Ameriška Domovi 654 ^ez < 'y 0e' St 0ri-H.v can in mm a UkMGVAMmtif Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 28, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Razgovori v Teheranu poiskali mirnejše liaže, da b« prisio skoro |lo sporazuma med petrolejskimi družbami in drža-izvoznic ami olja (nafte) ob Perzijskem zalivu. TEHERAN, Iran. — Največje Voznice nafte imajo svojo organizacijo pod imenom Orgaru-2dc*ja dn/.av izvoznic nafte. V niej so včlanjene vse države ^Veta, ki izvažajo nafto, razen Komunističnih. To je mogočna ^eza- rafinerije zmanjšajo jen Prkisk, so ustanovile svojo VV^Z0’ ^jer Je včlanjenih 17 naj-podJeti.i> ki predelujejo ° in pokupijo 85', vse suro-e nafte, kar jo pride na med-mirodne trge. ^Sedaj so države izvoznice naf- bo ^ ^erz^slcem zalivu — šest številu — sklenile, da bodo Novi grobovi Kambodža goni rdeče Ameriški »ejaki ie proč od Phnom Penha "0^0 v Kamb#dŽ0 • izvoz nafte, ako ne do- višjih cen in boljše plačil- kijo Angela Maček Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici 81 let stara Angela Maček s 15810 Trafalgar Ave., roj. Sever v Veliki Poljani pri Ortneku na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1905, vdova po 1. 1963 umrlem možu Andi ju, mati pok. Andrewa, Mrs. John (Angie) Ilovar, pok. Johna in Mrs. John (Mary) Obat, 4-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra Marije Sever (Slovenija). Pokojna je bila članica Društva sv. Jožefa št. 169 KS K J, Društva sv. Ane št. 4 ADZ, SŽZ št. 41, Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek na All Souls pokopališče. Truplo pokojne bo položeno na mrt-vaši oder v soboto ob 2. popoldne. fzalivu m ^ivečjih P°goje Kupci so nato predla-rniJ festanek s šestimi država-^ ° Perzijskem zalivu v Te-ča' a^U’. ^ se je ravnokar kon-tirž 1 eSl-anka so se udeležile vse st;Je Uvoznice nafte v Perzij-še 17 delegacij Prv ~J“.1 rafinerij na svetu. j,e^e je kazalo, da bo sesta- so brez uspeha. Potem izvo^3 .'riajdr2e pritisnile države ga na-fte zunaj Perzijske- rahu ^Va’ — ki so imele v Teličko jeSVcde opazovalce —, in ta-do načelnega spora-ki pa njegova vsebina še ‘»bhvliena. q a tem je prišel čas, ko bo t^SaJiizacija držav izvoznic naf-^ 'm el a svoj letni občni zbor. 0 3- februarja v Teheranu, oj Se bosta verjetno obe sku-jjj/1 Pogodili na končni kompro-pot kompromis se močno eguje tudi iranski šah. ®cma Amerike je za delitev dohodnine Vv HlNGTON’ D-C- — Gal- hiigp ,2avc>d Je pozvedoval, kaj cija 1 e2ela, ali kaže, da federa-Pttis]0 določen del dohod- činat^ega davka državam in ob-ho, cja .^z odgovorov je razvid-hih * Je dd° kar 77% vpraša-he. a dePtev zvezne dohodni- (k|mne> V^s°k odstotek dopušča PraVe£,V0’ da veliko ljudi nima Misjj a Pojma o tem problemu, da da bo zvezna vla- Vsoto j^^ala svoje izdatke za Vaip jj. 1 P* j° prepustila drža-119 'Vlad ° Gnarn' ^ resnici zvez-^datkov 116 Prikrajšala svojih 2a svoil naJ račun podpiranja, j lzdatke bi pač našla °bČihe aVČne Vire- Države in Zjleske i 1 narnred dobile svoje PPt urn Zvozne blagajne na ra-^°bodniracuna bi ne na račun dohodnina ni ^^bski ^ho bi Zv«,. " davek na- ampak odteka v gres tee"iaga;in0 V celoti- Kon-ker h®a naoela ne bo Žrtvoval, lladzor')Ce oblraniti vsaj nekaj ------ nad dohodnino. rS^WAVE Frudesu ohijubii večje aodelevanje Indoneziji DJAKARTA, Indonez. --Predsednik: kanadske vlade Pi-arre E. Trudeau je po končani konferenci Britanske Skupnosti narodov v Singaperju pretekli teden odpotoval v Indonezijo, kjer so ga z vsemi slovesnostmi sprejeli. Naj slovesnejše in naj-prisrčnejše na vsej njegovi sedanji poti po Aziji. Pred svojim prihodom sem je bil v Pakistanu, Indiji in Singaporju. Predsednik Indonezije gen Suharto je tekom slovesne večerje v čast kanadskega gosta poudaril velik pomen Kanade in njene pomoči nerazvitim deželam. Obisk predsednika kanadske vlade P. E. Trudeauja je 0-značil za začetek nove poti pri sodelovanju Kanade in Indonezije. Indonezija ima okoli 120 mili-onoy prebivalcev in je po nabavi ena najbogatejših držav na :vetu. Treba je le gospodarstvo organizirati in ta naravna bogastva izkoristiti. Indonezija po-j trebuje za to kapital in tujo tehnično pomoč. Kanadska ji je posebno dobrodošla, ker Kanada ___ WASHINGTON, D.C. — Kon- v . Igres je z zakonom prepovedal Kambodzanskc sile so včeraj Mljatev omeri5kih £t v0. začele obsežen vojaški nastop proti rdečim severno in zahodno mesta. od glavnega PHNOM PENH, Kamb. — Vrhovno vojaško poveljstvo je objavilo, da je poslalo proti rdečim, ki od srede preteklega tedna nadlegujejo glavno mesto od treh strani in so izvedli pretekli petek učinkovit napad na letališče glavnega mesta, močne e-note, da jih potisnejo čim dlje od mesta. Podpolk. Am Rong je v imenu vrhovnega poveljstva objavil, da nastopa proti rdečim skupno ckoli 20 kambodžanskih bataljonov. Doslej naj bi pregnali rdeče od železniške postaje 9 milj od Phnom Penha in prizadeli sovražniku “hude izgube”. Vojaški položaj glavnega mesta se je izboljšal, pravi to poročilo, Do zadnjih uspelih rdečih napadov v okolici mesta in v mestu samem, kjer je eksplodiralo nekaj rdečih bomb, je bil Phnom Penh sorazmerno po-manjkljivb zavarovan. Sedaj so vojaške oblasti postale previdnejše in so uvedle strožje varnostne ukrepe. Priznavajo, da so rdeči pri napadu na letališče pretekli petek uničili 35 letal, skoraj vse, kar jih je vojno letalstvo Kambodže imelo. Ameriško vojaško poveljstvo v Saigonu je včeraj objavilo, da je Kambodži izročilo v okviru vojaške pomoči 8 rečnih bojnih čolnov. Eden od petih za izvoz Od petih tovornjakov, izdelanih v naši deželi, je nekako e-den prodan v tujino. ne išče v tem delu sveta nobenih drugih kot gospo darsko-trgovske koristi, voljna pa je tudi pomagati iz dobre volje. Na poti iz Indonezije domov se je Trudeau ustavil še na Cey-lonu in se bo v Iranu. V petek bo predvidoma zopet v Ottavvi. jaških inštruktorjev v Kambodžo, odobril pa je tej pomoč v 0-rožju in opremi za 255 milijonov dolarjev. O b r a mbno tajništvo sedaj priznava, da je nekaj ameriškega vojaštva le šlo v Kambodžo in ga bo šlo tudi v bodoče. To vojaštvo naj bi šlo v Kambodžo, da izroči različne vrste orožja kambodžanskim oboroženim silam. Pri tem se bodo tudi prepričali, da bodo Kambodžan-ci to orožje znali rabiti. Zastopnik obrambnega tajništva Jerry Friedheim je odločno zanikal, da bi to ameriško osobje lahko v takem slučaju imenovali vojaške svetovalce. Kajti ti spremljajo tuje čete v boj in so tako lahko vanj tudi neposredno vpleteni. S takimi “svetovalci” so ZDA v času predsednika J. F. Kenne-dyja posegle najprej v Južni Vietnam. Temu je sledilo nato vse drugo. Kongres ne mara, da bi sedaj ZDA krenile na slično pot v Kambodži. Državni tajnik W. P. Rogers zagotavlja, da se to ne bo zgodilo, pa vendar mu še ni uspelo Kongresa v tem pogledu pomiriti. NEVARNOST POVEČANEGA VOJSKOVANJA V IND0KINI John Stcnnis, načelnik senatnega odbora za oborožene sile, je dejal včeraj, da se ZDA drže za sedaj kongresnega sklepa o omejitvi vojskovanja v Kambodži, da pa bo morda te omejitve treba omiliti, če bodo rdeči v Kambodži dosegali nove uspelhe. London računa na Bonn pri iskanju vrat v EGS LONDON, Vel. Bril. — Francija vstraja na po-gojni, ki naj jih Velika Britanija izpolni za svoj sprejem v Evropsko gospodarsko skupnost. Predsednik Pompidou jo je zadnji teden posvaril, naj bo stvarna, kot je njena navada... Britanska vlada se zaveda francoske nepopustljivosti, pa računa pri tem na pomoč Bonna. Ko se je pripravljal W. Brandt na srečanje s Pompi-doujem ta teden, je London v Bonnu pozival Brandta, naj pritisne na Francoze, da bodo popustili in omogočili r.agli sprejem Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. WASHINGTON, D.C. — Voj-| skovanje v Indokini je najobsežnejše v Kambodži, živahno v Laosu, pa zelo omejeno v Južnem Vietnamu. Položaj je posebno pereč v Kambodži, kjer so rdeči v zadnjih dneh pokazali, kaj zmorejo, ko se kambodžan-ske vojaške sile kljub vsej dobri volji še niso prav znašle. To je bilo posebno očitno pri napadu na letališče glavnega mesta Phnom Penha pretekli petek. Tudi v Laosu pripravljajo rdeči naje močan napad na postojanke vladnih sil južno in jugozahodno od Planote vrčev. Vsak večji uspeh rdečih tam bo nevarno zaostril položaj v Laosu. Na vse to je opozoril včeraj v senatnem odboru za oborožene sile njegov načelnik John Sten-nis, ko je dejal, da so se doslej ameriške oborožene sile v Kambodži držale omejitev Ccoper-Church zakona od lani, da pa bo morda treba te omejitve omiliti, če bi se položaj v Kambodži poslabšal. Sen. Stuart Symington, član odbora, je trdil, da so ameriške vojaške operacije v Kambodži prešle meje zakona in predsednikove izjave od 30. junija lani. Oba senatorja, sta govorila nu tajni seji senatnega odbora, na kateri je obrambni tajnik: M. R. Laird poročal o položaju v Kambodži in drugod na bojiščih v Indokini. Tam je zdaj doba zimskega ali suhega monzuma, ki je posebno ugoden za vojaške nastope. Ta doba bo trajala tja do maja, ko bo veter, ki sedaj vleče večinoma s kopna proti morju, obrnil svojo smer in prinašal z morja velike količine vlage v notranjost celine. Nemška krščanska demokratska unija zborovala DUESSELDORF, Z. Nem. — Nemška krščansKo-demokratska unija je imela svoj letni občni zbor v Duesseldorfu. Kot vladna opozicija je naravno močno napadla politiko socialnih demokratov, posebno pa kanclerja Brandta. Delegatje so obravnavali stanje v lastni stranki, ki ni ravno jasno. Za vodstvo stranke se namreč potegujejo bivši kancler dr. J. Kiesinger, F. J. Strauss, vodnik CSU, predsednik parlamentarnega kluba dr. Barzel in bivši zunanji minister Schroe-der. Napoved za 1972 WASHINGTON, D.C. — Znani časopis U.S. News & World Report je v svoji zadnji izdaji prinesel pripombo enega “najbolj znanih industrialcev ZDA”, katerega imena ne navaja. Ta se na splošno ne zanima za politiko, pa je le pripomnil k izgledu predsedniških volitev 1972: , “Ce ne bo Richard Nixon spravil cene stejkov navzdol, ne bo ponovno izvoljen.” Stejki so res postali dragi. Da bi Nixon dosegel znižanje njihove cene, je komaj verjetno, pa vendar upa, da bo ostal v Beli hiši do 1. 1976! — Petrolej je v glavnem stavina ogljika in vodika. Demokrafje odgovarjajo in ugovarjajo Nixonovi spomenici 2 naletava- okoifte Najvi^a Ampera-1 h 15- - Včeraj je bila . • -''-“■j jc uua Wi f,K ^peratura 12, danes aj ob 6- pa 8. CLEVELAND, O. — Kadar je demokratska stranka v Washingtonu v opoziciji, pride vsako leto ob začetku kongresnega zasedanja v zadrego. Takrat se namreč pojavi republikanski pred sednik s svojo spomenico o stanju Unije. Je to dokument političnega značaja nove vrste, ker odkriva, kakšno politiko bo republikanska stranka zasledovala v dotičnem letu. Demokratje ne morejo molčati na ta dokument, ako nočejo biti celo leto potisnjeni v ozadje našega političnega življenja. Vsako leto'jih mori, kako naj odgovorijo, ali skupaj kot stranka ali vsak demokratski voditelj sam zase. Dokler je bil Eisenhower v Beli hiši, njegove spomenice niso bile ravno vir za republikansko politiko, zato so se demokratje zadovoljili s kritiko tega dokumenta po delih. Javnost je namreč poznala Eisenhower-jevo stališče do politike in se zato za njegove politične izjave ni preveč brigala, zato niso tudi demokratje imeli nobenega povoda, da bi s svojo kritiko delali propagando za republikanski režim. Ko je prišel Nixon v Belo hišo, se je vse spremenilo. Nixon je tipičen, pa tudi vztrajen ameriški politik, ki vsak pojav postavlja v politično perspektivo in ki svoje načrte zna dobro skrivati. Njegove izjave so zato velikokrat u-ganke, ki dražijo republikance, kaj se za izjavami skriva, Zato je razumljivo, da tudi na Nixonove spomenice o stanju Unije ne morejo molčati. Vsako leto so sprva mislili, da bi moral odgovoriti Nixonu na televiziji in so že postavili zahtevo po “enakem televizijskem času”, pa tega načrta niso nikoli uresničili. Tudi letos se jim je pripetilo isto, sloga in disciplina pač nista pri demokratih doma. Njihovo vodstvo je bolj zbirka bistrih in prebrisanih glav kot discipliniran glavni odbor s primerno avtoriteto. Zato so se demokratski voditelji tudi letos začeli posa-moč oglašati s pripombami na Nixonovo spomenico. Ker nismo v volivnem letu, bi ne smelo biti za debato o spomenici preveč zanimanja v politični javnosti, pa vendar obstoja. Razlog je očiten. Nixon je že napovedal, da bo v svojo letošnjo politiko vključil tudi program za svojo predsedniško kandidaturo v letu 1972. Ni tega rekel naravnost, toda politiki so hitro izluščili, kam cikajo njegove izjave. Tudi Nixonovi odnosi do republikanske stranke kažejo očitno, Raj namerava sedanji predsednik. Da opozorimo kar naprej: Vse demokratske p r ipombe na Nixonovo spomenico so prežete s kritiko sedanje republikanske federalne administracije in njenega vodnika. Kritika se ravna po značaju avtorjev. Vodilni kongresni demokrat je danes gotovo senator Mansfield, načelnik demokratskega senatnega kluba. Njegova kritika ne cilja na to, kar dela Nixon napačno, ampak na to, kaj naj napravi. Mansfield se je omejil na zunanjo politiko. Postavlja ji kratek in jasen cilj: ameriške oborožene sile naj se umaknejo v letih 1971-1972 iz jugovzhodne Azije in Evrope. Ta demokratska zahteva bo gotovo postala vodilna misel demokratske predsedniške kampanje, zato je tudi točno prirezana na leti 1971 in 1972. Nixon sedaj ve, kaj ga čaka. Ker je Nixon o teh problemih že dosti govoril, bo demokratska opozicija zahtevala od njega v obeh letih več dejanj kot izjav. Preslišati pa Nixon tudi ne bo mogel demokratske zahteve, kajti Mansfield je že napovedal, da se bo Kongres zanimal za vso stvar in skušal pridobiti za svoje stališče vse deželo. Mansfield sam bo v Kongresu predlagal resolucijo, zahteva, naj umaknejo iz Evrope vsaj polovico sedanjih oboroženih sil. Mansfield je govoril tudi o drugih političnih vprašanjih, ni se pa točno izrazil, kako jih bo formuliral v senatu. Bolj odločen je bil kongresnik W. Mills, načelnik Domo-vega odbora za sredstva in pota. Je povedal kar naravnost, da misli, da je načrt o delitvi federalne dohodnine med države in občine neizvedljiv. S tem je po našem mnenju tudi pokopan. Ce je Mills lahko ugnal Johnsona v kozji rog, bo tem lažje Nxo-na, ki se more v Kongresu o-pirati le na znano konservativno koalicijo, ki pa ni nobena disciplinirana politična tvorba. Tako Nixon že ve, kaj ga čaka v senatu in kaj v predstavniškem domu. Drugi kritiki se bodo pa še oglasili. Kaj bo s premirjem ob Sueškem prekopu? KAIRO, Egipt. — Na to vprašanje ne more dati nihče zanes-tjivega odgovora, čeprav do konca sedanjega premirja 5. februarja ni več daleč. Opazovalci opozarjajo: Bajnim, ki je me« lajvečjimi muslimanskimi prazniki, pade prav na 5. februar. Težko bi se našel politik, ki bi' skušal motiti svečano razpoloženje s pesimističnimi izjavami. ^ Moskva menda svetuje, naj bo premirje podaljšano. Egiptovski ^eiim se nahaja v precepu: je za premirje, toda izraziti ga je tre-oa tako, da bo egiptovska vlada ohranila svoj “obraz”. Morda bi se to dalo doseči tako, da bi posredovala Tant in •arring, ali pa celo Amerika ali Sovjetska zveza. Za kulisami se .orej vrti debata ne o tem, ali raj pride do novega premirja, ampak okoli vprašanja, kdo in kako naj da pobudo za razgo-ore o tem. Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ vabi vse člane k molitvi za umrlega Jakoba Zanutiča nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. Seja— V nedeljo, 31. januarja 1971, ob 1.30 popoldne je seja delničarjev Slov. delavskega doma na vVaterloo Rd. Vsi delničarji vabljeni! K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Jakoba Zanutiča. Članstvo Marijine legije pri Sv. Vidu je vabljeno nocoj ob pol osmih v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pok. Jakoba Zanutiča. Korotan ima vajo— Pevski zbor Korotan ima v soboto ob sedmih zvečer vajo za moški zbor, v nedeljo popoldne ob dveh pa za ženski. Solar rabil mamila— Neki 15 let stari šolar, član skupine, ki jo je policija pretekli teden prijela v Bay Village, je priznal sodniku včeraj, da je | skozi 9 mesecev vsak dan užival mamila in da je v šoli prodajal znano mamilo hašiš. Združitev odložena— Zvezni sodnik je zadržal združitev White Motor Co. in White Consolidated Industries, Inc. na predlog zveznega pravosodnega tajništva do najmanj 16. februarja. Združitev so sklenili delničarji obeh družb in bi morala biti jutri izvedena. Marini bodlo to pomlad umaknjeni iz Vietnama WASHINGTON, D.C. — Sicer ni bilo še uradno objavljeno, toda v Pentagonu je znana odločitev, da bodo od konca letošnje pomladi vsi oddelki Marinškega zbora umaknjeni iz Južnega Vietnama. Spiro Agnew ostane WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik Spiro T. Agnew je 'il tekom volivne borbe lani zelo bojevit in trd konservativni republikanec, ki je ostro obsojal radikalne liberalce” obeh strank. Tak nekaterim ni bil več všeč za ponovnega kandidata in so začeli delati na to, da bi ga naj Nixon leta 1972 ne vzel več za podpredsedniškega kandidata. Predsednik R. M. Nixon gleda na S. T. Agnewa nekaj drugače, zato je prepustil njemu vse z\eze s časnikarji v času pripravljanja svojega poročila o stanju Unije. S tem je hotel povedati, da ga smatra za stvarne- Zadnje vesti MECICO CITY, Meh. — Jacobo Arbenz Guzman je včeraj umrl v kopeli v starosti 57 let. Sodijo, da ga je zadela srčna kap. On je bil predsednik Gvatemale od leta 1950 do .1954, ko ga je skupina vojakov odstavila. Kot predsednik je hotel Gvatemalo spremeniti v komunistično državo. SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je bilo v vojaških akcijah mrtvih 50 ameriških vojakov, 295 pa ranjenih. WASHINGTON, D.C. _ Ekvador je zasegel znova 4 ameriške ribiške ladje kakih 50 milj od svoje obale, doslej v letošnjem letu skupno 17. ZDA protestirajo in so omejile gospodarsko in vojaško pomoč v odgovor na te zasege. KAMPALA, Uganda. — Gen. Idi Amin je izjavil, da pripravljajo v Tanzaniji vojaški nastop proti Ugandi v podporo odstavljenega predsednika Ugande Miltona Obote. CAPE KENNEDY, Fla. — Priprave za polet Apollo 14 v nedeljo popoldne proti Luni potekajo po načrtu. Doslej je vse v redu. ga in zaupanja vrednega sodelavca, ki je dejansko poučen o vseh ciljih in stališčih zvezne vlade in Bele hiše. AMERIŠKA DOMOVINA JANUARY 28, 1971 /Imenška Domovhm wanum* # •«-/» r%,'— i f r » vi i CII7 St. Clair Avc. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevc-c NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto BESEDA IZ NARODA Obisk iz Ekvadorja - misijonske dežele CLEVELAND, O. — Skoraj se SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18 wi per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO ^83 ~ ' No. 19 Thursday, Jan. 28, 1971 Odgovorno politično delo je stvar razuma ne strasti “Svobodna Slovenija”, slovenski tednik v Buenos Airesu v Argentini, katere urednik je g. Miloš Stare, predsednik Slovenske krščanske demokracije (bivše SLS), je prinesla v številki od 21. januarja 1971 članek o morebitni usodi Jugoslavije, ki je prav, da ga poznajo tudi čitatelji AD. Glasi se v nekaj skrajšani obliki; Nobenega dvoma ni, da se Jugoslavija nahaja v prostoru, do katerega ima velik interes Sovjetska zveza, ki oi rada vsaj del tega ozemlja spravila pod svoje vplivno pod-iočje. Nixon pa je pri obisku Beograda in Zagreba tudi na svoj način povedal, 'da si ZDA ne bodo pustile enostavno preprečiti pristop do tega tako občutljivega dela jugovzhodne Evrope. V Zagrebu je Nixon zaključil svojo zdravico z besedami: “Hrvatska bo vedno živela. Jugoslavija bo vedno živela. Živela Jugoslavija! Živela Hrvatska!” Pri takem stanju in ob upoštevanju jaltskega dogovora, moremo reči, da končna odločitev na jugoslovanskem prostoru še ni padla. Tako Sovjetska zveza, kakor ZDA sta skrajno previdni in nobena noče napraviti take radikalne poteze, da bi izzvala tekmeca. V tej negotovosti pa je jasno to, da bo odločitev padla v prid Zapada, če bi odločali narodi Jugoslavije. Saj ni skrivnost, da so doma celo mnogi tisti, ki so v opozociji proti komunisičnemu režimu v Jugoslaviji, mnenja, da je boljše, da Tito ostane čimdalj, ker predstavlja danes manjše zlo kot eventualna okupacija po Sovjetski zvezi, bodisi enega dela, ali celotne Jugoslavije Priznamo, da je v političnem življenju treba marsikaj tvegati in da je treba včasih po temeljitem premisleku in upoštevajoč vse možne kombinacije napraviti tudi drzno potezo. Toda skok v negotovost v politiki ni drznost, am pak neodgovorost. Svetovati lastnemu narodu, da naj gte na pot, ki ga vodi v nesrečo, je pa več kot neodgovornost. Pri tem razmišljanju nam prihaja pred oči predvsem tista skupina Hrvatov, ki jo vodi dr. Jelič in se je odločila, da prostovoljno zamenja sedanji jugoslovanski komunistični režim s sovjetskim. Dr. Jelič je v Clevelandu 6. decembra 1970 v svojem govoru razvijal sledeče glavne misli- “1. Vsi Hrvatje, naj žive doma ali kjerkoli na svetu, morajo opustiti vse ideološke razlike in se posvetiti pri pravi za ustanovitev samostojne Hrvatske države. 2. Svet je danes razdeljen na dve sferi. Tudi mi Hrvatje se bomo morali nasloniti na eno teh dveh sfer in tam iskati pomoč in zaslombo za naše cilje. Ker že 25 let zaman irkamo na vrata Zahoda za tozadevno pomoč, smo se obrnili na Sovjetsko zvezo. Dobili smo odgovor, da imajo Sovjeti interes na razbitju današnje Jugoslavije in da so nam pripravljeni pomagati. 3. Iskati moramo pomoč tam, kjer jo dobimo. Sovjeti so prepričani o koristnosti razbitja Jugoslavije in ustanoviti neodvisne hrvaške države. 4. Ves čas po zadnji vojni je bil Washington gluh za vse naše predloge in prošnje. Šele ko smo se obrnili na Moskvo, so se začeli zanimati za nas. 5. Imamo zveze s hrvatskimi komunisti, ki odklanjajo beograjski centralizem in so nam pripravljeni pomagati. Vsakemu hrvatskemu komunistu, ki se bo pridružil nam m nam bo po svojih močeh pomagal, bo vse odpuščeno.” Tako je govoril Jelič svojim poslušalcem. Priznal je, da brani tisto, kar je v interesu Sovjetov. O usodi Hrvatov, če bi zmagala njihova teza, pa ni gpvoril. .Gotovo ni pozabil na 4. november 1956, ko so prišle v ^vet zadnje besede tajne radijske postaje svobodoljubnih Madžarov, medtem ko so drveli po budimpeštanskih ulicah sovjetski tanki. Tale je bil klic in to zadnji klic te postaje: “Narodi sveta! V imenu pravičnosti, svobode in načela dolžnosti dejanske solidarnosti, pomagajte nam! Ladja se potaplja, luč ugaša, senca, ki pada preko madžarske zemlje, je vsako uro temnejša. Poslušajte naš krik. Pridite in podajte nam bratsko roko! Rešite nas! Pomoč! --SOS — Rešite nas! Bog z vatni in nami!” To je bi! zadnji krik po rešitvi, po svobodi 4. nov. 1956 ob 2. uri in 34 minut popoldne. Roke v pomoč ni bilo. Tema je zagrnila Madžarsko. Še bliže nam je Češkoslovaška. Kako hitro se je spremenila Dubčekova pomlad v trdo in mrzlo zimo. Odgovorno politično delo je stvar razuma, ne strasti Kadar prevladuje strast, je nesreča pred vrati. Tega naj bi se zavedali vsi Hrvati Jeličevega kova. Pa tudi Srbi naj bi prišli vendar enkrat do spoznanja, da naj s centralizmom in željo po nadoblasti ne tirajo neodgovornih posameznikov in skupin v samomorilne akcije. Priznanje enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije je edino odrešilno za srečno bodočnost teh narodov. To velja tudi za Srbe. zdi neverjetno, da bi bila dežela misijonska, ko ima vendar v glavnem mestu krasne cerkve, stare že nekaj stoletij, s katerih stolpov se sliši zvonjenje že od štirih zjutraj. Po cestah srečaš uniforme vseh vrst redovnikov in redovnic in študentov v katoliških zavodih. Pa je le res. Po šestih letih bivanja v E-kvadorju sem prišel na počitnice in prav rad seznanim svoje misijonske prijatelje z razmerami v Ekvadorju. Lahko bi razdelili Ekvador na tri dele. V sredini je visoko go- nez Bukovac, rovje (Sierra), na vzhodu ni- janez Mervar, žavje ob reki Amazonki in na vzhodu nižavje ob morju (Tihi ocean), čeprav sonce vzhaja ob 6. zjutraj in zahaja ob 6. zvečer po vsem Ekvadorju vse leto, imamo vendarle zelo različno podnebje. V hribih te zima trese, med- tem ko se v nižini potiš noč in dan. Ker je podnebje v višini bolj zdravo, so se Indijanci in priseljenci naselili po goratem predelu dežele. V nižino se niso spuščali razen, v kolikor je; bilo potrebno. Po morju so bili zvezani z zunanjim svetom. Lovih so ribe in v tropskem pasu ob n or ju dobili sadove, ki jih v vi-uvah ni bilo. Polagoma so se v vročih predelih naselili ubogi prebivalci, ki so se živeli s tem, kar je zemlja sama nudila in imeli za prenočišče kočice, zgrajene na hitro iz bambusa (ca-na) in pokrite s palmovi listi. Največ hiš je še sedaj takih, čeprav se včasih na vratih pokaže moderno oblečeno dekle. Država je skrbela za izobrazbo prebivalcev na višjem predelu, med tem ko v nižini ni bilo sledu o kaki civilizaciji. Ko so se ljudje otresli španskega gospodstva, so tudi ideje prostozidarjev prodirale v deželo. Polagoma so framazoni prišli na oblast in preganjali Cerkev in smešili vero. Zapirali so katoliške šole, pregnali duhovnike in škofe in vzgajali mladino v brezboštvu. Preprosto ljudstvo je ohranilo vero, pa obenem zašlo v nevednost in praznoverje. Od časa do časa se je pojavil pri njih kak potujoči duhovnik, da je pokrstil otroke, maševal in morda koga pripravil na smrt. Na splošno so prebivalci živeli nrez cerkve. Ženili so se, umirali in bili pokopani brez duhovni-r in električni generator. Prva hvala gre č. g. Juliju Slapšaku in gospema Mary Pekol in Agnes Leskovec, ki sta denar zbirali in in, ga pošiljali. Vsem, ki so prispevali, se lepo zahvaljujem in prosim Boga, da bi jim dobroto povrnil z zdravjem in drugimi nebeškimi daro- Kdaj pridejo sestre? Stavba je sezidana. Tudi luč imamo, nimamo pa stranišč, vode in ku-■hinjskih potrebščin. Delo sicer ne stane mnogo, material je pa silno drag. Zato moram računati. da bo vse skupaj stalo nekaj nad $3,000. Prijatelji iz Kalifornije so mi obljubili pomoč. Tudi med Slovenci v Clevelandu sem našel mnogo zanimanja in razumevanja. Nekateri so mi že darovali za svete maše in za moj misijon, skupaj že nad 200 dolarjev. G. župnik Tomc mi je dobrohotno dovolil, da sem v nedeljo ob 3. pop. svojim prija-teljem pokazal v dvorani pod staro cerkvijo nekaj filmov iz Ekvadorja. G. župnik Praznik je tudi dovolil, da zberem svoje misijonske prijatelje v župniji sv. Vida v dvorani (social hali) v soboto, 30. januarja, ob 3. pop. Vsi Slovenci, ki se za to zanimate, ste iskreno povabljeni na to predavanje. Ni vstopnine, darove za misijon pa seveda hvaležno sprejmem, če bi želeli v bodoče kaj poslati za moj misijon v Ekvadorju, oddajte svoj dar gospema Agnes Leskovec ali Mary Pekol v Willowicku. Pošteno mi bosta vse poslali po najvarnejši poti, ker se mnogo poste v Južni Ameriki izgubi. Kako lepo je biti spet med domačimi in govoriti slovensko. Najbolj me veseli gostoljubni sprejem od strani mojih duhovnih sobratov. Vaše sodelovanje pri sv. maši in lepo slovensko petje v cerkvi mi je v veliko vzpodbudo. Prepričan sem, da me bodo Vaše molitve spremljale, ko se v februarju vrnem na stoje misijonsko polje. Rev. John Mervar CLEVELAND, O. — Klub se vneto pripravlja na banket s plesom, na prijetno domačo zabavo, ki nam vsem tako prija. Vse zadevo imajo v rokah naše ženske in to nam jamči, da bb nekaj dobrega, kar ne sme iti mimo nas in brez naše prisotnosti. Vse članstvo Kluba slovenskih upokojencev je vljudno vabljeno na to prireditev, vabljeni so tudi člani vseh drugih klubov, pa tudi vsi naši prijatelji in znanci. Čim več nas bo, bolj bo veselo! Banket s plesom je v nedeljo, 7. februarja, ob pol petih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vse bo pripravljeno, vse preskrbljeno, da se bomo morali prijetno imeti, da bomo lahko vsi veseli, kot se za tako priložnost spodobi. Domačnost in veselost te prireditve nam bo ostala v spominu, ko se bomo pripravljali na izlete v naravo, na naše piknike in druge prireditve kot lani. Naj nihče ne ostane doma, pridimo vsi! Na svidenje v Slovenskem domu 7. februarja popoldne ob pol petih! Anton Škapin Oltarno društvo pri iarijj Vnebovzeti CLEVELAND, O. — Leto 1970 je za nami. šlo je v zaton, s seboj je odneslo samo, kar smo dobrega storili. Hitrost časa nam pove, kako je vse minljivo na tem svetu. Ne bo dolgo, ko se nam bo zadnja letnica zbrisala in prešla v večnost, saj se je več naših članic lani poslovilo iz tega sveta. Drage sosestre oltarnega društva! V preteklem letu ste veliko darovale in tako nalagale v božjo banko. Dokazali so to računi zapisani v blagajniški knjigi, katero smo nadzornice ob koncu leta pregledale. Naša požrtvovalna tajnica Ivanka Kete je vse natančno zapisovala do zadnjega centa. Bog naj Ti povrne Tvoja dobra dela, Ivanka, in Te ohrani v zdravju, da boš še dolgo lahko v odboru koristila našemu društvu. Lepa vsota je bila darovana naši cerkvi. Prav je to in tudi prva dolžnost nas vseh je podpirati svojo faro. Vas, drage sosestre, ne moram vzpodbujati k temu, saj tako velikodušno odpirate svoja srca in vedno z veseljem prispevate po svojih močeh. 3. januarja smo imele božičnico. Tajnica nam je prebrala pismo poslano iz Mengša od Jožice Pavli. Zvesta članica našega društva nas še ni pozabila, poslale je celo članarino s toplimi pozdravi ter najboljšimi željami za novo leto. Draga Jožica, Bog Te blagoslovi in Ti obilo poplačaj vso Tvojo požrtvovalnost in ljubezen za dobro stvar. Veliko si delala pri Oltarnem društvu, pri Marijini legiji in Slovenski šoli. Kot sama pišeš, v duhu smo in ostanemo skupaj, čeprav nas loči široki ocean. Mnogo veselih let 11 želimo na Tvojem novozgrajenem domu. Letos v avgustu zopet pojde naše Oltarno društvo k Mariji Pomagaj v Lemont. To romanje je se posebno važno za nas, ker ima naše društvo to čast, da krona sliko Marije, Kraljice Slovencev. Zato vas vabim, drage članice, da se čimpreje javite za to romanje. Kako lepa priložnost, da v prvi vrsti počastimo Marijo in obenem prosimo Njene pomoči in varstva. Za zaključek pa izrekam prisrčno zahvalo odbornicam in članicam Oltarnega društva za ves trud in požrtvovalnost. Ga. Curk se je zaradi" slabega zdravja žal morala odpovedati svojemu mestu podpredsednice in je te dolžnosti prevzela ga. Rai-schel, kateri želimo obilo uspeha v njeni službi. Daj Bog, da bi. Prijetna koncertna prireditev v SND v Clevelandu Po dolgem času zopet nekaj lepega! Umetniški užitek ob prijetnem spominu na drago domovino, prelepo Slovenijo! To je bil nedeljski koncert pevk-solistk June Price in Dolores Mihelič v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Posredno sem naprošen, da kot glasben izvedenec napišem par besed o tem koncertu. Upam pa, da bo tud kdo drugi napisal kako vrstico o svojih vtisih. Nabito polna dvorana je dokaz, kako sta cenjeni obe pevki, pa da niti ne govorim o aplavzih in o cvetju, s katerim ju je obsula hvaležna publika. Prišel sem med zadnjimi in sem le še s težavo dobil vstopnico. Program je obsegal dva dela: Prvi del — resno umetniški, kjer je prevladovala slovenska pesem; vendar smo v njem srečali imena kakor Flotov, Rod-gers-Hammerstein, T. Gershwin, Tschaikowski in Bizet, s čimer so prirejevalci ustregli tudi neslovenski publiki. Drugi del programa je bil veselega, rekel bi leto 1971 zaključile z istim veseljem, kot smo tega. Anna Nemec Dar za Alvernia Manor CHICAGO, Ul. — Slovenski radijski klub v Chicagu, 111., je namesto venca na grob pokojnega člana g. Ivana Buha st. poklonil $10 v sklad Doma ostarelih “ALVERNIA POTOČNIK MANOR” slov. šolskih sester v Lemontu, 111. L. Leskovar II NAŠIH VRŠI Elk River, Minn. — Spoštovani! Prav lepa hvala za opozorilo, ste me prehiteli! Brez Ameriške Domovine bi bila težko, ker bi res ne zvedela nobenih novic o Slovencih. Sama jo sedaj čitam, ker otroci so vsi v šoli in imajo svoje učenje. Kar je angleškega v petkovi številki, jih nekatere stvari zanimajo in take shranimo. Tako smo storili z lanskim opisom 25-letnice Vetrinjske tragedije, s poročilom o Slakih in o Goršetu ... Jaz hranim. razne zanimive zgodovinske podatke, nasvete o zdravju, nekatere kanadske članke. Vse, kar je bolj važnega, spravimo. Prav lepo pozdravljam vse pri uredništvu, Vas, Mrs. M. Debevec, g. in go. V. Lipovec, pa tudi vse. ki pri listu sodelujejo. Prisrčne pozdrave tudi vsem rojakom in rojakinjam po širnem svetu. Z listom AD sem zelo zadovoljna in tudi v redu prihaja. Prilagam dolar za pomoč. Bi poslala več, pa za enkrat ne morem. Želim Vam obilo božjega blagoslova pri delu! Pozdravljeni! Ivanka Kralj z družino Redondo Beach, Calif. — Cenjeni uredniki! čas prihaja, da obnovim letno naročnino za A-meriško Domovino. 'Prilagam $4 za podporo listu, ki ga vedno z veseljem čitam. Se razume, da človek vedno rajše bere dobre novice, a žal tega ni na svetu, posebno ne v današnjih časih, ko se kar nagrmadijo žalostne in slabe vesti, dobre pa so bolj redke. Želim uspeh in božji blagoslov listu kakor tudi vsemu o-sobju Ameriške Domovine! Pozdravljeni! Mary C. Hribar vriskajočega značaja, ki je dovolil poslušalcem, da z vmesnim ploskanjem izrazijo svoje razpoloženje in navdušenje. V tem delu so se večinoma vrstile razigrane slovenske melodije z vmesnim, kratkim izletom na Havaje, kjer bi vešče glasbeno uho moglo zaslediti kot neko daljno melodično sorodstvo v glasbenem izrazu med slovensko in tamošnjo pesmijo. Mogoče je to le psihološki občutek, ki ga je vzbudila fina interpretacija o-beh pevk. Program drugega dela se je stopnjeval v vse bolj razigrano razpoloženje ob pesmih “Pastirček” in “Micka”. Bilo mi je žal, da sem se ob zvokih “Micke” moral posloviti od prijaznega o-kolja, ko se je v dvorani razvnela zabava Ob kozarčku in glasbi, medtem ko je mene dolžnost klicala drugam. Obe pevki sta bil prav zares izvrstni. Mrs. Dolores Mihelič ima ljubek, mehek in zvočen glas, ki ob njenem prijetnem nastopu in prijaznem, vedrem nasmehu prevzame vsakogar, ki j c posluša. Odlično obvlada celo skalo sopranskega glasu ter so ji enako lepi nizki kakor visoki toni. S pravilnim dihanjem izvaja brez predihov glasbeno frazo kot celoto, toni so ji čisti, intonacija jasna, izvajanje lahkotno. Ima pač odlike vrhunske pevke. • i Mrs. June Price ima za seboj • r- 1 t' že celo vrsto pevskih nastopov in je dobro poznana po svojem obsežnem in zvočnem altu, — ali bolje >— mezzosopranu. V višinah ji je glas nekoliko svetlejši, vendar poln, medtem ko ji je srednja in dolnja glasovna lego bogata in prijetna, kar posebno pride do izraza v solo Izvedbi. V medsebojni skladnosti dueta bo dosegljiv še popolnejši izraz. V izgovarjavi bi se pP dveh tako inteligentnih pevkah dala doseči popolnost, čeprav imajo celo slovenski umetniki v domovini precejšnje težave 2 zahtevno izgovarjavo. Program sta obe pevki skrbno pripravili in je prav zato izzvenel poletno in lahkotno. Želimo si še takih nastopov ter bi bilo prav, da nas June in Dolores bolj pogosto razveselita s svojimi glasovi. Spremljava, ki jo je pripravna in vodila Miss Valentina Fillinger, je bila res solidna h1 je pravilno stopala v ozadje. Lahko bi bila v “forte” mestih za spoznanje krepkejša. Klasični ansambel Ben Silverberg jc popolnoma odgovarjal celotnemu značaju skladb (klavir, hai-M, violina in cello). Z eno dodano violo ali drugo violino bi se moglo še bolj izpopolniti h1 zaokrožiti h a r m o nično stran. Navzlic temu je spremljava biD harmonsko in intonacijsko u-godna in čista. Skozi prireditev je vodil Mr-Tony Petkovšek Jr., ki je segel tudi v vzgojno, strokovno poučno plat programa, ter je tako še bolj približal pesem poslušalcu, saj je zadel celo v zgodovino Havajev, škoda, da samo v angleščini. Poslušalci bi bili hvaležni za kako slovensko besedm na katero so ponosni in jo radi slišijo. Prav tako ne bi bilo težko. da bi tudi na tiskanem sp°' ledu vsaj deloma prišla do veljave slovenska beseda. Skrbno pripravljen oder, brezhibno funkcioniranje zvočnega instrumentarija in efektno blanširanje svetlobnih spremembi vse to je ugodno vplivalo h1 je vredno pohvale. Pevki sta bili okusno oblečeni, brez pretiranega razkošja, kar se je ujemalo s programom tako pevk, kakor tudi v drugem delu, kjer je karakteristični venec lepo ponazoril havajski ambient. June in Dolores, zopet in zopet bomo pohiteli, da vaju p°' slušamo. Rev. dr. Jerko Gržinčic K P. d c< k tr st S Oi n b, di te ki di Vi Ui m S] p< ti d; Pi de še a H u] Cl H( N st v St /C 21 ni V( gl iz je ta st Pi V] m v( P< ki zt in h< č£ Vl Hi je Hi Hi Se Pi P: ki je lo v k; b( Hi je I Hi R k; še 2a k; T 1(3 V a] Sl H; ee h, 33 S; ei S g< d( 2t k: Sl it b, ja Že ki k. Hi FRAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI Ni vse zlato, kar se sveti / aJ bode potem, tega še sam Prav ne ve, toliko vender zna, a bode živel kakor majhen fesar in še celo zlat denar bi oval, ako mu dovolijo. Tako je sanjaril Čerin na Sle-er>i in v teh prijetnih sanjah mu hitro minili dve uri. 0°nce je že visoko odskočilo gora, ko se je naš zlatokop aPotil proti Bregu, prvi vasi na oneški strani. Tu si je v krčmi ° dobra okrepčal onemoglo ® ° in se potem razpoložil po °Pi ob zidu ter nekoliko za-emal na zlatem, četudi trdem nof aV^' daljnem poti se je “Sta«i še v Sv. Petru, ker so a rekli, da ondi bivajo zadnji p °^ench s katerimi se lahko še tudd°maČe Sovori- A dolg° se dalje S mUdil’ gnal° ga je D J .. b>taro Mesto, kateremu Vl^° ^udi Čedad. Prašen, tru-ge ’ 2ejen in lačen je dospel tja Pred solnčnim zahodom. a °^gi pot ga je močno utrudil, Hit en^er je šel še po mestu. Ulice0 ^ Pre^°dil vse velike Cer' ’ 3 .na ^em izprehodu naš negln °dij za druzega, Naš0, Za zlatarske prodajalnice. staj6' ^ dve' T’red jedno je ob-v 0,ln si nekaj ča§a ogledoval st nu nastavljene uhane, pr-žep 6 drugo zlato lepočo. V zlat zrn svoiega Pi 3 s'crbno v popir zavitih, ker Vesga kdo volja kazati zlatarju god lZa^ad, Predno se nista po- izluščj Za Cen°- Jedno teh zr.n je ^ 12 popirnega ovoja, drži tar' °^nu ln je primerja zla- stis^emu zlatu. Ves zadovoljen pr:t. Zrno v pest, ojunači se in vratc-vf na steklenih jp la' V prodajalnici je sedel v°ri SUk m°žiček, ki ga ogo-laški. V odgovor mu Čerin 1 .11 zrno in ga vpraša, če 2 P1 tako blago. Mož presuče iti ° v roki, potem stopi k oknu ^ P°tegne ž njim po nekem čr-v ^ Namenu. Čerin ni obrnil ves očij oc} - njega. Zlatar mu zrno in naredi z roko zna-jeetlie> da to ni za nič. Čerina ZaZekl0 pri srci, vender iz-a }z Popir j a še drugo, prav 8e .^i ogle urezano zrno, Pods' I l stiri ogle urezano zrno, ki še posebno lesketalo, in je pa a božičku. Ta je pogleda, ie hitro da nazaj, niti na je ^enu ga ni poskusil, kar se lo eiariu prav brezvestno zde- V koži!’ misli si Čerin sam k^k k 'tl) človeče, niti ne veš, koš • pravomu zlatu ime; kaj JiiCjS° do ti, ki v vsej prodajalce nirnaš toliko zlata, kakor ga ^ m°ji mošnji.’ Uice6^6^01'’611 s,;oPl iz Pr°dajal-ln Sre dalje, iskat druge. Ha8ei kater- ie’ in smer jedno, šetra J0 kll° nekaj več in lep-zajctcn jga't Vu niei ie sta^^02 se ie sicer v sebiWezik, katcj.i jc ali ka^° slovensko besedo, -j s v ^ ^rehušen, ali tudi tu Trr^U ni g°dilo nič drugače ’ snjak je sicer za silo še neki jezik, kateri je imel slUš, tudi a^. n-iega ni bilo volja po-hjitp 'Jerina in pogajati sc čel ; er se je že mračilo, za-kočeš' ZaP^Catl okna in Čerin, ■talniep1166^’ moral je iz proda-^rdit •’ ne da ki bil kaj opravil. čišča ln P°trt je šel iskat no-Sv, gostilno, o kateri je SosPodinU Si!Šal’ da ie v nJe-l dotpg j ^ Slovenka iz Sedla ?aPlsa! !,r -Si je bil nie Prllmek ^nasel j° je hitro. ‘Pri g°stiina se ie Imenovala ln pij „ dobil je dobro jed kcse^0/1 m pošteno domačo inlo p ar mu je posebno uga-^6Pski r'Jazna gospodinja po kd° . (navadi izprašuje Čerina, kaj ,ln odkod in pozvedava, ^kih iu Privedlo na Laško. Po 0f>ravii. ° '®lh pove jej, da ima .“Ako ,Pri j0,1 kupujete, svetovala ’ da greste v Videm. On- du se bolje kupi.” “Ne kupujem, prodajam.” “No, tudi proda se v Vidmu aolje. Ondu je j eden, ki premore pol milijona. Proti tistemu so tukajšnji pravi siromač-ki.” Nobena beseda bi Čerinu ne sila bolj ustregla, govorjena mu je bila iz srca. Prav tako sodbo je že sam v sebi izrekel čedadskih zlatarjih, pa naj si bodo suhi ali debeli. Drugi dan je bila nedelja. Čerin je šel k prvi maši, potem pa je ubral pot proti Vidmu. Po poti se mu pridruži mož, ki je tudi slovenski govoril, kar je Čerina zelo oveselilo, ker ga je že skrbelo, kako se bode pogajal videmskimi zlatarji, ki bržčas ne znajo slovenski. Pogodila sta da mu bode za tolmača, ako mu da dve laški liri, s čimer je bil Čerin zadovoljen. Prišedši v Videm, sta šla takoj na posel. Ne bodemo natanko opisovali, kako se jima je godilo pri tem, kako pri onem zlatarji. Kakor bi se bili prej zmenili, vsi so se mu v zobe režali in bili so vsi jedne misli in jednega govorjenja, da to ni zlato, temveč ničvredna železna ruda. Čerinu je upadlo srce, ali iskrica upanja mu je vender še ostala. In to mu je upihal veliki bogataš, o katerem je govorila krčmarica v Čedadu. Ta mu je za vse blago ponujal pet lir, a ne kakor bi bilo kaj zlata v njem, ampak samo zato, ker so epi kristali. Ali naš Čerin si misli: ‘rad bi me prevaril, pa me ne boš.’ Da bi bilo to železo, .ega ni mogel verjeti. Četudi ni ;rav samo čisto zlato, nekaj ga je vender. Kako bi mi drugače ponujal pet lir. Če on ponuja pet lir, vredno jih' je morebiti sto. Tako je modroval Čerin. V tem so zlatarji začeli zapirati prodajalnice in Čerina tudi ni bilo več volja hoditi okoli njih. Tolmač se je tudi poslovil od njega, ko mu je še prej zunaj mesta pokazal krčmo, katere gospodar je bil beneški Slovenec. Čerin je bil od dolzega pota preveč utrujen, da bi bil mogel ie tisto popoludne iti iz Vidma. Potreben je bil počitka. Pohajal in posedal je torej po mestnem /rtu. Žive duše ni poznal, a to mu je danes bilo prav, vsaj ga nikdo ni motil v razmišljevanji. Kako je prišlo vse drugače, nego je on mislil! Menil je, da se zrne poln denarja, a zdaj mora paziti na vsak sold, da ga ne izda čez največjo potrebo. Skoparil je zlasti pri pijači. Morebiti kdaj vse leto ni popil toliko vode, kakor zadnje štiri dni. A pri vsem tem začelo ga je skr-beti; kako bode izhajal s pot-nino. Ne misli namreč vrniti se po najbližjem poti domov. Trdna vera, katero je imel do laških zlatarjev, omajala se mu je po izkušnjah včerajšnjih v Starem Mestu in po denašnjih v Vidmu. Že mnogokrat je slišal, da jc Lah samogolten in zvit. Vsi tudi niso jednako govorili. Zvečine so res rekli, da je ruda brez vsakeršne vrednosti. Ali to vender ne more biti, ker mu je jeden obljubil pet lir. Še v Gorico pojde. Kesal se je, kolikor sc je mogel, da ni že sprva šel tja. Jutri bode vstal zarana in se napotil proti Gorici. (Dol'le. prihodnjič) crr Society" ofGTTrm u. ONE FAIRLANE DRIVE 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola> ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba it sv. Družine Officers President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President ........ Ronald Zefran Second Vice-President ....... Anna Jerisha Secretary ................... Robert M. Kochevar Treasurer ................... Anton J. Smrekar Recording Secretary ......... Joseph L. Drašler First Trustee................ Joseph Šinkovec Second Trustee .............. Matthew Kochevar Third Trustee ............... Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial ............. John Kovas Third Judicial................ Frances Yucevicius Social Director.............. Nancy Owen Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D. Četudi bi se državi sporazumeli v tem smislu, da bi švicarske finančne uprave lahko pomagale enakim nemškim državnim uradom, ne bi bilo omembe vrednega uspeha, ker bi švicarski denarni zavodi vztrajali pri ohranitvi bančnih skrivnosti. Glede tega so švicarski varuhi tujega denarja neizprosni. Kakor je izjavil predstavnik velike zuriške banke, ne bi dobili zahtevanih informacij o naložbah niti domači finančni uradi. Po veljavnem zakonu je prepovedano komur koli dovoliti pogled v bančne račune. V primeru najhujših kaznivih dejanj lahko sodišče odstrani ta “zid molka’ toda navadna davčna utaja v Švici ne velja za kaznivo dejanje. Po veljavnih zakonih bi storil kaznivo dejanje švicarski finančni uradnik, ki’ bi dal tujim oblastem podatke o domačih poslovnih procesih. To velja v Švici za izdajo državnih tajnosti. Tako bodo švicarski bančni računi, ki se je o njih napletlo že toliko zgodb, tudi v prihodnje privabljali tiste, ki hočejo svoj denar spraviti na varno pred domačimi davčnimi upravami. Vsota, potrebna za nov račun v tej ali oni švicarski banki, ne sme biti manjša od 100,000 frankov. Ti računi tujcev so seve strogo tajni, saj je ime lastnika računa znano le bančni centrali, vendar mora tisti, ki bi rad odprl račun, predložiti osebno izkaznico. Pbpolnoma anonimnih bančnih računov torej ni niti v “obljubljeni d e ž e li neznanega milijonarja”. Švica brani lajne bančne račune Obljubljena dežela neznanih milijonarjev. Švicarski denarni zavodi trdovratno branijo bančno skrivnost. Potem ko je finančno mimstr-stvo ZDA zaman skušalo premagati to vztrajnost švicarskih bank z utemeljitvijo, da vodilni ljudje ameriške mafije nenehno spravljajo svoj denar v varne švicarske banke, zdaj to poskuša tudi zahodnonemški finančni minister Moller, ker se z naložbami v Švici zadnja leta čedalje več nemških mogotcev izmika davčnim obveznostim. Še leteči krožniki Ko so naše Letalske sile u-radno zaključile preiskovanje “neznanih lete čih predmetov”, se nekateri še vedno nočejo odreči veri o obiskovalcih iz vesolja. NEW YORK, N.Y. — Na univerzi Bradley je okoli 160 znanstvenikov obravnavalo poročila o neznanih letečih predmetih (NLP), ki se jih je prijela oznaka “leteči krožniki”. Zbrani znanstveniki so večnoma izjavili, da niso zadovoljni s poročilom o neznanih predmetih, ki ga je bila pripravila skupina strokovnjakov po naročilu ameriške vlade in pod vodstvom Mesec potovanj CHICAGO, 111. — Mesec avgust je najbolj znan po potovanjih v ZDA, tedaj ljudje -največ potujejo z avtomobili. Zanimivo je vendar, da ni največ prometnih nesreč na cestah v tem mesecu, ampak v mesecu — decembru. LEPOTA IN GROZA — Obe pričakujeta obiskovalca Dvorane raziskovalcev Narodne geografske družbe v Washingtonu, D.C., kjer so na stropu barvni posnetki Micheangelo-vih slik iz Sikstinske 'kapele v Vatikanu s “Poslednjo sodbo” na zadnji steni. Edwarda Condona. Profesor kemije na wisconsin-ski univerzi v Oshkoshu Allen Utke, eden izmed govornikov na posvetovanju, se je zavzemal za resno in nepristransko proučevanje pojavov in poročili o neznanih letečih predmetih. “Namesto da bi pozdravili nove pojave in se jih vneto lotili,” je izjavil profesor Utke, “so nekateri znanstveniki trdovratni zagovorniki starih, ustaljenih pojmov in predstav.” Po Utkejevih besedah je raziskovalna skupina dr. Condona izbrala za izhodišče nekaj ne posebno zanimivih reči, svoje poročilo pa je zaključila z navedbo podatkov, ki potrjujejo njeno prepričanje, češ da so neznani leteči predmeti plod močno raz-šinjene prebujne domišljije. Utke je predlagal navzočim znanstvenikom, naj z obveščanjem javnosti in s peticijami pritiskajo na ameriški kongres, da bo organiziral nove obsežne raziskave v zvezi z neznanimi letečimi predmeti. Ameriški astronom Ted Phillip je na sestanku poročal o ožganih krožnih ploskvah in o sledovih na krajih, kjer so po izjavah nekaterih prič pristali leteči krožniki. O teh okroglih ploskali je prispelo 128 poročil. Najmanjše med njimi so imele premer 60 centimetrov, naj večje pa 21 metrov, rastline tam okoli so bile popolnoma uničene. “Pomembno je, da zdaj prejemajo poročila ne le o neznanih predmetih, ki v daljavi preletijo obzorje in potem izginejo,” je dejal Phillips, “temveč o sledovih, ki jih je možno preiskovati. Obstajajo torej otipljivi dokazi, za nekaj, česar za daj še ne znamo razložiti.” -----o------- Francija se je delno pomirila z Izraelom Radio Free Europe in Radio Liberty v zvezni proračun WASHINGTON, D.C. — Radio Free Europe in Radio Liberty sta na videz zasebni ustanovi, v resnici živita od podpore, ki jo dobivata od CIA. Ta v svojih obračunih nikoli ne pove, koliko je dajala letno podpore obema radio postajama. Radio Free Europe oddaja novice in komentarje za Srednjo Evropo, kar jo je za železno zaveso, Radio Liberty pa daje podobne programe za Sovjetsko zvezo. Sedanji sistem ni všeč senatorju Case. Si je vso zadevo o-gledal od blizu in trdi, da sta obe postaji dobivali letno od ZDA povprečno $30 milijonov. V 20 letih to nanese lepo vsoto $600 milijonov. Senator bo sedaj vložil zakonski predlog, naj podpore obema postajama pridejo kot posebne postavke v zvezni proračun. Omenjeni radio postaji nista v nobeni uradni povezanosti z znano postajo “Glas Amerike”. -------------o----- Oglašajte v “Ainei- Domovini” Moški dobijo deio Delo za moškega Rabim enega mehanika. Za informacije kličite od 7. do 9. zvečer 461-2486. ______________—(20.) Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 is:;*’_____________(X) MALI OGLASI so se ohladili odnosi Francije do arabskih dr- j _ __a ki:-T,,..., Naprodaj E. 266 St. lot 75 x 200 bila do 1. 1967. PARIZ, Fr. — Skoraj neopaženo so se odnosi Francije z Izraelom popravili, ko so arabske države začele ubirati vedno bolj svojo pot, ki Parizu ni všeč. Pariz ima precej težav zlasti z Alžirijo, ki od njega vse hoče, sama pa ni voljna veliko dati v zameno. Jedro spora predstavlja izkoriščanje petrolejskih ležišč, ki krijejo dober del francoskih potreb. Francozi so lani ponudili sodelovanje Libiji, ko so se od tam umaknile ZDA z letališča Whee-lus. Sklenili so z Libijo dogovor o dobavi 110 Mirage jet letal in o vežbanju libijskih pilb-tov. Libijska vojaška vlada je od tedaj pokazala zelo malo zanimanja za Francijo, je skoraj kar naravnost izjavila, da se ne bo držala pogojev pogodbe o dobavi francoskega orožja, ki določa da Libija ne sme to orožje rabiti v boju arabskih držav z Izraelom. Libija je objavila, da se bo z Egiptom im Sudanom povezala v arabsko federacijo in sodelovala v skupnem boju proti Izraelu. V Parizu so se zato že skoraj odločili, da Libiji letal ne bodo dobavili. Ko so se tako francosko-arab-ski ednosi ohladili, je prišla priložnost za izboljšanje francosko-izraelskih. V skladu s tem je Francija začela na tihem zopet dobavljati Izraelu nadomestne dele za orožje in vojaško opremo, ki jo je ta dobil iz Francije. Izrael je v času zapore francoskih dobav začel večino nadomestnih delov izdelovati sam in se lotili celo gradnje samih Mirage borbenih letal, za katere je dobil vse potrebne načrte preko Švice. ------o------- * Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas I v Ameriški Domovini! klet. Krasna. Dobro delana, z mnogimi dodatki. Blizu E. 260 - fara sv. Viljema zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let star, v St. Williams fari. Dohodninski bungalow Pri E. 200 St. Hiša za dve družini, na novo dekorirana v spodnjih dvajsetih UPS0N UMLS 199 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 _________ (20) Hiša naprodaj 4-sobna hiša se proda blizu E. 185 St. Kličite lastnika 481-2214 _____________ __ (19) Willoughby Hills Krasna zidana ranch hiša naprodaj, lepe velike sobe, garaža za 2 kare, en aker lepe zemlje. Morate klicati za sestanek. E. 185 — Lake Shore Blvd. zidano, eno nadstropno poslopje, 30 x 75 mere, dobro delano, pripravno za različne obrti. Lot 43 x 159. J. KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. _____________(19) V najem Blizu Lake Shore Blvd., na E. 146 St., oddamo 4 sobe zgoraj. Nobene živali. $80 mesečno. Kličite 729-1155. ________________________(20) V najem tri sobe v Collinwoodski naselbini z kopalnico zgoraj blizu 5. feb. prazno. Kličite 531-7636. _ (20) V najem Oddamo 4 lepe čiste sobe zgoraj, severno od St. Clair Ave., furnez na plin, kopalnica. Odda se mirni, čisti družini brez otrok. Najemnina $40 mesečno. Kličite 361-3716. Emanuel je poskušal tolažiti zenski; toda ker je bil potrt tudi sam, mu je manjkalo zgovornosti. Mladi mož je dobro poznal vse zadeve Morrelove trgovine in vedel za bližajočo se katastrofo. Njapočila je noč. Mati in hči sta upali, da jih Morrel še obišče, in nista odšli spat. Toda mesto tega slišita, kako pride po prstih mimo sobe, gotovo, da bi ga ne poklicali. Poslušata in on odide v svojo Sobo te zaklene vrata od znotraj. Gospa Morrel reče hčerki, naj gre spat. In pol ure pozneje se dvigne, obuje čevlje in se splazi po hodniku, da bi pogledala skozi ključavnico, kaj dela njen mož. Na hodniku zagleda umikajočo se senco. Bila je Julija, ki jo je Skrbelo prav tako, in je prehitela svojo mater. Deklica se približa svoji materi. “Oče piše,” pravi. Mati in hči se razumeta brez besed. Gospa Morrel se sklone do luknje v ključavnici. Morrel je res pisal, toda česar ni opazila hčerka, opazi mati: papir, na katerega je pisal, je bil kole- CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOR SALE 5 YR. OLD. — 5 Vi* Large room brick. Finished basement. Many extras. Low 30's. Must See. Nr. 55th and Pulaski. Owner 585-8398 (20) FLORIDA — BY OWNER 2li Acres Nr. Disneyworld and everything. See to Appreciate. Priced for Immed. sale. $6,000. Other interests. Call Donna, from 10 AM to 6 PM. 641-5500 or 652-4651 daily after 6 PM. (20) LOCKPOKT — BY OWNER Large lot fenced in. 3 bdrm. ranch, lartt. gar. 16,000 gallon swimming pool. Many extras. Priced to Sell, other interests. Before 6 PM 728-4953 after 6 PM 275-1581. (20) APARTMENTS FOR RENT LOVE AT FIRST SIGHT 6300 N. SHERIDAN STUDIO + 1 BEDROOM APTS. Gracious economical living in this new elevator building. • Air conditioned • Sun deck • Inside or outside parking • Bus service at the door From $145.00 HARBOR MANAGEMENT C. 465-4020 348-2000 Rental Agent on Premises (19) 5920 N. KENMORE Free Carpeting 1 Bedroom Apts. * New elevator building * Air Conditioned * Reserved Parking * 1 block to “L” and Lake FROM $175 271-6515 384-2000 (19) FARMS FOR SALE 5 ACRES near Woodstock YOUR FUTURE HOMESITE $9,500. Good investment. Terms. Phone 246-1642 kovan. Pride ji strašna misel, da piše njen mož morebiti oporoko. Po celem telesu se strese, toda premaga se in molči. Drugi dan je bil videti Morrel čisto miren. Šel je v svoj kabinet kakor navadno in kakor vedno prišel k zajutreku. Pri obedu je morala sedeti njegova hčerka poleg njega, in objel je njeno glavo v svojo roko ter jo dolgo pritiskal na svoje prsi. Zvečer je rekla Julija svoji materi, da je kljub navideznemu očetovemu miru njegovo srce utripalo nenavadno silno. Prihodnja dva dneva mineta skoro prav tako. Četrtega septembra zvečer reče Morrel Juliji, naj mu vrne ključ od njegovega kabineta. Julija se strese pri tej zahtevi, kajti takoj se ji zdi, da to naznanja nesrečo. Zakaj zahteva oče od nje ključ, ki ga je imela vedno in so ga ji vzeli samo v njenem detinstvu, kadar so jo hoteli kaznovati.” Deklica pogleda Morrela v obraz. “Kaj sem zagrešila, oče,” pravi, “da mi jemlješ ta ključ?” “Nič, dete moje,” pravi nesrečni mož, ki se mu pri tem pri-prostem vprašanju orosijo oči; ‘ nič, ampak jaz ga potrebujem.” Julija ga prične iskati. “Pustila sem ga v svoji sobi,” pravi nato in odide. Toda mesto da bi šla v svojo sobo, odhiti k Emanuelu. “Ne dajte mu ključa,” pravi ta, “in če vam je le mogoče, ga ne izpustite jutri iz svojih očij.” Še več hoče izvedeti od Emanuela, toda ta ni ali nič drugega vedel ali pa ni hotel ničesar izdati. Vso noč od četrtega na petega septembra je prisluškovala gospa Morrel pri steni, ki je ločila njeno sobo od moževe. Do treh zjutraj ga je slišala hoditi po sobi. In. ob treh se je vrgel v posteljo. Mati in hči sta prečuli noč skupaj. Izza sinočinega večera sta pričakovali Maksimilijana. Ob osmih zjutraj pride k njima gospod Morrel. Bil je popolnoma miren, toda njegovo bledo obličje je kazalo sledove nemirne noči. Gospa Morrel in hčerka si ga ne upata vprašati, kako je spal. Morrel je bil s svojo ženo ljubeznivejši in z Julijo nežnejši kakor po navadi. Naprej in naprej je gledal in objemal svojega otroka. CHICAGO, ILL. MALE HELP ANDY FRAIN SECURITY INC. Has positions available for GUARDS Should be 21 yrs. or older with no police record. This is an excellent chance for advancement. Apply or Call MR. KING 664-6769 25 West Chicago Ave. Chicago (19) ENVELOPE MACH. ADJUSTORS Openings on day and night shifts for men desirous of becoming WEB-ENVELOPE MACHINE ADJUSTORS. 1-2 years experience needed on any die-cut or web-envelope machine. We will train you. Call Mr. Saum. OMEGA ENVELOPES 629-3500 10 W. North Ave. Lombard (19) Julija se spomni Emanuelo-vega opomina, in ko oče odide, ga hoče spremljati. Toda ta jo zavrne. “Ostani pri materi!” ji pravi. Julija ga prosi, naj ji dovoli, da sme iti z njim. “Jaz hočem, da ostaneš tul” ji odvrne Morrel. To je bilo prvo pot, da je rekel Morrel svoji hčeri: ‘Jaz hočem!’ Toda izrekel je tudi zdaj te besede z glasom, v katerem se je zrcalila očetovska miloba in ljubezen. Julija si ne upa naprej. Nemo in nepremično obstoji na mestu, kjer jo je zavrnil, oče. Trenotek pozneje se odpro vrata, in Julija začuti, kako jo objameta dve roki in nekdo poljubi na čelo. Dvignivši svoj pogled, krikne veselja. “Maksimilijan, brat moj!” zakliče. Pri tem vskliku prihiti gospa Morrel in objame svojega sina. “Mati,” pravi mladi mož ter se ozre zdaj v mater, zdaj v sestro, “kaj je? Kaj se je zgodilo? Vajino pismo me je prestrašilo, in prišel sem, kar najhitreje sem mogel. “Julija,” pravi gospa Morrel, še vedno sloneča na prsih svojega sina, “povej očetu, da je prišel Maksimiljan.” Deklica odhiti, toda ko pride na stopnice, najde moža, držečega v roki pismo. “Ali niste vi gospica Julija Morrel?” vpraša mož z italijanskim naglasom. “Da,” odvrne Julija vsa zmedena. “Toda kaj mi hočete? Jaz vas ne poznam.” “Čitajte to pismo,” pravi mož in ji ponudi pismo, katero je držal v roki. Julija se obotavlja. “Tiče se sreče vašega očeta,” pravi sel. Deklica mu iztrga pismo iz roke. Nato je hitro odpre in čita: “Pojdite takoj v Meilhanski drevored, stopite v hišo štev. 15, zahtevajte pri hišniku ključ od sobe v petem nadstropju, pojdite v sobo, vzemite s peči mošnjo iz rdeče svile ter jo' nesite svojemu očetu. “Vsekakor morate' storiti to pred jednajsto urd. “Obljubili ste mi slepo pokorščino, in, na to obljubo vas opominjam. “Pomorščak Simbad.” Mlada deklica vsklikne veselja ter se ozre po možu, ki je prinesel to pismo, da bi izvedela od njega kaj več, toda ta je izginil. Še enkrat hoče prečitati pismo, in ko je razgane vnovič, zapazi pripis: “Velike važnosti je, da opravite to sami. Če bi imeli še koga pri sebi ali bi poslali koga drugega. Vam hišnik ne da ključa.” Ta pripis veselje mlade deklice zelo zmanjša. Ali se nima ničesar bati? Ali ni to morebiti samo nastavljena zanjka? V svoji nedolžnosti sicer ni slutila nevarnostij, ki lahko pretijo mladi deklici na takem potu, toda da se človek boji nevarnosti, mu ni treba vedeti, kakšna je. In baš nepoznana nevarnost oplaši človeka mnogokrat najbolj. Julija premišlja in sklene vprašati za svet. Toda neko čudno čustvo jo privede do tega, da ne gre iskat nasvetu niti k svoji materi, niti k svojemu bratu, ampak k Emanuelu. Poišče ga, pove mu svoj pogovor z zastopnikom tvrdke Thomson in French in z rpožem, ki ga je srečala pravkar na stopnicah, ter mu pokaže pismo. “Vsekakor morate iti tja, gospica,” pravi Emanuel. “Iti tja?” pravi Julija. “Da, jaz vas spremim.” “Toda ali niste čitali, da mo- ram priti sama?” “Saj tudi pridete sami,” pravi Emanuel. “Spremim vas do ogla ulice da Musee in vas počakam. Če se predolgo ne vrnete, prihitim za vami, in če vam stori kdo kaj žalega, je izgubljen, to vam prisezam. “Torej Emanuel,” odvrne mlada deklica, “vi menite, da naj se temu povabilu odzovem?” “Da. Ali vam ni rekel sel, da se tiče vašega očeta?” “Da, Emanuel. V kakšni ne- V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN DRAGEGA OČETA IN STAREGA OČETA Joseph Sabec ki je preminul 28. januarja 1970 Žalujoči ostali: ROSE SABEC, soproga CHARLES, DONNA WILLIAM, otroci. GARY, CHARLEY, CHRISTINA, JOHNNY in ROBERT SABEC , vnuki in vnukinje. JERRY METALONIS, stari oče. Cleveland, Ohio 28. jan. 1971. V nepozaben spomin prve obletnice smrti našega plemenitega moža, očeta, brata in velikega Slovenca. Odšel je od nas Zdaj Tvoje blago spi srce, ki nam res vdano bilo vse do zadnjega je dne. V mislih nam stopaš pred oči, spomin k Tebi vedno nam hiti, saj ljubezen Tvoja v srcih kot večna lučka nam gori. Za Teboj bogati so plodovi, Tvoj duh v nas zmeraj še živi. Sedaj iz večne domovine vodiš, nas vse dni, noči bodriš, vsak dan življenja nas učiš. Razgovarjamo se v sanjah, gledamo v stare, nove dni. Zdaj, ljubi Vinko, spi sladko, naj bo v nebesih Ti lepo! žena EDA, smova MARKO in LEO; v Sloveniji bratje IVAN, PEPO, GUSTELJ, KARL, STANKO in sestra MALIKA. Ills;.. DR. VINKO VOVK 28. januarja 1970 i L V Tvojem kratkem, plodnem življenju si nas učil: Najdražja izmed vseh dobrin na svetu je domovina. Ona je dragocena njiva, ki so jo gnojila telesa naših prednikov. Z njo je od davnih stoletij združeno žitje in bitje vsega naroda, vseh njegovih največjih, pa toliko bolj njegovih najskromnejših sinov. S svojim zgledom si bil vsem preudaren vodnik, svojim pa skrben, in zvest kot angel varuh. Ni Te več med nami, prazen je naš dom. Ni več dnevov polnih čara, ljubeznivih, vzgojnih besedi, ki so napolnjevale naša srca z brezmejnim veseljem. Zaman iščemo Tvojega toplega nasmeha in Tvojih razumevajočih oči. varnosti pa je pravzaprav moj oče. Emanuel se trenotek obotavlja, toda želja, pregovoriti mlado deklico, da bi ubogala besede pisma, odloči. “Poslušajte!” pravi. “Danes je petega septembra, ali ni res?”— “Da.” “Danes ob enajstih ima vaš oče izplačati blizu tristitisoc frankov.” “Da, to vem.” “Torej dobro,” pravi Emanuel. “In v blagajni ni niti petnajst tisoč.” “In kaj se lahko zgodi?” “Če vaš oče še predjednajsto uro ne dobi nikogar, ki mu pomaga iz zadrege, mora še pred dvanajsto napovedati bankrot." “O pridite, pridite!” vsklikne deklica in potegne mladeg3; moža za seboj. Med tem je gospa Morrel P0-vedala vse svojemu sinu. Mladi mož je vedel, da morale nesreče, ki so sledil®j -druga drugi, provzročiti prernO' ženju njegove rodbine velik® £ škodo. Toda da je prišlo že tak® daleč, tega ni niti slutil. j K Nekaj časa ostane čisto potrl j Nato naenkrat plane kviškUj __ in odhiti po stopnicah, men®n da najde svojega očeta v njeg°'l £ vem kabinetu. Toda zastonj! Potrka na vrata. I (j Stoje pred vrati kabineta, sl>'! ši, da se odpro vrata očetov®: ^ sobe. Obrne se in vidi prihajat1 Morrela. To je šel namreč h1®-sto v kabinet nazaj v spalnico k1 je prihajal v kabinet šele zdaj' : rfKv IRATGROTTOi % o • "tm CIRCUS WITH A PURPOSE" | PUBLIC HALL FEB. 4th THRU FEB. 14th \\ 3 GREAT RINGS featuring EMMETT KELLY Tbt Inticpid Pfinctu Tojano, The Godc!«»l of Plight • Boron Julius Von Uhl Ferocious All Mole Lion Act direct from Vienna • Ihe original George Honnelord Family—Featuring the Rid-ing Butioon • The Fearless Boucrs—5way Po^e Artists • the Great Harold Aliono—High Wire Star direct from England ■ t The Flying Alexanders —Aeriolists • Bean • Chimpcmees • Ponies • Zebro1 ‘ ~ *~ >ros • ond Boxer Dogs YES—EMMETT KELLY PLUS GLOWtiS GALORE! 25 ’Bi?, n«w, thrittiiif, uciting ini! tnlertaminf acts Week Day Matinee Prices ! W*4.,F«b. 10»h. Fri.. Fct. IZtll S3.25-S2.7S-S2.25 EVENING PRICES Hb. 4. 8. 9. tO. 11th S3.75S3.00-S2.50-S2.00 hi. i Sat. Evening, Fell. 5 & 6 Sat. & Sun. Matinee Prices Feb. 6 & 13 Sur. Mat. 2 t.M. Feb. 7th and 14th Sun. Ete. 6 P.M. Feb. 14th S4.25-S3.75-S3.25-S2.75-S2.25 All prk«s ton included Ivenlngs of 8:00 P.M. Meetineet at QiOO P.M* VSTOPKICE SO ŽE NAPRODAJ! PUBLIC HALL CONVENTION CENTER BOX OFFICE Open Daily & Sun. - II AM to 5 PM. also, RICHMAN’S, 742 Euclid Ave. EUCLID POULTRY v r/iloful timunn »čelno očlSfene p5S5«nce. na kose zrezane, popolnoma aveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite tn si tzberlt#! HOWARD BAKER 64» BAST 185 STREET, EUCLiD K St 1-8187 iiiiiiiiiuiiimiiiimiiiiiiiiiii(miiEiii(uit!iiiuiiiimimi< ¥ blag spomin na naše tfrage starše OČE MATI FRANK STRUMBEL ki je umrl 24. septembra 1930. MARY STRUMBEL ki je umrla 28. januarja 1963. Nikoli Te ne bomo pozabili Kako smo radi skup prišli, in vedno bomo Te ljubili. pri naši dobri mamici. Čeprav v hladnem grobu spiš, Sedaj pa žalostni Smo vsi, v srcih naših Ti živiš! ker mame več med nami m! Žalujoči otroci: FRANK, ANTON, JOSEPH, JOHN — sinovi MARIE KRAMER, ANNA ZUPANČIČ — hčeri Cleveland, Ohio, 28. januarja 1971.