7/An.D f~yic4&ce..* NO. 77 I AMERIŠKA POMOVlIVyi ^ ^ A( aCANIN. SPIRIT " . w ^ A H -4* * A SLOV€NIAN^^^^^^™^™™™lEEiL I " J . f _ 'like I A 1.1 ■ B A ^ AA afirVillC^ (~lhipaC7A A^il^xronlrofi TXT^QnlrftfTQn T^nln+V* Coir, TTVonoi c/-»n ^ € WS fi-AJ^€R 7ICAN IN, SPIRIT l00.3^m LANGUAG€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 30, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI ZDA utegnejo umakniti (tel jedrskega orožja iz Zahodne Evrope Obrambni tajnik James Schlesinger je mnenja, da imajo ZDA v Evropi več jedrskega orožja, kot ga morejo uspešno rabiti. WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik James R. Schle-singer je bil zadnji teden na pregledu položaja NATO v Evropi. Seveda je posvetil večji del pozornosti p r o u č i t yi splošnega strateškega položaja in posebej Potrebe po oboroženih silah ZDA. 2e pred časom so vesti iz o-brambnega tajništva trdile, da misli obrambni tajnik na zmanj-šanje ameriškega vojaštva v Evropi v okviru NATO. Poudar- j ški oder nocmj lale so, da bo zmanjšano le o-sobje oskrbe in vodstva zaledja, ker da Schlesinger ne računa, da bi vodili vojno v Evropi dolgo, P° njegovem bo ta ostra, pa ne bo trajala čez nekaj tednov. Pokorn bo ali končana ali pa bo Prešla v jedrski spopad, na ka-^erega pa stvarno nihče ne ra-čhha, oziroma ne verjame v nje-2°vo možnost. NOVI GROBOVI Frank Zorman Sr. Nenadno je umrl na svojem domu na 17407 Grovewood Avenue 62 let stari Frank Zorman St., rojen v Bobuku pri Predosljah pri Kranju v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1950, mož Alojzije, roj. Jazbec, oče Mary Mohar, Estelle McCuckin, Franka Ml., Justine Ovsenik. Helen Thomas, Josepha, Millie Novak in Rosemary, 14-krat stari oče, brat Ljudmile Pesta in Ane Mlinar (obe v Jug.), zaposlen zadnjih 11 let pri mestu Cleveland kot nadzornik za dovoljenja. Bil je član KSKJ št. 169, Društva Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete in Demokratskega kluba 32. varde. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek. čas še ni določen. Truplo pokojnika bo položeno na mrtva-ob sedmih. Portugalska se noče še odpovedati Afriki Izgledi niso dobri WASHINGTON. D C. — Predsednik Nixon je predložil zadnji teden 5.19 bilijonov pomoči | tujini v novem proračunskem Vojaška vlada je pripravlje-j letu. Četudi Kongres na splošno na dati portugalski Alriki; podpira Nixonovo mednarodno večjo svobodo, toda ne po-1 politiko, izgledi za sprejem nje-polne neodvisnosti. : govega predloga o pomoči tujini LIZBONA, Port. - Ko prebi-Wiso ravno rožnati, trdijo pozna-valstvo slavi zmago vojaštva'valci razpoloženja v Kongresu, nad dolgoletnim avtoritarnimi Nixon ie predvidel večjo po-režimom in uživa pridobljeno! moč Poleg ki 1° odgovorni vodniki j° ZDA> ko čistij° Sueški Pokončanje koP’ Pa tudi Jordaniji in — Si- svobodo, se posvečajo načrtom za Pred leti so ZDA spravile v ■Evropo okoli 7,000 jedrskih bomb različne velikosti in učinkovitosti. Njihovo število naj bi Prineslo ravnovesje, ker so oborožene sile Varšavske zveze stevilčno veliko močnejše v obi-^ajnem orožju. Nova proučitev položaja kaže, da je tolikšno število jedrskega ^rožja v Evropi nepotrebno. Schlesinger sodi, da bi po upo-^abi 100 taktičnih jedrskih bomb nastopila resna nevarnost •NJošne jedrske vojne. Tedaj bi °bkšno število jedrskega orož-v Zahodni Evropi ne bilo posebno. Po njegovem je potreb- Agnes Jazbec V nedeljo je umrla v Cincim. nati Hospital 82 let stara Agnes Jazbec, roj. Yurkas, zadnjih 6 mesecev živeča pri sinu Stan-leyju v Cincinnatiju, od leta 1942 vdova po možu Fredu, s katerim sta dotlej vodila mesarijo na E. 222 St. in Ivan Avenue, mati Johna Jasbeck, Stan-leyja Jasbeck in pok. Irene, 5-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra pokojnih Johna, Josepha in Franka Yurkas, Anne Cvetkovich, Mary Pirc in Rose vojne v portugalski Afriki. Tam so povsod prevzeli javno upravo in odgovornost za red med vojaki. Gen. Antonio de Spinola, predsednik vojaške junte, ki je na čelu Portugalske, je obljubil civilno vlado in svobodne volitve tekom enega leta, ni pa se odločil dati portugalski Afriki neodvisnost, četudi je že pred meseci izjavii, da afriške posesti Portugalska ne more pomiriti z vojaško silo. On predvideva rešitev v večji samoupravi portugalske Afrike, ki naj bi bila enakopravna z matično deželo. Težava je v tem, da za enkrat pri vodnikih boja za neodvisnost portugalske Afrike ni nobenega znamenja z tak kompromis. Tudi levičarski krogi v sami Portugalski so proti nadaljevanju portugalske oblasti v Afriki, oni so za priznanje neodvisnosti Angoli, Mozambiku in Gvineji, proti nadaljevanju “kolonializ- mi k Kompare (vse v N.Y.). Pokojna, ma”. je bila članica SŽZ št. 32, Dru-: Predsednik republike in pred- štva Napredek ABZ, Kluba Lju- j sednik vlade sta bila z glavnimi bljana, Oltarnega društva pri: pomočniki odpeljana in interni-Sv. Kristini in Progresivnih Slo- rana na otoku Madeiri. Na sploš- Sadat miri Brežnjeva Predsednik Egipta j'a poslal vodniku ZSSR zagotovilo, da Egipt še vedno želi, da igra ZSSR svojo vlogo na Srednjem vzhodu. KAIRO, Egipt. — Ko se je Kissinger napravljal preko Ženeve, kjer je imel domenjeno srečanje s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikcm, je predsednik Egipta Sadat poslal v Moskvo Brežnjevu zagotovilo, da Egipt še vedno želi, da igra Sovjetska zveza svojo vlogo pri ustvarjanju in ohranjanju miru na Srednjem vzhodu. Egipčan se zaveda, da ga v Moskvi gledajo postrani, odkar se je preveč zaokrenil proti NIXON BO DAL ODBORU PREPISE POSNETKOV IN JIH ISTOČASNO OBJAVIL Predsednik Richard Nixon je sinoči preko televizije objavil vsej javnosti, da se je odločil izročiti pravosodnemu odboru Predstavniškega doma le prepise razgovorov in ne posnetke same. Istočasno bo prepise in vse gradivo, ki je bilo že preje izročeno javnemu tožilcu, objavil. ----- -------_ President Nixon WASHINGTON, D.C. — kov ugled v javnosti, ko so spra- ! FBI. venk. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8, iz Grdinovega pogreba nega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški no je povsod red in mir, vendar je oblast smatrala za potrebno, da • pozove levičarske skrajneže, naj bodo umirjeni pri rabi nove, politične svobode. V okviru te | se je zadnjo nedeljo vrnil do-oder jutri, v sredo, popoldne ob mov po 4 letih iz Pariza glavni dveh. Ivana Stefančič okrepiti običajne oborožene', Sin°“ f J" ."T . no , tvana Stefančič z 231 E. 200 St. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Podrobnosti bodo objavljene v četrtek. O- je Sde> da bodo približno enako-^°čne nasprotni strani. Prevelo naslanjanje na jedrsko o-^žje je prenevarno, orožje sa-pa uspešno le ob sodelova-močnih običajnih oboroženih sil. Rusi iščejo vzrok Uesreče lijušina (8 Leningrad, zssr. — Stanke letala Iljušin 18, ki reščilo na zemljo zadnjo sobo-0 komaj kilometer južno od tu-ajšnjega letališča, ko se je Ognilo na polet proti Krasno-aru s 108 osebami, so spravili v ^angar, kjer jih preiskujejo, da * dognali vzrok nesreče. Vse o-e v letalu so bile mrtve, med •dmi ni bilo nobenih tujcev. ^ Zahodni letalski viri pravijo, to v kratki dobi 18 mose-ev že 9. znana nesreča v pot-Sjskem letalskem prometu ZS-E- Pri teh nesrečah je bilo kuPno mrtvih 562 ljudi. la i ebn° Pozornost J6 vzbudi-j, ani nesreča sovjetskega nad-^ocnega potniškega letala Tu-** nad Parizom. bremenski prerok tajnik socialistične stranke. Krajši teden V Avstraliji so uvedli 40-urni dolgem preudarjanju se je pred-ZDA. Odločil se je Moskvo po- j sednik Nixon odločil izročiti miriti, da ta ne bi v svoji slabi j pravosodnemu odboru Predstav-volji nanj škodovala naporom | niškega doma, ki je pod kaznijo Kissingerja pri pomirjevanju Si- \ zahteval od Bele hiše izročitev rije in Izraela. j posnetkov 42 razgovorov pred- Sadatova poslanKa Brežnjevu [ sednika z njegovimi sodelavci v je bila bolj splošna, kot je bila j Beli hiši, le prepise teh govorov. _ bolj splošna tudi poslanica, ki jo ! Izjavil je, da imata načelnik od- sičem njegovim nasprotnikom je preteklo sredo . poslal Brež- i bora kong. P. Rodino in glavni jmovo gradivo za napade nanj in razgovorov in zakaj se je končno le za to odločil. Dejal je, da je tajnost razgovorov predsednika z njegovimi sodelavci in svetovalci nujna, če naj bodo ti res odkriti. To je del posebnih predsedniških pravic, ki so jih doslej vsi predsedniki ZDA branili in so sodišča to stališče potrdila. On je vstrajal na tem stališču, dokler ni prišel do zaključka, da bi nadaljnje vstraja-nje škodovalo prav samemu smislu teh predsedniških pravic. Watergate in vprašanja povezana z njim so bila stalno na dnevnem redu vse od lanskega leta in so zavirala redno delo vlade in seveda tudi predsednika samega. Vsa možna sumničenja in podtikanja so , dobivala značaj dejstev ob stalnem ponavljanju in uničevala predsedni- Iz Clevelanda in okolice Važna seja— Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v-sredo, 1. maja ob 2. uri pop. v šoli sv. Vida važno'sejo. Na tej seji bodo volili delegatinje in namestnico za konvencijo. Po seji zabava in okrepčila! K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob 7.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlega Franka Chesnika. Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in člani Društva Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete so vabljeni v Žele-tov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlega Franka Zormana. Velika skrb za varnost WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik W. B. Saxbe je priporočil svojim tovarišem v zvezni vladi, naj poskrbijo za svojo osebno varnost in za varnost svoje družine, kadar nastopajo v javnosti. Njega samega čuvajo v takem slučaju agenti vljala v dvom njegovo poštenost in podložnost zakonom. Pri takem stanju se je Nixon odločil objaviti vse razgovore, ki so v zvezi z Watergate, četudi se zaveda, da bo to dalo v mar- njev Sadatu. Diplomatski krogi j republikanec v odboru kong. E. smatrajo Sadatov nagli odgovor J Hutchinson možnost resničnosti Brežnjevu kot znamenje, da ho-1 in točnosti teh prepisov preve-če ohraniti z Moskvo kolikor to- | riti z neposrednim poslušanjem liko znosne odnose, četudi jo je i samih posnetkov. Nixon je dalje v zadnjih tednih ponovno precej j sporočil da bodo, danes vsi ti ostro prijemal, ker da mu ni da- i prepisi objavljeni in na razpela orožja, za katero jo je ponov- | lago vsakomur. S tem se je o-no prosil, in ker je sovjetski za- | brnil neposredno na ameriško stopnik lagal Sadatu v času, ko je bila lani oktobra vojna z Izraelom na višku, da zahteva Si- delavni teden namesto preje rija konec sovražnosti, med tem I utah obrazložil svoje stališče, splošno veljavnega 48-urnega že j ko je ta stvarno hotela vojno j odgovoril na vprašanje, zakaj je leta 1948. nadaljevati z vso silo. i tako dolgo odklanjal objavo teh javnost, od katere pričakuje, da bo njegovo stališče odobrila. Predsednik Nixon je v 35 min GRČIJA IN TURČIJA SE PREPIRATA ZARADI PETROLEJA V EGEJSKEM MORJU Nai ^ečinoma oblačno in deževno. a3višja temperatura okoli 68 C). Četudi sta Grčija in Turči ja obe članici NATO, sta si bili v zadnjih letih ponovno v laseh. Spor med Turki in Grki na otoku Cipru je skoro privedel do vojne med Grčijo in Turčijo. Ko se je ta u-nesel in so nastopili izgledi, da ga bo morda le možno rešiti, je prišlo do novega spora med obema državama, ko so v Egejskem morju pri o-toku Tasosu odkrili bogata ležišča olja pod morskim dnom. “Petrolejska vojna” med Grčijo in Turčijo se stopnjuje za enkrat, hvala Bogu, samo v časopisih. Napetost med državama, ki se sicer ne moreta pohvaliti s tradicijo dobrih medsebojnih odnosov, raste; na grški strani so tudi z nekaj dejanji pokazali, da se ne dajo hitro ugnati. O tem pričajo premiki čet v severni Grčiji proti turški meji, pa ukazi avtomobilistom v Atenah in Solunu, naj žaromete svojih vozil zatemnijo s črnim celuloidom — “zaradi morebitnega letalskega napada". Spor je nastal pred nekaj meseci, ko je ameriška družba. za iskanje nafte pod morskim dnom. “Oceanic” odkri- la velika ležišča v vzhodnem delu Egejskega morja. Ankara je nemudoma plačala domači in ameriški družbi, da sta se lotili raziskovalnih del, Atene pa so protestirale, češ da je Egejsko morje “grško jezero”. Glede na to, da bi bilo mogoče načrpati na leto o-koli 9 milijonoy ton nafte-in da jo Grčija porabi na leto nekaj nad 8 milijonov ton, je odkritje seveda velikega pomena. Turčija in Grčija po svoje razlagata pravice do tistega dela Egejskega morja. Grčija trdi, da ima pravico do naravnih bogastev pod morjem o-koli svojih otokov, kjer je globina manjša od 200 metrov, Turčija pa govori, da so nahajališča v njenem obalnem pasu. Res je seveda, da so grški otoki zelo blizu turške obale, stvar mednarodnih sporazumov in dogovorov pa je, kdo sme izrabljati naravna bogastva. Toda tudi takšne sporazume in dogovore si v Ankari in Atenah razlagajo tako, marveč raje drug drugemu grozijo. Zanimivo je, da se v tem sporu politiki vedejo precej drugače od tiska. V veliki večini izjav tako na grški kot na turški strani so sicer poudarili, da vztrajajo pri svojem, da pa zadeva ni tako huda, kot se morda zdi. Turčija je dala vedeti, da ne bo prosila za posredovanje NATO, katerega članici sta obe državi. Premier Ecevit je-v razgovoru za atenski “A-kropolis” govoril o “tehničnem, ne političnem problemu” in o tem, da je “prijateljstvo med državama zemljepisna in zgodovinska potreba”, medtem ko je za pariški “Le Monde” izjavil, da je po njegovem “pravica na naši strani”, da pa so “predlagali Grčiji, naj bi se o tem pogovorili”. Podobno je bilo na grški strani, le da tam niso govorili naj višji politiki. Edinole “siva eminenca” režima — šef vojaške tajne policije — Joa-nides — je poklical urednike w , ---, časopisov in jim naročil, naj kot je njim prav. Doslej jim ne dvigajo preveč prahu, še ni prišlo na misel, da bi se Toda to je le del politične obrnili na kako mednafod- igre. Ankarski “Huryet“ je no ustanovo ali organizacijo, namreč napadel Grčijo zaradi zbiranja čet ob turški meji, češ da s tem “odkrito kaže svoje apetite po Istanbulu in Izmiru”, da je sploh “spremenila pripadnike turške manjšine v sužnje”, da celih 11 let onemogoča rešitev ciprske krize itd. Veliko hujši je solunski “E-lenikos voras”, list, ki še iz Papadopulovih časov piše o tistem, česar vlada noče javno reči, kar pa “ima na koncu jezika”. V zadnjem napadu na Turčijo govori o “jezi grškega ljudstva zaradi mednarodnega roparskega dejanja”, o tem, da bodo “Grki odgovorili kot en sam mož, pripravljeni na vse. Kdor Ido skušal stopiti na naša tla ali na naše morje, bo našel smrt.” Potem se spravi še nad ZDA: “če voditelji Zahoda ne bodo pripravili nekaterih svojih partnerjev k pametnemu vedenju, bo to slabo za atlantsko zavezništvo.” V sporu so na slabšem A-tene, ker se Gizikisova generalska skupina še zmerom ni utrdila na oblasti. Vendar čuna hunta prav na to, da se Grki “združili” okoli nje, ko gre za spopad s “starim sovražnikom” Turčijo. Za osebno varnost Kissingerja in Schlesinger j a je poskrbljeno že dalj časa v okviru redne varnostne službe državnega in o-brambnega tajništva. Trgovinski tajnik F. B. Dent in tajnik za stanovanja in razvoj mest James T. Lynn sta predlog za o-sebno stražo odklonila. prizadelo tudi nekatere njegove sodelavce in njihove pretekle izjave. Prepričan je vendar, da gradivo kaže v celoti dovolj jasno, da je on mislil pošteno in delal kot je mislil, da bo najboljše za koristi vse dežele. Pravosodni odbor, kot trdijo razne vesti, s predsednikovo odločitvijo ni zadovoljen. Večina demokratov še vedno vstraja, da mora odbor dobiti v roke posnetke same, da bo mogel iz načina govora in glasov ter njih tona boljše dojeti smisel celotnih razgovorov. Predsednik je dejal, da imata vodila člana odbora pravico poslušati posnetke in preveriti njihovo točnost. Ni pa tega dovolil obema glavnima pravnima svetovalcema odbora Doaru in Jennerju. Velja omeniti tudi poskus ne-i katerih demokratov pri televi- carskih. Izijskih mrežah, naj predsedniku' KAIRO, Egipt. — Vlada je ob-Nixonu ne dajo prostega časa za j dolžila libijskega predsednika objavo njegovega sklepa javno-; Kadafija, da je pripravljal za-sti, ko je televizijske družbe za i roto za prevrat sedanjega reži-, to zaprosil. Vodniki teh so izja- ma v Egiptu, j vili, da so predsedniku dali na j razpolago zaprošeni čas, ker so j bili prepričani, da je to “izredno 'važna novica” za vso deželo. Zadnje vesti LIZBONA, Port. — Mario Soares, vodnik socialistične stranke, ki je živel zadnja leta v Parizu, je bil pri povratku domov navdušeno pozdravljali in nato sprejet pri novem vodniku dežele gen. A. Spinoli. ADIS ABEBA, Abes. — Vojska je prijela tri vodilne generale, ko se upira obstoječemu redu in novi vladi. BONN, ZRN. — Vlada se boji, da bo odkritje vohuna v neposredni bližini kanclerja Brandta vplivalo neugodno na trdnost vlade, ki so ji že sedaj očitali, da je “premehka” do skrajnežev, zlasti do levi- Nobenih novih visokih šol v državi Ohio COLUMBUS, O. — Posebni odbor za višje šolstvo je prišel do zaključka, da naj Ohio ne u-stanavlja nobenih novih visokih šol, pač pa izpopolnjuje obstoje-le, dokler bo kot sedaj število tistih, ki žele študirati na visokih šolah, padalo. ra- bi Inflacija na Japonskem TOKIO, Jap. — Življenjski stroški so v aprilu porastli za povprečno 3.5% in so bili za 23.9% večji kot pred enim letom. To je v zadnjih 25 letih najhujši porast cen na Japonskem. Najmočnejše so porastle cene zelenjave in sočivja (26.7%) in stroški za šolanje. ŽENEVA, Šv. — Kissinger in Gromiko sta po dvodnevnih posvetih v skupni izjavi zagotovila svet, da bodo ZDA in ZSSR rabile skupno svoj vpliv za “pozitivni izhod” pogajanj na Srednjem vzhodu. TEL AVIV, Izr. — Včeraj je prišlo znova do obsežnih spopadov na Golanskem višavju. V boj so posegla na obeh straneh tudi letala. Sirija trdi, da je sama izgubila 2 letali, pa pokončala 4 izraelska. Izraelsko poročilo pravi, da so bila uničena štiri sirska letala, med tem ko so se vsa izraelska vrnila na svoja oporišča. TALLAHASSEE, Fla. — Sen. Edward J. Gurney, član Ervinovega senatnega odbora za preiskave Watergate, je bil pred okrajno poroto obtožen nepravilnega sprejemanja prispevkov v volivni sklad. TOKIO, Jap. — Japonci so slovesno praznovali 73. rojstni dan cesarja Hirohita. /Imeriška Domovina ■VI'V'1 » ■*■<=/* t%l—HO/VIK- ■sssassw 6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation .Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto italijanskimi v času jugoslovansko-italijanskega spora ni bil na mestu, ker je ustvarjal vtis, da ZDA podpirajo Italijo. Izjavo ZDA o tem, da so bile vojaške vaje že mesece preje sporočene Beogradu, je Kennedy označil za “popolnoma nezadostno”. Kljub vsemu se zdi, da se je razburjenje začelo pole-gati in da morda spor ne bo pustil kake večje in daljše napetosti med Italijo in Jugoslavijo, vsekakor pa je spor u-stvaril nov razlog za nezaupanje Jugoslavije in še prav posebej Slovenije in Hrvaške do Italije. SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO «^ggl^83 No. 77 Tuesday, April 30, 1974 BESEDA IZ NARODA 57, Jakob Kvas (Baragov misijonski krožek v Torontu) 100, Mara Krampel (Cleveland) 60, Franc Mavsar (Cleveland) 10, dr. Valentin Meršol (Cleveland) 20, Louis Oven (California) 30, Ivanka Pograjec (Cleveland) 1,000, Mary Prince (Cleveland) 235, Viktor Tominec (Cleveland) 30, Slovensko kulturno društvo Triglav (Frank Menchak, Milwaukee) 25, dr. Stanko Vrčon (San Francsico) 300, Hinko Zupančič (Cleveland) 50. Vsem plemenitim dobrotnikom Bog stotero povrni! Filip Žakelj Zopei nekaj novic z “Otoka” IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE Italijanske stranke ob sporu med Italijo in Jugoslavijo “Katoliški glas”, slovenski tednik, ki izhaja v Gorici v Italiji, je 18. aprila objavil obsežni članek o stališčih italijanskih strank do spora o coni B STO med Italijo in Jugoslavijo. Zdi se nam prav, da ta sestavek s stališči italijanskih strank posredujemo našim bralcem v boljše razumevanje celotnega spora. Glasi se: II. Veliko razočaranje nad “demokratičnimi” italijanskimi silami, kakor označujejo v sosednji Jugoslaviji levičarske sindikalne in politične stranke, je opaziti v uradnih političnih forumih v Sloveniji in Jugoslaviji. Vidne jugoslovanske osebnosti so od omenjenih sil pričakovale moralno in politično pomoč, ko so označile noto rimske vlade za odraz pritiska desničarskih in iredentističnih krogov. Govorniki na protestnih zborovanjih so stalno pozivali “italijanske demokratične sile, naj zavrnejo takšne poskuse rušenja dobrih sosedskih odnosov in sipodkopavanja obstoječih mej med obema državama”. Govornik v Kopru je pred 20-tisočglavo množico dejal: “Prav zato pričakujemo, da bodo tudi napredne in demokratične sile v svetu odločno zavrnile grobe posege v ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije; to še posebej velja za demokratične sile v Italiji.” No, in te “demokratične sile” (beri: levičarske) se niso odzvale klicu po internacionalistični solidarnosti in obsodile stališča vlade. Pustile so na cedilu vse, ki so v njihovo pomoč verjeli in pričakovali. Dopisniku italijanskega ilustriranega tednika “Epoca” je neki vladni funkcionar v Beogradu potožil: “Zakaj ni Berlinguer (tajnik KPI) izkoristil priložnosti ob razpravi o zaupnici Rumorjevi vladi v parlamentu in jo pozval k odgovornosti za izraženo stališče o meji z Jugoslavijo? Ali je “zgodovinski kompromis” z vladno Krščansko demokracijo že tako napredoval, da se je ne upa nadlegovati?” Iz teh zadnjih dogodkov sledi nesporen nauk za nas zamejske Slovence, ki se v svojem ideološkem idealizmu preveč naivno prepuščamo lepim frazam o bratskem inter-nacionalizmu in drugim nepotrebnim oblikam fratelance, da moramo najprej imeti zaupanje vase in v lastne sile tako na kulturno-gospodarskem kot na političnem področju. Če so nam italijanske stranke pripravljene pomagati pri naših prizadevanjih za uresničevanje naših narodnostnih in drugih pravic, iščimo z njimi zavezništvo in vzdržujmo z njimi potrebne stike, nikakor pa se ne smemo v njih utopiti ter jim brezpogojno prepustiti svojo usodo. 'Vse italijanske stranke, ki se sklicujejo na ustavo od KPI in PSI pa do KD so do problema italijansko-jugoslo-vanske meje med nekdanjima conama A in B Svobodnega tržaškega ozemlja zavzele zelo ohlapno in previdno stališče, tako da jih nihče ne more obtožiti, da niso pokazale zadostnega čuta domovinske solidarnosti. Slovenci jim domovinske solidarnosti ne zamerimo, pač pa jim ne odpustimo, da pri tem pozabljajo na probleme in stiske zamejskih Slovencev, ki so prav tako državljani italijanske republike. Zato bodimo tudi mi previdni ter se ne prepuščajmo tako slepo tujemu objemu, posebno ob raznih volitvah. Ker imamo svoje kulturne in politične organizacije, delujmo v njih, ker te nas ne bodo nikdar in zlasti ne v kritičnih trenutkih zapustile. Ravno v takih trenutkih spoznamo prave prijatelje. Nov vzrok za nezaupanje med Italijo in Jugoslavijo, če nič drugega Italija kljup Titovi “ugotovitvi” v Sarajevu sredi meseca, da “cone B STO ni več, da je to zdaj Jugoslavija”, v svoji noti, ki naj bi bila odgovor tudi na to Titovo izjavo, ni spremenila svojega stališča, ni se odrekla suverenosti nad cono B, izjavila je le, da priznava sedanjo razmejitveno črto za mejo z Jugoslavijo. Očitno si hoče zadržati “svoje pravice”, da bi jih mogla kdaj kasneje ugodno “prodati”, kot je zapisal znani tednik “Time” v svoji izdaji 29. aprila 1974. Zanimivo je, da je Tito mešal v jugoslovanski spor z Italijo NATO in ZDA, ko je ameriški zastopnik v Beogradu John King že 4. aprila t.l. uradno izjavil, da se ZDA drže stališča, ki so ga zavzele ob podpisu londonskega sporazuma 5. oktobra 1954. Zastopnik SERJ Milan Zupan je 11. aprila na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad stališčem ZDA, ki torej ne podpirajo italijanskega stališča. Vojaške vaje NATO v severni Italiji in v Jadranskem morju so hudo razburile Beograd, četudi je bil ta o njih obveščen že pred meseci, še. preje, predno je do spora o Trstu prišlo.’Sen. E. M. Kennedy je tekom svojega obiska v Jugoslaviji dejal, da nastop ameriških vojnih ladij skupno z CHICAGO, 111. — “Že ptički žvrgolijo, se maj vesel budi”, takšna pesem je donela nekoč doma v Sloveniji. Majnik, najlepši mesec v letu, posvečen Kraljici nebes in zemlje. Navsezgodaj smo hiteli k šmarnicam. Potem pa hitro nazaj. Delo je čakalo. Ob nedeljah, pa je zvečer pri križih in kapelicah se razlegala molitev rožnega venca, pete litanije in vedno lepe Marijine pesmi. Tudi moški so pritegnili, da je bilo veselje. God sv. Florjana, varuha zoper ogenj, je 4. maja. Ljudje so se radi zatekali ik njemu. Moj oče je Večkrat molil k sv. Florjanu, da bi nas obvaroval časnega in večnega ognja. Na predvečer sv. Florjana so v Slovenskih goricah, moški hodili pet “Flor-janovco”. Kakih 3 do 5 mož se je zbralo, ki so imeli prilično dobre glasove. Šli so od hiše do hiše in zapeli: Pohvaljen hodi Jezus Kristus, to je naš ta perut glas, vi pa reč’te: na vse veke hodi Jezus Ti pri nas. Potem so v pesmi peli o sv. Florjanu, ki je bil mlad vojščak, ker pa je bil kristjan in ni hotel se odpovedati krščanski veri, “so ga v ogenj vrgli in odsekali glavo”. Potem so želeli, da bi nas sv. Florjan varoval večnega in časnega ognja, nazadnje pa so končali takole: Oče, mati, hitro vstan’te, no 'poglejte, kaj se godi, maček s taco žaba s kih le vlači, no haruse se masti. To je bil opomin materi in o-četu: sedaj pa nas nagradite. Mati je prinesla nekaj jajčk, kako klobaso ali mast, oče pa kaj mokrega. Ni čuda, da so bili glasovi proti jutru že bolj hripavi. Ko so končali s “florja-novco”, so v hiši sopevca si pripravili cvrtje ali “šmorn”. Tako je bilo nekdaj, ko sem bil mlad poba. Kako je danes, ne vem, Verjetno je tudi to izginilo. so na uradnih položajih. Mnogo zločinov sploh ni prijavljenih, n .pr. posilstva, manjši vlomi, ropi na cestah, ker pač tisti, ki so prizadeti, mislijo, saj se ne splača prijavljati, ker bo zlikovec spet kmalu na prostosti. Pred leti mi je bilo vlomljeno v času, ko sem bil na delu, v stanovanje. Poklical sem policijo. Ta je bila kmalu na mestu. Ko je polcist vse popisal, mi je rekel: “Jutri bo prišel detektiv.” Res, proti večeru sta prisopihala dva stara dedca. Povedal sem jima kaj in kako. Vprašala sta me, koliko je škode. Povedal sem, da okrog $150. Pa je eden od teh zamahnil z roko: “Ah, kaj, se ne splača. Ste srečni, da niso več odnesli.” Pa sta šla ... Se res vekrat ne splača prijavljati... * “Starejši državljani”, tako nas častno nazivajo, so v naši fari prav delavni. V soboto, 20. a-prila, so priredili v tzv. Roler Rink svoj drsalni party. Miha me je povabil: “Pridi, greva, j bo zabavno.” Pa se mi je le zdelo škoda mojih starih kosti, zato sem ostal doma. Menda je bilo. res “fun”... * Časopisje piše mnogo o hčerki časopisnega bogataša Patriciji Hearst. Bila je menda ugrabljena. Ko je oče razdelil za nekaj milijonov hrane, je punčara izjavila, da bo ostala pri ugrabiteljih. Slike kažejo, da je bila soudeležena pri ropu neke banke v San Franciscu, Kalif. Prisiljeno ali pristovoljno, kdo ve? Spomnim se nazaj v predvojna leta v Sloveniji. Otroci bogatašev so vodili komunistično revolucijo. Ne revni, ne delavstvo, ampak sinovi in hčere tistih, ki so imeli vsega na pretek ... * “Dva močna stebra poznam v življenju: vero in delo. čim bolj se kdo opre ob njiju, tem. krepkeje stoji v viharju sveta, v nestalnosti življenja.” (Ksaver Meško.) “Trije tički” v New Torku na Osmi NEW YORK, N.Y. — Šolsko leto se približuje koncu. Ker se vrti večina kulturnega in družabnega življenja na Osmi o-krog šolskega leta, bo tudi to v tej sezoni kmalu končano. Predno gremo vsi na počitnice, ki radi opozorili njujorške Slovence in njihove prijatelje še na dve prireditvi, ki bosta na drugo in tretjo nedeljo v mesecu maju. Za tretjo nedeljo seveda ni treba posebnega opozorila. To je nedelja prosvetne ure in za to gotovo že vsi vemo. In majska prosvetna ura je posvečena našim materam. Radi bi vas povabili na Osmo tudi na drugo nedeljo v maju, na Materinski dan, in to ob štirih popoldne. Takrat bomo namreč'uprizorili veseloigro v dveh dejanjih TRIJE TIČKI. Gospod župnik je rekel, da bo daroval sv. mašo pred igro ob treh popoldne, tako bomo istočasno lahko opravili tudi nedeljsko dolžnost. Na svidenje drugo nedeljo maju, to je 12. maja, popoldne na Osmi! “Trije tički” bodo poskrbeli, da se boste od srca nasmejali! Newyorski Savani (Nadaljevanje) O življenju našega naroda naj omenim še to, da nas je na treh krajih pred Božičem obiskal sv. Miklavž in obdaril naše malčke in starejše. Škoda, da ta lepi o-bičaj zamira tu in prevladuje znani, nepomembni Santa Claus. V Sloveniji so lani prav lepo praznovali Božič. ‘Družina’ piše, da je bil Božič lani navaden delavnik samo na papirju. Ubrano pritrkavanje po vseh cerkvah popoldne pred Božičem, na Sveti večer pred polnočnico, na božično jutro in na Sveti dan, nabito polne cerkve pri vseh mašah je dalo pravo božično razpoloženje. To pot ni bilo nobene motnje med službo božjo pri polnočnici, hvala Bogu. Ip vreme? V zadnjem dopisu sem omenil, da so vremenoslov- ci napovedovali hudo, ostro zimo, toda sedaj do sredine februarja, ko pišem te vrstice, so se temeljito uračunali. Na Škotskem so v soboto, 1. decembra, beležili zelo oster mraz 23° C pod ničlo. Tako ostrega mraza ne pomnijo od 1. 1903. Oster, suh mraz je takrat zajel tudi vse ostale predele “O-toka”, toda čez dva dni je nastopila sprememba, živo srebro se je dvignilo na 10° C in začelo je po malem deževati. Čez Božič je bilo izredno lepo, po Treh kraljih pa je začelo neusmiljeno deževati, vihar, orkan z gromom. Sledile so obilne poplave, več vasi in bivališč je bilo pod vodo, vihar je poruval mnogo dreves in povzročil mnogo škode na s f r e h a h bivališč, razburkani morski valovi so porušili v več mestih nasipe. Vremenski opazovalci so preko radia, televizije in časopisja izjavili, da takšne deževne, viharne zime kot letos tu ne pomnijo 300 let. Sedaj, sredi svečana, se je vse uneslo in umirilo in upajmo, da bo konec temu za letos. Znano zvezdo repatico Kohoutek, katera je krožila tu od srede decembra do začetka januarja, so razni radovedneži zelo pričakovali in razlagali vse sužnje... Vsa ta stvar tako hitro napreduje, da so nad rezultatom sami presenečeni. En dokaz je v tem, kako z uspehom te temne sile uničujejo narodno vlado v Washingtonu in pri tem uničevanju imajo še podporo velikega dela j avnosti... Del naše družbe je v veliki meri odgovoren za uničenje morale. Prepoved molitve v šolah, neomejena pornografija, dovoljeni ______^____________________a splavi itd. In vse to so spravili j mogoče o njej. V začetku nje- Bili so časi bopi za človeško družbo! Materinski dan bomo obhajali drugo nedeljo v maju. Naši slovenski otroci bodo počastili svoje naj dražje, kar imajo, svoje mamice to nedeljo v Lemontu pri naših slovenskih frančiškanih. Takoj po litanijah bo v Romarskem domu materinska proslava, ki jo pripravljajo otroci1 Slomškove slovenske sobotne šole. Z otroci vred dajmo tudi mi priznanje našim materam, . . ...... ,,, naj bodo žive ali pa že iz več^ PrlznanJe PlsatlJ‘ S- »eea- Ribniška. —- Ribniški možakar je prišel v banko po denar. Blagajnik mu je pomolil šop bankovcev ter ga opozoril: “Oča, preštejte!” Ribničan šteje polahko tisočake: “Adn, dva, tri, štjer, pjet,” — potem se možato odreže: “Če je, blu do tukaj prou, bo naprej tudi,” in vtakne cel šop v žep. e Prav lep poklon za laskavo nosti gledajo na nas. * ; Opolnoči 15. aprila je bil zadnji rok za izpolnitev davčnih prijav in za plačilo davkov. O-krog 200,000 prijav je bilo oddanih ta dan do opolnoči. Le zakaj ljudje tako dolgo odlašajo? Prej ali slej bi itak morali prijaviti svoje dohoke in izdatke. Seveda tudi plačati, če so preveč zaslužili. Predsedniku N i x on u je davčna uprava podaljšala rok za prijavo za 60 dni. Ti in jaz pa take izjeme nisva deležna. Le zakaj take izjeme? Pred zakonom vendar moramo biti vsi e-naki... . nu iz Kalinvuda. Vsem slovenskim rojakom, “totim Štajercem”, Ribničanom, Belokranj c em, Gorenjcem. Prekmurcem moj poklon in pozdrav vaš “Toti Štajerc” Rožmanov zavod Argenlini se zahvaljuje dobrotnikom ADROGUE, Arg. — Rožmanov zavod je tekom 1. 1973 prejel iz ZDA darove, ki so mu jih poklonili: John Cvetko (Toronto) 15, Metoda Fischinger (slovenske V Chicagu je dejansko trikrat j gospe v Chicagu) 100, Janez več zločinov, kot jih. uradno j Gerjol (Cleveland) 20, Milena sporočajo. Statistike so večkrat Gobec (Cleveland) 100, Ančka, prikrojene potrebam tistih, ki Julka in Vera Kokelj (Toronto) GARY, Ind. — Večkrat mislim na staro in revne čase, ki smo jih preživljali kot otroci, in jih primerjam z današnjim tako naprednim časom, ko je denarja in materialnih dobrin na pretek. Veliko lepša je bila naša mladostna doba, ki smo jo živeli v revščini, kot je življenje naših otrok, ki ne trpijo nobenega pomanjkanja. Res, da ne čuti naša mladina materialnega pomanjkanja, pa vendar mladina nima takega veselja, kot smo ga imeli mi v naši mladosti. Vzrok temu je duhovno pomanjkanje. Napravili smo našim otrokom način življenja brez prave verske podlage, brez morale in brez patriotizma ,.. Ko je človeška družba zavrnila božji opomin v začetku tega stoletja, da se naj poboljša in živi bolj po božjih zakonih, se zdi, da je Bog izgubil upanje v človeško družbo in to prepustil, da si sama uredi svoj konec. Hudobni duh je tako dobil večjo prostost in zasužnjil človeka, ki je bil pripravljen zamenjati vero v Boga za zemeljske dobrine. Človek je zrevolucioniral moderno tehniko s tako nagiico, da te nagle spremembe sam ne more dohajati.'. . Družba je poslala na velike stroške davkoplačevalcev otroke v izobraževalne zavode, da bi tako družbi zagotovila boljšo bodočnost. Ali so sedaj, ko so ti ljudje začeli voditi družbo, boljši časi ? Liberalne in ateistične fakultete so opravile svoje delo izvrstno. Izbruhali so v 'družbo cele trume delomrznežev, goljufov in revolucionarjev, brezvestnežev, ki naredijo za denar vse, od krive prisege do izda-jalstva... Družbeni izobraževalni zavodi so poslali v človeško družbo armade advokatov, ki vsi hočejo ne samo živeti, ampak postati bogataši na račun družbe in to (.udi napraviti za v družbo pod pretvezo, da je to osebna svoboda. Z odpravo smrtne kazni je ta del izobra-ženstva odgovoren za povečanje števila kriminalcev, katere je že tudi poprej zaščitil ‘Civil Rights BiH’, po katerem je zelo težko kaznovati zločince. Veliko advokatov, ki pa so takorekoč sodelavci teh zločincev, si je tako zasiguralo bogato zaposlitev z namenom, da zasužnjijo družbo finančno in moralno. Ker večina politikov pod pritiskom z njimi sodeluje, jim ta načrt hitro uspeva... Govorili so, da bodo odpravili revščino, (seveda sami v to niso verjeli), danes pa je več revnih ljudi na svetu kakor kdajkoli v človeški zgodovini. Sicer to ne bi smela biti nesreča za družbo, ako imamo revne ljudi med nami, bogati tako lahko izkazujejo ljubezen do bližnjega, da jim pomagajo in jih podpirajo. Zato je tudi taka volja božja, da bodo revni ljudje na svetu tako dolgo, dokler bo ta obstoj al. Starejši rod, ki je največ žrtvoval za šolanje in tako za nastanek teh temnih sil, že sedaj najbolj občuti posledice. Četrte božje zapovedi, ki je nujno bila tudi družbena- zapoved, ni več. Ta životari večkrat v revščini iz dneva v dan v dolgočasju. Nima prevoznih sredstev, da bi šel v trgovino, tudi v cerkev večkrat ne more, kamor bi šel rad prosit Boga za grehe svojih otrok. Umobolne in pohabljene je današnja družba tudi pozabila; teh je posebno v tej deželi veliko. Pa nič skrbi, ta nova družba bo kmalu poskrbela, da se napravi zakon, po katerem se bo lahko- stare in pohabljene “odstranilo” kot družbi nepotrebne, kakor je poskrbela, da se ne rodijo nepotrebni otroci. Torej živimo v časih, ko vodijo človeško družbo advokati, ki hočejo družbo zasužnjiti, vodijo družbo politiki, ki ne morejo najti nobene dobre rešitve. Sodišča ne kaznujejo zločincev, pač pa se ti oznanjajo kot “heroji’! Občudujemo posameznike, ki letajo nagi po ulici; namesto, da bi jih poslali v umobolnico, pa priobčimo njih fotografije na naslovni strani dnevnega časopisa. Zadnja, pa ne najmanjša stiska je v tem, da vodijo kristjane duhovniki, ki se ne morejo sporazumeti, kako voditi njim od Boga zaupane. Slavni zdravniški strokovnjaki ne morejo pomagati telesu bolnega človeka! Lep pozdrav čitateljem Ameriške Domovine! Stanko Mrak nega kroženja je bilo deževje, oblačno in nekateri so jo mogli videti v raznih kratkih presledkih 28. decembra, ko je bila najbližje nam, je pa ves čas čez dan in noč bilo izredno oblačno in je ni bilo mogoče videti. Ako res kaj pomeni, to prepustimo Bogu in njegovi Previdnosti, razne prazne govorice pa naj gredo “preko Čuprije”. Kako lepo po-je o tem naš Gregorčič: Mesec in zvezd nebroj na nebu seva ter slavo božjo razodeva! Za razmere trenutne v Veliki Britaniji? Nič preveč rožnate. Začele so se s krizo okrog Sueza radi bencina in olja. Previdnost in modrost zunanjega mi' nistra Sir Alec Home-a je pre' magala trenutno vse ovire in težave. Obdržal je dobre odnose 2 Arabci in Židi, vojna se je končala, obe strani sta se vsaj začasno pomirili. Arabci so kar zadovoljivo količino olja in bencina dovolili Veliki Britaniji, seveda po višji ceni. Dobre odnose je mož vzpostavil s Perzijo in od tam se dovaža olje, zato so Arabci postali mehkejši. Na škotskem in pod Severnim morjem so odkrili bogata ležišča olja, katera bo mogoče čez par let uporabljati. Poleg tega pridobivajo bencin in olje iz premoga. Že pred Božičem so bile pripravljene nakaznice za bencin, nafto, olje; toda hvala Bogu vsega tega je trenutno dovolj na razpolago 1° nedeljski promet ni omejen kol onstran Kanala. Cena se je pi-6' cej dvignila. Da je v ozadju do-bičkaželjnost raznih arabskih mogotcev, in petrolejskih družb, ni treba poudarjati. Arabski de' lavec bo dobil isto plačo, pa naj stane sod bencina 30 centov ali 10 dolarjev. Perzija je v tem °' zim bolj širokogrudna. sem, da ste v deželi strica Sama odkrili novo sredstvo za nadomestilo pri uporabi bencina. Tudi iznajdljivi Nemci se trudij0 doseči nekaj sličnega. Spominjam se 1. 1936, takrat je časopisje obširno poročalo, da je _v zemlji oljne tekočine, nafte i0 bencina po takratni uporabi za dobo 5,000 let. Sedaj, po 40 letih pa je kar čez noč tako pomanj' kanje! Res, da se je poraba med vojno in po njej zelo dvignit3’ so pa razni novi stroji, kateri v manjši meri potrebujejo všeg3; Verjetno bo to stanje še nekaj časa trajalo, toda, ko bo vs,e le' žalo v tankih in ne bo donašal0 dobička, bo šla vsa tekočina P° znižani ceni v prodajo. (Dalje sledi) / KANADSKA DOMOVINA ^ Baragov spomenik na Slovenskem letovišču aanjo zimsko prireditev smo j povabimo za september. Dokler eb na Slovenskem letovišču v še imamo med nami za umetni-ftedeljo, 24. februarja. Po de- ško ustvarjanje sposobnega tako 2evnih dneh je nastopil mraz in Velik del letovišča je bil leden; snega je bilo pa še tudi toliko, je bila smuka dobra. Lep po- na letovišče, kadar se sveti da j gled ^ snežni belini, razsveljeni od Ca' Lep je pogled na otroke, tej56 ^rsaj0’ sankajo in smučajo zijajo po snegu; seveda tusk ^a^a•'C), kajti vsega, tudi zim-p ®Por^a se človek nauči s žia anjein. Otrokom se pridru-J° tudi očetje in matere, pa l^di fantje in dekleta. a o se ge secjaj bako bo gj°V6nsko letovišče služilo tudi J^em pozimi, ko bo dvora-0Srajena in bo na hrib po-0t^fna vlačilnica. Družine z sik\ ^ k°lCk> lahko preživele mar-Sl 9 '° nedeljsko popoldne na VseV6nskern letovišču, in bo drilo V duano telesno razve- 2a^VOrana — Baragov dom — tud6r^a doLivati končno obliko dj 1 2n°traj. Električna dela vo-j, §• Prane Marič. Tudi mizar-VSakajo veliko dela. Tako je prQ ° s°boto še nekaj delavcev-SraSj 0.Vo^cev z a p os 1 e n ih pri "t”« dvorane. raguer '3° dvorana spomenik Ba-3ar ln imela ime po njem: ki|pa^OV dom, smo naprosili g. ka ^a Franca Goršeta, da bi ra„ r°ce^u dvorane naredil Ba-Vabi]V ^d3' Lf- Kopaču je na po-Varri ° °d go vo ril; “Sporočam 2gj0 ’, a seni vesel, počaščen in ^rat'Va^e^en Za P0,vabilo. da k Pa vam moram sporočiti, boji0rn Poletne mesece naj-kot vZaPoslen in bi prav takrat Žm 1 želite, pr he e, pri najboljši volji t)a ra“ rn°gel priti. Vam bi bil 15. Sp e v°lje na razpolago od iti°j Ptemfora dalje, če bi mogli biti e»ni*n na ■nek način uskla-Sojp ašim programom in ča-tdj' ’ ^as prosim, sporočite lWe-.a ^°m tisti jesenski čas Cviral za Vas in mislil na haj Pr^ ^as. V kakšnem mate-Vr£Ph naj bil kip Barage iz^ u bi 'isen j,' u'" ' ^ “ loj^. ’ 01 bilo vsekakor treba do- žga na kraju samem. Ali iz e gline, lesa ali bakra...” Odločili smo se, da g. Goršeta slavnega 'slovenskega kiparja, bi bil skoraj “greh”, da bi ga ne povabili. V Torontu in njega okolici (dr. V. Bratina, g. Tone Zrnec, g. B. Kramolc, g. Šušteršič in drugi) ima še veliko prijateljev, s katerimi bi se srečal in morda mu bo kdo dal še kaj narediti. G. kiparju moramo ustreči in mu narediti veselje, ker bo morda zadnjikrat med nami. Saj na koncu pisma pripominja uredniku: “Letos živim v znamenju dveh sekiric (77). Zato se moram temu primerno pametno obnašati. Kar se moje fizične zmogljivosti tiče, mislim in u-pam, da bi bil še kos temu delu. Pričakujoč- Vašega zadevnega sporočila Vas v visokem duhovnem poletu iskreno pozdravljam.” Upam, da bom s tem povabilom ustregel tudi mnogim njegovim prijateljem. Zelo bomo hvaležni, če se bodo dobili tudi kaki dobrotniki, ki bodo darovali za darove za ta kip. Kakor smo zbirali za Baragov kip v L’Ansu, Michigan, ZDA, tako in še bolj se spodobi, da zbiramo darove za ta kip, ki bo verjetno zadnje Goršetovo večje delo za Slovence v Kanadi. Darovi za Baragov dom so se sedaj precej ustavili. Zadnje tedne je daroval neimenovani dobrotnik $20 in $15 g. Jože Vojska iz. Novega Toronta. Prihajajo pa razni računi in tisti, ki so nam material- naročali, veliko popuste pri računih. Imena vseh teh bomo kmalu objavili v spominski knjižici, ki jo mislimo izdati ob koncu poletne sezone za 15-letnico delovanja na Slovenskem letovišču. Slovenska plesna folklorna skupina “Nagelj” je za 15-letni-co svojega obstoja priredila v cerkveni dvorani na 739 Brown’s Lane v nedeljo, 7. aprila, db 4.30 popoldne svojo prireditev z zelo bogatim sporedom folklornih plesov. Čisti dobiček bo šel za Baragov dom na Slovenskem letovišču. B. B. Razne novice doma in po svetu ^a^ra^11‘ia ie hudo zagrabila °> posebno očitno je to pri S6da0'va*ju domov. Tako stane Povprečna enodružinska r°ht Področju Velikega To- aVh0 2e $54,391, ko je še kila povprečna uradna 'a hjo $50,435. Nič čudne-Lrej, da je nakup takih kot enehi mesecu padel za več 6110 tretjino. ločj ili se v petek poštarji od- sVoj Vrniti na delo in prepustili ^ecjoSP°r s poštno upravo po-je krajevna unija na %; Hi So 5°čju Tc levičarskim Toronta, ki je baje pod vplivom,. ra2hm začasno odklonila in str, ^ag-110 or§anizirani in discipli-dospv.’ zato jim večkrat uspe Postavljene cilje, četudi veliki manjšini. ajk podaljšala. Levičarji VJ^Jansko Ciha ih Se za javne nastope, se- i^ Sestarike vse premalo bri-ae nadzira svojih levičar-' tovarišev in OvarVvarisev in njihovega de-Lot to zasluži. Taka H ^žhost se je marsikod že Maščevala! Of^žbenci v Salvation Army’s s5rei-e hospital so zadnji petek »lo :6li Ponudbo za novo delov- med ^em L ° jo kolnic to odklonilo in se L ha° LLpravljati na štrajk, ki Povedan za 1. maj. Bolniš- nice so iz previdnosti začele o-mejevati sprejem bolnikov in hite' z odpustom tistih, ki so za to sposobni. * Myers McDougal, dolgoletni profesor mednarodnega prava na Yale univerzi je osporaval pravico Kanade na razširitev suverenosti nad Arktičnim področjem v pogledu varovanja o-kolja. Kanada se je pri sprejemu zadevnega zakona leta 1970 skliceval celo na njegova stališča., Profesor je dejal, da je enostransko, samolastno tolmačenje mednarodnega prava in njegovo uvajanje škodljivo, ker ustvarja slab zgled, četudi je bil v kanadskem slučaju namen dober. « Zunanji minister Michel Jo-foert je izjavil, da bo podpiral pri predsedniških volitvah v nedeljo, 5. maja, gaullističnega kandidata Chaban-Delmasa. Pritožil se je nad delitvijo gaulli-stične stranke pri sedanjih volitvah, pa izrazil zadovoljstvo med tem, da so vsi trije glavni kandidat)e izjavili, da se v glavnem strinjajo z mednarodno politiko, ki jo je vodil pokojni predsednik G. Pompidou. « Nemški kancler Willy Brandt je zadnji petek obdolžil Vzhodno Nemčijo osebne sovražnosti proti njemu, ko je poslala v nje- gov osebni urad enega svojih “najspretnejših in najdrznejših” vohunskih agentov. Vladni zastopnik je dejal, da utegne to dejanje Vzhodne Nemičije povzročiti ohladitev doslej skoraj prijateljskih odnosov med vladama obeh Nemčij. Kot znano, je Vzhodna Nemčija poslala G. Guillauma v Zahodno Nemčijo že leta 1956 kot protikomunističnega begunca in mu naročila, naj se vključi v socialistično stranko. Tam je postopno napredoval, dokler ni prišel kot posebni politični svetovalec v sam urad kanclerja W. Brandta, kjer se mu je seveda nudila priložnost za zbiranje in odkrivanje najrazličnejših vladnih novic in stališč, ki so bile koristne njegovim gospodarjem na Vzhodu — ne le b-nim v Pankowu, ampak tudi onim v Moskvi. Odkrili so ga s sodelovanjem samega kanclerja Brandta in ga končno, ko so imeli dovolj dokazov v rokah, 17. aprila letos prijeli. * Pokrajinska vlada Britske Kolumbije je že skoro pred enim letom objavila načrt o podpiranju družin z malimi dohodki. Odločila se jim je dati posebne podpore, ki naj bi njihova redna sredstva spravila na raven naj višje javne podpore. Mož s tremi družinskimi člani, ki dela 40 ur na teden po $2.25 na uro, zasluži $360 na mesec, med tem ko bi na javni podpori dobil $350, pa imel še pravico zaslužiti $100 brez vsake odtegnitve javne podpore. Vladni program naj bi tiste, ki so zaposleni, spravil torej do mesečnega dohodka $450. Program je izgleda obtičal, zanj ni pravega zanimanja in vsega skupaj se je zanj prijavilo le o-koli 25 družin v vsej pokrajini. V Liberalna internacionala se je zbrala na svoje zasedanje koncem preteklega tedna v Kanadi. V ponedeljek je okoli 40 delegatov iz 20 držav pozdravil in nagovoril predsednik kanadske vlade P. E. Trudeau. Iz glavnega mesta, kjer je zborovanje, bodo udeleženci v sredo obiskali Montreal, naslednji dan pa Toronto. * Promet na letališčih je od konca tedna zopet normalen, ko so se gasilci odločili končati svoj “divji” štrajk. 9 Ameriški filmski igralec Anthony Quinn je izjavil v Atenah, da namerava v Grčiji posneti tri filme v koprodukciji z državnim filmskim združenjem. Vsi trije bodo stali 2.5 milijona dolarjev, polovico vsote bo dalo grško združenje. Razen tega namerava Quinn graditi filmski studio na Rodosu in ustanoviti filmski festival,, na katerem bi kazali samo u-metniške filme. Američan in njegova kolegica Irene Papas, ki je igrala z njim v “Grku Zor-bi”, bosta v vseh filmih nastopila v glavnih vlogah. Iranska cesarica Farah Diba se zadnje čase redno vozi s kolesom. Takole pravi: “V Orientu se mnoge ženske kmalu zredijo, o vožnji s kolesom pa lah- ko marsikdo pove iz lastnih izkušenj, da je najboljše in dokaj zanesljivo sredstvo za ohranitev vitkosti.” * Lord Snowdon oziroma Tony Armstrong, dokler se ni poročil z Margaret, sestro britanske kraljice, je čakal trinajst let, preden se je v lordski zbornici prvič prijavil k besedi. Ob poroki'je postal lord, s tem pa avtomatično član lordske zbornice. V sedanjem nastopnem govoru je zahteval boljši odnos do invalidov. Napadel je vse, ki invalidskim vozičkom prepovedujejo dostop, prav za britanske invalide izdelani tricikel pa je ocenil kot “smrtni stroj”, v Nadrealistični slikar Salvador Dali se je zapletel v pogovor s slovečim zdravnikom. “Na umetnost se sicer ne spoznam,” je rekel zdravnik, “strokovno pa u-gotavljam, da vaše podobe z a-natomskega stališča sploh niso sposobne življenja.” “Nemara res,” se je nasmehnil Dali, “kljub temu pa sem prepričan, da bo vsaka izmed njih živela dlje kot vsi vaši pacienti.” * Marion Brando se jezi na pisatelja Trumana Capota, ki je objavil pogovor z njim. Razlog: intervju je iz leta 1950, igralec pa je medtem spremenil že marsikatero svoje mnenje in oceno. PROST POD VARŠČINO — George Best je bil e'den najbolj znanih igralcev nogometa v Veliki Britaniji. Ko se je sprl z upravo klubov, je enostavno opustil igranje in šel v pokoj. Zadnjič so ga prijeli, ko ga je Podstavljena Miss World Beauty Marjorie Wallace, s katero naj bi se bil družil, obtožila, da ji je iz avta vzel krznen plašč. Ko je plačal varščino, so ga izpustili, da se bo branil na svobodi pred obtožbo. ■ Na sliki ga vl,e 5 (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. Idta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge akdv. nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Pr kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeleži1® plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božiči1 prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s BledeČidj‘ tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 Chicago St., Joliet, 111. 60431). MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th Street, Lorain ALICE R. KAPLAN, društvo št. 146, Tel. 475-0457 12909 Oakview Blvd., Garfield Heights JENNIE GUSTINČIČ, društvo št. 219, Tel. 531-8325 18800 Abby Avenue, Euclid