JUNIJ 15 S Vid 16 č Rešnje Telo 14 P Janez Fr. R. + 18 S Marko in Marc, 19~N 2. Pob ink 20 P Silverij 31 21 T Alojzij, spoz. 22 S Pavlin 23 č Eberhard, Skol 24 P Janez Krst. + 25 S Ema 28 N 3. pobink. 27 P Vladislav 9 28 T Irenej, škof 29 S Peter in Pavel 80 6 Spom. sv.Pavla RIKANS LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST E AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do mogel GLASILO SLOV. KATOU. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGl; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. x [(Official Organ of four, Slovenian Organizations), HAJSTAREjfl W H*JBPH PRIEJUBLJER SLOVENSKA LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 124. CHICAGO, ILL., TOREK, 28. JUNIJA TUESDAY, JUNE 28, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. Španska vlada zagrozila, da bodo njeni aeroplani pričeli bombardirati mesta nacijonalistov in njih zaveznikov, ako ne bodo ti prenehali z napadi na civiliste. — Angliji in Franciji stavljeni trije pogoji, da se to ne izvrši. Pariz, Francija. — Evropsko diplomacijo je koncem tedna zopet zadel eden njenih pogostih "živčnih napadov" in, kakor že dostikrat prej, je tudi za tega bila vzrok Španija. Španska vlada je namreč javno zagrozila, da bo vrnila milo za drago, ako ne bodo fašistični aeroplani,. ki se skrivajo pod krinko španskih nacijonalistov, prenehali z bombardiranjem nezavarovanih mest v zaledju in pobijanjem civilnega prebivalstva. Grožnja, ki jo je izrekla španska vlada, je bila nadvse resna. V njej se je namreč Povdarilo, da bodo aeroplani španske vlade začeli bombardirati ne samo mest, ki so pod kontrolo nacijonalistov, marveč tudi mesta tujezemskih držav, ki nosijo soodgovornost napade na vladna mesta. Dasi se pri tem nobena država 111 izrecno imenovala, je vendar Italija takoj -pokazala, kako prizadeta se čuti: Mussolini .le namreč takoj obvestil Francijo, da bodo njegovi ;,eroplani enostavno razdejali vladna mesta v Španiji, ako bi •■Panski aeroplani pričeli z na-Padi na italijanska mesta. ^rancija in Anglija ste videli Veliko nevarnost, ki jo je Španca vlada povzročila s svojo grožnjo, zlasti pa še, ako bi to Pričela v resnici uresničevati, jn ste podvzeli pomirjevalno de-0 opozorili špansko vlado naj Se mirno zadrži, da ne vrže e Evrope v vojno. Ta vlada Pa je odgovorila, da je ljudstvo tak|' ogorčeno nad barbarski-^ napadi na civiliste, da ga bo tmaiu nemogoče obvladovati. bi Pa ®pans^a vlada oblju-a> da bo odstopila od svoje revZnje P°d tremi pogoji, nam-pre' Prvič' (ia Francija zopet od-svojo mejo in dovoli izvoz j, Zja v Španijo; drugič, da naan°ija in Anglija prisilite ^cijonaliste, da prenehajo s tret'1^ napadi na civiliste, in n da obe državi pritisnete st0Senerala Franka, da bo do-y6'1 Za razgovore o premirju. Pone] m Stanju je bil Položaj v (jj .eteljek zjutraj in evropska je bila s polno pano 0st ' (la mu odbije nevar- prf-dsednik~ožigosal w sebičnost C- - Pred" Petek - evelt se je zadnji armad-ZraZi1' da bi se moral° raznn/ In ni°marici dati na lahko ,, Več denarja, da bi odredb -la uspešne Proti" jonaži \ Proti tujezemski Spi. n0 chu .,akoršna se je nedav- nem o • v New YorkUl 0bc" fedJ? ■6 oži»osal ravnanje je ^alnega agenta Turrou. Ta krinkoTf' Potem' ko je raz signira, SpiJ°nažno družbo, re-Zatb \ s sv°jega mesta same rij0 'oaa 1)0 lahko prodal sto-mU sv°jem delu neke- casmkarskemu sindikatu. SlRlTE amer^Tovenca" JAPONSKA SI LASTHWLAST Ukinjene pravice tujezemcev na kitajskem zasedenem o-zemlju. Sanghaj, Kitajska. — Tuje-zemske države ne morejo pričakovati, da bi imele še kake predpravice v krajih na Kitajskem, ki jih je zasedla Japonska. To je neki japonski vladni uradnik zadnji petek izrecno omenil. Doslej so tu.je-zemci uživali na Kitajskem ta-kozvane ekstrateritorijalne pravice. Ako je na pr. kak tujezemec kaj zagrešil, ga ni smelo soditi kitajsko sodišče, marveč je bil oddan sodniji svoje države. Tega v zasedeni Kitajski ne bo več, je omenil govornik, marveč bodo vsi sojeni po japonskih zakonih. Tudi se bo nadaljevalo s preiskovanjem tujezemcev, je dejal. -o- mestne zahteve od cestnih železnic Chicago, 111.— Mestni trans-portacijski odbor je na svoji seji zadnji petek sklenil, da se bo zahtevalo od družbe cestnih železnic, da plačajo mestu tri odstotke svojih skupnih letnih dohodkov. Ta zahteva bo vključena v odredbi, s katero se bo družbi podaljšala za tri mesece licenca, katera je potekla. Kakor se računa, bc dobilo mesto s tem okrog poldrugi milijon dolarjev letno, vzeto na podlagi skupnih dohodkov letno 50 milijonov, ki jih je imela družba v zadnjih dveh letih. Zupan Kelly, ki se je tudi udeležil te seje, je ponovno ožigosal to družbo, da ni doslej še ničesar sklenila, da bi se rešil mestni transportacijski problem, in je zagrozil, da bo mesto upo-staviilo transportacijo z busi ob njenih linijah, ako bo ostala tako trdovratna. JUGOSLOVANI NA ČEŠKEM Praga, Cehoslovaška. — K proslavam češkega Sokola, ki so se vršile to nedeljo, je prispelo tudi okrog 1000 udeležencev. iz Jugoslavije, kjer so bili, zlasti zaradi ^sedanjega mednarodnega političnega stanja, navdušeno sprejeti. Nemški listi so namreč prej objavljali, da se Jugoslovani proslav ne bodo udeležili. -o- ALI NAMEN POSVEČUJE SREDSTVA? Indianapolis, Ind. — Staro vprašanje, ali namen posvečuje sredstva, se je na novo razpravljalo na tukajšnji policiji zadnji petek. Neki 13 letni deček je bil namreč ovaden od svojega soseda, da mu krade mleko izpred praga. De-ček je krivdo priznal, toda izpovedal je, da tatvine ni izvrševal za se. rharveč, da je z ukradenim mlekom redil psa istega soseda. "Pes je bil ve-■dno lačen," je dejal. ZA NEVTRALNOST ŠVICE * ——- Italija in Nemčija ji zasigura-le nevtralnost. Rim, Italija. — Mednarodna situacija ima zaznamovati malo pridobitev na dobri ■ strani po izjavah,, ki ste jih podali zadnji teden italijanska in nemška vlada glede Švice. Obe ste se namreč obvezali, da boste spoštovali dosedanjo tra-dicijonelno nevtralnost te države napram ostalim mednarodnim problemom,in sicer toliko časa, dokler bo Švica res držala svoje roke proč od mednarodnih sporov. Tudi od Lige narodov si je Švica že zadnji mesec izgovorila pravico, da je oproščena obveznosti sankcij, ako bi se te naložile proti kaki državi. -o- OTROK UBIT V NENAVADNI NESREČI Chicago, 111. — 23 letni Henry Hoch, 2157 No. Clare-mont ave., je zadnji petek snažil svoj avto v garaži in njegova žena m'u pripelje v vozičku 15 mesecev staro hčerko, rekoč, naj pazi na njo, med tem, ko bo šla ona nakupovat. Voziček z otrokom je stal preko "alley" za garažo, zadaj za avtomobilom. Način, kako je prišlo do nesreče, ki je sledjla, je skrajno nenavaden. Iz avtomobila je Hoch pobral število delov, med njimi gasolinski tank in kar-burator. Pač pa je ostal zvezan "starter",, in tega se je Hoch nekako dotaknil pri svojem delu. V tistem' trenotku motor zagrmi in avto zdrči nazaj, naravnost proti vozičku, kjer je otrok spal. Za rešitev je bil čas prekratek in avto je pritisnil voziček'z otrokom ob steno s tako silo, da je otrok par ur pozneje podlegel poškodbam. -o- Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"! SPORAZUM MED USLUŽBENCI IN DRUŽBO Chicago, Tli. — Med družbo cestnih železnic in njenimi -u-službenci je prišlo zadnji petek do sprave v prepiru glede določb v novi pogodbi; prejšnja pogodba je iztekla z 31. majem. Družba je pristala na to, da ostanejo še v naprej v veljavi enotedenske plačane počitnice, in tako se bo, pri-čenši s prihodnjim tednom, poslalo vsak teden na počitnice okrog 500 uslužbencev, s čimer se bo preprečila začasna odpustitev 544 uslužbencev, kar je družba nameravala. KRIŽEMSVETA — Sherbrooke, Que. — Od anglikanske strani se je zadnje dni izreklo priznanje nekemu katoliškemu duhovniku. Ta duhovnik je msgr. O. Mau-ralt. rektor m'ontrealske uni verze, kateremu je bil podeljen častni naslov od anglikanske univerze v Lennoxville. — London, Anglija. — V šesterih jezikih se je nedavno molil rožni ' venec v cerkvi Lurške Gospe v Uxbridge. Prvi rožni venec je najprej molil župnik v latinščini in drugega nato v galščini. Njegov kaplan je nadaljeval z angleškim, potem francoskim in nemškim. Šestega je končno molil neki sosednji duhovnik v španščini. — Coteau, La. — Javna pozornost se je zadnje dni obrnila na neki tukajšnji črnski zakonski par zaradi /ljune starosti. Mož ima 108 let, žena pa 111. Oba sta katoličana in sta bila poročena pred 72 leti. — Amsterdam. — Po zasedbi Avstrije se lahko uvidi, kako omahljiva je bila vera mnogih avstrijskih katoličanov. Do 46,000 jih je narm^eč do zdaj že izstopilo iz katoliške vere in pristopilo k drugim veroizpovedim, predvsem protestantovski. ODGOVOR PREDSEDNIKU Republikanci skušajo zbrisati s sebe pečat konservatizma. Washington, D. C. — Vodstvo republikanske stranke je zapazilo veliko nevarnost, ki preti njih stranki od strani pr'edsednika Roosevelta in njegovega gc-vora,, katerega je imel zadnji petek zvečer. V tem govoru je. namreč pred* sednik pozival ljudstvo,naj pri jesenskih volitvah pazi predvsem na to, da si izvoli kandidate s takozvanim liberalnim mišljenjem* in naj zavrne konservativce, ki se mu bodo ponujali. Pri tem je podal predsednik tudi kratek opis, kaj ti dve struji predstavljate. Liberalnega mišljenja so tisti, ki vidijo, da nove, izpremenjene razmere na svetu zahtevajo novih odpo-močkov in da se mora tudi vlada ravnati po novem duhu teh iz-premenjenih razmer. Konservativci pa-nasprotno zahtevajo, da mora biti vse "po starem"; med drugim, da mora vlada popolnoma odtegniti svojo kontrolo nad biznesom in dati temu zopet tako svobodno roko, kakor jo je imel pred desetimi leti. Tako bi se morala odpraviti starostna in brezposelna zavarovalnina, kontrola nad borzami, in monopolizma ne ovirati. Vodja republikancev, Hamilton, se je takoj oglasil z odgovorom in zagotavljal, da republikanski kongresniki niso bili nikdar nasprotni gori omenjeni kontroli in niso zahtevali odprave omenjenih zakonov, s čimer je hotel povdariti, tla republikanska stranka ni konservativna. Pač pa je mož očividno pozabil na volilno kampanjo pred dvema letoma, ko so republikanci skušali kovati dobiček iz starostne zavarovalnine, hoteč dokazati delavstvu, koliko bo izgubilo, ko se jim bo odtegovalo od plače za to zavarovalnino, katero so upostavili demokrati. Iz Jugoslavije Žalosten dogodek v Levcu pri Celju, kjer je bil smrtno poškodovan mlad delavec, ko je miril razgrajajoče sodelavce. — Komunistično gnezdo med beogradski-mi študenti. — Drugo iz domovine. . BODOČI KITAJSKI ČASTNIKI lili Mm m. t * Ker pričakuje, da bo vojna t. Japonsko še dolgo trajala, morebiti celo par let, je kitajski vrhovni poveljnik Čiang Kai-šek odredil intenzivno vežbanje fantov, ki bi bili sposobni za častnike. Gornja slika sa kaže, ko inšpicira neko tako častniško Solo. Žrtev vinjenih delavcev Celje, 30. maja. — V nedeljo okrog 10 zvečer je blizu 'Majdičeve gostilne v Levcu pri Celju postal žrtev noža 31 letni cinkarniški delavec Janko-vič Jože iz Celja. V Majdičevi gostilni so se sešli delavci L. Avgust iz Ostrožnega, P. Karel iz Levca in K. Viktor iz Arje vasi. Začeli so popivati. Avgust in Karel sta bila skupaj, Viktor pa je pil pri drugi mizi. Med delavci je prišlo do izzivanja in pretepa, v katerega so posegli tudi drugi, ki so vinjene delavce hoteli pomiriti. Gostiiničarka se je trudila, da bi spravila delavce iz gostilne, ker pa tega sama nI dosegla, je poklicala na pomoč Jankoviča, ki je bil tu na obisku. Jože je skušal razburjene delavce pomiriti, m'edtem pa ga je že udaril L. Avgust s kolesarsko sesalko po rami. Jankoviču se je končno posrečilo, da je s pomočjo drugih iztrgal Avgustu sesalko, pijance pa je pognal na cesto. Vi-' njeni delavci so se še vedno prepirali 20 m od gostilne na državni cesti ter je bilo pričakovati, da se bodo vsak čas močno spoprijeli. Jankovič jih je šel mirit in razganjat, medtem pa je dobil z nožem dva vbodljaja. Prvi sunek z nožem je zadel nad sree'^j' ter napravil 10 cm dolgo rano. Jankovič ima tudi prerezana prsa od desnega ramena do trebuha. Vsega v krvi so odnesli v Majdičevo gostilno, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa so ga odpeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, kjer je danes ob 4 zjutraj podlegel poškodbam. Celjsko orožništvo je krivce aretiralo in jih izročilo okrožne'm'u sodišču. -o- 60 god g. Kuno Hočevar, ravnatelj III. realne gimnazije v Ljubljani. Za ta dan mu je ves profesorski zbor in vse gimnazijsko dijaštvo izrazilo prisrčne častitke. — Ravnatelj Hočevar,, ki si je pridobil velike zasluge v slovenskem šolstvu, je bil rojen v Črnomlju, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, od tam je šel na dunajsko vseučilišče. -o- Velika tatvina V Grajski vasi pri Gomil-skem so bile posestniku Ivanu Šlandru že več let zaporedoma ukradene velike množine hmelja, velikanske količine krasnega lesa, nadalje več sto meterskih stotov sena, živina, hmelj ski drogovi, sadje, sadjevec, žito, itd. Pred kratkim je ffra dobro organizirana tatinska tolpa zopet ukradla temu posestniku iz njegove shrambe velike množine živinske krme, V to umazano zadevo je zapletenih tudi več uglednih lesnih in hmeljskih trgovcev. Po-sestr/k, ki ima že več let umo-bolno ženo in več majhnih otročičev ter je tudi sam vojni invalid,, trpi vsled tega ogromno škodo. * -o-- Komunistični študenti Beograd,, maja. — Organi uprave mesta Beograda, ki vodijo preiskavo proti neki skupini komunistov, so ugotovili, da je v zgradbi tehnične fakultete beograjske univerze v študentevskih omarah skrita večja količina komunističnega propagandnega materiala. Na podlagi tega in v smislu zakonskih predpisov se je začela po prehodnem obvestilu rektorju beograjske univerze preiskava v omenjenih prostorih. Ob tej priliki so našli večje količine propagandnega gradiva komunistične vsebine, od katerega je večji del prišel v našo državo iz inozemstva, drugi del pa je bil pripravljen na tehnični fakulteti beograjske univerze. Našli so ( tudi tehnična sredstva, ki so služila za razmnoževanje tega komunističnega gradiva Preiskava o tem se nadaljuje in je bilo "dozdaj aretiranih 12 dijakov. -o- Jubilej šolnika Pred kratkim je slavil svoj Smrtna kosa Dne 7. junija-je na Gornji Polskavi umrl g. Franc Gartner, župnik. Rojen je bil kot kmečki sin pri Sv. Križu nad Mariborom leta 1870. Leta 1897 je imel novo mašo. V dušnem pastirstvu je deloval v Središču, Ormožu, v Loki pri Zidanem mostu, v Hočah, na Vranskem, Šoštanju, bil je prvi župnik na novo ustanovljeni ž(upnjji na Planini : pri Sevnici, odkoder se je leta 1926 preselil na Gornjo Pol-skavo pri Pragerskem. -o- Žalostno dejanje Iz Hrastnika poročajo, da je žena rudniškega ključavničarja Jurija Napreta, skočila pri Zlasti vasi pod potniški vlak, kateri jo je tako poškodoval, da je kratko za tem izdihnila. Nesrečnica je bila že dalje časa bolehna in je očividno, da je storila strašno dejanje v duševni zmedenosti. -o--^ Splašeni konji V Starem trgu pri Trebnjem so se hlapcu Janezu Novaku iz Sv. Helene pri Mirni splaši-li konji. Voz se je prekucnil v jarek in žena gospodarja, ki se je peljala na vozu, je dobila prav hude poškodbe, da so jo morali odpraviti v ljubljansko bolnico. Nezgoda Blizu Stranj je padel s kolesa 16 letni delavec Miha Žagar iz Kamniške Bistrice in se nevarno poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnico. ran 2 'AMERIKANSKI II« lHIltfJ« I SLOVENEC Torek, 28. junija 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list» Ameriki. Uitanovljen leta lMli ' Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. carinska politika ostanejo skupne in jih opravlja osrednja vlada. 3. Slovaška dobi svoje upravno in kasacijsko sodišče. 4. V ustavi češkoslovaške republike je zaradi tega treba izvesti nekaj sprememb, ki so razumljive po prvih treh osnovnih zahtevah. 5. Slovaki morajo služiti vojsko na slovaškem ozemlju. 6. Za veljavnost sklepov osrednje poslanske zbornice v Pragi je potrebna tudi večina slovaških poslancev, če naj veljajo sklepi tudi za Slovaško. Isto velja za volitev predsednika republike. Vsak zakon mora biti podpisan od enega slovaškega ministra. 7. Slovaki naj služijo vojsko pod slovaškim poveljstvom. 8. Državno posestvo, rudniki in vodne sile na slovaškem ozemlju postanejo last Slovaške. 9. Državno uradništvo na Slovaškem mora biti slo-dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposiani na uredništvo vaškega porekla, v osrednjih državnih uradih morajo ime- Vmj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je čas ,. C1 1M , 1M ... . -, ... do četrtka dopoldne. - Na dopise brez podpisa se ne ozira. ~ Rokopisov nred-. ti Slovaki toliko Uradnikov, kolikor Jih pripada pO njihovi ništvo ne vrača. Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina s Za četo leto Za pol leta - Za žiiJtrt leta-- Za Chicago, Kanado Za celo leto__ Za pol le.ta - Za četrt leta____ Posameena številka _$5.00 __2.90 _ 1.50 Evropo: ___$6.00 _ 3.00 __1.75 ____3c The first arid the Oldest Slovene Newspaper in AmerisM, Established 189L Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday!. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription; For one year-- For half a year-- For thrte months--- _$5.00 _ 2.50 _ L50 Chicago, Canada and Europe: For one year ____$6.00 For half a year --—_ 3.00 For three months --. 1.75 Single copy_____— 3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of Mawch 3, 1879. Kaj zahtevajo Slovaki? Nič prijetno ni, kjer se v eni hiši bratje in sestre ne morejo razumeti tako, da bi bilo mogoče mirno sožitje med njimi, to je tako, da ne bi mogel med njimi nihče predba-civati ne enemu ne drugemu, češ, ti imaš več pravic, ti si večji izvoljenec matere, kakor jaz. Sicer so v vsaki družini kake zadeve, radi katerih nastajajo kaki prepirčki. Človeška narava je taka, da rada ljubosumi. Treba je velikega samozatajevanja da se vse prenese in da take zadeve koga ne ranijo. Navadno prerade ranijo. Isto kar se dogaja v ožjem krogu družinske celice, se dogaja v skupni narodni družini v državi. Posebno še kjer je več narodnosti. Vsak narod ima nekaj svojega, svoje tradicije, svoje običaje in svoje želje in kdor zadene ob te, zadene na občutljivost takega naroda in prepiri nastanejo. V novonastalih povojnih državah, posebno slovanskih so nastali taki slučaji. Razni slovanski narodi, ki so živeli stoletja pod tujim jarmom in jih je narodna, gospodarska in politična sužnjost čisto po svoje oblikovala in jim utisnila skoro vsakemu posebej svoje lastne značaje, se zdaj v povojnem času, ko so prišli skupaj v skupne slovanske države, ne morejo znajti v takem bratskem duhu, ki je potreben za mirno in zadovoljivo skupno državno življenje. Kje je krivda? Zdi se, da večje narodnostne skupine hočejo .v teh državah po svoji številčni nadmoči vladati. Hočejo pa tudi posnemati menda to, kar so vršili drugi večji narodi v preteklosti. Bismark je zvaril kakor znano bivše nemške državice v Veliko Nemčijo. Po kratkem procesu se je to deloma posrečilo. To se dopada marsikakemu voditelju manjših narodov in mislijo, da se jim bo posrečilo po istem kopitu stvoriti njihove države. So taki načrti idealni, saj gredo za tem, da utrdijo narodno moč in njeno silo. Toda ali je to povsod mogoče? To je pa drugo vprašanje. Pa tudi to je, kar je pri enemu narodu uspelo, je li mogoče da bo pri drugemu? Slovani so v tem oziru odporni.. Tisoč let jih je zatiral germani-zem, pa jih ni ugonobil. Ali mislijo zdaj v mladih novih slovanskih državah kaki nacionalistični voditelji, da bodo uspeli, če bodo skušali v par letih scementirati razne narodnostne grupe v eno narodnostno telo? Težko. Odpornost v narodnostnih grupah je prevelika in preiskuše-na pred tujimi navali, pa tudi v domačem lastnem okvirju ne bo popustila. Preje si bodo razbili glave tisti, ki hočejo te načrte izvesti, kakor pa bi prišlo do takega uspeha. Tako je razpoloženje pa amen in nič ne izda pomenljivost takih ujedinjenj. Dokaze imamo zato v novo nastalih slovanskih državah. Te dni smo mnogo culi o slovaških zahtevah od skupne Čehoslovaške države. Nekateri smo to obsojali, drugi ne, itd. številčni moči. V teh slovaških zahtevah ni ničesar, ki bi odpovedovalo odgovornost v državi. Zahteva se le enakih pravic za Slovake v državi. Kaj če bi Slovenci zahtevali kaj takega zase? To bi bilo vpitja v liberalnih krogih. "surprise party" za našega župnika, Rev. John Šolarja, ki je z nami sedaj leto in pol. Priredba se je vršila v smislu dvanajstletnico župnikovega mašništva, združena v zaslužno delo njegovega župnikovanja pri novi fa-ri. Veliko ljudi se je udeležilo priredbe, posebno Slovenci,kakor tudi Hrvatje. Žene, pod vodstvom zgoraj omenjenih, so priredile jako okusen, in "ogromen" banket. Le Slovenci in Hrvatje znajo prirediti take bankete. Koncem banketa je č. g. William' Powers, Eveleth, Minnesota, kot stoloravnatelj, poklical našega kaplana č. g. uka nam to poletje pomaga Rev. Mr. Norbert Verhagen, doma blizu Green Bay, Wis. Čast. g. Verhagen je subdiakon in študira v St. John's bogoslovju. Prihodnjo leto bo posvečen skupaj z naših čast. g. W. Zorichak-orm Zadnji teden sem pa bil z našim župnikom, Šolarjem, v Brockway, Minn., pri prvi maši in pri procesiji sv. R. Telesa. Prvo sv. mašo je daroval g. Matt Blenkush, nečak znanega veleč. g. kanonika J. J. Omana. Stric kanonik je imel krasno pridigo v angleščini, v kateri je v finem stilu razlagal pomen duhovskega stanu, če W. Larkin-a, k besedi, kakor tu- prav je pridigo, po bolj moderni di našega g. župnika. Father navadi, bral, ni to nič odvzelo POROKE IN DRUGE NOVICE IZ LA SALLE La Salle, III. Dne 18. junija sta se # cerkvi sv. Roka poročila Miss Josephine Horžen in Mr. John Foley. Poročne obrede je izvršil naš g. župnik Rev. Father Joseph, OFM. Poroka je bila pri sv. maši ob osmi uri in je bila cerkev za to priliko dobro zasedena. Nevesta je hči jako dobrih katoliških staršev Mr. in Mrs. Anton Horžena, ki žive na prvi cesti 1239, kjer imajo svojo trgovino. • Ženin je pa sin irske družine Mrs. Mary Foley, na 1028 Joliet St. Poroka je bila jako slovesna in lepa. Naša orga-nistinja Miss Frances Mrežgar je igrala na orgle par lepih komadov, ko sta ženin in nevesta korakala v cerkev in potem so Miss Emily Mrežar in Miss Ema Pelko zapeli prav lepo j "Ave Maria". Prihod v cerkev je bil jako ganljiv, ko je oče sam pripeljal svojo hčer Josephine pred oltar in jo tam izročil dobremu ženinu. Sledile so tovarišice in tovariši kot so Mr. Fr. Horžen in Mr. Frank Bali ich, tovarišice pa Miss Mary Kukman, sestrična iz Chicage, Mary Grame in Jane Obrich. Zvečer istega dne se je vršila vesela svatba v dvorani šole sv. Roka, kjer je bilo vsega v izobilju. Ženin in nevesta sta prejela mnogo častitk k temu dnevu in tem se pridruži tudi pisec teh vrstic, da bi mladoporočenca uživala neskaljeno srečo v zakonskem stanu. Poročil se je tudi Mr. Geo Kaatigar in sicer na dan ameri- ške zastave, 14. junija. Poroka Obsojali smo le zato, zakaj taki domači prepi- se je vršila v cerkvi sv. Jožefa •i prihajajo na površje, kadar je nevarnost za državo naj-^čja. Ampak, Slovaki tudi niso sami butci. Mislijo si, oiovani smo in v skupni državi hočemo ostati, ker izven te je naš pogin, ampak zdaj naj pokažejo naši bratje Cehi, če res hočejo biti pravi bratje s tem, da nam dajo kar nam gre na lastnih slovaških tleh. In Cehi se zvijajo ra di recepta, ki smo ga že omenili, radi bi zvarili vse v svoji meji v eno skupno narodno državo. Njihovemu receptu se Slovaki upirajo. Pred nekaj dnevi se ie vršil v Bratislavi veliki slovaški narodni kongres, katerega se je udeležilo nad 100 tisoč Slovakov. Glavni govornik je bil znani slovaški voditelj Msgr. Hlinka. Ni govoril o kakem razhodu,, ampak povdarjal je slovaške zahteve in pravice v skupni državi. Ob tej priliki je objavil naslednji načrt za slovaško avtonomijo: 1. Osnova avtonomije je slovaški deželni zbor, ki ga volijo vsi 21 let stari slovaški občani. Na vsakih 20.000 glasov pride en poslanec. 2. Slovaški deželni zbor voli člane slovaške deželne vlade, ki ima na Slovaškem izvršno moč in vso oblast v zadevah glede državljanstva, izseljevanja, carin, letalstva, rečne plovbe, pošte, davkov, taks, monoklov in državnih podjetij. V teh zadevah ima deželni zbor zakonodajno pravico. Zunanja politika, državna obramba, finance in v Peru, 111. Za tovarišico skozi življenje si je izbral nevesto nemških staršev. Poročal ju je brat neveste, Rov. Benthler, ki je ravno dne 12. junija postal novomašnik. Tovariša sta bila ženinov brat Mr. Julijan Kasti-gar in Miss Helen Roth. Svatba se je vršila v Kaskija hotelu. Ženin je sin Mr. in Mrs. Ludvik Kastigar, vzoren mladenič, ki je spadal tudi v dr. Najsv. Imena in Social Club. Zato so mu fantje predno je stopil v zakonski stan priredili lep party in George jim je za to zelo hvaležen. — Mnogo sreče, George! Pri svojih starših Mr. in Mrs. L. Kastigar na Union St., se je nahajala na počitnicah dobre tri tedne Mrs. Frances Zenza, ki je sedaj zopet na svojem domu v državi Wisconsin. Procesija sv. Rešnjega Telesa se je vršila pri sv. Roku ob najlepšem vremenu. Za drugo leto, če nam ljubi Bog da zdravje, dragi farani in faranke, bi vam priporočal, da pridete vsi k procesiji, da tako date čast presv. Evharisti,ii. — Vsem Slovencem najlepši pozdrav od Toneta z doline. NOVICE IZ DULUTHA IN O NOVI MAŠI PRI SV. ŠTEFANU Duluth, Minn. Spet nekaj iz New Duluth-a. V nedeljo, 12. junija, smo pri naši fari sv. Elizabete, imeli prvo sv. obhajilo za pet-in-štiri-de-set otrok. Ob dveh popoldne so bili otroci sprejeti v škapulir-sko bratovščino Karmelske Matere božje in šolarji, ki so bili redni pri krščanskem nauku čez leto in so se dobro učili, so dobile raznovrstne nagrade. To je za vsako faro, posebno tako, ki nima katoliške šole ,nujno važno delo, da se otroci podučijo v katoliški veri. ■ Isti večer so pa farani, pod vodstvom Mrs. Jakob Brula in Mrs. Jožef Jančar, priredili Larkin jo je prav humoristično navil. Vsi so se mu smijali in navdušeno ploskali. Naš župnik, g. John Šolar, je bil preveč gi-njen za smešne stvari, če prav jih navadno sam prav rad brije. Preč. g. W. Powers je pa prav lepo govoril o duhovskem stanu, in povdarjal, da se mora v složnosti delati z župnikom za napredek fare. Pri prireditvi so bili tudi čč. gg. Myron Curry in Martin Larkin, kateri se je ravno povrnil iz katoliške univerze v Washingtonu. Na koncu so pa farani dali župniku prav lepo darilo. Zagotovilo, da so ljudje naklonjeni svojemu župniku, je velike vrednosti. Naj bodo časi slabi ali dobri, dokler je.volja prava,se vsa naredi po pameti in sporazumu. Hvala lepa vsem, ki ste to dobro voljo pokazali! V nedeljo,' 19. junija, so pa prijatelji gospoda in gospe Matt Belcich priredili njima "surprise party" za njih petindvajset letnico zakonskega življenja. Lepo število ljudi se je zbralo. In tako tiho in skrivno se je vsak držal glede te "party", da še nekateri člani družine niso znali za kaj se gre. Ko so ženske darovale slavljencema "purse", sta oba kar naenkrat skočila na noge da izrazita zahvalo, pa jima niso šle besede iz ust. Mrs. Belcich se je kar razjokala, Matt pa ni dobro vedel kaj bi rekel. Le po cigare je odšel, da z njimi pokaže zahvalo. Res, dobra zahvala! Bog jih živi še naprej! Danes ko to pišem, pa Mr. in Mrs. Vladimir Braje na tiho praznujeta petintrideset letnico svoje ohceti. Zjutraj se je darovala za nje sv. maša. Prišla sta k nam iz Soudan, Minn., kjer sta imela veliko prijateljev in sta bila tam, kakor tukaj, ugledna farana. Vladimir je bil posebno dober prijatelj pok. č. g. J. Ferjančiča. Tukaj imata pa tudi veliko prijateljev. Sta zavedna Slovenca, vzgled celi fari. Naj jima Bog da dočakati še zlate poroke! Sedaj se pripravljamo za birmo, ki bo enkrat koncem meseca julija. Okolu sto otrok bo bir-manih in tudi nekaj odrastlih. Upamo, da se vsi zavedajo važnosti sprejema tega sv. zakramenta, kateri niso bili še birmam. Kajti, to je resna stvar, da je vsak katoličan birman, in je smrtni greh, če se to po lastni krivdi zamudi. Pri poduku krščanskega na- vpliva, ki ga taka pridiga more napraviti pri ljudstvu.Č. g. Šolar je pridigal v slovenskem jeziku, in bolj na kratko. Častital je fari, župniku, in novomašni-ku. Fari, da je žie dala sedem duhovnov Cerkvi, izmed katerih je prvi slavni kanonik Oman; župniku, John Trobec-u, ki že 37 let opravlja tam svoje delo ter tako očividno prav vodi svojo čredo tu v "Borštu"; novo-mašniku, ker se je uvrstil v družbo slavnih in svetniških slovenskih duhovnov tu v severnem zapadu — Baragi, Pircu, Čebulju, Lautižarju, Buhu, škofu Trobecu, — ki leži pokopan tik pri cerkvi sv. Štefana, — škofu Starimi, Mraku, Vrtinu, nadškofu Katzerju, opatu Loč-nikarju, Dr. Seliškarju, ki je tudi tam pokopan, in še veliko drugim. Res, slovenski duhovniki so z zlatimi črkami napisali cele strani zgodovine teh krajev. Naselbina v Brockway šteje komaj 85 družin, in je najstarejša slovenska naselbina v U. S. A., kakor vam je gotovo znano. Ker tu Slovenci živijo na kmetijah, so obdržali skoraj vse svoje tradicije in navade. Precej taki so ostali kakor so bili v starem kraju, to je, dobri, pridni, pobožni ljudje. Ravno zato, so pa, menda, še dali sedem duhovnikov Cerkvi. Pri navadah, ki so jih ohranili, je tudi procesija na dan sv. Resnega Telesa, znana po celem okraju. Zgodaj zjutraj, — jako zgodaj, — ob treh, kar naenkrat zagrmi možnar, da človek skoraj s postelje skoči. Le dobro da takoj začnejo pritrkavati na štiri prazniško in milo doneče zvonove v zvoniku. Ko se razlega lepa in v srce segajoča pesem zvonov, se zdi človeku, kakor da bi bil spet nekje v rani mladosti, tam v solnčni Sloveniji, ko je rosa lahno na travi in se dan dela nad gorami. Kar lepo bi v teh mislih zopet zaspal. Toda kaj ? Boom! Spet ta možnar. Kar vse se potrese. Ni ga oddaljenega kmeta, ki ne bi slišal in vedel, da se pričenja prazniški dan sv. Rešnega Telesa. Do štirih jim to oznanjajo zvonovi in nasilni možnar. Takoj po prvi maši in novo-mašniškem blagoslovu se prične procesija. Kanonik Oman je nosil presveto Rešnjo Telo; asisti-rala sta mu pa dva nečaka kot diakon in subdiakon. Med štirinajstimi duhovni sta bila tudi (Dalje na 3. str.) Dogodki Slovenci p« < Ameriki Nov slovenski zdravnik Scotfield, Utah. — Na Creighton univerzi v Omahi, Nebraska je bil 2. junija pro-moviran za doktorja vsega zdravilstva tukajšnji slovenski rojak Dr. Fran John Gorishek, ki je ob enem že tudi prvi poročnik v zdravniški rezervi armade. S prvim julijem bo nastopil službo v boliiišnici sv. Marka v Salt Lake City, Utah. . Oče in mati,Mr. in Mrs. Frank in Josipina Gcrišek žive tukaj, v Scotfield, ki je bila pred leti velika premogarska naselbina, sedaj je pa skoro vse zapuščeno in živi komaj še nekaj slovenskih družih. Srebrna poroka Detroit, Mich. — Preteklo soboto 25. junija sta slavila srebrni jubilej poroke Mr. in Mrs. Bernard Travnikar na Dequindre St. ob Eleven and One Half Mile Rd. v Royal Park, Mich., ki je ob mestu Detroit. Delegatje za konvencijo KSKJ Willard, Wis. — Društvo sv. Družine št. 136, KSKJ. je na društveni seji izvolilo dva delegata za konvencijo KSKJ, katera se vrši na Evelethu, Minnesota meseca avgusta, letos. Delegatom sta bila izvoljena Ludwig Perushek. ki je bil izvoljen enoglasno in Frank Gosar, član gospodarskega odbora. — Mr. Ludvik Perushek je dolgoletni tajnik omenjenega društva, menda že dvajset let. Starši pazite na svoje otroke! Na stotine otrok je povoženih od automobilov, trukov in drtigih vozil vsako leto. Oblasti pazijo, kar se od njihove strani da paziti. Toda za vsakim otrokom ne more stati policist, da bi gledal, kam bo skočil in kaj bo napravil. Dolžnost je tudi staršev, da pazijo in vedo, kje se njihovi otroci nahajajo. Nikdar ne puščajte malih otrok na ceste same. Vedite vedno kje se vaš ctrok nahaja. Ne pustite ga brez nadzorstva. Nesreče in slučaji se seveda pripete in jih je nemogoče pri takem pro* metu popolnoma omejiti. Toda omejiti se pa dajo vsaj nekoliko, če se pazi na otroke od strani voznikov, pa tudi od strani staršev, ki so glavni varuhi svojih otrok. Dalje je treba otrokom pogosto povdarja-ti veliko nevarnost,ki jim preti na cestah od automobilov in trukov. Naučite jih, da bodo sami oprezni, ko hodijo preko ceste, zlasti na križiščih. Zabičajte jim veliko nevarnost obešanja na truke, na katerih se jih je že toliko ponesrečilo. Ako se bo otrok zavedal nevarnosti, se jo bo bal in se ne bo podajal v nevarnost in nesreče, ki mu prete na cestah, po katerih švigajo in drve razna vozila. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (149) (Metropolitan Newspaper Service) f Napisal: Edgar Rice Burroughs l!rc:: kake nfiprilike ne ji' sedaj jekleni ptič dvignil v zrak in se v velikih kolobarjih dvigal višje in v išje proti oblakom. Daleč doli na zemlji se je jasno odražata naselbina Kavitru s svojim močnim obzidjem, toda Tarzan in Brown se nista zanimala za to. Njima je bil v mislih tempelj krutega Kavandavande. Silen ropot motorja je vzbujal pozornost številnih Kavuru, ki so s strahom poslušali to nenavadno brnenje v zraku, katerega je odmev v skalnatih bregovih delal še prožnejšega. Vsi prestrašeni so se začeli zbirati na ulica ll in pozorno gledali v zrak. — "Mrtvi ljudje letajo po zraku," omeni eden izmed njih. kavuru so bili prepričani, da sta ta dva, katera so dan poprej ubili, zopet oživela in se spustila v zrak te'r da sv bota nad njimi ma-aevala. "Nad nas prihajata, da se maščujeta ker smo ju ubili," sfrafcoma izusti drugi Kavuru. "Skrijmo se!" zavpije cela skupina Kavuru in se strahotna razbežijo. Brown je spretno vodil prej in paz.no motril v dt pride v "sveti" gaj pod sk; ne, kjer je bil tempelj Kavuru in njihov bog Kavandavanda. Kmalu sta s I arzuuom opazila obri e templja ne daleč pred njima, katerim sta se naglo približeval i. Videla sta pa tudi, da ni prostora za pristajanje. Torek, 28. junija 1938 ♦AMfcRIKANSKI ŠLOVENEC Stran 3 * VENEC V ČAST VOJAKOM PRVA NEDELJA V JULIJU Recimo, da se nisi pogreznil nikoli ravno ne v globočino grehov, kopičil grehov na grehe. Le enkrat bi bil storil greh v kaki važni zadevi. Dosti si s tem nesrečen. Grešil si pač in opravičeno se" moraš vznemirjati in bati, ali se boš res izveličal. Pred storjenim grehom si bil lahko miren, brez skrbi. Grešil si, to stoji, ali si se pa resno greha skesal ,to pa ni gotovo. Vedno ostaja ti nekako skrivnostno, ali si se odkritosrčno skesal greha, popolnoma gotov o takem resničnem skesan ju pa ne moreš biti. Živeti ti je toraj v nekem strahu, večni skrbi vsaj ter vsak trenutek moraš pričakova-te zgrabi roka božje pra- Bodi pameten. Da se izogneš te moreče negotovosti in dušečega strahu, prizadevaj se živeti v vednem in svetem strahu božjem. "Strah božji"-, pravi sv. pismo, "izganja greh; zakaj, kdor je brez strahu, ne more biti pravičen" (Pridig. 1, 27). Dalje opominja: "Še niste se u-stavljali do krvi v boju z grehom" (Hebr. 12, 4). Ali vidiš, kako neznansko resno se ti je boriti zoper greh. Poglej na Kristusa. On se je boril radi grehov drugih, radi naših, tvojih grehov. Pa je šla borba prav do krvi, zadnjo kapljo svoje svete in božje krvi je prelil, da spravi tako greh iz sveta. Ali ni tvoja sveta dolžnost, da se tudi vičnosti. Ali ni to mučno in ti zoper greh, tvoj greh boriš, Pfav žalostno, če moraš tako tavati v neprestani negotovosti, dasi si, recimo, tudi le enkrat Privolil v greh. Kdo je kriv te-£a vednega strahu, neprestane Negotovosti, moreče skrbi? Ali prav ti sam, ker sam si gre-nihče drugi ni storil tega tvojega greha. če treba enako do krvi? Ce bi res moral potiti kri in tudi preliti svojo grešno kri, boja zoper greh ne smeš nikoli, opustiti. Greh je strašno, največje zlo. Da se to zlo zabrani, ne sme biti nič prehudo, nič pretežavno. Ali ni neumrljiva duša več vredna ko kri in meso? IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE ■ s I Trst dobi pravno fakulteto se je pred dvema tedno-ma mudil v Trstu italijanski Prosvetni minister Bottai, je napovedal, da se bo v okviru Lržaške univerze, ki je bila tcslej omejena na visoko šolo 2a gospodarske in trgovinske še letos ustanovila prav-a fakulteta s posebnim oddelkom za politične vede.. V rzaških intelektualnih krogih ta napoved zbudila precej-vfiJe zadovoljstvo. Mestni ob-"nski svet je takoj sklenil Prevzeti izdatke za polovico P'ac 13 rednih profesorjev, ki K0do nameščeni na fakulteti, sta t? kaŽe' b0 mestna občina turiVlla uniVerzi na razpolago i.-v,1 stavbišče za nova vseuči- iiška Poslopja, ki bodo očitno . —'"l-Mil, Ki UUUU OC11I1U Vajena že do konca prihod. Z-3 leta' ker je vlada na kredVeji V četrtek odobrila slor 5 m^liJ°nov Iir za po-nW<.n°Ve fakultete. Kakor nov Popol° di Trieste" bodo a-Poslopja zgradili ali pri Mom-' ali pa v Rocolu P°d drug ljem' Tudi nekatere sta e Večje cbčine in razne u- d0 Y°Xy v Julijski Krajini bo. vatijp prisPevale za vzdrže-Nekf p0večanega vseučilišča, "stan- -'larni Zavod Je cel° že Ob ameriškem Spominskem dnevu je ameriški poslanik 'v Parizu, Wm. C. Bullitt, položil venec na grob Neznanega vojaka. Zdolaj na levi se vidi "večni plamen", ki stalno gori v spomin neznanim padlim vojakom. Za Prv ovil posebno tržašl/r slušatelje £k univerzi. štipendijo prava na pravn V morala nova sose^a faku]teta v odnosu do j a onkl'aj vzhodnih me- Na ill lt[ še velike naloge, da 2 gresu milanskega zavo-studjja • mednarodno-politične p°udar-ile Pederzcni posebej nov0 f i a bo moral Trst z v.so akulteto poleg Barija z vili2a . mo širiti italijansko čina v Preko bližnjih meja n> Profesor UdSna g.tV posebnem intervjuju, "Piccol.,''6 dovolil reporterju na t-rž i : meni1, da se bodo "Pefiev Y PraVni fakulteti Po- Pa je ki k°no*drr predvsem študiji za-v soscri pravnih institutov /Ce - - vzhodnih državah. Z Ust eniov iz Jugoslavije, te se bo°V,.tvijo Pravne fakulteto zvh" nji,10Vo število nedvomne tak,, povečal°- v resnici bi na trž J)reko naših študentov odloči, ? "niverzi- l enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali člani- , je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila | in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago < i Street, Joliet, Illinois. 'Z I VI IZVIRI' je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. knjiga stane s poštnino $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Aristokracija. Postanek aristokracije je zelo različen. Jedro bi bilo v pojmu "najboljšega". Vedno se označba ne bo nanašala na najboljši značaj. Tudi ropar se lahko povspne do neke aristokracije. V Rusiji so odstranili vso aristokracijo, pa imajo novo "proletarsko" aristokracijo. Včeraj čevljar, danes pravi proletarski aristokrat. Prav Stalin je tak. Pri fevdalni aristokraciji se vrši podedovanje. Oče je aristokrat, sinovi tudi. Kako je prišlo do prvega takega aristokrata? Prvi Karad-žorževič je bil priprost srbski kmet, Obrenoviči so bili prvotno trgovci. Značaj more igrati vlogo, dober ali najboljši značaj, pri borbi pa, ki obstaja v družbi, bo v največ slučajih igrala vlogo bolj "močna narava", saj taka močna narava je lahko kak predrzen ropar, ki postane "aristokrat", značaj pa kak ropar ni. Zgodovina priča, da je šlo z aristokracijo navzgor,zdaj gre vsaj s staro, zgodovinsko aristokracijo vsepovsod navzdol. Včasih z nasiljem, pogostoma tudi brez nasilja, le mirnim političnim potom. Nedavno od tega je časopisje pisalo, da je na prejšnjem Kranjskem po novem političnem preobratu prišlo nad 60 odstotkov prejšnjšnjih nemških gradov v slovenske roke. Novi posestniki niso postali s tem nobeni aristokrati, za slovenski element je pa to pridobitev, ker se je s tem vsekako zmanjšal vpliv nemške aristokracije. Tudi to je kos zgodovine, kako se vršijo izpremembe, med Slovenci vsekako v prid slovenskega elementa. Izpremembe so se pričele, ko je ljudstvo prišlo do večje- veljave na političnem polju, in je to uveljavljenje spodrinilo vpliv, kakršnega je prej uživljala skorodo izključno le aristokracija. Ni treba pri tem izrednih ali celo nasilnih preobratov, dasi je prišlo do teh 'skorosža povsod, in se vršijo še danes. Tudi izpremenjene ekonomske razmere lahko spodrinejo aristokracijo. Izgleda, da se to vrši neopaženo zdaj na Angleškem. Tu ni nobenega vidnega preobrata, ker navidezno je angleška aristokracija še pri politični moči. Pa le gre hudo navzdol tudi z angleško aristokracijo. Ekonomska moč je prešla na industrijo, in kolikor angleška aristokracija ni udeležena pri industriji, ji ginejo tla. Posest, kolikor je je še, je obremenjena z davki, dohodkov ni, in'propad je pred vrati. Pi *av ta angleška aristokracija pa je prišla do posestev, ko so ti poznejši aristokrati pomagali kralju krasti, in jih je kralj za pomoč nagradil. Zopet -je marsikak — čevljar postal — aristokrat, in zdaj se dogaja po 400 letih, da potomec takega čevljarskega "barona" ali "grofa", na kakem vogalu prodaja marsikako od cerkve ukradeno starino, in z izkupičkem pokrije davke. Oso-dno je pri tem še dejstvo, da kupujejo te starine novi denarni "aristokrati", ki so se pa včeraj pisali malo drugače, dasi se danes pišejo Brown, ali Stuart... ker so iz tistega rodu, ki zna priti do premoženja z prebrisanimi dobički,ne morda s — krajo, kakor so prišli do gradov ti roparski aristokrati. Tudi za aristokrate so pota včasih čudna. OPOROKA V METLI V Palermu je letos umrl vinski trgovec Danieli, ki je skril svojo oporoko v metlišču. Slučajno pa so jo našli. Danieli ni kaj dobro živel s svojimi sorodniki. Bil je zelo sko-puški in ravno ta njegova lastnost je bila večinoma vzrok za prepire. Slednjič je bilo možakarju že kar preveč tega neprestanega prepira, pa se je sklenil maščevati svojcem. Iz najdenišnice je vzel ■ k sebi majhno sirotico, ki naj bi skrbela za red in snago v hiši. Deklica je bila prav pridna in se je lotila vsakega dela. Da-nielovi sorodniki pa so stremeli za tem, da bo posinovil katerega njihovih otrok. Pred časom pa se je moral dati vinski trgovec operirati. Zdravniki so obupali nad njegovim zdravjem in so sporočili njegovim sorodnikom, da ni več upanja na okrevanje. Na smrtni postelji je Danieli vse zapustil svojim, mali najdenki pa je zapustil vso premičnino v hiši. Po njegovi smrti pa so sorodniki preiskali vso hišo i)1 komaj našli tristo lir. Deklica je mbrala zapustiti hišo. Vzela je s seboj vso staro ropotijo, med njo je bila tudi stara metla. Ker pa ni imela nobenega denarja, je šla k stari" narju, da bi vse to prodala-Ko je starinar pregledoval staro metlišče, je opazil v njen1 majhno luknjico in ko je izvlekel nekak papir, je ugotovil, da ni ta papir nič drugega kakor oporoka. Naslovljena ie bila na najdenko in v njej ji zapušča 5 milijonov lir. Sorodniki so hoteli s sodnijo preprečiti izplačilo tolikega denarja-Vse pritožbe pa niso 'nič za' legle. _-o- Protiverski tisk je strup vsako hišo. Ta strup uničuje blagoslov v družinah, včasih hitreje, včasih pozneje. ZA RAZNA električna dela « se rojakom v Chicagi vljudno priporpča MILAN MEDEti Pokličite: LAWndale 7404 Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblika. ta novi slovar ima posebno poglavlje o ameriški on-gleSčini. Slovar je priredil in sestavU znani profesor J. Mulaček, M je biva' več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno-- $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila 3 potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois