146. številka. Ljubljana, petek I. julija. XIV. leto, IHSI SLOVENSKI NAROD. liliuja vsak dan, izvzctusi pOI a \ n t ro• o ij y r s k o dežel«- U eelo letu 1 *» jfl., /a pol tot» 8 fL, KM četrt letu 4 il, — Za Ljubljano bre/. pošiljanja na dom za celo leto 18 gld«, /a i'etrt It ta ni se računa 10 ki. za mesei , 80 kr. za četrt leta. — Za tuje d e >. e l e tolik o \ič. kolikor poAtniM ./naSa. — Za gorood« tliiteljfl na ijiulnkih Solfth in f.» d i jake velja znižana cei a in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 BO ki., pii posti prejenim za četrt leta .'i irold. — Za oznanila ne plačuje od <*'etirint.opne petit-vrste d kr.. če se oznanilo enkrat tiska, .'> kr., vv se d\siknit, in t kr., če se trikrat ali \eekrat tiska. Dopisi nai Re i/vole trsiukirati. — Rokopisi s»e ne vračajo. — ITicdniStvo jo \ Ljuhljari v Fiane Ivolmanovej liiSi p^ledališka stoika". Uprav niStvo, ua kateio nsij ie blagovolijo počilji.ti i arneiine, ri khiina'arodnej tiskarni4 v Ko mar ovej liifti. Ali smo mi nazadnjaci? Ustavoverne novino rade očitajo večini ždanjega državnega zbora, da nij kompaktna nego le za silo skrpana iz različnih,, mej sabo j nasprotnih frakcij, katere skupaj veže le nazadnjaška smer, ki hoče uničiti bvalisano „svobodo" — po ustavaškem pojmu seveda. Res je, da stalna večina, državnega /bora obstoji iz poslancev, ki se posvetujejo v treh posebnih klubih, ki so pa po svojih načelnikih in po posebnem organu v vednej dotiki moj soboj. To nij čisto nič nenavadnega. negO ravno tako, kakor je pač povsodi in kakor je bilo v prejšnjih državnih /borih, v katerih so večino imeli ustavoverci. Tudi tačas ustavoverne ovčice nijso bile v jednom hlevu pod jodnim pastirjem, nego, kar je bilo mej njimi „napred-n jaških", shajale so se zase-, kakor se se dandanes shajajo posebe. nRazličnost,u večine je liberalnoj gardi le klin, na katerega obeš.i la da so avtonomisti vseskozi najhujši reafcćtfo-narji in mej soboj sklenoni „in hoc Blgno" ! Nihče pač ne bode tajil, da so avtonomisti v nekem smislu vsi konservativci, nikomur pa ne bode prišlo resno na misel, zagovarjati jih zo por zlobno očitanje nazadnjaških namer. Čehi in Poljaki reakcijonarji v takem pomenu, ka-korlui umevajo naši iaži-liberalci! In mi Slovenci, s čim smo mi osvedočili svoje nazadnja-štvo? Ali s tem, da za svoj zaničevani in tisoč let zatirani narod terjamo islo pravice, ki jih uživajo srečnejši nam sosedje? Da, za te pravice se pri nas z nami bojuje v prvoj vrsti duhovščina, katoli :a duhovščina, to je — naš greh! Mi ne opotekamo niti ne skrivamo, da je naš narod katolišk in da ga ho čemo ohraniti katoliškega, ne braneč, la drugi Zrfl Sfcn (QH S pota. i. V llonioni, 25. junija. Ko je „Slovenski Narod*4 pred 14 leti v Mariboru se rodil, pošiljal sem mu poročila iz zapadno-evropskih pokrajin, po največ iz Velike Britanije; vendar to moje dopisovanje je prestalo uže za mnogo let; „Slovenski Narod" je zgubil mej ttm genialna urednika Tomšiča in Jurčiča, katerih prerano smrt vse sloven stvo obžaluje; le s tužnimi občutki tedaj morem v drugič popotne opazke pošiljati Vašemu listu. Malo dni je, kar sem po neljubi naključbi hitel iz ogrske metropole v domači slovenski kraj in od tod naglo v slovačke Karpate, kjer mi je v mestecu Homoni le kratka postaja; a kaj bi tukaj slovenski popotnik v naglici pisati Boga slav«; po svoje ali — ga t-jo, kakor jim drago I Kolikokrat smo uže poudarjali Slovenci, da sicer dajemo Bogu, kar je božjega, da pa zahtevamo tudi za narod kar je narodnega, in da le tako razumevamo mi „konsorvatizem". V ostalem pa mi nemamo kaj ..knnservirati". ker vidimo te krivico, kamor pogledamo, in zato moramo baš mi h.ti zavzeti in zato smo dejanski zavzeti za pravi, zdravi, naravni narodni napredek. In za tak napredek potezajo se vsi slavjanski poslanci, ki so avtonomisti. vzlasti tudi pravna stranka, h katerej se prištevajo naši slovenski zastopniki, V tej pravnej stranki pač nahajamo tudi zaveznike, katerim ounšljeni-kov, katerim je svetovati, I. ne bi v zd injem položaji prezirali svaiila: .Ne quid nimis!-' Če hote gospodje hoditi svoju pota, bodi si; slovenski državni poslanci -e jim ne bodo pridružili. Politični razgled. V L j ubij a n i 30. junija liciiittko plemstvo avstrijsko je padlo v nemilo d pri pravih Nemeib a la Scho- nerer. „I>. Ztg." mu o5ita, da nič ne -tori za neinstvo, da se nemški grofje In baronje ne čutijo Nemce, in d.t se še celo za „Deutscher Schulverein*4 ne zmenijo, nasproti pa da je češko-moravsko plemstvo in duhovenstvo da-rovalo češkei Solskej Matici 20.000 gld. na jedenkrat. Mi bo vedenju nemškega plemBtva v Avstriji ne čudimo in nobeden se ne bode '. kdor poni sli. da ima „Deutscher Schulverein ' skrajno-' .-tg i t ato rako n a p ■» d o v a ! e n nam- • a reške , Matic«; goiske smerjo <• i j al en. In v nem'konacijonulniii krogih i v strij-kih veje tak „pemškiJ* puh. s katei lojalnost in zvestob do drTuve uein:k<'gn stva avstrijskega, ki je večjim delom hudo konservativen ne strinja. Sploh j" pa nei plemstvo podobno zarujavelej vetrnjaci, katero le v ihnr more z mesta premakniti. Poljski poslanec llfiimnor je 27. t. in. volilcem v 8tryji dajal račun o svojem delova- l ji in sploh o delovanji driavnegll /luna, s katerim on prav nič nij bil zadovoljen dotle, da je stopil Uunajevski v ministerstVO, kateremu se je zahvaliti zavrSenje dela o zemljiškem temveč jedino le naša nemarnost, nada uebriž- nost, naša slaba mehka volja, naša napačna poblevnost in lenobi. Ne sramujmo se spoznavati teh naših nesrečnih slabih 1 istnostij; ne sramujmo se kadar jih >poznamo, da se rešimo jih In njihovih žalostnih posledkov. Kar nam vs m Slovanom, posebno pa Slovencem in Slovakom najbolj treba, je več brižnosti za gospodarsko in politično življenje, mnogo mnogo več trdne neupogljive možke volje in vstrajnosti za dosego viših ciljev, več zaupanja v naše moči v bojevanji proti našim nasprotnikom: a česmo pojedinci siahi in mehki, treba nam je povsodi takšne ozganizaciie, po katerej si raztresene moči združujemo, si mej-sobno zaslombo in krepost daj a m o ter tako svoje pravice varujemo. Koliko trdna in vstrajna volja premore, nam pokazuje naša sloven ka zgodovina zadnjih trideset let: poprej nas nikdo nij poznal, da bi bili kakšen političen faktor, a danes se z nami, akoprem nam že davku. Zadnja sesija —- pravi — nij bila ne-plodovita, a več važnih predlog ie moralo biti odloženih zavolj opozicijskih generalov in frondirujotih ekscelenc v gospod-s kej z bo r n i c i. Hausner stavlja štiri pogoje za utrjenje desne \tranke, namreč: brzdati se morajo neke tendence konservativcev z obolj-šanjem strankarske \organizacije; gospodska zbornica ima dobiti avtonomistično večino s tem, da se imenujejo novi pairi; ministerstvo bodi iz večine in volilna pravica se ima razširiti. To, kur misli Wolski, naj bi se osnovala srednja stranka, v katero naj bi stopili i članovi levice, to je nemogoče, kajti ravno zmernejši del levice je sovražen avtonomiji in narodnostim ter je tudi zoper volilno reformo. Preje bi se dalo spraviti še z nemškimi demokrati, ki spoštujejo pravice narodov. — Dan kasneje je Tlausner govoril pred svojimi vo-lilci v Dr oh obvez i. O konservativcih desne stranke je tu isto ponavljal, kar je pravil v Strvji. O dr. Dunajevskem pravi, da mu mora dati svoje priznanje, ker je kot finančni minister iel odločno postopati in pospravljati po svojih oddelkih, Gospodska zbornica razdira to, kar sezida zbornica poslancev. V Iirv»t»l4€»iii saboru je v zadnjej sej sekcijski predstojnik izjavil v imenu vlade, da je trditev o falzificiranji § G6 nagodbe od leta 18G8 neresnična ter je skušal to dokazati. Ta izjava se na Miškatovičev predlog izroči odboru, ki ima poročati o predstavkab glede Reke. Zatem predlaga Folnegović: „Povodom izgreda, koji se opetovano dogodjaju na Rieci proti Hrvatom na pogibelj osobe i imetka njihova, poziva so kr. zem. vlada, da za zaštitu osobe i imetka na Itieci živućih Hrvata preduzme sbodne zaštitne mjere". Da so Hrvatje na Reki v nevarnosti, je dokazal F. iz privatnega pisma. Živković in Miškatovič pobijata pretilog. Ko pa je tudi veliki župan reški Rajzner dejanski dokazal, da Hrvatom na Reki skoraj nij več živeti, bil je predlog sprejet, a njega nujnost je bila zavržena. Odbor o rtv* It c? j zadevi je imel 28. t. m. sejo. Sekcijski predstojnik Derenčin je izjavil, du se je ban hrvatski obrnil uže do ministra Tiszc in za reške Hrvate zahteval postavne obrambe. Zato zahteva vlada, naj preide odbor preko prošnja glede Reke na dnevni red, opozicija pa naj izjavi svoje mnenje, članovi opozicije pa so zahtevali, uaj vlad * preje predloži nt* a od ho od h'ta lSfitf, da se pregleda prelep-ijeiH ;sto, donim lrraljev feskript in saborske. ; >nike. ■ . ' ' ' 4>&* *l4«&iu se jO ■ do sobote zvečer 298 vobtev. Izmej teh je pripalo vlad- t ranki 171, zmerne j opoziciji 50, skrajnej i 61. Poleg pa je bilo voljenih 16 Srbov, ,ov in Rumuncev, ki ne pripadajo nobednej ranki. Izvoljen je zopet Srb Svetozar Mi leti ć, a padel je dr. Polit. Na mnozih krajih so se pri volit vali dogajali škandali in pretepi, tako, da so morali vojaki miriti razvnete vo-lilce. Kakor z bojišča poroča se o ranjenih in ubitih. mnogo prave volje manjka, ozbiljno računiti mora, naš glas uže kaj velja v državnem zboru, kjer uže imamo lepo število svojih zastopnikov in zagovornikov, mej tem ko so Slovaci, katerih je blizu trikrat toliko, sedaj brez vsega političnega življenja ter na ogerskem državnem zboru ue jednega zastopnika nij-majo. — Srce mora boleti slovenskega rodoljuba, kedar razmotruje žalostno gospodarstveno in politično stanje svojega naroda, vendar tolažijo ga uže lepi početki vspešnega zbolj sevanj a ter upanje na lepšo bodočnost, v prekrasnih slovačkih pokrajinah pa še te tolažbe, tega upanja ne najde. Slovački narod je zdaj kakor prodana čreda, celo v magjarskih in judovskih rokah; ž njim ti njegovi neprijatelji svojevoljno ravnajo, tako v gospodarstvenem kakor političnem oziru, in ta vrli, telesno in duševno krepki in daroviti slovački narod služi pohlevno, potrpljivo, vsepokorno. % II11II H' ilV«v V seji angleške spodnje zbornice 24. t. m. je bil vrlo zanimiv razgovor o o rij en t-nej politiki zdanje in prejšnje angleške vlede. Iz Gladstonovega govora, ki je brez-ozirno obsojal politiko prejšnje vlade, po-snemljemo naslednje stavke : „Moj nalog nij izreči tukaj svoje mnenje o francoskih naredbah v Tunisu; a če so te naredbe nevarne za javni mir ali če so prelomile narodnostno pravo, potem Anglija ne more zoper nje moževski protistirati, kei je dala slab vzgled z angleško-turško pogodbo. Postopanje Francije v Tunisu mora se obžalovati, a težko je trditi, da je Francija žalila mejnarodno pravo, zato, ker Francija nij nikdar priznala nadgospodstvo porte v Tunisu. Postopanje Francije v Tunisu ne more osupniti, če se pomisli, kako se je bila sklenila anglo-turška pogodba. S to pogodbo je Anglija izstopila iz evropskega koncerta, katerega je prejšnja vlada zdrobila a zdanja se trudila, da ga zopet vspost.avi. Kaj bi bila rekla Anglija, ako bi bila Rusija sklenila tajno pogodbo s Turčijo, vsled katere bi dobila Itusija v roke upravo mitilensko ali v Epiru V Angleško-turška pogodba je hotela oboi j sati položen je armenskega naroda, — a še celo s tega stališča je bila le zmota. Prejš nja vlada je smatrala to pogodbo sredstvom, s katerim naj bi se Turčija hranila ruskega napada, a porta je smatrala to pogodbo kot zavrat krimske politike. Ako se rešenje črnogorskega in grškega vprašanja zdanjej vladi nij popolnem posrečilo, zakaj nij prejšnja vlada, ki je bila na kontinentu na tako sploh dobrem glasu, rešila teh vprašanj v dveh letih. Zdanja vlada more si pa čestitati, da je nekoliko storila v interesu pravice, svobode in bodočega svetovnega miru. — S»aiittlt;i ustava ima neki član XI., ki nekatoličanom nedovoljuje javno opravljanje drugoverskih obredov. Vsled tega člana ustave se bode na Španskem le malo judov z Ru skega naselilo. Vlada zato namerja prihodnjim kortežem predložiti spremembo tega člana. Nad Li|»Mlto se bode razglasilo obložno st:#nre zato „ker se ondi organizuje socijalistička stranka". Knez Bismark, ki je bolan, je poslal svojega fina mej agitatorje za prihodnje volitve v ii«»iii*fii „rajhstag4-. Mlajši Bismark je »ril .ia nekem shodu Berlinskih konservativ- •. prav zbadljivo i padal naprednjaško in nje vodje; tudi mladi Bismark ne more trpeti judov, to se je slišalo iz njegovega govora, katerega je sklenil z besedami: „Proč z naprednjaštvoni, proč z naprednjaškim tiranstvom! jfi Dunaja 26, junija. [Izv. dop.j (Slav-janski romarji na I) un a j i.) V soboto 25. in danes v nedeljo 26. junija prihajali so od slavjanskih krajev romarji na treh železnicah, Bodimo mi Slovenci Bogu hvaležni, da nikoli svojega plemstva imeli nijsmo, da smo harem tako ostali še pravoslovansk demokratičen narod, drugače bi se nam zdaj pač tako godilo kakor Slovakom, kateri so imeli mnogobrojno svoje plemstvo. Plemstvo, kakoršne vrste koli bi bilo, le redko kedaj in malo kje se briga za narod, za narodne interese in potrebe; narod mu je po največe le čreda, katero striči in za svoj« sebične svrhe potreblja-vati želi: tako je ravnalo in tako ravna vse slovačko plemstvo. Plemstvo se vselej pridružuje onej stran', od katere dobivu večjo sijaj -uost in s katero Iaglje gospoduje: tako je storilo slovačko plemstvo, združilo se je z madjarskim, za prazno, gizdavo sijajnost in gospodarstvo, pomadjarilo sebe, ter prodalo v novo sužnost magjarstvu in judovstvu svoj narod, za katerega nikoli uikakoršne brige nij imelo, ako ne, da ga goli. Sicer pa slovačko plemstvo za svojo izdajstvo uže zasluženo kazen namreč na severnej, severno-zapadnej in držav-nej železnici. Prišlo je Poljakov iz Galicije, Šlezije, pruske Šlezije, z Poznanskega iz vshod-nje Rusije do 530; vodi jih lvovski duhovnik in pisatelj poljski Stojalovski; Čehov iz Češke, Moravske in Šlezije je nad 400 in sicer vodi romarje iz Češke višegradski prost Štulc (češk pisatelj) in Moravec duhovnik K o ž e 1 u h a, Rusinov je blezu 100 pod vodstvom lvovskega nadškofa Sembratoviča. Tudi slovaških romarjev je znaten broj. Sestavil se je v Beči poseben odbor, ki je sprejemal romarje na kolodvorih, dalje so češka in poljska društva predstavljala se došlim rojakom. V soboto je „slav-jansko pevsko društvo" priredilo zabavo na čast došlim slavjanskim gostom. Navzočih bi'o je lepo število, največ duhovnikov. Vršile so se pesni in navdušeni govori. V nedeljo so imeli Poljaci v štefanskej, a Čehi in Slovaci v votiv-nej cerkvi službo božjo. Vse je občudovalo krasne slovanske noše in velike krepke postave; Tudi gospij. gospic in kmetskih žensk je dosta mej romarji. Ob Vali-uri predstavili so se Po'jaci in Rusini papeževemu poslancu kardinalu Van u teli i ju. Velike dvorane v papeževega poslanca palači so komaj bile dovolj prostorne za ogromno število rimskih potnikov. Avdijenca je trajala dobre 3/4 ure. Ženske in kmetje so poklekovali pred papeževim poslancem ter mu poljubovali roki, obleko in nogi. Nijsem še videl bolj ponižnega in pobožnega ljudstva nego so Poljaci. Kamor so prihajali v cerkev, poklekovali so ter poljubovali cerkvena tla. Papežev poslanec bil je zelo ganen, ko je videl, kako čast mu skazuje ljudstvo. Mej poljskimi kmeticami videl sem žensko, ki je bila bosa ter v prav priprostej obleki. Ko sem vprašal, je-li žena toliko revna, da niti črevljev nema, odgovorilo se mi je, da je ta bosa kmetica žena bogatega, nad 50 tisoč premogočega kmeta iz ruske Poljske, ter do samo radi pohožnosti bosa potuje v Rim. Mej potnici zastopani so vsi stanovi: s Po^ou^kpga n. pr. je 30 poljskih plemicov, 40 duhovnov, nad 40 kmetov in mestjanov. Posebno bo zanimale narodne noše Huculov, kmetov izpod Tatre, Krakoveanov, kmetov iz Pruske itd. Popoludne je ob dveh na južnem kolodvoru vse mrgolelo romarjev. Bilo jih je nad 1000. Došlo je tudi več deputacij, mej njimi deputacija „Slovenije", ki se je predstavila vodjama čeških romarjev in poljskih. Prost Štulc sprejel je zelo lepo deputacijo slovenskih akademikov in poslovivši se vsacega člana objel in poljubil. Solze igrale so znamenitemu plačuje: v madjarskej gizdavosti ubožuje, propada in gine od dne do dne bolj in bolj, a na njegovih posestvih in gradičih, na katere so ga mnogostoletni in dragi spomini vezali, se zdaj šopiri vse razruševajoče judovstvo. V obče pa je ob vsem novejšem slovačkom političnem gibanji velika bojazljivost, nikjer nij videti one trdne, brezobzirne volje, katera je za političen boj neobhodno potrebna, Slovaci argumentujejo za svojo pravično stvar z argumenti zakonite in naravne pravice, čednosti in poštenja, akopram bi videti mogli in morali, da v dosego političnih narodnih svrh, se ne gleda ni na zakonito pravico, ni na v nebo vpijočo krivico temveč jedino le na silo, na moč. Ako Slovaci svojim narodnim in političnim protivnikom se s silo ne ustavljajo, ničesa ue zadobijo, a morejo se s silo ustavljati, ako se bolje organizujejo, svojo pohlevnost in bojazljivost popustijo ter se sebičnih vetrnjakov svojih rešijo. Dr. A bas ver u s. osivelemu češkemu domoljubu v očeh. Poljak Sto-jalovski poudarjal je v svojem odgovoru vzbujeno slavjansko zavest. Mej romarji so tudi državni poslanci Skopa lik v hanačkej na-rodnej noši, Gol da, Ručka, Chelmecki. Mej Čehi in Poljaci je mnogo cerkvenih dostojanstvenikov, mej Rusini jeden nadškof in jeden škof, a inteligencija prevladuje mej češkimi potniki. Poljaci imajo seboj cele zaboje knjig, ki jih bodo razdeljevali na Cirilov in Metodov pramik v Rimu. Čehi so na kolodvoru razdeljevali pesni na čast sv. Cirilu in Motodu, sv. Vaclavu in staroslovensko: „Hospodine, uli-tuj nas!" Iz koprskega okraja 27. junija. [Izvir, dopis.) (Nadaljno izobraževanje slovenskih ljudskih učiteljev v tem okraji.) Nadaljno izobraževanje je potrebno vsakemu človeku, osobito pa nam učiteljem, sicer: „kdor ne napreduje, ta nazaduje". Spoznavši to resnico, skovali so nam celo postave, vsled katerih naj bi se učitelji nadalje izobraževali. Tako n. pr. imamo postavno od 14. maja 1869 1. po § 44 v Kopro učiteljsko knjižnico, katero vzdržujejo se svojo bogme boro plačo večinoma slovenski učitelji. Ta šteje, kakor nam izpisek, „opere slave", sve-doči: dva Janežičeva „Cvetnika", „Telegrafijo" od Šubica, „Olikanega Slovenca" itd.; in ako, ne vem koliko časa, šteješ, in potem še jeden-krat šteti začneš, ne našteješ više nego do številke 24. Tedaj 24 zvezkov slovenskih knjig ima naša okrajna učiteljska knjižnica v Kopru; in še te so v Italijanskih rokah, tako da, ako se hočeš iz „Olikanega Slovenca" kaj naučiti, moraš luški znati, če ne: „pa se nauči, predno knjigo udobiš." § 45. omenjene postave pravi, da bi morali tudi v koprskem okraji najmanj jedenkrat *ba leto učiteljsko konferenco imeti. Kateremu učitelju ni znano, kolike važnosti so take konference? A vendar, ako vprašaš tu jednega ali druzega učitelja o takem shodu, te bo prav neizrečeno debelo gledal, rekoč: ne vem, ali je uže kateri bil od leta 18G9 ali ne! V druzih krajih n. pr. na Goriškem, Kranjskem, Štajarskein, shajajo se učitelji tudi v krajnih konferencah; takih in tako koristnih shodov pa tu še po imenu ne poznamo. Take iit jednake so tudi druge razmere (katere mislim opriliki svetu odkriti) glede naše ljudske šole v tem okraji. Ako pri katerem gospodu kaj povprašaš, odgovori ti: „ne kaj tvoji viši delajo, nego gledaj, da ti svojo dolžnost spolnjuješ!" In res, ako je uže tako hudo, izobražuj mo se sami nadalje s tem, da si med soboj knjige posojamo ter jih pridno prebiramo ; čast. duhovščina in gg. profesorji v Kopru nam v tem tudi prav radi na pomoč priteko. Bog daj, da bi se uže pred tremi meseci namestništvu predložena društvena pravila vrnila. Učitelji bi se uže radi v svojih zborovanjih nadalje izobraževali Oklenimo se kakega pedagogično-didaktnega lista, ali „Učit. tovariša" v Ljubljani ali „Popotnika" v Celji! Tako utegnemo vsaj nekoliko svojej nalogi glede nadaljnega izobraževanja, zadostiti in marsikatero neprijetno očitanje od sebe odvrniti. Iz Hi. BN'ii-a na Notranjskem 27. junija, [lzv. dop.J (Za naše pravice!) Nekdo poroča v nemškem ljubljanskem dnevniku od 18. t. m. iz Bistrice, da se je od mestnega zastopa tržaškega poslana komisija uže z vsakim posameznim posestnikov mlinov ob Reki o prodaji te vode posvetovala in stvar obravnavala, ter zraven tega omenja, da glede prodaje vode Reke nij nobenih nasprotnikov. Pa tukaj je treba opomniti, da do vode Reke nij majo le mlinarji pravico, temveč ima uže staro pravico do nje vsa gornja in dolnja Pivka. Pomisliti je, da tukaj v suhem poletji nij mamo stanovitne vode od Postojne do vode Reke, katera pa v suhem letu tako majhna postane, da komaj potrebam tukajšnjega okraja zadostuje. Zato mi Pivčanje od pravice do imenovane vode nikakor odstopiti ne moremo in ne smemo. Mlinarji le svojo pravico do vode lehko prodade, naše pravice do nje pa nikakor prodati ne damo. Zatorej pa tudi v imenu cele glavne županije v Št. Petru resno ugovarjam prodajanju vode Reke. Odločeni smo v tej zadevi tudi na vrata pravice potrkati, ako bo trebalo. Dokler nas tržaški gospodje ne nauče iz žita kruh peči in iz koruze močnik in polento kuhati, tako dolgo bo-demo vedno nasprotniki imenovane kupčije. Opozorujem pa s tem dopisom tudi druge sosedne županije, da naj se možato postavijo zoper prodajanje vode Reke in jih pozivljem, naj ne odstopijo od pravic do imenovane vode. Ivan Š p i l a r. Izpod Nanosa 26. junija. [Izv. dop.] (Županstvo na Colu.) „Tribine", katerej se iz Vipave piše, da na Colu nehče nihče županstva prevzeti, pravi: „Ein Kbnigreich — fur einen Bilrgermeister". Gotovo jih je mnogo, ki se temu čudijo, da se ravno na C du ta čast tako prezira, da, celo zametuje, dočim se po mnozih druzih občinah nekateri ponuja, pa še tako rekoč sili. Kdor pa zdanje razmere naših občin, posebno nekaterih, količkaj, če tudi površno, pregleda in potem občinski zakonik v roke vzame, ter ga prečita, ta bode nehote takoj pripoznal, da značajnemu, poštenoinislečemu možu je ta častni posel silno težaven. Pravice in veljave ima župan le premalo, za to pa opravila črez glavo, ako svoj posel vestno opravljati hoče. Se ve da, veliko je taeih županov, kojim je le na časti in pa morda tudi na koristih ležeče, katere si sebično pridobiti mislijo. Taki se županstva ne branijo, pač pa nasprotno. Tem možem občinski zakoni in županove dolžnosti še znane nijso, pa se tudi ne brigajo zanje. — O tej stvari treba bode še več govoriti, ali zdaj nij še ugodni Čas, kasneje zna biti, da bode kazalo razpravljati jo. H. Iz Ntra*olda 26. junija, (lzv. dop.| (Otrovana obitelj.) Sinoči kuhala je soproga tukajšnjega mlinarja F. v bakrenem kotlu morske ribe, po laškem imenu „Pasci", ne misleča, da je morda to /.adu j a večerja, katero napravi svojej obitelji. Nesnaga je sploh pri tukajšnjih ljudeh doma in tako je tudi ta gospodinja brž ko ne pozabila osnažiti kotel, predno ga je pristavila. Ko so bile ribe uže skuhane pustila, jih je ta neprevidna kuharica še toliko časa pri ognji, da je bila gotova še polenta. Družina sede krog mize in jame vesolo obirati od bakra ostrupljene ribe, ki so bile uže po vrhu zelenkaste. Otroci so takoj po večerji začeli stokati, da jim je v trebuhu slabo, vendar se nobeden za nje nij zmenil dosta. Črez kake pol ure hlapec toži, da ga v želodci peče in kakih pet minut potem bilo je uže trinajst bolnikov v hiši. Kotel nij bil snažen; jesih, katerega je gospodinja na ribe vlila stopil je zelenico na bakru in tako ostru-pil trinajst osob, od katerih je uže jedna umrla, jedna umira in jednajst jih strašansko trpi. Tako je neprevidna gospodinja unesrečila svojo obitelj in sama svoje pahnila v prezgodni grob. Domate stvari« — (V listku) smo danes začeli priob-čevati dopise, ki nam jih bode pod imenom dr. Ahasverus dobroznani pisatelj pošiljal s potovanja, katero utegne ttajati nad dva meseca in obsegati znamenit del Evrope. — (G. vitez Schoppl,) c. kr. titul. dvorni svetnik, kranjske zemljiške odveze voditelj, ki služi uže črez 42 let, pojde, kakor slišimo, v pokoj in se preseli na Dunaj. — (Umrl je) predvčeranjim ob Va 6. uri zjutraj v 57. letu svoje dobe gosp. Emanvel Tomšič, posestnik in bivši župan v Trebnjem na Dolenjskem. Pokojni je bil ves čas svojega življenja vrl narodnjak; pisal je v prejšnjih letih mnogo v „Novice" in „Danico". Posebno v „Novicah" se nahaja precejšnje šte* vilo njegovih pesniških proizvodov. Danes ob 8. uri so izročili rajnikovo truplo materi zemlji. Naj v miru počiva! — (Peče.) Na sv. Petra in Pavla praznik opazili smo z velikim veseljem, da se je lepa na rodna noša zopet priljubila našemu Ženstvu; kajti v izredno mnozem kštevilu odlikovale so se naše vrle Slovenke s krasno pečo na glavi. V resnici, jako lepo jim to pristoja, to je lep kinč našega ženstva. Ne znajo se pa tudi povsodi tako okusno opraviti, kakor je to uže prirojeno našim zalim Kranjicam. — (Slovanske romarje v Rim) povsodi z veliko navdušenostjo pozdravljajo. Ustavovercem pa to potovanje nij prav nič po godu, nego zopet povod, da se jeze pene in skunajo ves svet naščuvati zoper „slavisehe Ungeheuer". — (V Trstu) je slovanske romarje sprejelo „politično društvo Edinost." Na večer je bila pri »Zelenem hribu1' skupna večerja z godbo in petjem. — (Gutenbergovo slavlje) obhajalo bode letos tukajšnjo „tiskarsko društvo" z izletom na Bled v nedeljo dne 3. julija ob 7. uri zjutraj po železnici. — (Iz Novega mest a.) V uedeljo dne 3. julija napravi narodna čitalnica novomeška izlet v Šmarjetake toplice in uljudno vabi vse domoljube da se udeleže tega izleta. — (GoriSka čitalnica se svojo podružnico) bode, kakor poroča „Soča" obhajala praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda dne 8. julija t. 1. takd-le: Udje se zbero zjutraj ob 9. uri v čitalničnih prostorih ter otido z društveno zastavo na Kostanjevico k slovesnej sv. maši, pri katerej se bode pela maša, ki jo je složil o. Peter Knežević, dopolnil pa g. Kuhač. Popoludue ob 3. uri bode izlet iz čitalničnih prostorov v Solkan, kjer se bode vršila domača zabava z narodnim petjem. Omenjeno mašo je složil imenovani dalmatinski frančiškan 1. 1 725. G. Kuhač jej je pridal dve slovenski pesni. Jedno teh je baje složil in uglasbil sv. Ciril okolo 1. 860, druga pa je delo sv. Adalberta okolo I. 995. Prva ima sedaj staroslovenski, druga pa staropoljski tekst. Poleg je še pesen: „V slavo sv. apostolov Cirila in Metoda", zložil Medo 1'učič, uglasbil opat Liszt. — (Akademično društvo „Slovenija") na Dunaji ima jutri zadnjo sejo v tem poluletji. Dnevni red: 1. Prečita se zapisnik. 2. Poročilo odborovo. 3. Ciril in Metod, prva narodna buditelja, čita g. Štritof. 4. Slučajnosti. Lokal: Schmeikals Restauration, I. Ca-novagasse 4, Tegettkoffsaal. Začetek ob Va9 zvečer. K tej seji uljudno vabi ude in prijatelje društvu odbor. Ra/Jie vesti. * (f Jules Armand Stanislaj Du-faure.) V Parizu je umrl 27. t. m. Dufaure, mož, fegar življenje je teano združeno z zdanjo francosko republiko. Rodil se je 4. septembra 1798 v Soujonu, postal odvetnik in je bil 1834 1 voljen v zbornico. Po februvarskej revoluciji se je pridružil republiki, a je pripadal zmirom k zme>nej stranki. Pod Louis Napoleona predsedstvom je bil Dufaure notranji mi nister, a je takoj izstopit iz kabineta, ko je videl, kaj da Napoleon namerja. Minister je bil on še pod Thiersom in Buftetom in dvakrat ministerski predsednik, zadnjikrat do ja-hurarja 1879. I. O najhujših časih, posebno po Mac Mahonovem „parlamentnem" državnem prevratu od IG. maja je bil Dufaure zmirom najstrastnejši zagovornik republike. * (Cel ž e 1 e z n i č e n vlak) se je v Mehiki blizu Kuratle prevrnil z mosta v reko San Antonio. Utonilo je neki okolo 200 ljudi j, večinoma vojakov, mnogo pa je rajenih. * (Grozovita ženska.) Nagvpataška lumunska kmetica Floare Vitvir živela je več let jako prijateljski s kmetskim sinom Szi muczom. Kmetica, omoženu sicer a ločena od svojega moža, podjarmila si je ljubca popolnem in še celo potem, ko so roditelji Scimuc?evi tega oženili z mlado in bogato deklico, še celo potem Vitvir nij pustila od njega. Kmalu ga je tako daleč privela, da je mladi mož zane marjnl svojo ženko, tako, da se je ta k roditeljem povrnila. Ti so jo sicer pregovorili, da je šla zopet k možu, a to je bil ravno uzrok strašnega zločina. Vitvir se je dogovorila se svojim IjubČokom, da bosta tega ženo ubila. Ko Ffe* je šla mlada ženka se svojim možem izpre-hnjat, napade jo Vit.yir od zadej, a Siz-mucz jej je pomagal. Udušila sta jo in vrgla y bližnjo Koibs reko. Vrgli so oba v ječo, a mej pre isliavanjen je umrl Szimucz, Vityir pa je obsojena na 15 let v posilno delavnico. IX. izkaz o darilih za Jurčičev spomenik. Do sedaj jo bilo nabranega . 916 gld. 90 kr. jedna srečka ljubljanskega posojila in jeden c. kr. cekin. '1'i'iiiu ho dodali .sledeči domoljubi v Kranji: Bogataj .r.......... — „ r>o „ Cof Ivan.......... 1 „ — „ Detela Oton......... 5 » — n Franke Ivan......... 1 „ 50 „ Gogala Fran......... 1 „ — „ Gogala Ivan......... — n Gospodičina Golob Ančika. ... 1 n — „ „ fjdtzl M...... a „ — „ Hribar R........... 1 „ — n Karlin Davorin........ o„ — „ Gospodičina Killer A...... I „ — „ Krišper Kajko........ 8 „ — rt Knmmer Ferd......... 1 „ — „ Lampe Ivan......... 1» — n Ur. Leščnik......... '2 „ — „ Liudtner A.......... 1 „ — „ Gospa Majdič Ivana...... 2 „ — „ Majdič Vinko........ 10 „ — „ (J ispodieina M. It........ 1 „ — „ M. J............ 1 „ — » Matajc Ljudevit........ 1 „ „ Mavr Peter......... 9 ■ — » N. D............ 1 „ - i, "Neimenovan......... 2 „ — „ n ......... In n n ......... ln ~~ n OiuerHa Fran......... G „ HO „ Pavllar Toma........ 2 „ — „ lVzdič Ivan......... S „ — » Pipan Fran......... 3 , — n Pivec N........... 1 „ - „ Gospodičina Podrekar A..... 1 „ — „ „ 1'odrekar M. .... * 1 „ — „ Pire Matej......... 6 „ — , Pollak .Josip......... 1 „ — „ Gospodičina Preširen Amalija. . . 2 „ — „ „ Preveč Gusta .... — „ 50 „ „ Preveč Ivana .... — „ 50 » Preveč Valentin........ 1„ — n Pučnik K........... lB__n Rakovec Ivan........ 2 „ — „ Kežek Jurij......... 1« — » Saj o vic Ferko........ 5„ — „ Skaberne Fran........ 3 „ — „ Stupar Fel.......... 1 „ — „ Dr. JSavnik Kdvard...... 5 „ — „ Šavnik Karol......... 5 „ — „ Skerlj Ivan......... 3 ,, — „ Traven Josip........ 3 „ — ,, Trebar Andrej........ 1 ,, — „ Kranjske domorodkinje .... 8 „ — „ Skupaj . . 10.-J2 gid. 10 kr. jedna Brečka ljubljanskega posojila in jeden c. kr. cekin. Izdateij in urednik Makso Armič. Dunajska borza 30 junija. (Izvirno telcgratično poročilo.) Enotni drž doltf v bankovcih . . 77 gld. 20 kr. Enotni dri. đolg v srebru ... 78 B — „ Zlatu renta.........»3 , 70 1860 drž. posojilo.....132 „ 75 „ Akcije narodne banke..... 835 , — „ Kreditne akcije.......35oY* ZA CIG4^ LE HOUBLO FRANZ0SK1 IZDELEK. 11 SVARI SE I! PRED POKA REJEVANJEM. Ta papir je pravi samo tedaj, oko ima vsak A list znamenje HOUBLON yh *žX in vsak kart trn spodaj stoječe varstveno 5^ Enamenje in aignaturo, YJp Prtih EtS Hv.Br t vet* CAWLEY et HENRY, jeđiai fabrikanije PARIŠ. V najem se dajo od sv. Mihela naprej v Spodnje j Šiški št. 9 pritlično tri sobe s kuhinjo, shrambo, vrtom in kletom, pripravne za gostilno ali pa za stanovanje. Odda in pojasnila daje posestnica v istej hiši. _ (381—1) Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežue Isvrštno zdravilo zoper vse bolezni v želod(i in nepresežno zoper ne-slast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (fie izviru, bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, pre-obloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, oper bolezni na vranici, jetrah in /.oper zlato žilo. Grlll/VItSl SE&l0|ff€l Kremsicr, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, knko se rabi, stane Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preiirnovein trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna J o s. Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V (torici: lekarna A. de Gironcoli, V Ajdovščini: lekarna M i c h. G u g 1 i e 1 ni o. Ce 1 j e : lekar J. K u p te r-a c li m i c d ; Kranj: lekar 1.) r a g. S a v n i k ; K i m n i k : lekar Josi p Moč u i k. W Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnenuje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje silino v Zgoraj navedenib zalogab in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske; kapljice /,a želodec morajo imeti v skleniuo vtisnene besede: Eebte Maria-zelier Magentropfen — Brady & Uostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena /. našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba, Marijinceljske matere božje, nmra biti poleg te podobe utis-neno soduijsko spravljene varnlvono xna-iiM-nje in zavoj niora biti zapečaten z našim i .ii-siu'iiiiti ziiitiiiciijem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ueinajo teh znak«.--istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slnfaji takoj naznanijo, da bodo sodu jski kaznovani izdelovalci in prodajalci. ..'itJ"2—4>>) (ibo—7) '~ \L M 3- 2. o C. S* Novejše sodbe zdravniških avtoritet o FRANZ JOSEF' BITTERQUELLE, (Krati .fi»*i|><»% a mT-.)ka v-mI.a). priznano najboljšej od vsake druge grenke vode. Prof. dr. Alojzij Valenta, vodja deželnega zavoda za bolne, norišnice in porodišnice v Ljubljani: ,,Krmi JoHipovn • -1. • 11U , voda obnoso bo, puvžita od I .'m—200 gramov, kot jirijutiio ni ni> |in-1iitrn ruzjiuBČiijocu BrudHtvn. Kužen tog:i ima ]>rori itrutritni rudninskimi vodami, ki bo za čiščenju eruves, bo tu (irudnoBt, da tu uvrliu dOMifl loliku in bo bolnik no čuti iicprijutin«. V Ljubljani, 1. junija 18«(>." PiTrt-P /K. A "Riiniolr-it- Pt»Q cva • ..Kran JuBijmvu »ronka vo.la zav/.iina L IVI. Kil, jn.. JJltJl&a.^, Iltt^il.. vbIo.I vigoinmti ivqj»ga uplivuiija, aku iti jo po lualoiu tudi dol^o časa použiva, odlično mosto moj drugimi gronkimi vodami. 1'raga, 19. avgusta 1879." Štabni nadzdravnik dr. Ferd. Haneisen, Ljubljana: ,,LJio čoBtokrat omonjono prodnosti te vodo bo bo dobru obueslo tudi pri rabljonji elkih. (J. kr. vojaška bolnica, 7. aprila 1S79." ,,.1. C. kr. vodja bolnice dr.Lorinser, Dunaj: ^«1^*^ tem, kor ima ]>rijotno lastnost, da gotovo upliva, tudi čo bo jo zuuživa samo malo, in no dola nič liadloiuostij. Nun.u. 1S77." f! Irv fthr»TiQ linlnina Tinnni • v. med. oda. Proi. «ir. i>r»Hciio. — \J, JVl . U Ubili* DUlilUjOif i~J U.llajj . „luvrstni vapelil bo bo dosegli pri prohla-jonji v žolodui in črovesu, bulozui ua pljuoah, zaprotji, ucslasti du jodj, pri vredi, zlatoj žili in žonskih boleznih. Dunaj, 1878." Prodaje: Peter Lassnik, J. Luckmami in lekarni Viljem Mayr in i od.)-2) G. Piccoli v X^jul>ljuiii, ter vse lekarne in zaloge rudninskih voda. Opise to vode itd. pošilja zastonj razpošiljevalno vodstvo v Budapeštl. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".