoka. Gospod Henrik, oskrbnik in frater Severin stopijo na suho in ribiški hlapci porinejo čoln na jezero, da se odpeljejo domov. — Samo idite vedno naprej ter me počakajte na vrhu! — pravi gospod Henrik. Oskrbnik in frater Severin gresta čez potok po majajoči se brvi ter na -nasprotnem bregu izgineta v strmi gozd. Gospod Henrik gre ob potoku, dokler ne pride do kapelice, ki je bila sezidana iz kamna na visoki skalnati steni. Odwe vrata ;< kapelica je prazna. — Dietwald! — zakliče z anoenim glasom; nikdo se ne prikaže. — Ali se je odpeljal na ribolov? — Ne, čoln je bil potegnjen na breg. Gospod Henrik sledi ozki stezi. Vedno bližje stopa skalnata stena proti potoku, tako da je bila ustvarjena soteska, «na čije dnu je peneča ee voda v globoko zarezani strugi z glasnim hrupom šumela čez mogočne skale in drevesna stebla. Kjer se je končala soteska, je padal z vrtinčaste višine potok v penečo se globino, katero je razpršeni vodeni prah, katerega je razsvetljeval solneni žarek, odel e pestrim bleskom. Poleg slapa je bilo v skalnati steni videti vhod v votlino, pred katero je bil postavljen velik križ iz kamna, že siv in napol prevlečen z rmenim mahom. Pod križem je na leseni kladi sedel pater Desertus, samostanski ribič. Z eno roko se naslanja na kolena in v roki drži glavo. Z drugo roko izvleče iz suhega dračja, ki ga je zložil gorski potok, vejico in jo vrže v vrtečo se vodo. Izgubljen v svoje misli, gleda, kako je vrtinec požrl vejico in kako so jo valovi odnesli s seboj. Nato pokima pred se in vrže drugo VEJICO. ina približuje dni decembra so delavci "Obnove" iz Ljubljane, ki je na javni licitaciji izlicitirala grad njo, izbetonirali srednji tok, ki meri blizu 50 m v razpetini. Dva mi^seca se je beton sušil, a ko so s Svečnico nastopili toplejši dnevi, so obnovili dela s tem, da so pričeli odstranjevati opaž. Davi so se delavci lotili srednjega loka, katerega oder je bil iz struge podprt s piloti. Že spočetka so kazala nekatera znamenja, da je delo prenagljeno in nevarno. Že dopoldne so tesarji čutili rahel sunek v loku, ki ni obetal nič dobrega. 6. februarja ob 12. so delavci nastopili običajni opoldanski premor. Ko so se čez eno uro vrnili na most, so začutili nov močnejši sunek. Par tesarjev se je s svojim delovodjo Ivanom Maroltom približalo sredini mostu, da si ogledajo konstrukcijo. Tedaj se je prav iz sredine loka razlegel silen pok. Med ogromnim truščem ci goričanske papirnice so jim' pritožila na stol sedmorice v nudili prvo pomoč, obenem pa so takoj poklicali ljubljansko reševalno postajo. Iz Ljubljane sta odhitela dva reševalna avtomobila, da sta odpeljala Marolta in Kopača v bolnico, Kralj in Bohinjec pa sta ostala v domači oskrbi. Maroltovo stanje je zaradi težkih notranjih poškodb precej nevarno in je vso pot do Ljubljane bljuval kri. Po prvi skrbni zdravniški pomoči, ki sta jo Marolt in Kopač prejela na kirurškem oddelku, pa gre že obelim ranjencema na bolje. Vsa vas v razpravni dvorani. Mariborski kazenski senat je razpravljal zanimivo tihotapsko roparsko zgodbo, ki je vzbudila lani v juliju izredno zanimanje. Na zatožni klopi sta sedela 19-letni mehanik M. Ferš. posestnikov sin, in 23-let-ni mehanik Alojzij Ledinek, oba iz Bresternice pri Mariboru, in sicer zaradi obtožbe roparskega napada, ki sta ga iz- tako Viktorija, rodom iz Daruvara, v Ame-1 | t"iL"l v« luf ' = Zagrebu, ki je nritožbi ugodil, riki že 25 let razveljavil orvo sodbo in do- Cufer Gustav, zadnji na-ločil novo razpravo. . siov: 435 e. 16. St., New York, Pri razpravi je bila navzoča j Dolenc Mary, zadnjič se je javila v decembru } 1919 iz malone vsa vas Brestemica. Razprava se je pričela ob pol 9 in je trajala do 13.15. Bil je to pravi monstre-proces, saj je bilo zaslišanih 27 prič, ki so na veti le v svojih izpovedih precej podrobnih zanimivosti. Nekatere "iče so izpovedale, da Jurančičeva spričo svojega gmotnega stanja nista mogla imeti toliko denarja, nadalje, Clevelanda, O. Doltar Anton, rojen 1863 v Gradcu, obč. Črnomelj, Dravska banovina; v Ameriki ou leta 1893. Drechsler Sali, sin Henrika, rojen v Sarajevu, živi nekje v Brooklvnu, N. Y. Grabar Ivan (John), rojen da Rižnar takrat sploh ni imel 11887, javil se je 1928 iz mesta svinj naprodaj za 500 Din, j Mickleys, R. D., Allenton, temveč za večje zneske. Zašli Lehigh, Pa. šana sta bila tudi oba Juran- Hip Anon, stara 45 let; za-čičeva. Nekatere priče so pa poslena kot bolniška sestra v tudi izpovedale, da toliko de-1 New Yorku; njena zadnja narja Jurančičeva nista mogla adresa: 51 W. 90 St., New 1 marca: Majestic v Cehbourg 6. marca: Albert HaJIin v Hamburg President Harding v Havre 8. marca: Berengaria v Cherbourg Bremen v Breman V.'esterland v Havre 9. ir.arca: Paris v Krma v Havre Genoa 13. marca: £>eutschland Washington Hamburg? Havre 15. marca: Olympic v Cherbourg 11a se je ves lok z odriščem vred zrušil pod njimi v Soro, katere vršila 4. julija lani na gladina je 11 m pod njim. Pr- zvanem Singerjevem griču vi hip so skušali pobegniti na- državni cesti Maribor-Kamni-zaj, a rušeča se masa jih je po-' ce nad posestmkovi 111 sinom greznila za seboj. Prava sreča j Otonom Jurančičem iz Dob rov v nesreči je bila, da se je zru- cev na Dravskem polju. šil most tako rekoč tik pred pričetkom dela, tako da večina zaposlenli mojstrov in pomožnih delavcev takrat se ni bila na mestu in so tako sreč-1 no odnesli zdravje in življenje. Težje in lažje poškodbe so odnesli samo: 23-letni gradbeni delovodja Ivan Marolt Kakor pripoveduje obtožnica, se je podal Oton Jurančič v družbi svojega brata 4. julija 1934 iz Dobrovcev v Brester-nico k posestniku Rižnarju, kjer je hotel kupiti štiri svinje. V ta namen je vzel s se- . boj 3900 Diu gotovine. Pri Riž-iz' . narju pa nista kupila svinj, Svetja, ki si je pri nesreči zlo- J ker so fima ie Z(leI prodra mil nogo in dobil težke notra- jima je zdel pre , pač pa je ob tej priliki Jura lilije poškodbe, ter tesarji 421et- N;* kupU o(| obtoženca perša ni France Kopač iz Podreeja J j saharina: Proti večeru sta pri Medvodah, ki je dobil vec sp brata juran<;tfeva na kole-poškodb po obrazu ter ima zlomljeno levo roko in poškodovano levo nogo, Fr. Krelj, ki je dobil podpluto na roki, in France Bohinjec, ki je odnesel precej poškodb na glavi. Posebno težko prizadet je bil delovodja Marolt, ki so ga ruševine mostu povsem poko- Varočite se na **GLA8 NARODA" največji slovenski dnevnik • Združenih državah sili odpeljala domov, v smeri proti Mariboru. J31izu Singer-1 jevega griča sta zaslišala za seboj motor. Pred obema se je motor, na katerem sta bila Ferš in Ledenik, ustavil. V nočno ti lino je jeknila grožnja: "Ali denar in saharin ali smrt!" Pri tem je, kakor trdita Jurančičeva, držal Ferš odprt nož v rokah, Ledenik pa je proti obema naperil samokres. Jurančiča sta izročila 3500 imeti, ker si je edei za baterijo izposodil 3 Din. Orožniki so podali izjavo, da sta Ferš in Ledinek na dobrem srlasu. Senat se je posvetoval čez eno uro, nakar je predsednik dr. Lešnik razglasil sodbo, po kateri je Ferš obsojen na 2 leti strogega zapora. Ledinek p.i 110 6 mesecev strogega zapora, pogojno na 3 leta. ISCEJO SE - Prosijo se spodaj navedene osebe, da se javijo. Tisti naši naseljenci, ki bi vedeli dati ka-j ke informacije o iskanih, naprošajo, da pišejo 11a: Slave Trošt, Commisioner of Emigration, Royal Yugoslav Consulate General, 1819 Broadwav. New York, N. Y. Anič Matikla in njeni otroci Josipa, Rudolf, Marija in Anton, kateri so se izselili leta 1904. Zadnjič so se javili z naslova: Scot St., Joiiei, 111., leta 1907. Balič Ivan, rojen 1883; izselil se je leta 1913; javil se je svoji obitelji zadnjič leta 1929 z naslova: B. N. 62 Westland, Washington C., Pa. York, N. Y. Hočevar Anton in Jože iz Poljčan, št. 6, zadnjič se je javil iz Clevelanda,O. leta 1919. Imprič Nikola iz Desprimci, šit. 6, občina Brezovica; misli se, da je umrl 1. 1918 aii 1919 v Mercer, Pa. Kasunič Franjo iz Duge Gore. Karlo Josip iz Kiar.jca ali Tuhlja v Zagorju; v Ameriko je odšel pred pred 26 leti, zadnjič se je oglasil leta 1917; izselil se je iz vasi Blato, občina Stupnik. Kockarevič Milan (Mike Kortz) iz Vel. Redanci. Kopriva Frank iz Bebrovca, ~ j občina Petrovimi, star 46 let; prebival je v Johnstown, Pa. Kovaček Jakob iz Sv. Petra (Ludbreg) srez Ludbreg, zadnji naslov: 803 W. Bavenave, Youngstown, Ohio. V Ameriko se je vrnil leta 1924. Kness Rudolf Schmidt iz Serpenici, Goriško; zadnja adresa je bila nekje v Brooklvnu, N. Y. Lanc Marko (Lang), rodom iz Rume; leta 1913 je bil zaposlen v Clevelandu, O. It., marca: Cnamplain v Havre Conte dl Savoia v Genoa 20. marca: Hamburg v Hamburg Veednam v Boulogne Pres. Roosevelt v Havre 22. marca: Pennland Majestic Havre Cherbourg 23. marca: He de France v Havre 27. marca: New York tfaturnta v Manhattan v Hamburg Trst v Havre 29. marca: Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen 30. marca: Paris v Havre Stuttgart v Hamburg Rex v Oenoa 5. aprila: Of ym pic Kumpa. v v Cherbourg Bremen 6. aprila: Champlain 10. apr?la: Washington v Havre v Havre 12. apri'a: Majestic v Cherbourg (Dalje prihodnjič.) SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Lapčevič Ilija iz Pogorja št. 42, srez Virginmost; leta 1932 se je javil z naslova: Box 31, McDonald, Ohio. Likman Josip, Ljuba in Ivan Likman, iz Varaždinske Toplice. Markovič Ivan iz Domašin-ca, Dekanovac, f'akovec; zadnjič se je javil z naslova: Cnion Street 2, Luzerne. Pa. Medjimorec Šimun iz Hlebi-ne; v Ameriko je prišel pred 36 leti; zadnja adresa: Box 121, Landing, Pa. . Meničanin Radovan iz Go-Jričke, št. 39, zadnji naslov: P. ' O. Box 142, Canton, Ohio. Mikulan Pavao iz sela Boto-vo, št. 29; isti se je izselil v Ameriko okoli leta 1904; zadnjič se je javil z naslova: Box 195, Virginia, Minn. Novak Josip iz Višnjegore, rojen 1890. Zadnji naslov: 22 Ido Avenue ,Akron, O. Za časa svetovne vojne je služil v ameriški vojski. Omahen Gašper, rojen leta 1896 v vasi Joh, št. 4, občina Blagovica, srez Kamnik, Dravska banovina; zadnjič se je javil starišem iz "Akron, O. Seničar Franjo, rojen 1856 v Sv. Štefanu, srez Šmarje pri Jelšah, občina Teharje, Celje, Dravska banovina. V Ameriko se je izselil leta 1910. Zadnja adresa: Box 242, Strabane, Pa. Sokič Nikola iz sela Orubi-ca, br. 115, srez Gradiška, v Ameriko se je izselil leta 3914, Zadnjič se je javil z naslova: Box 67, Elport, Pa. 13. aprila: lie de France v Mavru Contt- di Savoia. v lienua 19. aprila: Ifeiengaxii Bremen v v Cherbourg Bremen 20. aprila: Roma v Trst Paris v Havre 24. aprila: Manhattan 26. aprila: Kunipa v Aquitania 27. aprila: Lafayetle v Havre Rex v Genoa. v Havre Bremen v Cherbourg 3. maja: Majestic v Cherbourg 4. maja: Champlain 5. maja: Washington Berengaria v 1lavre Havre Cherbourg 10. maja: Bremen v Bremen 11. maja: Paris v Havre Conte d> Savoia v Genoa 15. maja: Aquitania. 17. maja: Europa v Saturnia > v Cherbourg Bremen r Trst 18. maja: •lie de France v Havre 22. maja: Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 25. maja: Champlain v Havre Rex v Genoa 28. maja: Bremen v Bremen 29. maja: Berengaria V Cherbourg Stanič Andro iz Dubrovnika; v Ameriki je že okoli 35 do 40 let. Ugrinič Gaja iz Beograda; zadnjič se javil leta 1913. Vagner Anna in Vaguer Je-lisaveta, rojena v Česfce regu; Ana, rojena 1883, Jelisaveta leta 1902; zadnjič so se javile iz Philadelphia, Pa. Žilka Diušan iz Petrin je; zadnji naslov: 3525 Toronto, Ohio. Zuber Josip iz Lesk ovca, br. 54, občina Rujevac, rojen leta 1895; zadnji naslov: Box 511, Columbus, Ohio; ., . ... . ' • —______ '__