Izhaja vsak petek. Uredništvo apravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . poluletna . . četrtletna . . Posamezna št. K 4*— „ 2- .. f-„ 0-10 GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Št. 39. V Ljubljani, dne 26. avgusta 1910. Leto V. Kruha poceni! Poslanec gornještajerskih kmetov, Ferdinand vitez Panc, je izdal pred nekaj tedni zelo zanimivo knjižico,1) v kateri dokazuje, da visoka carina na žito ni kmetom v naši državi, zlasti v planinskih deželah nič polagala, marveč da jim je celo v veliko škodo: naš kmet živi od živinoreje, ne od žita. Visoke žitne cene so vzrok, da so tudi otrobi, oves in ječmen, ki se rabi za klajo, dražji; ravno tako sta pa tudi slama in seno dražja. Ker je torej vse krmljenje dražje, ima pri živini vkljub višjim cenam malo čistega dohodka. Ko bi bila klaja cenejša, bi kila seveda tudi živinska cena lahko nižja. Našega kmečkega ljudstva velik del kupuje moko in žito za lasten živež in za živino. Velika škoda za ljudi, zlasti pa za prašičerejo, je vsled carine predraga koruza. Ker je žito tako drago, se sili kmet z žitom tudi tam, kjer ni zemlja za to in kjer so stroški za obdelovanje veliki. S tem je seveda živinoreja na slabšem, ker se ne poskrbi tako za dobro in zadostno klajo, kakor bi se lahko. Nazadnje pa še to-le: Če se podraži žito, se mora podražiti vse drugo. Dražji kruh zaideva večje plače povsod in višje cene za obleko in raznovrstno orodje, ki ga kmet potrebuje. Višja cena na žito torej nič ne pomaga, ker je samo korenina za višje izdatke tudi za kmeta. Panc na podlagi natančnih podatkov, ki jih je dobil od poljedelskega ministrstva, dokazuje, da so te stvari, ki smo jih ravnokar povedali, do pičice resnične. Bivši poljedelski minister dr. Braf je namreč urednika dr. Hoffmeistra poslal, naj preišče pri raznih kmečkih posestnikih, kako vpliva na njihovo gospodarstvo visoka žitna carina. Ti podatki so taki, da se jih ministrstvo — dr. Braf je že odšel — ne upa priobčiti, ker ki veleposestnikom zmešali štreno. Samo Veleposestniki z ogromnim poljem, ki na njem delajo vso s stroji, imajo dobiček od visokih žitnih cen; mali in srednji kmet ima Pa škodo ka^vor delavec in obrtnik. Na koncu pravi Panc: »Kmečki stan, zlasti v planinskih deželah (na Krasu ravno tako), je mnogo bližji delavcu in obrtniku, ‘) Die Ilochschutzzollpolitik Ilohen-blums und der osterreichische Bauern-stand. Wien. Wilh. Frick, I., Graben 27. Carska zločinstva. (Dalje.) Čudno se mu dozdeva prijateljevo obna-^Anje. »Si li bolan, prijatelj?« ga sočutno vPraša; »ali žalost stiska tvojo dušo, da se °gibaš krasoti, ki se blizo tebe tako lepo Bizvija?« »Kaj mi koristi bager, kaj lepota, ako žaluje moje srce?« odgovori Plavt. »Vedi, Avel: nesposoben, oproščenec Scevijev, Mil-vij, snubil je za mojo Mctelo — mene pa so sPutili iz Festulove liiše in službe.« »Nesrečni prijatelj«, odvrne Avel in mu s>isne roko. »Kaj pa Motela? si li preverjen 0 njeni zvestobi?« Mladeniču se posvetijo oči. »Motela nikdar ne bo zatajila, kar je prisegla;« vzklikne. »v svoji pokorščini svojemu očetu se mi o sicer odpovedala — toda sovražnemu ekmecu nikoli ne bo podala roke v zakon.« »Tedaj zaupaj prihodnjosti, moj dragi lavt; še se lahko premeni misel tvojega kakor veleposestniku. Za kmeta, čigar bratje gredo za obrtnike ali delavce, je mnogo bolj potrebno, da se drži politike, ki je tem stanovom prijazna, kakor da si dela sovražnike med drugimi stanovi in pri tem vendar le sam bodi po kostanj v žerjavico. ter si tako roke osmodi.« Temu dostavljamo, da je naš kmečki poslanec Demšar v državnem zboru očitno rekel, da ni prijatelj visoke carine, in da je dr. Krek že večkrat povdarjal, da malega in srednjega kmeta boli vse kaj druzega, nego to, kar jo veleposestnikom na srcu. Potemtakem smemo reči, da se glede na carinsko vprašanje bližajo boljši, za delavca lepši časi. Draginja je res neznosna. Mi vidimo po svojih konsumnih društvih, kako rastejo zadnja leta izdatki za potrebni živež pri de lavskili družinah; iz strokovnih društev vemo, kakšne zaslužke imajo delavci; iz bolniških blagajn pa spoznamo, kako je z delavskim zdravjem. Vse to kriči na vso moč, da tako ne more iti več dalje. Draginja je kakor krvoses, ki ubija zdravje in življenjsko moč, ki spravlja v pomanjkanje ves delavski stan. Socialna demokracija porablja to priliko, da proti vsem, ki niso v njenem taboru, zabavlja. Od zabavljanja, laži in obrekovanja pa nima delavec nič. Kako neumno je, če socialni demokratje vpijejo, da so naši poslanci vzrok draginje. Postava o carini je sklenjena leta 1906., ko še ni bilo sedanjega državnega zbora. Ena državna polovica je ne more izpremeniti. Ogri pa v kako izpre-memto ne bodo privolili. Treba je torej počakati do leta 1917., ko se bo sklepal novi carinski cenik. Do takrat je pa edino prav venomer povdarjati, da boj proti kapitalizmu veže kmeta in delavca in da morata zato skupaj, roko v roki v vzajemni prijaznosti rešiti tudi carinsko vprašanje. Po ti poti pridemo do tega, da se carina na žito znatno zniža in s tem tudi moka pride do nižje cene. Mi poj demo po nji in trdno upamo, da dosežemo svoj cilj. Ljubljana brez župana. Ivan Hribar ni več ljubljanski župan. Cesar namreč njegove izvolitve za župana ni potrdil. S tem je zapečatena usoda moža, ki je celo vrsto let vodil ljubljansko občino. Za njegovega županovanja se je Ljubljana na zunaj in znotraj precej izpremenila. Zunanje je postala sicer lepša, toda znotraj zelo grda. Poprej starikavo mesto, toda s cenimi stanovanji in mirnimi prebivalci, je postala Ljubljana po potresu moderno zidana, toda tudi moderno draga in razuzdana. Pod Hribarjem se je ustanovil v Ljubljani bordel, ki je poživinil del prebivalstva in pripravil za takozvano svobodnjaštvo. Nočni mir se v malo kakem mestu tako kali, kakor se v Ljubljani od časa zadnjih državnozborskih volitev. Stari trg, Florijanske ulice, Žabjak, Kolodvorska ulica in še nekaj drugih ulic se nahaja, v katerih se razsaja, kolne in klafa cele noči. Policija je v tem oziru skoro brez moči, ker so razsajači večinoma pristaši liberalne stranke. — In takega Bog varuj aretirati! — To smo na svoje oči videli in slišali za časa Hribarjeve kandidature za državni zbor. Neki Arnošt je vodil tolpo pijanih razgrajačev, ki so snemali okna in pobijali šipe vpričo policije. Aretiran ni smel biti* nihče. Za časa Hribarjevega županovanja se je življenje v Ljubljani podražilo neizmerno. Mesarjem je občina šla skorej naravnost na roko, kar je iz političnih ozirov sicer umevno, toda za prebivalstvo nikakor koristno. Delavci v Hribarju niso imeli prijatelja. Saj je sam izjavil neki deputaciji, ki je šla svojedobno k njemu prosit, da zboljša mestnim delavcem plače, da za delavske družine občina ne more skrbeti. Torej delavec naj bi delal takorekoč zastonj, če tudi pogine njegova družina. Kako so rotovški uslužbenci spoštovali svobodo volitev delavcev, smo imeli priliko videti tudi ob državnozborski volitvi. Predovičev prašičji voz, na njem mestni delavci, zastraženi od liberalnih agentov in rotovških uslužbencev, je bila prikazen za svobodomiselne bogove. — Delavec, če si v službi občine, moraš misliti, da je Hribar tvoj gospod in le njega smeš voliti! Za delavska stanovanja se za časa županovanja Hribarja ni prav nič storilo. Da, nasprotno, spravil bi bil Hribar rad vse delavce kam na Posavje, da bi bila Ljubljana bolj moderno frakarska. Volivna pravica za občinski svet se jo delavstvu le od daleč in še to v zelo poniževalni obliki kazala. Sama farba. Interesantno bi bilo morda tudi kontrolirati vodoštevce. Govori se, da gospoda. Težko te bo pogrešal, ker si mu bil potreben; ko te ne bo več imel, ho spoznal, šele tvojo ceno. Ali si našel kako drugo službo?« »Davno že mi je ponujal tribun Lucij Pizon častno službo z večjim plačilom,« odgovori Plavt. »Ker sem bil navezan na Fe-stula, je nisem sprejel. Sedaj ga pa poprosim. Srečno, Avel! Kmalu te bom obiskal.« Plavt hiti dalje in Avel gre urno svojo pot. Čez nekaj časa doseže malo hišico, kjer ste stanovale Aricija in njena slepa učenka in prijateljica. Vroč in spehan dospe v hišo. V mali veži najde staro ženo samo. »Kje je Aricija?« jo naglo vpraša. Slepica pozna hojo in glas mladeniča, ki je skoro vsakdanji gost v njeni hiši. »Ali ne veste, kako velika milost je dosegla vaša nevesta?« vpraša starka. »Ari-cije ni v hiši; prišli so ponjo z lepo nosilnico. Cesarjevi strežaji so nesli blago deklico in imenitna gospa je sedela zraven nje.« »Kaj govorite? O čem besedujete?« zakliče Avel ves razburjen. »Ne besedice ne vem.« »Tedaj vam najin častivredni sinočni spremljevalec,' Aleksandro«, ni poročal o tem? Obečal je, da vas bo na vse zgodaj obiskal.« »Vi me nategujete na tezalnico,« odgovori mladenič. »Od jutranjega svita sem zapustil svoje stanovanje; spoštovanega Aleksandra nisem še videl. Storite konec moji muki in odgovorite mi: kje je moja nevesta Aricija?« »V cesarjevi palači,« odvrne slepica ponosno. »Poklicali so jo k cesarjevi materi, k Agripini, ki bi se rada razveseljevala z njeno umetnostjo.« Avel odskoči. »Milostljivi Bog!« zakliče. »Aricija v cesarjevi palači! Aricija, ki se je meni na ljubo vedno ogibala onih bliščečih krogov, kjer se skriva poguba pod bliščem in leskom? In vi, Lepida, ste jej mogli privoliti?« (Dalje prih.) jih gotovi pristaši rotovške klike nimajo, medtem ko so jili drugim brez pardona vsi-lili. V celoti je bil Hribar kot župan čisto navaden frakarski buržoa, ki mrzi vsacega, ki nima pol metra visokega cilindra in ga ima za manj vrednega. Na rotovžu so za časa Hribarja dobivali prostozidarji najboljše zavetišče. Pod njegovim županovanjem se je sklenilo ne udeleževati se v stolnici procesij in in ne objavljati razpisov itd. v »Slovencu«. Vse samo iz sovraštva proti Slovenski Ljudski Stranki. Prav lahko in pravično trdimo, da slabo, kar se je zgodilo pod Hribarjevo vlado v Ljubljani, presega v veliki meri dobro, kar je storil. Delavstvo posebno nima vzroka žalovati za Hribarjem in tudi ne žaluje. Tobačno delavstvo. Kupujte Vaš koledar! Soc. demokrati so izdali za tobačno delavstvo koledar, v katerem je med drugim tudi slika dr. Luegerja in spis nekega »župnika« Hermana Hutter. Naslov temu koledarju je »Tabakarbeiter-Kalender«. Opozarjamo naše somišljenike, da ta koledar odločno odklonijo, ker je namenjen soc. demokraški bisagi. Kupujte pa »Familienkalender fur die chr. Tabak-arbeiterschaft Osterreichs«, ki je v prid Vaši organizaciji in stane samo 60 v. Dobi se pri krajevnih skupinah. Ne kupujte druzega koledarja kot Vašega, ki ima 120 strani. Za prilogo je umetniška slika dr. Karol Luegerja. Zahvala. Hvaležno podpisana si šteje v prijetno dolžnost blag. g. dr. I. Zajcu, c. kr. zdravstvenemu svetovalcu in deželnemu poslancu, tem potom izreči javno zahvalo. Moj sin Alojzij namreč je imel na desni roki malo rano, katero si je s črnilom zastrupil. Roka je silno otekla in bila vsa v mehurjih, trpel je silne bolečine. Vsak, ki je roko videl, je trdil, da bo deček ob roko. Vsa obupana se obrnem na imenovanega gospoda zdravnika, ki je dečka z velikim trudom in požrtvovalnostjo zdravil in srečno ozdravil. Ker se pa ne nahajam v ugodnih gmotnih razmerah in sem mati devetero nedoraslih otrok, je bil gospod zdravnik tako velikodušen, da mi je vse ordinacije — katerih je bilo 40 — popolnoma brezplačno opravil in se tako dejansko izkazal prijatelja revežev. Jaz se blag. gospodu dr. I. Zajcu vsled te velike dobrote ne morem drugače hvaležno izkazati, kot da mu javno iz cele duše zakličem: Bog Vam ves trud tisočkrat v tem in prihodnjem življenju povrni! — Helena Pogačar, Rožna dolina pri Ljubljani št. 228, dne 5. avgusta 1910. J. S. z. Sava. Krščansko-socialno delavstvo jeseniško in javorniško! V nedeljo dne 28. avgusta, dopoldne ob 9. uri pridite vsi v »Delavski Dom«, ker bode priredila J. S. Z. shod. Vsi do zadnjega moža na shod! Shod predilnih delavcev. Skupina J. S. Z. ljubljanske predilnice, je imela v sredo 24 t. m. v prostorih »Kršč. soc. zveze« shod. Govoril je poslanec Gostinčar o starostnem zavarovanju in o nekaterih drugih važnih zadevah. Trbovlje. Rudarska skupina J. S. Z. v Trbovljah je imela v nedeljo dopoldne v »Društvenem domu« svoj prvi mesečni shod, katerega se je udeležilo precejšnje število članov. Otvoril je shod predsednik skupine Ivan Zupan, ki pozdravi načelnika J. S. Z. dr. Zajca in navzoče člane. Povdarja, da se bodo odslej naprej vršili redni mesečni shodi, na kar opozarja člane, poživlja pa jih, da se marljivo udeležujejo in pridno agitirajo za udeležbo. Nato je govornik dr. Zajec v obširnem govoru razpravljal o težnjah in potrebah slovenskega delavstva, opozarjal na sovražnike delavstva, pojasnil smoter delovanju J. S. Z. Ta delavska organizacija je edina poklicana, da združi ves jugoslovanski krščansko misleči proletarijat. Tega hoče ščititi proti kakršnikoli izrabljanju. Pošteno in dosledno hoče varovati koristi delavstva, olajšati mu hoče boj za boljšo bodočnost in varovati verska in narodna načela, stoječ neupogljivo in nepremično na temelju kršč socializma. Tiho sicer dela Zveza, mirno in trezno, vsposobiti hoče ljudstvo, da bo znalo vselej voditi svoje boje pošteno in z upom zmage. Vsakršen radikali- zem odklanjamo, ker smo prepričani, da je vsak radikalizem laž in pesek v oči masam, da jih zasužnji zelenim ali rdečim idejam, ki so našemu delavstvu tuje in pogubne. Govornik nujno pozivlje rudarje v živahno agitacijo za Zvezo. Tudi rudarska industrija se nahaja v nekaki krizi, razvita je konkurenca premogovnih družb in nevarnost obstoji, da pridejo ob kruh celo stalni rudarji. Izjavljamo, da bomo vedeli in znali dobiti sredstva, da ščitimo svoje člane, krize naj se poravnajo brez škode delavtsva! S krepkim pozivom k živahnemu delu konča dr. Zajec svoj govor z obljubo, da je pripravljen zopet priti med rudarje in razpravljati o važnih delavskih vprašanjih. Govor so pozdravili zborovalci z živahnim ploskanjem. Shodi J. S. Z. se vrše dne 28. avgusta na Savi, 4. septembra na Gorjah in dne 11. septembra na Javorniku. Na vseli teh shodih bo govoril načelnik J. S. ,Z. dr. Zajec. Gorenjsko delavstvo že sedaj opozarjamo na te shode! Zahvala. Najiskrenejšo zahvalo izrekam tem potom slav. odboru J. S. Z. Dovolil mi je izredno bolniško podporo, do katere po pravilih nisem imel pravice. Pri nas smo ustanovili šele pred nekaj meseci plačilnico ,T. S. Z. Kmalu po svojem vstopu v J. S. Z. sem bil nesrečen, podrlo me je drevo v gozdu pri tesanju. Bil sem v bolnici in doma še dolgo nesposoben za delo. Zavarovan nisem bil nikjer, ker tu se za gozdne delavce noben delodajalec ne zmeni za zavarovanje. J. S. Z. pa mi je dala izredno podporo za ves čas bolezni. Kako mi je ta podpora prišla v pomoč, ko nisem mogel nič zaslužiti! Še enkrat Jugoslovanski Strokovni Zvezi iskrena zahvala. Tovarišem delavcem pa bratski opomin: Kar je mene zadelo, lahko jutri tebe. Kam se boš obrnil za kak denar v bolezni, zlasti gozdni delavec? Vlada in delodajalci se tako malo zmenijo za nas. Kako silne koristi je za nas J. S. Z. Postani njen član, kesal se ne boš! Loški potok, dne 24. avgusta 1910. — Alojzij Lavrič, tesač, Retje št. 105. Krvoses kapitalizem. Sava, V valjarnici imamo nabit jako zanimiv in strog kopalni red. Kopališče je seveda tudi, a žal, da v najskromnejšem slučaju ne odgovarja vsaj za silo delavskim potrebam. Podobno je le navadni gnojnični jami, v katero se izteka vsa nesnaga, dobre, čedne vode pa pride le toliko notri, kolikor je mojstrom in uradnikom ostane, za katere je seveda v tem oziru jako dobro preskrbljeno. Za delavce torei o kakem modernem kopališču ni niti govora. Zdi se nam, da je to valjarnično kopališče le nekaj peska v oči, ker že višje oblasti zehtevajo za delavce v zdravstvenem oziru boljše preskrbe. Mi sicer imamo delavni red, ki ga je, kakor kaže podpis, videl in potrdil naš dični in kakor se izjavlja, za vse dobro vneti gospod okrajni glavar F. Župnek, ki je pa takrat seveda, kakor po navadi, na delavce popolnoma pozabil, da bi se postavila vsaj ena točka kot dolžnost delodajalca skrbeti za zdravje delavcev. To bi bila dobro vrejena kopališča, ki bi se rabila tudi v pozimskem času, a ne samo dva do tri mesece poletne dobe. Sedaj pa pride še dobra pitna voda, za katero se že leta in leta borimo, a žal, brezuspešno in to sredi bistrih gorenjskih studencev, ki po vsej okolici tako prijetno in vabljivo žuborijo iz tal, a le v korist ne-nasitemu kapitalistu. Delavcem v tovarni pa ostane le brlozga, dostikrat pomešana z raznim smrdljivim mazilom, ki se rabi v valjarnici. -Lahko rečemo, da je naravnost sramotno od vodstva tovarne, da vladajo v higieničnem oziru tako nezdrave razmere v savški tovarni. Zato vam kličemo: dajte nam primerna kopališča in zdrave pitne vode, potem še-le bomo rekli, da se zavzemate za dobrobit svojih delavcev, kar sedaj neopravičeno trdite. Vevče. Kakor čujemo, je v vevški papirnici zopet zrasel nekaterim mojstrom gre ben, da psujejo po culukafrsko delavce. Eden teh je baje neki Kuhar. Fantičku svetujemo, da opusti surovosti, sicer mu zna postati žal. Delavstvo pa prosimo, da nam o takih stvareh natančno in resnično poroča. Žrtve dela. Kakor poroča generalni inšpektor angleških rudokopov, se je ponesrečilo minolo leto na Angleškem 1443 rudarjev. Toliko ponesrečencev že ni bilo od leta 1873. Med brati in sestrami. Prevalje. Pri nas so je vršila v nedeljo, 21. t. m., lepa slovesnost petnajstletnice obstoja, katoliškega delavskega društva. Pred petnajstimi leti sc je ustanovilo v Prevaljah to društvo iz dejanskih potreb. Tedaj ko se je še kadilo iz dimnikov prevaljskih tova-ren, se je hotela vkoreniniti tudi 'socialna demokracija. Toda novo katoliško delavsko društvo ji je postavilo tu trajen jez in ni mogla, razviti svojih rdečih peruti. Pod spretnim vodstvom je društvo kljubovalo vsem navalom in vršilo tudi svojo nalogo. Eden večletnih predsednikov — Rupnik, doma iz Idrije na Kranjskem, — počiva že davno v hladni koroški slovenski grudi. Društvo mu je postavilo na grob lep spomenik, ki priča o pridnosti in delavnosti poštenega delavca. Da je društvo priljubljeno, pokazala je udeležba pri nedeljskem shodu in slavnosti. Ljudi je bilo navzočih na stotine, tako da je bilo obširno dvorišče gostilne premalo. Ob 3. uri popoldne se je pričela slovesnost. Prvi je zbrane člane in goste pozdravil vlč. g. kaplan Štritof, nakar je poslanec Gostinčar govoril o delavskem vprašanju in potrebi splošne in osobito delavske organizacije. Organizirati se je treba v obrambo gospodarskih, narodnih in verskih interesov. Priporočal je ustanovljenje podružnic in plačilnic Jugoslovanske Strokovne Zveze. Strokovna zveza nudi delavstvu vse, kar ono rabi v slučaju neprilik. Daje pravno varstvo, bolniško podporo, podporo za preseljevanje in podporo za brezposelnost. Vzpodbujal je navzoče tudi, da se ne dajo vjeti nikakim narodnim nasprotnikom. Dolžnost naša je, ohraniti grudo in govorico, ki smo jo prejeli od naših očetov in ki je poškropljena in posvečena , z njih srčno krvjo. Za Gostinčarjem sta pozdravila shod še g. kaplan iz Črne in pa visokošolec gosp. Kotnik. Zatem se je igrala dr. Krekova igra »Tri sestre«, zelo dobro. Za ostali vžitek zabave so skrbeli dobro izurjeni pevci in tamburaši. Šaljiva pošta in srečolov pa sta bila poleg zabave prinesla tudi blagajni zadostilo. Tako se je završila lepa slavnost, ki bo ostala v trajnem spominu in rodila tudi dobrega sadu. Gnojno cunjo imenuje naš »Naprej« list »Našo Moč«. No, od socialno-demokratičnili dopisnikov ne moremo druzega pričakovati, kakor zabavljanje in laži čez nas. V istem članku, ko daje ta častni naslov delavskemu listu nasprotne stranke, pa sam kaže, kaki gnoj on razstilja pri nas. O znanem shodu, ko sc je šlo, ali naj žito še ostane, ali naj se plača v denarju, pravi, da je dekanova obveljala, ki je govoril, naj žito v naturi še ostane, ne pa ono, kar ste govorili socialni demokrati in liberalci, da naj se plača v denarju. Ima li res tako nevedne bravce, da jim lahko vse natveze? Saj je vendar tu sploh znano, da so takrat na novo vstopiv-šim delavcem žito v naturi odvzeli, da je tedaj ravno nasprotno obveljalo. — Zopet trdi, da je dekan pozneje starim provizijo-nistom svetoval, naj si dajo žito v denarju izplačati. »Vse to imajo socialni demokrati še v dobrem spominu.« Kak spomin pa je to? Na shodu se je pač za to šlo, naj sc izrazijo stranke, ali so za žito v naturi, ali v denarju. Ko so obe nasprotni stranki govorili proti žitu, je ministrstvo odpravilo žito, kakor pri drugih svojih rudnikih. Gotovo je, da ga več ne vpelje, ker ima s tem le stroške in sitnosti, ko se je žito pozneje podražilo in se je penzijonistom radi tega njih provizija za toliko znižala, kolikor dražje je bilo žito, vprašali so stari rudarji, kaj jim je storiti. Dekan jim resnico odgovoril, da na žito v istem smislu, kakor so ga prej dobivali. ni več misliti, vsaktori naj si pa sedaj pomaga, kakor izprevidi, da je za njega boljše. Če izračuni, da bode ceneje moko dobil v društvu ali v prodajalni, kakor mu pa erar žito zaračuna, naj raje žito pusti in denar vzame. Nekateri so to storili, drugi ne, in sicer radi tega ne, ker so menili, da imajo staro pravico, da dobe žito zastonj, denarno svoto pa vedno isto. Skušnja več let pa kaže, da se motijo in se bodo še motili. Te nezadovoljne reveže pa hujskajo znani ljudje še bolj s tem, da kažejo na katoličane, ki so vsega tega krivi, češ, oni bi lahko vam pomagali, pa nočejo, ker se delavcu ne sme dobro goditi. Koliko kalinov pa bodo na take limanice vjeli? V Domžale! V nedeljo 28. t. m. se vrši v Domžalah otvoritev »Društvenega doma«. Slovesnost se prične ob pol deveti uri, kjer se sprejmejo gostje, ob deveti uri maša in pridiga, ob pol enajsti uri pa slavnost preči domom, kjer s vini domžalska godba Ob pol dvanajsti uri izprevod skozi Domžale, ob 4. uri popoldne pa javna telovadba Orlov kamniškega okrožja. Po telovadbi je ljudska veselica z raznovrstnim sporedom. Na slavnosti govorita tudi poslanca dekan Ivan Lavrenčič in profesor dr. J. Ev. Krek. Vse naše somišljenike uljudno vabimo k tej slavnosti! Prometna zveza. Članom »Prometne zveze«. Tovariši! Opozorim Vas na poročilo gospoda poslanca Gostinčarja (v št. 38.) in g. odposlanca osrednjega odbora Langederja (v današnji številki »Naše Moči«) iz izrednega občnega zborovanja naše skupine. Obe poročili Vam jasno kažeta blagonosni pomen »Prometne zveze«, čitajte jih marljivo in pazljivo, kajti oni Vam bodete dobro služili pri delu za naš napredek. Ne vrzite časopisa, ko ga prečita-te, v kot, ampak dajte ga z roke v roko, da tudi tisti, ki morda še sploh ne vedo za »Prometno zvezo« tudi zvedo za njen obstoj. Na srce Vani polagamo: Agitirajte in nabirajte novih članov, kajti čim več nas bo v skupini združenih, tem večji bo naš vpliv in naša moč. Vsak član si naj stavi nalogo vsaj enega tovariša za člana pridobiti in sam bo vesel uspeha, ko bo videl, kako skupina narašča. Razširjajte našo> idejo med tovariši - sotrpini, ne bojte se sempatja kako grenko slišati, ker s strahom in omahljivostjo škodili bi le sami sebi. Zabavljanje nasprotnika je vedno dokaz, da se on boji in boječega se sovražnika se pač lahko ugonobi. (Z ozirom na omejen prostor smo prisiljeni, da razdelimo Langederjev govor v več številk. — Uredništvo.) Agitirajte pa tudi za naš časopis »Našo Moč«. Povsod, kamor zahajate, morate najti »Našo Moč«, kjer je ni, tudi Vas ni treba biti. Kdor ni z nami ni za nas in mi ne zanj. V Kufsteinu je nek soc. demokrat zahteval, da se tirolskih krŠč. socijalistov časopis naj odstrani. Taki drvarji mi nočemo biti in pustimo vsakemu svobodo, ampak to pa odločno zahtevamo, da zraven sovražnega nam časopisa vise tudi naši listi. Če razširimo »Našo .Moč« kolikor piogoče, se bo tudi list sam razširil in zamogel številne naše tožbe in drugo doipse lažje obelodaniti, kakor pa zdaj, ko nam je le skromen prostorček odmerjen, ker tudi drugi stanovi imajo svojih teženj mnogo za potožiti. Torej razširjajte »Našo Moč« in pošiljajte pridno dopisov, kaj bo mogoče, bo vse prišlo na vrsto. Več bo list o nas prinašal, tem zanimivejši bode tudi za nas postal. V zadnji številki se je vrinila pomota glede govora poslanca Gostinčarja o soc. zavarovalnici. Gostinčar je dejal, da zna biti v odseku do novega leta predloga že rešena, ne pa da postane že zakon. Toliko v pojasnilo. Govor zastopnika osrednjega odbora »Prometne zveze« g. Langenderja na izvanred-nem občnem zboru skupine Ljubljana dne 13. avgusta. Uvodom svojega govora se poročevalec oprosti, da mora govoriti nemško, ker osrednji odbor nima ljudi na razpolago; ki bi bili zmožni slovenskega jezika ter izrazi zborovalcem iskren pozdrav osrednjega odbora s priznanjem, da je skupina Ljubljana, ena tistih, na katere je centrala, kar se tiče delavnosti, ponosna. Nadaljuje: Dasiravno nam soc. demo- krati povsod, koder le mogoče mečejo polena pod noge, vendar ise »Prometna zveza« vrlo razvija. Priča, da se razširjujemo in naša ideja vedno bolj in bolj prepoja in prepričuje železničarje - trpine je, da so se v kratkem času ustanovile tri nove, močn eskupine in sicer: Znaim, Dornbirn in Stockerau, v krajih, ki so se smatrali popolnoma rdečim. Pa tudi že obstoječe skupine veselo in vedno bolj in bolj rastejo. To dejstvo pa je pripisovati temu, da se v »Prometni zvezi« nahajajo le zreli možje, ki so resnega dela zmožni. Več ali manj si je že slehern tu ali tam kak rog dobil in izprevidel, da je k dobremu napredku treba prevdarjenosti in zdrave misli. Zato so se zapisali, ne zmeneč se za zbadanja rdečkarjev pogumno v »Prometno zvezo«. Izprcvideli so pa ti možje tudi, katere dobrote jim nudi »Prometna zveza«. Mrliška odpravnina. Ko je »Prometna zveza« mrliško odpravnino vpeljala, zavpili o je glavna trgovina, podružnice tvrdke so: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena = ulica = V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi = Pazite natančno na “Saj —————— -geju Imenovane tvrdke! Ha deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto 50 °/o prihranite S stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, mo£, zdravje dosežete in ohranite, ako pijete 83 SLADIN 63 Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno • II« • zraven rotovža V Liliji ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. Mn Hii|i reg. zadruga z om. por. Kongresni tr$ šL 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. Hre po 4s/«#/o. to je: daje za 200 kron 9 kron ===== 30 vinarjev na leto. ===== Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni lani plača hranilnica sama. Hajsisnrneiža prilika za šledetis. Kanonik A. Sušnik L u, podpredsednik. Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik. E^E==^|Hte^[== Velika zaloga! Nizke cene! Radi velike zaloge znatno znižane cene!!! Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d. Velika izbira drobnega in modnega blaga: rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenj« mon< gramov ter drugih risb. - Primerna darila za godove in druge prilike - Priporoča se z velespoštovanjem FR. MERSOL, Ljubljana, Mestni trg 18. Gričar $ IHepč i « Ifubifana - f Prešernoa ulica 9 | priporočata sooio na|i>e£io | zalogo izgOfooileeiiliii oRsRek za gospode, dečise im ofroSne :: nDODSti :: u konielicljl z a dame ^CeSCEiXXrar^35aCEE^2^2!KXEg2C2e32iKK£B3CII^ Pozor slov. delavska društval I^upu^te svoje potirebžSine piti znani in p*ri~ pottoSljivi domači manufaktu^ni trgovini JflflKO ČEŠfllK (p»i ČeSniku) LtdOBLtdflNfl Lingarjevsi uliea-Stritarjeva uliea v kateri dobite vedno v veliki izberi naj-novejše blago za ženake in moSka obložila. Postrežba poStena in zanesljiva. Cene najnižje. = LeRarna JR 1111“ i Pii. BOHINCA i Liliji, na milil Bleivram in Sirte ceste priporoča sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., (J steklenic L krono. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , 0 steklenic z kroni. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., 0 steklenic 2 kroni 50 vin. Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin. Mazilo zoper pege, lonček 1 K. Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-ljica 50 vin., večja 1 K 20 vin. Odvajalne krogljice, škatljica 30 vin. Posipalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin. Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono. Ribje olje, steklenica 1 krono. Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., o steklenic 1 krono. Tinktura za lase, steklenica 1 K. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K. Želcznato vino, steklenica 2 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin. Zeleznate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin. Edina in najkrajša črta v Ameriko! 0\ XA K VO HAVRE NEW~YORK francoska prekmorska družba. .■. Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek Iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo ■■■■ ED. SMARDA = oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE, nasproti gostilne pri »FIGOVCU«. i urn n kiuDiii prodajalna v H iiiši Holodvorslia ulita Z6 IlajiiGtia izdlra ramovrslniioa Olaia kol: izMenll M limitu Izdelka, velita lita MoMev in čepic, vseli velosii tantala, netila, ovratnic, lov-telei za izseljence, sttatnik m in teta in vseh ealanteriisl nreimetov I »ar Lastna glavnica kron 420.537-92 TjO) aansrcmgal naHoUSa, nalsIgurnelSa prilika za štedenjel \uununum čez 20 milijonov K. LJUDSKA POSOJILNICA ... = registrovana zadruga z neomejeno zavezo ..... Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union‘ za franč. cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure MII 01 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po “ |2 |0 od vsakih 100 kron čistih 4’50 na leto. Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje -........ - — po pošti so poštno-hranllnične položnice na razpolaganje. .. Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol PoUak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. luan 3«)$ in $in v Ljubljani Dunajska ee$ta $t. priporočata $vc]o bogato zalogo S! uoznijj l^ol«5 <2Hi finalni stroji za rodbine in obrt Izdajatelj in odgovorni urednik Jožel Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne.