Published and distributed under permit No. 728) author« by the Act of October 6, 1917, on file at Uie Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO The best medium to reach iso.ooo slovenians in u. s., canada and south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indi-visible whh liberty and justice for all." 'OLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, O., PONDEUEK (MONDAY) AUG. 29th, 1921. ŠT. (NO.) 202. Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. OPORI V mil RASM ^jor je razširjen preko 3000 kvadrat-milj. — v bojih je bilo ubitih najmanj 1000 domačinov London, 27. avffu'sta.— M je Tazvidno iz poročil, ^Prihajajo semkaj sicer ze-"7 cenzorirana, je upor do-v Ma'iatiar okraju, ^%ške Indije eden najres-®jših, kar 'se jih pomiii. n %or je razširjen preko f'OO kvaJdratnih milj, in ne-brzojavka iz Bambaja i da je bilo več koit 1000 ' ^^ačinov ubitih. Uporniki so baje samo ^^amedanci. "^i.iatelji in'dij'^e neodvis-^%ti v Londonu smatrajo največje važnosti in izraz odprete revolte ene-: indij@!kega ljudstva pro-J^angjieški vladi. Kot je ^^vidno iz poročil, bo' na upori^kov tudi števii-^ bivši vojaM-domačini, ki Harding se je spomnil brezposelnostne-ga problema. Washington, 28. avg^usta. — Predsednik Harding se je spomnil na brezposelnostni problem. Kot se naznanja, hoče koncentrirati zaiJimanje|adm;in;istraciijei in javnosti na ta problem, ter s tem ublažiti brezposelnost tekom zime. Kot se poroča, se je Harding odločil sklicati v ta namen v Washington posebno konferenco. Trgovskemu tajniku Hooverju je naročil, da sestavi načrt za to konferenco in Hoover je danes že objavil preliminarni program za to konferenco. Zadnje poročilo delavskega tajnika brezposelnosti v Zedi-n j enih državah izkazuje, da je danes brez dela 5,735.000 mož. Kot razvidno iz poročila, je v Ohio 204.000. tovarniških de lavcev brez dela. s Se tekom voiiie 'borili _____t v in ki poznajo mo- bojne metode "'iiačim so napadli policijo .Wdon, 27 .avg. — Iz po-^la, ki ga je izdalo indij-ministrstvo, je položaj ^^ja južno od CalicuL ja-^resen. yjoro^ilo, ki temelji na br-Jl^vki iz Maldere, ki je bila ^•^oslana v petek zjutraj, P „7^, da je ljudska množi-3 broječa 2000 oseto, vpri-napad na policijo me-C^Tirur, in da je kasneje j^pslo do spopada z vojaki, razpršili upornike s ^Mimi puškami, r^oročnika Rowley i'n pa ^^Uson sta bila v boju lo-od svojih čet ter ubita. 3U^i trupli 'SO se dobilo po-^7-le v silno razmrcvarje-%LDolo%aiu. / Včeraj je dospela"^ v Cali-križarka Canopus, in Se poroča, vlada v tem zdaj (pop'o'len mir. To-koit se poroča, je prišlo Neodvisna Irska ne mogoča, pravi Lloyd George. Barnesley, Anglija, 27. avg.— V govoru, ki ga je danes držal tukaj ministrski predsednik Lloyd George, je izjavil, da Britanija ne more privoliti, da bi Iraka postala docela neodvisna država. Dejal je, da bi to prineslo civilno vojno Irski, in je izrazil upanje, da bo končno zmagal trezen razum. ''Ponosen sem, da je bila Anglija v stanu dvigniti se nad navadne predsodke, ter staviti Irski pogoje, 'kakršnih se ni stavilo še nikdar preje," je deljal Lloyd George. 'Toda pod nobenim pogojem ne moremo pripustiti odločitev Irske od Anglije," je nadaljeval Lloyd George. "Nam ni nič bolj mogoče privoliti v raztrgainj e Velike Britanije, kot Ameriki v raztrganje Zed in j enih držav. Loči- Kot se poroča, je vlado začelo | tgv bi pripeljala tudi Irsko samb skrbeti, kaj bo ta armada brezposelnih napravila pozimi, kajti njeno število je za 4,000.000 mož višje kot pa lansko zimo. Tajnik Hoover je danes nazna nil, da bodo na konferenci zastopane vse posamezne države, in da bodo vključeni tudi zastopniki industrij, ki vposlujejo največje število delavcev. Zatrjuje se, da se bo poskusilo pospešiti trgovsko življenje dežele ter s tem znižati število brezposelnih na najnižje 'število. Hoover je ob tej priliki podal sledečo izjavo: ''Medtem ko se splošni pdložaj stalno izboljšuje (?), pa bodo nekatere vrste delavci do zime že gotovo porabili vse svoije prihranke, in je torej treba gledati, da se nekaj ukrene. Nemožno si je misliti, da bi Amerika, ki ima več živeža in kuriva, kot ga potrebuje, dovoljevala trpljenje onih, ki želijo delati.'* To je sicer jako lepa izjava, toda Hoover bi pač moral vedeti, 'da je že danes na tisoče in tisoče družin, ki trpijo najhujše pomanjkanje, akoravno želijo delati. Osvoboditev Debsa zopet odložena. Washington, 27. avgusta. — Po konferenci med justičnim tajnikom Daughertyjem in predsednikom Hardingom je bilo naznanjeno, da administracija ne bo razmotrivala pomilostitve E. V. Debsa in drugih političnih kaznjencev, dokler ne bo mirovna pogodba z Nemčijoj potrjena tudi v senatu. Kot se poroča, ]'e Daugherty prišel v Belo hišo, da govori s predsednikom o pomilostitvi E. V. Debsa in drugih, a Harding je izjavil, da o pomilostitvi ne more biti govora do popolnega sklepa miru. . UMOR ERZBERGE-RIA POVRHU KRiaiviei-ČUI. kot posledica pride naj-brže do kabinetne spremembe. proti jugu in vzhodu J%nih bojev. ijjp ^ily Mail iporio^a, da na-angle&a Vlada v In-v oČigled resm'QBti upo-y Malabam dkraju pod-(^^3 reane Icoraike napram osebam, kajtere se odgovornim za večji ]\ Zadnjih nemirov v Indi- t t 'list pravi, da je angle-Vsa ^l3,do v Indiji minula do ^0'trpežljivost, in da bo-n^,>^"lasti od zdaj naiprej z ®cjo istrogois'tjo naistopi-vsem nadalnim upor ipoisfku'som. vifl^^S:a pravzaprav misli { govori o "ddličnih ni povsem jasno, ima v mislih indijske iUgj-^^nalistične voditelje. p ^terimi prvaši Mahat-hi j^^ndhi, akoravno Ga'nd-cijg ® Priporoča nasilne ak-%p,i\6mveč nesodelovahje z oblastmi ali ta-bojkot vsega, kar je laif ®5^&ga v Indiji, I v uporniških okrajih 28. avgusta. — (T^vo- za Indijo poro-• %emu upornemu o-\ % Malalbar preti lako-sod je zdaj pro-^ Do (jkrajih Wlavanad Ponani, Emad, Calicut, Wy nad,/ Kurambranad. V Calicutu se je i2^krcak z angleškega bojnega pariii-ka Comufe četa mornarjev. Uporniki v Calicut okrožju so se zvišali do 15.000 mož in tudi uporniško ozemlje se je povečalo, ko pravi poročilo, ki je dospelo na list Dail Maitin. Lakote se pri-čalkuje vzpričo disorga'niza-cije v trgovini in prometu. Poroča se, da se zbirajo dokazi, da so uspehi upornikov posledica izdaj'stva od strani policaj e v^domači^n ov, ki so preskrbeli upornikom orožja ih streliva. Calicut, India, 28. avg. — Uporniki po neka^terih krajih so začeli proglašati samoupravo. V Pallipu 60 razobesili znak svoije vlade, ki obstoja iz zelene zastave. Neka brzojavika iz Maerji pravi, da so uporniki Vsepovsod nametali po cestah de bla od dreves, iai da se je u-ničilo vse mostove, da se prepreči oziroma ovira gi banje vojaških čet. Gandhi, 'nacijdnailistični vodja, je bil povabljen od strani Kerala'provizorične-ga kongresa, da obišče Malabar čimpreje mogoče, ter v civilno vojno. "Ako južna Irska ni zadovoljna 8 ponujeno svobodo, tedaj se bojim, da se mora opustiti vsako upanje na sporazum. Mi samo želimo storiti kar je prav. Ako ima Irska pravico do ločitve, tedaj jo ima tudi Škotska in Ma-leška, toda nobenemu waleske-I mu patrijotu ne pride na misel ločitev. "Jaz sem prepričan, da kadar irsko ljudstvo pridp, do spoznanja svobode, ki se jim jo nudi, in da se od njih zahteva edino to, da se pridružijo naj ponosne j ši skupini narodov na svetu kot svo bodni ljudje, tedaj bo ta hadar-jeni narod spoznal, da je njegova bodočnost večja v krogu svobodne federacije narodov. V svojem govoru je Lloyd George tudi dejal: "Mi vsi imamo predsodke. Jaz sem videl proti-irske predsodke gnane do skrajnih meja, in videl sem angleške predsodke gnane do skrajnih meja. Toda za božjo voljo, znebimo se vendar teh predsodkov. Narod, ki živi od predsodkov je obsojen ravno tako, kot '■človek, ki živi od sovraštva. Vesel sem, ko pomislim, da se je Velika Britanija dvignila nad vse predsodke ter dala svojemu ministrskemu predniku priliko, da govori v imenu ljudstva Velike Britanije." Proti konci svojega govora je Lloyd George dejal: "Predsedoval sem konferen^. na kateri niso bili zastopani samo, atari narodi, temveč mladi narodi; Canada, Avstralija. Nova Zeilandtja, Južna Arfika. To so sicer mladi, toda ponosni in pogumni narodi. "Avstralec ni nič manj ponosen, da je Avstralec kot Anglež, da je Anglež. Oni imajo popo-len čut narodnosti, toda obenem so tudi ponosni, da pripadajo največji družini narodov na svetu, ki je poznana kot britiška država. Pogajanja se obnove. Dublin, 27. avg.— Kot izgleda nocoj, se bodo pogajanja med Lloyd Georgeom in E.amo-nom de Valero zopet obnovila, in to navzlic temu, da je irski republikanski parlament ta teden zavrnil pogoje angleSke vlade. Zborovanje irskega republikanskega parlamenta je bilo zaključeno danes popoldne po končni tajni konferenci, na kateri se je razm6trivalo še enkrat odgovor, ki je bil poslan Lloyd Geor- — Danes ob eni uri zjutraj je bil elektrokutiran Frank Motto, član roparske \aflde, ki je zadnjega decembra oropala in umorila Sly a in Fannerja, ko sta pelja la v svojo tovarno denar za iz-plačitev delavcev. Ob I :§3 ponoči je naznanil oskrbnik ječe jetniškemu duhovnu, da je vse pripravljeno in minuto kasneje je prišel Motto po stopnicah iz smrtne celice naravnost v sobo, kjer stoji električni stol. Še o nobenem obsojencu se ne pomni, da bi bil sel v srprt tako hladnokrvno kot je šel Mdfto. Pokonci in brez opore je korakal k stolu in je še celo pomagal čuvajem spraviti si glavo pod oklep. Ko je bilo vse pripravljeno za izvedbo usmrtitve, je še enkrat pogledal okrog sebe na zbrane uradnike in časnikarske poročevalce, nak&r se je trdno oprijel stola. Ob 1.07 je bilo dano znamenje, naj se odpre električen tok, in minuto kasneje je že zdravnik Schmaker proglasil Mottoja mrtvim. Zadnje upanje, katero je še imel dbsojenec predno je bil usmrčen, je bilo, v njegovi izjavi, katero je dal poročevalcem, da je namreč pomagal izdelati načrt za rop in umor Fannerja in Slya neki clevelandski policaj. Mislil je, da bodo oblasti, hotevsi zadevo preiskati, odložile njegovo usmrčenje in ga morda pomi lostile. Toda tudi to mu ni pomagalo. Balo se je, da bi ga njegovi prijatelji ne skusali oprostiti iz ječe s silo, in zato se je poslopje močno stražilo. Na pomoč so bili poklicani celo policaji, da je bila straža čimvečja. Toda takega poiskusa se ni napravilo. — Tat je so postali zadnje ča, silno predrzni. Nikamor jUi ni strah udreti. V soboto ponoči so udrli ceha v stanovanje proseku-torja Edwarda Russicka, 6821 Fleet Ave. Ko je Russick včeraj zjutraj vstal, je našel 'okno v kleti odprto in iz jedilne shrambe je izginilo $3.50 drobiža. — V soboto zvečer je bilo poškodovanih na clevelandskih cestah pet oseb, izmed katerih sta dve tako nevarno poškodovani, da bosta najbrže podlegli. Lop is Pircu, star 48 let iz 1424 E. 45. St. je bilo zlomljenih več reber, i nje drugače notranje poškodovan, ko ga je zadel avtomobil, ko je on čakal ka*^ na varnostni zoni Superior Ave. in 45. St. Nahaja se v St .Clair Ave. bolnišnici. Voznik je odhitel naprej. Berlin, 27. avgusta. — Notranja kriza v Nemčiji, 'ki je posledica umora klerikalnega voditelja, dr. Mathias Erzbergerja, je tako velika, da bo najbrže prišlo do kabinetne spremembe. Umor Erzbergerja, in politični vihar, ki je dal duška dolgo zadržanim strastem vseh strank, je spravil kancelarja Wirtha v jako opasno stališče, in veruje se, da bi še eno nasilno dejanje prisililo resignacijo celotnega ministrstva, ter 3 tem vrglo Nemčijo v resno krizo ravno ob času, ko ima koncil Lige narodov podati svojo končno odločitev glede gornje-šlezijskega vprašanja. Danes sta bila v zvezi z umorom Erzbergerja aretirana blizu Offenburga v provinci Baden, dva dijaka. Danes so se priče^le širiti širom dežele čudne govorice. Govori se, da je atentat na Erzfbergerja samo znamenje za kampanjo političnih umorov. Med žrtvami se nahaja baje več bivših generalov in odličnih politikov, ki so se ali že umaknili iz javnoisti ali pa ki so še vedno aktivni. Medtem pa se vsi "'loyalisti", to je oni, ko so še vedno zvesti kajzerju, in ki so odprto proti republiki in sedanjim vladarjem, javno veselijo umora Erzbergerja, katerega so smatrali svojim največjim sovržnikom. Pn-germanskim elementom je bil Erzberger vtelešenje vseh nesreč ,ki so zadele Nemčijo, kajti on je bi Itisti, ki se je sredi vojne izjavil proti anefksijam, in on je bil tudi tisti, ki je podpisal premirje. Dijaka, ki sta bila arfttirana v Offenbachu baje po zunanjosti odgovarjata opisu oni,h ki sta napadla Erzbergerja. Eden izmed prijetih je močne postave in sviti e polti, drugi pa je majhen in temen. Socijalistične stranke so se danes združile v zahteVi, da vlada brezobzirno zatre Vsko militari-stično in rojalističnb agitacijo jun kerskih elementov, ki zelo slabo skrivajo svoje velselje nad umorom Erbergerja. Pet ubitih v Mingo okraju. Ethel, W. Va. 28. avg. —Stotnik Brockus, ki poveljuje državni milic in deputi šerifom, je danes popoldne sporočil, da je pri Beach Creek, okraj Logan, prišlo do spopada z oboroženimi rudarji, in da je v boju pet mož nasprotne strani padlo. Stotnik Brockus je izjavil, da je bilo precej streljanja na obeh straneh, da pa ne more reči, da-li so vsi zadeti mrtvi. Nekatera poročila iz Blair-Sharples okraja izražajo bojazen, da pride med državno milico in oboroženimi rudai'ji, ki se še niso vsi vrnili domov, do strahovite bitke, akoravno si unij ski uradniki nadvse prizadevajo, da to preprečijo. UboŽtvo gnalo v smrt mater in veterana. GOMPERS GOVORI Atlantic City, N. J., 28. avgusta. — Samuel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije je nocoj oibjavil apel na de lavce vseh dežela, ki se bodo vdeležile takozvane razorožitve-ne 'konference v Washingtonu. V svojem apelu se poživlja delavstvo, da pritiska na svoje vlade, da bi nastavile v svoje delegacije tudi delavske zastopnike. "Predlog za razpravo, kako znižati oboroževalna bremena, zanima v prvi vrsti delavce, kajti oni so prvi protestirali proti velikanskemu oboroževanju," pravi Gompers v svoji izjavi. Gompers je danes izjavil pismo, katero je poslal predsedniku Hardingu z ozirom na nasta-(vitev delavskih zastopnikov pri ameriški delegaciji na konferen-Obenem je bil objavljen tudi c«. New York, 27. avgusta. — Hvaležnost domovine napram njenim branilcem se izkazuje v tem-le dogodku, ki s^ je pripetil danes v tem mesitu. Danes popoldne sta izvršila samomor v svojem stanovanju, nahajajočem se v kleti neke hiše Harlem mestnega okraja čaatno od^lovij eeni vojni veteran Albert J. Ruttnick in njegova mati. Vzrok: skrajna revščina. Bivši vojak je služil v 1 3. diviziji, je zabasal vse odprtine pri oknih in vratih, nato pa je odprl plin. Dela je iskal zaman že osem mesecev. Njegova mati, 521etna vdova, je bila že šest le!t v postelji. » Mati in sin sta sklenila umreti, ko so pošli vsi njuni prihranki razen treh liberty bondov, katere sta obdržala za pokritje pogrebnih stroškov. -O- governer davis se baha z uspehom prohibicije. Salem, O., 27. avg. — Go-verner Davis je na pikniku farmer j ev, ki se je vršil tukaj, izjavil, da bo novi sistem vlade, ki ga je on upeljal, prihranil državi vsako leto $120.000. Davis se je obenem zelo pohvalil z delovanjem državnega prohibicijske-ga urada. Dejal je, da se je v kaznih nabralo že toliko, da se bo urad lahko plačevalo dve leti, in da je poleg tega prišlo v o-krajne blagajne $75.000 potom izvajanja Aikenova zakona, ki določa, da mora lastnik prostora, v katerem se prodaja opojna pijača, plačati $1000 za licenco. odgovor predsednika Hardinga. Ta se je zahvalil Gompersu za izrečeno podporo federacije za konferenco, ter se izjavil, da bo sugestijo glede delavsikega zastop stva v delegaciji premislil. V svojem apelu na delavstvo evropskih dežela pravi Gompers, da pravice delavstva na washihg-tonaki konferenci ne bodo nič manj prizadete kot na versailleski konferenci, kjer se je pravica delavstva do zastopstva in vdeležbe popolnoma priznala in izvajala (?). Atlantic City, 28. avg. — V govorUf ki ga je držal danes Sa-nmiel Gompers pred konferenco delavskih voditeljev, se je izjavil da sedanja industrijalna depresija ni strla organizacijskega duha a-meriških delavcev. Gompers tudi priporoča delavcem, da naj ne sprejemajo mezdnih znižanj, ker prvemu znižanju sledi navadno drugo, tretje itd. Dejal je: "Naj povem čisto odkrito, da se delavstvo c^šla sredstva in pota za nadalj- prišel do spoznanja, kako naj zavzame stališče v današnji člove- parlamentu, da je edinsitvo zaveznikov modne^jše kot kdaj i obiskoval eno ali dve leti tukajš- jpaj v prej, in k temu je dodal še z veliko retorično gesto, da njo šolo. Vrnil se bo = je to edrnstvo velika garancija za mir Evrope. Za dobro rnero je navrgel še nekoliko propagande za nemško kontrolo v Zgornji S'leziji, ter ge s tem silno prikupil angleškim interesom, ki so pokupili kontrolo nad velikim delom gornješlezijskih nemških rudnikov. Lloyd George se čisto nič ne razburja, da je Francija sklenila s Poljsko tajno pogodbo, kar je v nasprotju s pravili Lige narodov. Brez dvoma je tudi on sam podpisal več sličnih brezpomembnih papirjev v teku zadnjih par let, zato Briandu tega ne zameri. Onadva sta oči-vidno trdno odločena, da si ostaneta ddbra prijatelja, dokler jima bo medsebojna pomoč kaj koristila. Na razorožitveno konferenco Mr. Hardinga boSta feicer prišla na različnih ladjah, toda sigurni smo lahko, da se bosta oba prav dobro zavedala, da ne gresta na razorožitveno konferenco, temveč na maskerado, katero so pripi-avili ameriški republikanci, da zadoste svoj čut užaljenja, ker se tekom vojne in za časa pariške konference niso mogli šopiriti po Evropi, kot se je šopiril Mr. Woodrow Wilson. zanima, za učence slovenske narodnosti in jim pomaga pri učenju. Poleg tega bom tudi jaz še posebej učil vsak dan po eno ure slovensike fante, ki pridejo sem v šolo, tako, da se bodo lažje pri-eni sobi. Samo v enem ■ sadili učenju v angleškem jeziku, njo soio. vrmi se do nazaj v j šolskem poslopju, katerih je več, | Mladina drugih narodov se ve-prejšnje delovanje in življenje s j se nahaja čez 300 sob za dijake. | bolj poslužuje prilike učenja, širšimi nazori o življenju, kakor ' Šola ima lastno kurilnico, iz ka- kakor si oven sika mladina, kar pa je vstopil v šolo. V naši šoli bo j tere je napel j ena goi'kota po ^ ni pravilno in treba je, da se bolj voda, katera sluzi dijakom za u-|ci se do sedaj nismo izseljavali, mivanje in kopanje, se nahaja v.Icakor drugi narodi z željo, da se vseh poslopjih. Mrzla in topla primerno te prilike. Ta malo-solskih poslopij. Tudi elektric- ^ marnost je vzrok, da je vpliv ški družbi, katere del je vsak po- na razsvetljava je napeljana po, Slovencev v izobraženem krogu sameznik. V naši pripravljalni (vseh poslepjih. Mrzla in topla ^ držav toliko manjši. Sloven-šoli bo začetniku, ki hrepeni za nekaj višjim in boljšim, kakor je kruh in obleka, parletno učenje dalo večjo vrednost njegovemu življenju. Kdor bo prišel sem z resno voljo in hrepenenjem po izobrazbi, temu zagotovim, da bo isto tu dobil. — Odkrito povedano, izobrazba šele naredi življenje posameznega človeka, da postane plemenito in vzorno. To se pravi ,ako kdo hoče mnogo koristiti krogu, v katerem živi in želi zapustiti ta svet vsaj nekoliko boljšega, kakor ga je dobil, ko je pričel živeti, ta mora poiskati in si pridobiti vsaj nekoliko vseh nadstropjih poslopij. Šola ima lastno pralnico, v kateri se pere spodnja obleka dijakov ter nekaterih profesorjev. učiteljev in šolsikih uradnikov. Imamo lastno, vefiko in moderno opremljeno jedilno dvorano, v kateri lahko obeduje naenkrat 600 dijakov. Več članov u-čitelstva in šolskega uradništva o-beduje tekom celega leta z nami. Nekateri dijaki si na zelo lep in lahek način zaslužijo za del šol- v svetu posvetimo učenju in treba je, da slovenska mladina to napako popravi in se poda v naj večjem številu v ameriSk'i šole. Ko. bi jaz poznal samo tiste Združene države, ki sem jih spo znaval, ko sem delal v premogo-kopih v Pennsylvaniji in Indiani, bi sploh ne imel nikakega spoštovanja ali ljubezni do te države, ki sem jo takrat spoznaval edino le potom brezsrčnega, mrzlega in neobčutljivega am j-^iškega kapi- skih stroškov s tem, da strežejo tala. — Danes, po petih letih u no učenje. Nobenemu se ni treba bati, radi morebitne strogosti, ker v ti šoli se boste počutili tako kakor doma, ali pa še bolje. Prilika je za vse. Ako imate pogum in dobro voljo,katera premagata vse ovire, potem se brez vsakega pomisleka odločite za u-čenje. Oni, ki ste se priglasili že prejšnja leta, pa iz enega ali druzega vzroka niste mogli priti, posluži-te se izvanredne prilike letos. Stariše opominjam, da pošiljajo svoje sinove ali hčere v šolo, ker izobrazba bo najlepšo, katero jim zamorete dati. Izobrazba šteje danes v Ameriki več kakor dolarji, zato se stariši potrudite, da jo vaši otroci kolikor mogoče mnogo pridobe. — Omenim tudi, da bom jaz za vsakega, ki bo prišel potom mojega posredovanja v to šolo, jamčil. SNPJ. je leta 1918. na 7. redni konvenciji v Sprinfiledu sprejela in ustanovila dijaški sklad za člane dijake S. N? P. J. in iz tega sklada se nakazuje zarije ases-ment, kakor tudi letna učna pod-I pora po $35. Po zdrž. konven- 6. septembra letos in bo trajaj do 1. junija prihodnjega leta. slučaju, da bi kateri rad šel sai"® za polovico leta v šolo, tudi lahko naredi, vendar bi pripo^*^ čal, da se vsak, kateri se ni' ' vpisati v šolo, vpiše vsaj z® leto. Cas do otvoritve šol. je le kratek in ako želi kdo k®''' informacije, naj se nemudoma brne na mene. Vsa pisma ^ smatrajo za zaupna. Kdor ser pa že na podlagi tega poziva " ločil priti letos dne 6. sept. v šo šolo, naj mi piše vse potrebo' informacije takoj v prvem pi®'"'' mogoče "special deliv.'", da ^ bom jaz lahke na podlagi teh P' sem brzojavno obvestil v iin®"" naše šole. Zdelo se mi je to P® trebno omeniti, da se kore^®" denca glede naše šole preveč " zavleče. Vsa pisma naj se značijo na naslov — Kari H-glodich. University of Dubuq^^ Dubuque, Iowa. Kakor sem že omenil me dolžnost do slovenskega nar" ^ da pokažem njegovi mladini P do izobrazbe, kakor sem j" ^ našel v Združ. državah in gati pri učenju vsem onim kom, ki se v to šolo zatečejo- Vaš za izobrazbo — Kari Poglodich, ^ jugoslovanski -O-- pri mizah, ko se vršijo trije glav- čenja spoznavam to državo, kot 'ciji bodo deležni te podpore tu- Napad na francoskega la. Iz Kaire se poroča, da vstaški arabski konjeniki nap^ avtomobil francoskega genef^ Gouragea blxu Damaska. Z vozeči se tolmač je ubit in ner v Damasku ranjen; je ostal nepoškodovan. ^ Brezposelnost v Milanu. lo brezposelnih v Milanu je šalo na podlagi objavljenih tistik dne i. junija 14,349, '• lija pa 2 1.588. Ženske v službi svetovne ne. Po nekem poročilu Rde*'' križa je med vojno služilo 90 žensk kot bolničarke. oo" Kmetski triumvirat. Historičen roman. — Spisal Anton Koder. Nepapisljiv utls je napravil ta glas na vso ostalo četo. V istem trenotku jela se umikati tudi vrsta, ki je prej napredovala proti Allapiju, Nov ogerski oddelek je namreč prihitel Allapiju na pomoč ter si v kratkem času pridobil že izgubljene glavne .pozicije. Zdajci se pridruži ustašikim sovražnikom še tretji pomočnik. Nastopil je večernik mrak in raziproistrl po vsej okolici tako gosto meglo, kiikoršne še živ Človek ni pomnil. Nastala jo neipapisljiva zmešnjava v že po zadnjih novicah ra%burjenej kmetskej vojski. Lahkoverni kmetje so spoznali v tej nenavadnej megli kazen in šibo Wžjo. Naravno je tedaj, da je prenehala med njimi vsa disciplina in red. Najbolj je 'škodovala novica, da je ujet Hi j a in mrtev njegov podpoveljnik Guzetič. A poslednje.ni bila resnica. Rešila st^ se Ilija in Gu. zetič zopet iz sovražnikovih rok s svojim malim oddelkom, a posrečilo se jima ni več, da bi bila umirila in uredila svoje čete. Zmaga plemenitašev j^ bila v takovem neredu lahka in pofpolna. Končno je vsak le mislil na rešitev svoje lastne osebe; kajti več kot tri sto mrtvih, dvakrat toliko ranjenih kmetov pokrivalo je bojno polje in nad pet sto mož bilo je ujetih. Tudi reden beg in umikanje je bilo nemogoče in zabranjeno. Padli so namreč vsi podipoveljniki in stotniki pod nasprotnimi meči in povrh je še nastala temna noč. Poslednja pa je polno končala najbolj krvavi in najljutejši boj slovenskih kmetov iz cele dobe kmetskih Edini Ilija Grdgorič in njegov tovariš Guzetič sta ubežala z malim oddelkom v temnepj noči v bližnje gozde; ondi sta pričakovala belega dne, ki potrdi njuno popolno (pogubo in uničenje vseh zlatih gradov nesrečnega kmetstva. Osemnajsto poglavje. Ne ima več Ilijeve vojske, nego puno polje mrtvaca i pet sto jadnih robova, ko. jih u velikem slavij u vodi kaipetan G j uro Schrattenibach u Celje. ! Hrvatska kronika. V boji pri Sv. Petru pokoipala se je zadnja nada kmetstva po svobodi in boljšej bodočnosti. Razbita je bila ondi njegova vojska in razpršena. Kdor se je rešil smrti na bojnem polji, bil je ujet ali preganjan po gosposki, 'ki je sklenola ipostopati.z naj ostrejšimi sredstvi uproti upornikom. Bilo je teden dnij pozneje. Brezsolnčen, meglen dan je bil. Jelo se je mračiti ob 'štirih popoldne. In kakor da bi bilo poslednje ipo godu mlademu možu, ki je po Tuhinjske j dolini korakal, zavil je ta z mrakom vred na stranski pot proti vasi "Gozd" imenovanej. Ko je prišel do prve na samem stoječe koče, postal je in se nekako pazljivo okolj oziral. A kmalu ga vzdrami glas iz koče: "Ne boj se, Peter ! Varni smo tu kakor v gnezdu na najvišjej pečini. Na'se zavetje se ni videlo ne vojaka ne biriča in ga baje tudi ne bode, če nas nikdo ne izda in se ne polakomi obljubljenih novcev za ustaško glavo!" Govoril je poslednje besede možak, ki je ofpazivši, da se bliža naš potnik koči, oddrsnol okno in se ozrl po prišleci, kakor da bi ga bil že pričakoval. "Opreznost je najboljši čuvaj, vojvoda Ilija. Tudi to zavetje nam bode zagrenilo, če se ne iz,premene naše okoliščine kmalu na boljše." "Ti dona'šaš slaba poročila, Peter," odgovori polglasno Ilija Gregorič, a nato odpre svojemu zvestemu prijatelju in hrabremu ustašu Petru Rakoviču iz Pod-suseda na Hrvatskem kočine duri. Ko stopi prišlec v kočo, pozdravi ga na eden pot mnogo moških glasov. Vsak izmed ondi zbranih kmetov hoče zvedeti sto in sto novic in eden za drugim zastavljajo vprašanje za vprašanjem. "Slaba poročila .mojster Ilija, donašam v resnici," povzame potem Peter Rakovič podaVši tovarišem desnico. "Vendar če ubogaš in me hočeš poslušati, prekrižamo lahko črtež našim zaleszovalcem. Posrečilo se mi je," nadaljuje pripovedovalec, "priti v dotiko z našimi ujetniki v Cel j i. Usilil sem se med njihove čuvaje in čul ondi njih izpraševanje in obsodbo. Neusmiljeno so jih pestili vojni sodci. Žugali in obetali so jim vse, a naši zavezniki so stali nepremakljivi kakor stena. Zvedeti pa so hoteli posebno za vaju, Ilija in Guzetič. Obljubili so mnogim celo pomiloščenje, če naznanijo vajino sikrivališče. A oglasil se ni nihče, a-koravno je marsikateremu ina.nof, da nismo daleč." Vstal je Ilija Gregorič in s širokimi koraki meril zaduhlo sobo. Potem ipostane pred govornikom in reče: "Peter, ti si zvesta duša, laži in goljufije ne poznaš. Reci še eden pot, kaj so obljubili sodniki ujetnikom za najine glave." Tiho je bilo potem v vsej družbi, kakor da bi si ne upal nihče odgovoriti tako odločnemu vprašanju. "Tudi molčanje mi je jasen odgovor, tovariši. Svoboda, podeljena toliko blagim ljudem za moje glavo, to je krasna zamemba. Peter, vrni se! Hiti v Celje in izdaj moje skrivališče, če rešiš s tem le enega svojih nesrečnih bratov." Odločno je izgovoril Ilija poslednje besede ter se ozrl v Guzetiča, ki je gledal strme v svojega poveljnika, rekoč: "Guzetič, slab poveljnik je tisti, ki ne daruje svojega življenja za svoje. Nama ni usoda odločila smrti v boji za pravice našega ljudstva, izvoliva si jo prostovoljno v dokaz, da ostaneva zvesta svojim načelom!" Strmeli so možje pri teh odločnih, z navdušenjem govorjenih besedah. Molčali so nekaj čaisa. A kmalu vstane Guzetič in odvrne: "Mojster in poveljnik moj! V tvoje roke sem v prvem trenotku naše zveze izročil svoje življenje prisegel zvestobo do zadnjega trenotka. Ne zaipu^'' ^ nO' bil te tudi na zadnjem tvojem potu, če zahtevaš, sa^^. Prenehal je pri teh besedah, kakor da bi se istem trenotku prestrašil svoje lastne izjave, a vil je zopet potem; "Samo vas, prijatelji, opominjam še eden . pozabite, kake dolžnosti me vežejo do neke zapus^ sirote —!" n® "In mene do slepega, starega očeta," pridene ma Ilija Gregorič, kakor da bi za trenotek pozabil je najsvetejše odlžnosti. "Ne samo naše pomoči, tudi našega občudov®'^^^ sta vredna stari Marko in Jela," povzame Peter vič besedo. "Bil isem včeraj priča, kako se ni umi deklica najv&čjej nevarnosti paprašujoč po očetu ninu. In kako je zvedela o sodbi sodnikov in za pl^ ^ ki je odločeno za vajini glavi, hitela je brezskrbno^ vrhovnemu poveljniku in mu ponudila svojo nilad® ^ 1 j en je za vajino svobodo. Sprejela se ni njena ve ^ dušna ponudba, pač pa se je obljubila zaradi gumnostj mila kazen vama, ako se prostovoljno vojaške j sodbi. In s tem poročilom poslala me je k tebi, mojster naš. Jutre že pričakuje odgovor^ določenem kraji." _ Molče je poslušal Ilija Gregorič svojega Kmalu potem pa zasukne govor na druge stvari. ^ da bi bile nepomenljive iz Celja došle novice. , q. "Odpotovati mislim za nekaj dnij," nadaljuj^ .j, tem. "Guzetič ostani tukaj! K tebi pošljem oČe Jelo, ko bi ge meni utegnilo med potom kaj neP*" nega primeriti. Videti hočem sam, koliko je mogoče storiti ijete nesrečne brate in ali ve slati svojo dano častno besedo." Strmeli so jih umeli. b6 ujete nesrečne brate in ali ve gosposka v ^ svojo dano častno besedo." Strmeli so poslušalci pri teh besedah, e3ni<^' (Dalje pvih.) J^CUST 29th. 1921. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. r sme Kristjan Lozar 1100 GLASS AVE. IN VOGAL E. 63. ST. KROJAČNICA 3! _ Izdelujem najboljše obleke, jih popravljam, likam in krpam. Kadar kaj potrebujete, se obrnite na mene in naredil vam bom dobro delo po nizki ceni. V zalogi imamo tudi nove vzorce, katere Sem ravnokar dobil. Cene so različpe. Se vam priporočam za obilen obisk. i # i za zabavo in pouk IVAN CANKAR: SREČA. 1» —- čit&jts V močvirju velemesta Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki cena 50*. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. W # W # # # HIP # DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9tb St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. i Ravnokar je izšla knjiga ^zkrinkani Hjtbsburžani katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je opisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti ,vlada j oče habsburske klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je jako iuteresantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c i f h' i? ■g h 1 ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI: slad — hmelj — sladkor in vse druge potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši. DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd. NAROČILA dostavimo po posti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičamam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacijo frank oglar 6401 SUPERIOR AVE. CLEVELAND. OHIO o> ? -0 11 Si 9> PODRUŽNICA; F. Kunstelj, 6117 St Clair Ave. Is life Worth o ■ iMngiW That depends on the liver. Miles' Liver Pills dobre učinkovite. Rabite jih včasih ^"ko odvajalno sredstvo za kronično zabasa nost. Dobe se pri vseh lekarnarjih. ^LAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". ogoren nos Rabite dosti hladilnega ^Ua N»nt forLUlUnU Zaceli dobro, hitro in antiseptično. Franc je stopil preden j in ga je stresel za ramo. "No, kaj je? Zdaj govori po vrsti!" "Nič ni! Kaj pa te je tako vznemirilo?" "Nič? Ali si človek, ali si živina? Naši umetniki razstavijo v tujini in to ni nič? Kaj ne veš, da do današnjega dne še ni bilo slovenske umetnosti, niti slovenskih umetnikov? Da se je ukvarjalo tam, po samotnih kotih, samo par nesrečnih, od vseh solidnih ljudi zaničevanih izgubljencev s stvarmi, ki ne nesejo niti vinarja in ki so zategadelj nepotrebne? Kaj ne razumeš ničesar?" "Razumem — pa saj ne bpdo nič opravili! Ce se blamirajo vsi &kuipaj — kaj potem ?" Franc je vztrepetal od srda, od straha tudi menda, ki se ga gam nj zavedal. "Hlaipec! Suženj! Ali ti še zrni. rom frči bič okoli glave? Skrij, kar gi ustvaril, ker si sam ustva. ril in ker je zategadelj slabo! O, da bi človek iztrgal iz srca to ponižnost, Pa če bi šlo zraven pol omahljivega, strahopetnega srca! O, da bi imel vsaj ponos berača, in še tega ni! — Neki človek je hvalil oni dan naše umetnike na očitnem kraju, v bedasto navdušenem feljtonu; pa je prišel v kavarno in je zabavljal in če bi istala Jakopičeva skica poldrug groš, ne bi je kupil! Zdaj Pa pomisli, če bi prišla taka filistejska pokveka med tujce — kaj bi ne zlezla pod stol od ponižnosti, ne sramovala se, da je na svetu? O ponižnost! — Ti, fant, pa napravi narobe! Delaj kakor dela krepak in ponosen človek, ponosen in krepek narod: to je moje in zato ker je moje,, je dobro; če se vam ,zdi drugače, tem slabše za vas!" "Kje Pa ostane kritika? Kje objektivnost?" "Za kritiko-in m objektivnostjo se skriva malodužnost, sram pred seboj samim! ^ Glej, poznal sem pesnika, ki ga je bil poslal sam Bog med nas. Za lepo število klafter je stal nad nami vsemi — o filistejcih še ne govorim ne — in vendar mu je ostala v srcu poštena porcija slovenske ponižnosti; najboljših svojih stvari gaje bilo sram in kakor v samo nedoisežno glorijo je gledal na tisto tujo umetnost, ki bi se ji veselo zasmejal, če bi ji stopil naravnost pred nos. To je bil on, zdaj pa gi misli filistra!" "Predrzno je, kar govoriš! Vsa kar smo napravili, je torej dobro?" "Dobro je vse, kar je našega in od vsega, kar smo napravili, je našega vendarle prijazen del. Ta del pa je tisti, ki nas ga je sram..." Franc je govoril hitro, hlas-teje, zamahoval je s pestijo in se je tresel od vzburjenosti. "Ti upaš torej na vspeh?" "Nisem govoril o vspehu! Vesel sem, da stopijo naši fantje preko praga; to je vse in je dovolj. In če bi jih zasmehovali, jaz bi jih bil vesel — celo zato bi jih bil vesel, ker so jih zasmehovali in še rajši bi jih imel .... Zdaj, prijatelj, ae pričenja novo življenje; to je bil kakor spomin ponoči: potrkalo je in me je poklicalo..." "Odpravljaš se torej na pot?" Debele rdeče ustnice se niso več smejale, oči so pogledale resno, skoro žalostno.' "Seveda na pot! Poslednji čas je bil, zelo je že pozno!" Jože Gorjanec je malo pomis-,lil, nato je izpregovoril počasi. "2e zdavnaj sem ti mislil nekaj povedati, Franc; ti si egoist, kakoršnega nisem še videl!" rank J. Lausche slovenski odvetnik cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško icj ^^0 ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zve-°",8:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v "liSko styoko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega sveto-^ v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slo- l®is:a rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710 MAIN 2327 Zmračilo se je, v sobi je bila napravljena večterja. Soba je bila velika in prazna, mi^a je stala kakor sredi poljane. Stene so bile polepljene z izrezki iz ilustri-i zumel je, kakor da bi Na nizkem stolcu ob peči je sedela teta Mara krožnik na kolenih. Izpod rute je gledal bel starikav obraz, ves naguban, ka. kor t nožem razrezan. Tudi teta Mara je bila majhna in drobna in tudi v njenih očeh se je poznalo, da je bila zadela prezgodaj križ na ramo. Gorjanec je sedel k teti, Franc je molče veičerjal za mizp. "Kaj res pojdeš, Franc?" "Res!" Ko bi se bil ozrl, bi opazil, da so bile vlažne njene oči in da so se ustnice zgenile, Kakor užaljenemu otroku, ki si ne upa joKati. "Ne sprejmeš torej tiste sluz- j be?" : ' I V Izpregovorila je tiho in plašno; malo jeibilo še upanja v njenem glasu in veliko strahu. "Teta Mara, nikar nocoj! Nocoj bi bil rad vesel; ne sprašujte me o stvareh, ki veste, da jih ne maram! Nikoli nisem mislil na tisto službo." Ko bi se bil ozrl zdaj, bi opazil v Gorjančevih očeh jezen in u. žaljen pogled. iPrišla je v sobo Barica, s tihimi, obzirnimi koraki, kakor hodijo ljudje, ki so navajeni -jluii-ti in nimajo ne svojih rok ne svojih nog, komaj še svoje oči, ponižno posodo solz. Sedla je za mizo, Francu nasproti in ko bi se Franc ozrl nanjo, bi opazil, da 30 njene oči motne in nalahko otekle. Po večerjal jfe in tedaj se je zavedel tišine, kije ležala v sobi kakor težka zadušna senca; videl je tudi obraze in srd se je vzdignil v njegovem srcu. Ustnice sd mu vztrepetale in izpregovoril je nenadoma. ' "Nočete torej, da bi šel odtod? Držali bi me radi? Da segnijem, da poginem v tem brlogu?" Ni bilo takoj odogovora, ali Sestero oči se je zrlo nanj. "Ali se nič ne spominjaš Frane, kako sem skrbela zate dolga leta, dolge bolne noči? Bojiš se, da bi te držala — ali nisi z bolno tresočo roko posegal po moji roki, zato da bi te dr'žala? Bojiš .•36, da pogineš v tem brlogu — ili Se nisi zaupno zatekel k meni, kakor otrok, izgnan v deževno noč? In jaz sem zakurila in sem ti napravila mehko posteljico, ti pa si zaspal in prvikrat so se ob tisti uri mimo smehljale tvoje ustnice... Ne očitam ti, Frane, in bojim se tvoje hvaležnosti — ali burja je zunaj in ti si bolan, ne boš več morda tako močan, da bi se vrnil k meni, legel na mehko posteljico..." "Ali nič ne veš, Frane, kako 3em ti stregla v dolgih bolnih no-ieh? Ali nič ne veš, Frane, kako sem upala v tistih nočeh — ne zase, Frane! Tako sem skrivala svojo ponižno ljubezen, da b; je ne videl, in prosila sem te, da b: jo videl. Nisi je videl Franc, in nič ti ne očitam. Morda je bil?, preslaba moja ljubezen in premajhna; preponižen je dar, ki sem ti ga bila prinesla in zato nisi opazil trepetajoče moje iztegnjene roke, proseče in daru jo. če. Nič ti ne očitam, tudi ti na očitam, da me nisi še obdaril s prijaznim pogledom, da se nisi še nikoli ozrl s hvaležnim nasmehom na te moje raskave roke, ki so skrbele zate. Ali usliši, Frane, mojo prošnjo, ne hodi odfod; bolan si in umrla bi od žalosti, če bi vedela, da si zunaj v burji tako sam. Zato te prosim, ne zase..." "Egoist si, Frane, kakohšnega nisem še videl! Vsak trenotek tvoj je, posvečen tebi samemu. Jemal »i ljubezen, kakor zaslužen vsakdanji kruh in komaj da nisi udaril po roki, ki ti je darovala ljubezen. V sreči si živel pii misliš za srečo? Kam? Služil bi vsem in ne služiš tistim, ki so ti najbližji? Ni časti v tej tihi službi! Manjši si, Frane, od onih, ki. so Se ti bili zapisali v hlapčevr službo, manjši tudi od onih, ki stoje v tolpi in ki gledaš nanje z zaničevalnim posmehom!" Ozrl se je z velikimi očmi, ra- igovorili "Px)vejte mi, kaj bi počel pri vas? Ali ne veste, zakaj sem bolan? Saj ni še tako blizu smrt, saj ni še tako blizu, da ibi mi napravi j ali krsto, čakali samo še a pokrovom! Nisem vas prosil ljubezni duši me vaša ljubezen! So. vražnikov potrebujem in udarcev, tako ozdravim!" Vstal je in ai je oblačil suknjo, "Kaj si znorel?" "Ostopim ti to srečo; ni zame, jaz ne bom nikoli debel!" Gorjanec je poskočil, da bi za-klical za njim po stopnicah, ali vrnil se je že pri durih in je zar mahnil z roko. "Naj gre kamor hoče!" "Burja je zunaj, pojdi za njim!" ; »■ IS! Pogledal je Barici v obraz, obrvi so se mu strnile in postal je sredi sobe. "Ne, Barica, ne bilo bi dobro, da bi ga lovili: kadar mu bo mraz in kadar bo lačen, bolan in utrujen, se povrne sam..." Prestrašena se je ozrla nanj. "Zanesi se name, Barica!" Že je bila legla temna senca preko neba, velikanska senca, ki je vztrepetavala, vzplapolavala od vzhoda, zabobnevala zamolklo v silnih gubah svojega plašča. Zaškropile so časih preko mesta debele kaplje v dolgem pramenu, kakor da bi bil ogromen kropil-nik zamahnil preko zemlje, v velikem križu od vzhoda do zahoda in od juga do severa. Franc je hodil križem po ulicah; burja je segala s prešernima prsti v njegovo mahovito rdečo brado, udarila mu je časih mrzla kaiplja na čelo. Postal je ob oglu, pogledal je na cerkveno uro in že ga je bilo strah, da ne pride, "Ne pride morda, boji se mor. da burje; — čudni so ljudje, ki se boje viharja..." Prijel se je za klobuk; veter ga je bil zgrabil pod pazduho in ga je potisnil na sredo ceste. Opo-tekel se je in se je ozrl. Ni je bilo strah; prišla je pre- ko ulice z mirnimi in lahkimi koraki, kakor da bi hodila po preprogi. Pozdravil je, nalahko je sklonila glavo in je šla mimo; na klobuku je vztrepeteval boj-lan; vzplapolavalo je krilo.... "Pa so mi še tesali krsto, čakali go samo še s pokrovom, in glej, življenje se je ozrlo name, mlado in veselo kakor je... Kaj bi si mogel misliti zatisnjene tiste velike oči, mirne in mrzle tiste rdeče ustnice? Kaj bi si mogel misliti mrtvo in neveselo to svoje srce, dokler je toliko mladega življenja v njem?" Hodila je hitro in tudi njemu so bili koraki la%ji, vesel je bil burje, ki ga je grabila za suknjo, igrala se z njegovo brado, prijemala za klobuk s prešerno roko in mu kuStra'la lase, da so mu povihravali na čelu ao oci. Postala je malo na pragu, ali ni se ozrla; čul je njene korake v temni veži, utihnili so, zamolklo 30 se zaprle duri. "Bog s tabo! Nisi se ozrla, ali hvaležen sem ti — zakaj mislila si name, ker se nisi ozrla! Slišala si moje korake, kakor sem slišal jaz tvoje misli — tako kakor jih širšim zdajle, ko stojiš pred o-gledalom in si popravljaš frizuro. Bog atabo!" Mračilo se je, na vse štiri strani je že škropil ogromni kro. pilnik in gostejše so padale kaplje. "Kam ti?" Človek dolg in suh, oči zaspane, neobrit obraz. "Na iz.prehod," "Prijazno vreme je, poj diva skupaj!" Ulica se je ožila, zožila seje popolnoma ter se je izlila v gostoljubno krčmo. Sedel je Franc Riba in obraz se mu je zelo izpremenil. Useh-nila so lica, v očeh je ugasnil plamen in drobne kaplje so padale iz razmršene brade. Deževalo je zunaj, močile so se mislim peroti in tako so legle, poskrile se po čemernih kotih. "Jaz poj dem odtod." Začudil se je Martin Šlibar ia se je nasmehnil. "Kaj bi ne umrl rajši v domovini? Jaz bi ne hodil na tuje u-mirat." Zelo se je bil iapremenil Franc in če bi luč trepetalac umirala, videl bi Martin režečo lobanjo pred seboj. "Ne mislim še umreti, ne sodi me po sebi! Ali veš, da raizstavijo naši umetniki na Dunaju?" Martin se je zamislil. Kakor da bi se bila zgeni'la mrtva prst, dvigala se počasi široka ilovnata plast: prikazala se je koščena ro. ka. prikazale so se oči, tope še in pl^ne. Ko bi si pač upale pogledati, ko bi si pač upala roka! "Zakaj te je to razveselilo ? Tako si mislim jaz: zgane se časih nekaj poloavedno, domovina navdihne, govori v omotici; to niso znamenja življenja, to je bolni nemir pred koncem..." Kaj je ni zamenjal s seboj? Kaj ni pogledal v ogledalo in je mislil, da gleda domovino? In če jo je zamenjal on, kaj je nisem zamenjal jaz? Poigledam v ogledalo: kaj ni to nemir pred koncem? "Ali nisi zamenjal domovine s seboj?" "Zamenjal sem jo, kakor sj jo ti! Ne govoriva, prijatelj, o domovini! Tolik je strah v naših srcih, da govorimo o nji samo natihoma, kakor o umirajočem človeku, ki sope težko v sosedni izbi. Saj si ne upaš, da bi mi pogledal v oči, zato da bi ne videl bojazni v mojih očeh! ... In kakor je tvoje srce, tako je zdravje bolnikovo: vesela misel ti je bila prišla iz nebes — in glej, neizmerna solnčna pokrajina se razprostira pred teboj! Prišla je bila smrt na tvoje duše prag in zastro se ti oči — še sto let morda, še dvesto let in zapeli bodo mrtvaški zvonovi od juga do severa... Zamenjal gi jo ti in zamenjal sem jo jaz!" (Dal-Jo prlh.) Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. UOl Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene Jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE MRICAN-KLAV MINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 st. clair avenue. ranih časoipisov, nad posteljo je visela gtara sveta ppdoba. njih pogledi na glas in razločno in žalost mu jg legla na srce. t STRAN 4. •^AKOPRATNOST' AUGUST 29th, 1921. >^iimmninmiiiiiiuiiit3iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiminiiiiiiiBiiit3iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiit3iiiniiiiiii[aiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiit3iiiA 1 Tem potom se radostno zahvalim, ter obenim pripo- | |i ročam rojakom slovenskega zdravnika kiropraktike I Dr. ALBERT IVNIK D. C. | 6408 St. CLAIR AVE. | (Urad. ure: 2 do 4 in 6 do 8 zv.) | kateri je mojo 10 letno bolezen I (krči v želodcu) ozdravil v teku g enega meseca. Denarni izdatki | brez vspeha in trpljenje katero | sem imel toliko let me je pripra- | vilo do te izjave. | ANTON ZUPANClC, j ^ 1282 E. 55 Si. | •>iiU3iiuiiiiiiiiE]iiiiiiiiiinHiiiiuiiiiiiaHiiiiiiiiiiE3iii|imiiiiaiiitiiiiiiiic3iiiiiiiiimt]iiiiiiiiiiiit3iiiininiHt]niiiiiiiiui]iiiiiiiiiiiit3niiiiiuiiiE<^ Samo Slovencem. JEWELR Vslod odhoda v staro domovino, je razprodaja moje trgovine sedaj v teku! Ako kdo izmed rojakov Se nima dobre, zanesljive žepne ure, naj ne zamudi te prilike in dobil jo bo po tovarniški ceni. V zalogi imam tudi precejšnje število 14 karatnih verežic za moške in ženske. Popolna razprodaja vsega blaga po tovarniških cenah je prirejena samo za Slovence. Se priporočam JOHN PROSTOR. 6120 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. al al al a? OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". KREDIT katerega imamo mi med ljudstvom po slovenskih naselbinah in med Amerikanci, za boljše čiščenje oblek, ni malenkost. Vsak človek ima veselje do enega ali dru-zega posla aU umetnosti in naše je, čistiti in barvati obleke. EMBANK EClčaner^ & Dyers Delavnica in glavni urad: E. 60th ST. & BONNA AVE. Rosedale 5694 - Central 5694 Podružnica: 6629 St. Clair Ave., vogal 67. ceste. Odprto do 7. zvečer. Clevelandske novice, — štiri osebe so bile poškodovane včeraj, ko sta na zapadni 162. cesti in Lorain St. trčila dva avtomobila. Poškodovani so B. Urban, 926 E. 70. St. in njegova žena ter .dr. C. Warden in njegova žena. Šešt drugih, ki so se nahajali na avtomobilih, med njimi tudi dva otroka, pa je ostalo nepoškodovanih. Oba avtomobila sta bila zelo rzbita in promet na Lorain Ave. je bil zaradi nezgode ustavljen za kako dobro uro. " — Nekaj novega za cleveland-skn dekleta je vest, da župan Fitzgerald ni bečlar, kot so mislile, temveč zvest zakonski moži-ček. Da je oženj en, je povedal zadnjo soboto v Luna parku, ko j je podal pred ligo republikanskih klubov svojo platformo kot kandidat za župansko mesto. Ves zirudel je naznanil to novico in vse mu je čestitalo. Poročen je bil že zadnje tri leta, in nihče razun njegove matere in nevestinih ožjih sorodnikov ni vedel za poroko, ki se je vršila čisto tajno. Župan se je iz'javil, da se je spoznal s svojo ženo v Washing-tonu več let nazaj, ko se je mudil tam na uradnih poslih, poročena pa sta bila v New Yorku. Ker je ona želela nadaljevati s študiran jem glasbe, se je obdržalo poro'ko tajqo ;ona je šla v Evropo nadaljevat svoje študije, on pa se 'je vrnil v Cleveland. Zadnje čase se je župan večkrat podal v New York, kar je postalo njegovim ožjim prijateljem nekako sumljivo in tako so pričeli ugibati, da morda FitzGerald vendar ni tako trdovraten bečlar, kot se dela, toda za gotovo pa le niso vedeli, dokler jim sam ni povedal o svoji ženi. Pravi, da bo pripeljal svojo nevesto v Cleve- I land takoj po volitvah. — Dva moška »ta udrla v garaž Mrs. Elizabete Heile na 1272 W. 115. St. in ko so prišli na lice mesta poklicani policaji, jim je ' eden izmed njiju ušel, enega so j pa prijeli. Prijeti se piše Harry I Jaokson, 3916 W. 9 7. St. Radi tatvine je bil prijet tudi Frank J iiiiiBiiiiHiiiiaiiiiaiiiiHiiiiaiiiiiiiniBiiiifliiiiaiiiiaiiiiBiiii«! Se vam pripo rocam za obilen obisk. WOOD 54 R, PRIJAZNO NAZNANILO! Cenjenim rojakom v Colli'nwoodu naznanjam, da sem prevzel trgovino - ^ ^ Z grocerijo in mesom od PENGAL BRATOV na 447 E. 157. St. v prostorih Mr. Polonskija. Gospodinje, kadar boste poskufeile našo positrežbo smo prepričani, da boste zadovoljne. Naša zaloga bo obilna in sveža. Za točno pastrtižbo vam jamči FRANK lELUSlČ 447 E. 157th St. Kozak, 25, E. 49. St. Policija ga je dobila ravno, ko je hotel zapustiti stanovanje Mrs. Berte Ma-tyka. 5928 Eagle Ave. z $25 v gotovini in z dvema suknjama. Sosedje, ki so videili plezati nekega moškega skozi okno v Maty-kino hišo, so poklicali policijo.— Dva) roparja, ki sta napadla Mrs. Lawrence Madger, 15502 Lock-now Ave. na vzhodni 156. cesti in Waterloo Rd. sinoči okrog pol now, sta pobegnila, ker sta se u-strašila njenega kričanja. Ukrasti sta ji hotela ročno torbico. — Marsikaka družina že težko odšteje denar za mesečno stanarino, če oče že dalj časa ne dela, in je^v družini več otrok. V enakem položaju je družina John Ei-selrt, 2696 E. 93. St. Oče je brez dela, ima ženo in pet otrok, naj-starfijsi 12 let in najmlajši 1 leto star. Zadnji mesec ni mogel plačati stanarine in gospodar je šel na sodnijo, da vrže družine na cestt). Eiselrt je imel priti zadnjo soboto na sodnijo ob določeni uri, toda prišel je prekasno, kajti kot je povedal sodniku, si je moral celo izposoditi denar za vožnjo na kari Zase in za svojo družino, in zato ni mogel priti preje. Sodnik Silbert je, videvši bedno stanje družine, dal Eiselr-tu še dva tedna časa, da si poišče stanovanje drugod, ter mu je povedal, naj pride v njegov urad danes, da mu bo pomagal dobiti delo. Seveda, s tem je pomaga-no le eni družim, in še tej ne mnogo. Kje pa naj išče pomoč na tisoče in tisoče ostalih bednih? Naj gredo li vsi k sodniku Sil-bertu? In, bo li on vsem v stanu preskrbeti delo? Vsaka družina bi seveda rada dobila alično pomoč, toda kadar je v enakem položaju toliko ljudi, kot jih je dandanes, je treba drugačnega od-pomočka. — Nocoj se vrši redna mesečna seja dram. dr. "Lilija" v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Pričetek seje točno ob 7:30 uri zvečer, članstvo se pozivi je, da pride na to sejo, ker se ima raz-motrivati mnogo važnih stvari. krajšelk, L, 86) Anton Klemen-čič, 87) John Flajšman, 88) Joe ' Flajšman, 89 John Zakrajšek II. Članski oddelek je po veselici pričel 3-krat na teden s svojo telovadbo; vpondeljek in četrtek v mestnem kopali>šču, ob sredah Pa v dvorani Sever-Nagode, to pa, da se naši fantje bolj izučijo v telovadbi, ker namerava Sokol prirediti več veselic. Deški naraščaj telovadi vsako sredo in peten v Sever - Nagode dvorani. Dekliški naraščaj se pa v kratkem začne. V kratkem dobimo navodila za' nove vaje iz Ljubljane. Na zdar! ........ Frank Hudiovemik, tajnik. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI' ptuiiiiuiiiumuiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiuniiiiiiuiiiuiiiiuuuiuuuiiiiiiiuuuiiiiiiuuiiDiiiiuuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuuiuiiiiniiiimiBinBiionininniBSinnnDnBunininininitnmtoi MALI OGLASI aiii'.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiM!! oooo^l POZOR! POZOR! POZOR! |<><><>CK><><><><><><><> Joseph Kaušek 15705 Holmes Ave. CADILLAC AVTOMOBIL za izlete, poroke, krste k pogrebe. Tel. Wood 479 R. Bell Eddy 3608 ooooooooooooooo^^^l LEPA FRONT SOBA se odda v najem za enega fanta; elektri^f in kopališče na razpolago, po mi tudi tolplota. Vprašajte 1074 Addison Rd. kMliilaliililiilaliibliilaliilaliilBliilaliilaliilBliilaliililiilBliilaliilaluliliilaliilaliililiilalulaliilaliilaliilBliilaliiri SOKOI^TVO. Telovadni odsek SI. Sokola poroča na tem mestu, da je po zadnji telovadbi na veselici Zveze Kulturnih Društev, dne 14. au-gusta, 1921, na Kajstelicovih farmah zopet napredoval. Naši fantje in dečki so takrat na veselici ipokaaali občinstvu, kaj Sokol zna. Novi člani in članice: A) Dekliški naraščaj: 4) Ana HoSevar, 5) Olga Ferluiga, 6) Dorothy Močnik. B) Deški naraščaj: 78) Louis Zelle, 79) Mark Mrhar, 80) Edward Blaski, 81) Frank Span-gel, 82) Boris Kušlan, 83) John Mrhar, 84) John Lavrlč, 85) Rudolf Lavrič, 86) Stanley Močnik 87) Frank Kerže, 88) Tony Jerina, 89) Steva Blaski, 90) Josip Blaski, 91) Tony Za-mejc, 92) Ignac Slapnik, 93) Frank Bobnar, 94) Karol Sus-man, 95) Robert Susman, 96) Louis Slapnik, 97) John Arko, 98) Frank Oblak, 99) Frank Laurich, 100) Martin' Straus, 101) Edward Kobi. Članski oddelek: 85) John Za- Cenjenim naročnikom in rojakom v EVELETH, MINN. naznanjamo, da je prevzel zastopstvo za naš list za dotični okraj g. Otto Majerle trgovec v Evelethu katerega upravniStvo tega lista toplo priporoča tamošnjim Slovencem. Želimo, da mu gredo rojaki na roko in se naročijo ali pa poravnajo zaostalo naročnino za nas list pri njem. Upravništvo. iiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiniiiiainiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiii !TiilaliimliiWliilaliilmliilBliilmli:lali,laliilaliilaliilali!li A.F.SvetekCo. Edini SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V COLLINWOODU. 15220 Saranac Rd. Wood 44. Krasni avtomobili za vse slučaje. AMBULANCA. iiaiiiiaiiiiaiiiiBiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiimmiaiiiiaimaif ilaliilaliilaliilaliilaliilaliilBlulaliilaliiLliilaliilaliilali v Jugoslavijo Tesne vezi z vsemi deli JuBoslavile. Obilo dobre hrane. Zaprte kabino. Velik ^trnv. Vse udobnosti modenip ladle. ^Red Star Line PLOVBE VSAK TEDEN Pomol 68-02 — North River—Nsw York FINLAND, Plymouth ... 1. oktobra ZEBLAND >— Cherbourg ...... 10. sept. KROONLANDt — Antwerp ____ 17. eept. IvAPLAND .................... 24. sept. SAMLAND, Hamburg .......... 1. sept. AMERICAN LINE MANCHURIA (Hamburg in Dan- zig via Cherbourg) .. 6. oktobra. Cela Dot PO vodi. na PoHsko. MONGOIilA (v Hamburg In Danzle via Cherbourg).. 8. septembra MINNEKAHDA (v Hambnrpr In Danzig) ........ 22. septembra. Star ADRIATIC (v Cherbourg) ,. 5. okt. OLYMPIC (Southampton) .. 3. sept. New York In Boston.— Azores. Gibraltar, Naples in Genoa CRETIC...................7. sept, ARABIC 13X-BEKL.IN ......... 20.sept. CANOPIC ..........30. septembra. Največja ladja ploveca' redno med južnimi evropskml prlstanlsol. INTERNATIONAL MER-CANTILE MARINE CO. llfl W.DIJ — 1,250 000 TON. 9 Broadway, New York all pri katerikoli pooblaščeni aeenelll v Clevelandu. ZENE IN DEKLETA Citajte in pomnite, da se vam taka prilika kot je ta ne bo nudila kmalu . Dekleta, mi imamo najboljše kožuhovinaste suknje tako poceni kot niso bile še nikdar preje. Sklenili smo razprodati te suknje še predno zapade sneg in sicer po zelo znižanih cenah. Sedaj je torej čas, da si eno izberete. Imamo tudi veliko zalogo vsakovrstnih oblek tudi po zelo ZMERNIH CENAH. Obleke z žeketom vseh mer, tudi za debele in močne ženske. Izbera poročnih oblek je zelo lepa in velika zakar se priporočamo nevestam. V zalogi imamo vse potrebščine za novoporočence in na dan poroke vas okončamo in opremimo brezplačno. Pridite torej k nam, kadar kaj potrebujete. ANT. ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave. Oglašujte v "Enakopravnosti!" SLOVENEC ŽELI dobiti stanovanje za 2 osebi, 1 sobo s ku-Kinjo ali dve mali sobi s kuhinjo, rned 61. iin 72. cesto med St. Clair jem in Superior. Kdor bo imel kaj sličnega do 1. septembra, naj sporoči na 1 142 E. 66. St. (zadaj) od 4. ure popoldne naprej. (203 VELIKO KANARČKOV. Okrog petdeset izvrstnih pevcev je naprodaj. Kdor želi v hiši lepo ptičje petje, naj se zgla- si na 1384 E. 53. St. (204 50 KANALCKOV NA PRODAJ! Cena od $5 naiprej za samce in od $1 naprej iza samice. Vprašajte na 1419 E. 51 St. 'O Si Kadar se selite se zanesljivo obrnite na j tvrdko. Na razpolago imai®" 5 tonov truck, kakor tudi truck-e za vse prilike. TOČNOST IN VARNOST JAMČENA. Telefonirajte :Bell Rosedale 530® j John Ušeničnik 6303 Glass Ave. POBLAŠČEN ZASTOPNIK | NAŠ LIST ZA NASELBINE NOTTINGHAM, EUCLID in NOBL® OHIO g, Vincent Roller ki bo obiskal vse tamkajšnje jake in agitiral za naš list. ^ NAŠ ZATOPNIK ZA PUEBLO, COLORADO, in okolico g. JOSIP KRALL obišče v kratkem rojake v tamoš-nji naselbini, katerega jim toplo priporočamo. Zastopnik'g. Krall je zaveden delavec in želi, da se na naš delavski list naroči sleherni Slovenec v Pueblo. Upravništvo. DR. J. J. SILVERBERG, Zobozdravnik Želi naznaniti odprtijo svojega zobozdravniškega urada 5388 ST. CLAIR AVE. Nad Marquette Lekarno, kjer vas bo z veseljem pozdravil. Urad. Ure: Od 10 zjut. da 8 zv. Tel. Randolph 5974—Centr. 2077 DRETJE ZOB IN URAVNA- NJE BREZ BOLEČIN Najboljše delj/ garantirano. Lahko odplačila. SQUIRE EDGEGATE Now and Then He's Twenty Dollars Over Drawn BY LOUIS RICHARD y£S - Ovtet NOncL vvhil'B. you kyE -BUT I F/K£0 ITH^ RiOHT- I V M/£S T5yQ/?0-(75 -pool? -13oo;/ kvHE"/ WE /iiZ-Oiv THE f^ccauNT jre> SHov^ Lip Z.fAf'E "Tw/S — I TXc -gAz/xf yauf^ cSosw-'-f£'?ES /9 //OTo you /vEAf/ # Inter-nat'l Cartoon Co., N. Y. \ "Gromska strela. Tu je naznanilo, da »em na banki za deset dolarjev v lulknjil" "Gospodična, to je zelo slabo knjigovodstvo, če se dopusti zgoditi kaj takega." "Notica iz banke je prišla včeraj, ko vas ni bilo tu, toda jaz sem stvar poravnala." z "Kako neki — —" ''Poslala sem banki vaš ček za oni 10-dolarski primanjkljaj." - de! ce] k k 2a toi Rh Vo : So : pi: 'ki tU Želimo, da se sleherni naf' ali pa plača zaostalo narocn'^ti za naš list gori imenovanemu ^ f stoppiku. UPRAVNIŠTVO. 0^ t [OE Slovensko podjetje acme dry cleanirf^ and dyeing company. Vogal E. 152. Str. in Holmes Ave. -a Cuy. Wood 83 Bell Eddy 30"' Cleveland, O, Obleke pridemo iskat na dot" in jih pripeljemo nazaj d ociscene. ■ ■s'jmH Joseph Dolinar SLOVENSKI KLEPAR Complete Sheet Metal Wo*" 1403 E. 55th Str. Izdelujemo furneze, klcP^^ ska dela, splošna popravila« dela iz medenine in bakra, na postrežba. Telefon Rosedale 4736 ^ mmmmmmmmmmmmMnK foi' # Dnevnik Enakopravnost # Z I C A ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram. JL