PLAŠILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO IETO XII., ST. 87 —>CENA 10 DIN KRANJ, 6. NOVEMBRA 1959 KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR IN ODBOR SZDIJ V Poljanah je bil pred dnevi sestanek s predsedniki osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Poljanske doline. Pogovorili so se o delit SZDL na tem območju ter še posebej o pripravah na občne zbore in volitve, *f so določene za nedeljo, 6. decembra. , Razgovor je bil dokaj živahen ini po izjavah posameznih udeležencev, je sedanja predvolilna delavnost zajela sleherno organiza-Cllo. Zlasti jc povsod živahno vključevanje novih članov. V Poljanah predvidevajo, da bodo v tem času povečali število članstva ta 30 odstotkov. Podobno je tudi v drugih krajih, kjer pripravljajo °bčne zbore. Hkrati pa so na sestanku obravnavali tudi nekatere težave oziroma pomanjkljivosti v dosedanjem delu, %ki jih skušajo prav 5 predvolilni dejavnosti od pravcati. Ena od teh je na primer ugotavljanje pristojnosti krajevnih odborov kot podaljšane roke občin-.c£<* ljudskega odbora — se pra-^1 oblasti, ter pristojnosti odborov SZDL kot politične organizacije. Tako so povedali primer, ko je Organizacija SZDL vodila dela za sanacijo vasi, urejevanje poti in Podobno. V drugem primeru pa obratno — je krajevni odbor vodil politično delo na vasi. Tako 'e ponekod prevelika dejavnost enega organa prevzemala naloge drugega, kar samo zmanjšuje skup-*e uspehe. Druga slabost, ki jo tudi od-Pravljajo, je miselnost, da je do-v°lj> če je član SZDL samo eden °d družine (poglavar), če samo ta obišče sestanek itd. Ti pojav' Jo v nekaterih vaseh tudi vpli'9al: na ozkost političnega dela in se-Veda tudi na število članstva. -1. c. Uspehi m pomanjkljivosti pogodbene proizvodnje KRANJ, 5. novembra — Na dnevnem redu današnje seje upravnega odbora OZZ Kranj je bilo med drugim tudi poročilo o izvršitvi jesenske setve in ostale pogodbene proizvodnje v kranjskem okraju, ki ga je podala kig. Engelmanova. Bežen pregled številk in odstotkov nam kaže, da pogodbena proizvodnja le počasi prodira v gorenjsko kmetijstvo. Vzroke za to je treba iskati tako pri kmetijskih proizvajalcih kot tudi pri zadrugah, prav tako pa tudi v splošnem konceptu ter oblikah pogodbene proizvodnje. Predvsem velja poudariti, do ponc- tivno, razen tega pa hočejo nekateri s tem prikriti nedovoljeno prodajanje pridelkov mimo zadruge, češ da pridelkov ni bilo in da jih preko zadruge ne morejo prodati. Po podatkih Okrajne zadružne zvezo je doslej sklenjenih v kranjskem okraju po vsoh zadrugah skupno 2776 pogodb. Pri tem velja poudariti, da to niso Ž! V!?i"Cr kompleksne pogodbe. Od vseh ,n kultur so le pri intenzivnih pše- — člani zadružnih svetov upravnih odborov — niso prepričani v uspehe kooperauijske proizvodnje in vztrajajo pri starih načinih. v takih zadrugah, kjer zadružni sveti niso agilni pri uveljavljanju pogodbeni; proizvodnje, nasprotno, kjer propagirajo proti njej, tam uspehov ni. Še huje pa je, če sam upravnik zadruge ni prepričan, da bo pogodbena proizvodnja zagotovila tako kmetu kot tudi družbi večjo proizvodnjo in s tem boljši finančni uspeh. Nekateri tudi pozabljajo, da ne gre za trenutne koristi, niti ne zgolj za koristi posameznika, ampak da gre predvsem za povečanje proizvodnje, pa naj bo to pri tej ali dni kulturi. Dokazovanja nekaterih proizvajalcev, da imajo s kooperacijsko proizvodnjo škodo, ne pa koristi, so ali rezultat nepravilnega obdelovanja ali pa rezultat zavestnega rovarjenja proti vsemu novemu in naprednemu, imajo pa popolnoma jasne in razumljive cilje — prikazati pogodbeno proizvodnjo kot politično nega- Strojna obdelava — osnovni pogoj pogodbene proizvodnje nicah presegli polovico plana (51 %) s površino nekaj preko 205 hektarov. Za polintenzivne pšenice je sklenjenih pogodb za skoraj 174 hektarov (43,5% planiranih površin). Plan intenzivnih in polintonzivnih pšenic jo izpolnjen torej .s 47 odstotki. Za pogodbeo pridelovanje ječmena je sklenjenih pogodb za 76 hektarov (25 %\ za detelje 135 hektarov (10 %), za pridelovanje krme na travnikih pa za površino 562 hektarov (21,9%). Nepopolni podatki so za zdaj še za kooperaci jisko proizvodnjo krompirja, krmskiih rastlin, mleka, bekonov, telet in klavne ter ostale živine. Te podatke je doslej poslalo šele 22 kmetijskih zadrug. Ostale pogodbe bodo sklepali še v zimskih mesecih in bodo podatki znani šele spomladi. — Za krompir je doslej cenjenih pogodb za 105 hektarov (8% planiranih površin). Pogodbe za mleko so skleniene šele 8,2 %, za krmske rastline 1.4%, za bekone 11%, za teleta 12 % in za klavno ter ostalo živino skupaj 5,2 %. Ne bo napak, če omenimo, da so doslej najboljše uspehe dosegle zadruge Voklo, Zminec, Log, Šenčur in Naklo, najslabši pa so v Zabniici, Mavčičah, Žirovnici, Poljanah, Velesovem itd. Na seji so predvsem poudarili, da je zelo pomanjkljiva strokovna služba, kritizirali pa so tudi previsoko udeležbo zadruge pri dohodku od hektara posejane pšenice, ki je dosegla tudi 11.000 dinarjev. Zanimivo je, je poudaril predsednik tovariš Hafner, da so ljudje lani kritizirali pridelke intenzivnih pšenic, češ da so slabši kot pridelki domačih pšenic, letos pa so proizvajalci nižinskega področja v okraju posejali s seme- Prinrave za livnil I! del odprta v soboto, 7. novembra. Zgodovinski sklep Komunistične partije ob vdoru okupatorja leta 1941 za množični, neizprosni boj proti tiraniji do končne osvoboditve, je bil posledica dolgoletnih priprav. KPJ je v številnih stavkah, v raznih akcijah Rdeče pomoči in nenehnem prikazovanju raz- rednega sovražnika trajno kalha množice in jih pripravljala za boj. Kako je Partija mobilizirala delovne ljudi, kaže tudi pričujoča slika iz stavka v je,seniški železarni leta 1935, ko so jeseniške žene protestirale pred glavnim vhodom v tovarno. (Foto S. Smolej.) Marodnoosvohodilna vojna ni bi-samo boj proti okupatorju. Partija je hkrati pripravljala množice tudi na prevzem oblasti, na naloge, ki so nas čakale pri obnovi in ureditvi dežele po osvoboditvi. O tem so govorili tudi mladinci Gorenjske na II. pokrajinski kon- ferenci, ki je bila še v času vojne — od 28. februarja do 2. marca leta 1945 v Cerknem. Po konferenci mladine je bila tam še konferenca SKOJ za Gorenjsko. Na sliki, ki je prav tako pripravljena za raz,stavo, je razvidna množičnost in razpoloženje takratne mladine. Te dni je bila v Ljubljani razširjena seja. Glavnega odbora SZDL Slovenije, ki jo je vodil predsednik Miha Marinko. Glavni govor je imel Stane Kavčič. V začetku govora je poudaril, da tu ne gre za prak-ticistično uveljavljanje določenih predpisov, marveč za široko politično akcijo. Glavni nasprotnik novega koncepta v stanovanjski politiki je administrativna uravnilovka. Logično je, da nekdo dela več, drugi manj; nekdo prispeva družbi več, drugi manj in da za to tudi od družbe nekdo več prejema kot drugi. Zato se nihče ne razburja, kot je dejal Stane Kavčič, če ima nekdo lepšo obleko kot drugi. Toda če ima nekdo slabše stanovanje kot drugi, pa se pojavljajo glasovi, da bi bila koristna družbena intervencija, zaščita tid. To bi bilo v nasprotju s splošno gospodarsko koncepcijo, z novim načinom nagrajevanja itd. Kronika tega tedna Novozgrajena osemletka na Jesenicah doslej še ni imela telovadnice. Pred nedavnim so Jo začeli graditi in pričakujejo, da Jo bodo z novim polletjem lahko že začeli uporabljati. V ta namen gradijo sodoben objekt, ki bo tudi primerno opremljen in na bodo uporabljali učenci obeh Jeseniških osemletk. f> Pretekli ponedeljek, 2. novembra so bili v Kranju prvi izpiti za vozniška dovoljena za mopede. Tečaj, ki ga je v ta namen organiziralo Avto-moto društvo Kranj, je obiskovalo 63 ljudi, od tega jih je šlo polagati izpit 49. Razen treh so izpit vsi naredili. Tečaj je trajal 35 ur. 0 Danes dopoldne je v prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj seja Gorenjske turistične zveze. Na dnevnem redu je poročilo o polletnem finančnem pregledu Gorenjske turistične zveze, obravnava predlog turističnih društev za investicije v letu 1960 (investicije turističnim društvom in investicije za Izboljšanje opreme zasebnih turističnih sob), dalje obravnava osnutka predračuna GTZ za leto 1960 in dodelitev dotacij za turistične prireditve v letu 1959 (za dotacijo je zaprosil Prireditveni odbor Mednarodnih gorskih dirk na Ljubelj). O Pri Občinskem ljudskem odboru Tržič je bilo v času od 12. do 31. oktobra 6 porok. V istem času sta umrla Aleš Tišler, otrok lz Čadovelj in Matija Meglic, upokojenec lz Doline. ® V' sejni sobi št. 9 OLO Kranj je danes seja Sveta za 'šolstvo OLO Kranj. Obravnavajo predlog bodočega finansiranja strokovnega šolstva, poročilo o splošno-izobra-ževalnem šolstvu i.n predšolskih vzgojnih ustanovah v okraju Kranj, predlog programa razvoja osnovnih šol in predlog krajev, v katenih prejema učno osebje posebni dodatek. Poročilo o splošno-izobraževalnem šolstvu in predšolskih vzgojnih zavodih v kranjskem okraju bo na dnevnem redu tudi na 29. skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki bo v to.rek, 10. novembra. Na tej seji bo razen tega na dnevnem redu še poročilo o stanju v podjetju »Elan« Begunje in volitve ter imenovanja organov OLO. Na dnevnem redu ločenih sej, ki bosta po skupni ,seji, pa bodo volitve in imenovanja organov okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. 0 DPD Svoboda »Tone Čufar« Jesenice je vključilo v program letošnjih prireditev tudi kulturno-umetniške večere. Prvi, uvodni kulturno-umetniški večer Je bil pretekli teden v Delavskem domu. Poslušalci so se seznanili s pregledom literarne umetnosti od ljudske do moderne književnosti, z zgodovino likovne umetnosti in s pregledom slovenske glasbene umetnosti od začetka 19. stoletja dalje. Razen predavateljev so nastopili tudi recltatorji, predvajali so glasbene točke in prikazovali slike. 0 V času od 29. oktobra zjutraj do četrtka, 5. novembra zjutraj se Je v Bolnici za porodništvo bn ginekologijo Kranj rodilo 14 otrok, od tega 7 deklic in 7 dečkov. V soboto, 7. novembra zvečer bo v domu JLA v Kranju otvoritev mladinskega plesa, ki ga prireja Občinski komite LMS Kranj. V teh prostorih bo mladnski plas odslej vsako nedeljo z začetkom ob 16. uri. <£ V torek, 3. novembra se je v prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj začel nov vodniški taborniški tečaj, ki ga prireja odred »Stražni ognji« Kranj. Ko je govoril o uveljavljanju stanovanjske reforme, je poudaril, da bo težišče dela na občinskih organih. Toda napak bi bilo, če bi le-ti skušali šablonsko uveljavljata predpise, ki bodo na razpolago, ne da bi ljudem pojasnili splošne cilje. Ob koncu je tovariš Kavčič pojasnil še nekatere pojave okrog načina izplačevanja dodatkov, kar bo prišlo v poštev s 1. januarjem, govoril je o začasni blokaciji dodatkov lastni- kov stanovanjskih hiš in o nekaterih spremembah v kadrovski politiki, v projektantski službi in podobno, kar bo narekovala sedanja stanovanjska reforma. Nazadnje pa je še dejal, da sedanja reforma na stanovanjskem področju ne pomeni nikake spremembe naših odnosov do privatne lastnine in privatnih gradenj. Te spremembe so samo del celotnih ukrepov v urejevanju odnosov v celotni koncepciji našega ekonomskega in družbenega razvoja. Občni zbar republiškega Sneta sindikatov (Nadaljevanje s 1. str.) po storilnosti je dai novo spodbu- v Indijo ter Pakistan. Zahod^, nemški kancler je že naP"vC •„ svoj obisk Londonu, Pariz*" Rimu. Italijanska vladna "e , gacija bo obiskala London. P ( tem pojde tudi v Moskvo, je že znano, je De Gaulle * ^ ščeva povabil, naj pride v ^"^jj Seveda ima vsako izm^d potovanj svoj posebni Wff 1S< de"' Vendar pa so v bistvu f° le priprave na osrednji doS° , rt v*" to je sestanek na najvišji 1 ^ Upati je, da se bodo sedanj* . širne priprave poznale na ^ jih uspehih te dolgo pri•5akaV(, konference. briej« CP »Gorenjski J*? — Urejuje uredniški — Direktor S. Beznik -*• J? jovomi urednik Vojko . vek — Tel. uredništva « — Uprava 397 — Te**ki lacun pri Komunalni *>* v Kranju 607-70-135 — keja ob ponedeljkih in 0 kih — Letna naročnin« dinarjev, mesečna SO 9915 **ANJ, 6. NOVEMBRA 1959 »•LAS OOIINilKb t Ljudje okrog Rudnice r V. Tam, kjer se je končala zgodba o Črtomiru in lepi bogomili, tam ob mogočnem slapu in ob obalah mirnega jezera se zmeraj 2lve ljudje. okrog rudnice se razlega petje, brnijo motorji in pozvanjajo kravji zvonci. toda od črtomira do danes se je marsikaj spremenilo. te spremembe pa so prav zdaj pred pravo revolucijo. obiskovalci lepega bohinjskega kota bodo cez dve, tri leta iznenađeni. J Taka je torej današnja strukturi Bohinj«. Največje dohodke še zmeraj dajejo obširni gozdovi, ki zajemajo velik del Pokljuke »n Jelo- medtem ko hiti ena gondola v dolino, se druga vzpenja. V vsaki gondoli bo prostora za 19 potnikov. Ob gornji postaji žičnice, na tako imenovani Rjavi skali, od koder je lep razgled na jezero ter na triglavsko pogorje, bodo postavili sodoben kotel. Za gradnjo tega poslopja je predvidenih 140 milijonov dinarjev. Tudi načrti so že pripravljeni. Tam bo 100 postelj, restavracija in drugi prostori, ki so potrebni gostom. Vsekakor velika novost za Bohinj. Kot pravijo planinci, smučarji in ljubitelji narave, je Vogel res čudovit kraj. Primeren je za smučanje, za lepe izlete *£? AS yfe W fy tf" \ i -.- « ' '-^v™ «* m z a ^ v 4 tf. y v % i »Uf, f^ožak, s katerim sem se srečal • takoj ob prihodu v Bohinj-0 Bistrico, mi je preprosto in 'a kratko orisal gospodarstvo in lvlJenje v tej občini. 'Kaj bi s turizmom? S tem se j*6ca samo nekaj ljudi po gostilnah n tr9ovinah. Mi, delovni ljudje si "^rarno pač pomagati po svoje. a*. vidite, hodim na žago v Bi- rico, on, pri tem je pokazal na 'oseda, se že leta in leta vozi na zenice. Pa rinemo naprej.« Tako je povedal. Tako mislijo ^orda tudi drugi o turizmu v tem 'omantičnem kotu lepe gorske pogine. ^ moč zanimive so bile tudi esede prijazne ženice v Stari Fu-'^l' Bilo je govora o privatnih so-.aJl- Kakih 400 postelj imajo tam ^udje na razpolago za goste. Cene *o seveda različne, nikakor pa ne "'šoke. Kolikor največ smejo raču-atL to oceni posebna občinska ko-.'sija. Tej ženici so priznali, da soba lepo urejena, da ima lep j °d in z dokajšnjo udobnostjo, vice, se končujejo v dolinah pod na grebene, ki mejijo Primorsko ter ^0 so odločili, da jo sme odda- grebeni Bogatina in v dolinah »ri- Gorenjsko itd. " za 200 dinarjev na dan. glavskih jezer. Kmetijstvo, dasi se »Ne vem, če bi toliko zahtevala,« vecina- °kr09 5000 Prebivalcev, dejala na to in vsi so bili za- bavi. s t0 dejavnostjo, je daleč v deni. Zato pa je brž pojasnila: ozadJ" P° skupnem prispevku družite, naši gosti so drugačni kot bL KomaJ 300 delavcev na žagi oa daje veliko več. i\u..v'no bodo tudi v Bohinju imeli zdravstveni dom, ki ga bods v kratkem odprli. Za gradnjo in opremo so vložili nad 52 milije;;.iv dinarjev. Vsa pdjetja so prispevala za to (razen železnice!), toda še zmeraj primanjkuje poldrug milijon, kar prebivalci zbirajo s prostovoljnim' prispevki. .'s"> ki prihajajo z avtomobili v °tele onstran jezera. Naši so bolj ^ornači. Ljudje, kot mi. Zato jim udi toliko ne strežemo. Saj ne te3nemol Zjutraj gremo na seno-, ' In njive, in ko gosti vstanejo, 81 Morajo kar sami skuhati zajtrk, ami tudi pospravljajo. Tako gre 8aPrej.« pb misli na prijetno vzdušje v aki hiši, na domačnost, da si 'e-°v'šfnr sam pripravi zajtrk, se ;e ^e'o celo samo jezero še bolj pri- ZanpmariPne mnžnnsli Prehitevanje brez signala Pri teh podatkih bodo morda malo razočarani kmetje in vestni zadružniki. Seveda to ni njihova krivda. Je pač tako. Toda še bolj upravičeno se tu vprašujejo gostinci. Oni so, na tihem, brez ljubosumnja za prvo mesto, morda celo podzavestno, začeli s prehite- Nenadoma pa je prišlo do vprašanja: Vogel ali Velo polje? V zadnjem času so namreč začeli govoriti tudi o Velem polju. To leži na drugi strani jezera pod triglavskim pogorjem, ki mu pripisujejo lepo prihodnjost kot idealnemu zimsko športnemu središču. Pravijo, da bo v prihodnosti tudi tjakaj stekla žičnica. V Bohinju, kot je povedal tovariš Torkar, ti dve možnosti ne delata prav nobene zmede. Obe žičnici bosta dovolj obremenjeni, kajti vsaka pelje na drugo stran. Vsi-ka bi opravljala svojo vlogo. Vogel bi bil razen smučanja pozimi v glavnem stalna turistična in izletniška točka s krasnim razgledom na jezeTO. Velo polje na drugi strani pobočja pa ima izrazito zimsko-športni značaj. Vzpenjača na Ve,o moderni hotel ob spodnjem koncu jezera, ki ga» nameravajo graditi, bo na hribu, skrit v gozdu. Tako bo, vsaj upajo, kljub modernizaciji in »odprtim vratom«, ostal Bohinj čisto nekaj drugega kot Bled z zazidano obalo. Taka srednja varianta bo verjetno res tudi najprimernejša. Naipre) ljudje Vtamkajšnji knjižnici sem našel nekaj zaskrbljenih obrazov. Delavsko univerzo ustanavljajo, so povedali. 2e pri knjižnici jkoraj niso našli rešitve. Ni in ni prostora! Se teže bo za druge dejavnosti. Edini prostor za razne sestanke je gostilna Crna prst. Tam so sestanki ZK, posvetovanja, skratka — družbeno življenje. Kljub temu se poleg investicij in gradenj tudi sami domačini — ljudje marljivo pripravljajo za prihodnje potrebe turizma. Zato je tam zmeraj veliko obiska, kadar je beseda o gostinski postrežbi, kuharstvu, o tujih jezikih in podobno. Vse to je potrebno gostincem. To tembolj, ker ne gre samo za gostinske delavce, zaposlene v dejavnosti, marveč za širok krog prebivalstva. Malone zadnji kmet pod Uskovnico in v Gorjušah se srečuje s turisti, jih sprejema na stanovanje itd. Lani je 26 prebivalcev obiskovalo tečaj za tuje jezike. Veliko jih je obiskovalo tečaj za kvalificirane delavce v gostinstvu in podobno. Tudi letos je predviden tečaj za tuje jezike in druge predmete, ki jih ljudje potrebujejo za to, da bi nudili gostom kar največjo udobnost. Ne hodn me več! lazu je ropotal majhen kole-selj. »Zdravo, očka!« »Dober dan,« je dejal in me zvedavo pogledal. Bil je manjši, čokat možakar. Na vozu je samote! vozil repo. Beseda je nanesla na letino, na davke, in potem tudi na krompir, solato, na kmetij-'... zadrugo itd. Letos so sejali precej ...../L Po izdelanih načrtih bo novi hotel na Voglu ena od največjin zanimivosti v bohinjsHem kotu. so bili menda kmetje zelo jezni. Pravijo, da je tega krivo gostinstvo. Prej so hoteli solato in drugo povrtnino, ko pa je bila, se niso zanjo menili. Raje so jo vozili od drugod. Kaj bi o tem povedali gostinci? Morda bi spet kazali na zadTugo in kmete, češ da solata ni bila kvalitetna in . . . Kdo vel Res je, da so tam že pred leti začeli akcijo za samostojno preskrbo tega predela s povrtninami in podobnim. Letos je kazalo, da bodo potrošniki zadovoljni. Tedaj pa, ko je ta parola prodrla med kmetovalce, je uspeh obtičal na slepem tiru. Pol gre vode... ... je lani nenadoma završalo po Bistrici. »Govorijo o hotelih, o turizmu; vse hočejo spraviti tja gor k jezeru, tu pa niti vode nimamo. — i^lihče se za to ne meni.« — Tako so govorile žene, pritrjevali tttC&J vanjem v skupnem tekmovanju gospodarstvu. To je razvidno iz polje bi služila tudi vzponom na podatka, da so od lani do letos po- Triglav, ki bo tudi v prihodnje, kot večali predvideni narodni dohodek najvišja gora Jugoslavije, najpri- Eni tako, drugi drugače- so govorili o turizmu, o žagi (tako !*a kratko imenujejo obrat lip ob marveč tudi dosežen. To kažejo kar za 10 milijonov dinarjev, od 25 na 35 milijonov. To je velik skok! Skok, ki ni bil le predviden, tel e2niški postaji), pripovedovali so tuui nočitve. Lani so zabeležili 99 PMM sedanje delo na mostu čez Savo Bohinjko, tik pred Bistrico, MU v sklop mnogih novih objektov, preurejenih in asialtiranih cest v bohinjskem kotu. ' Gospodarstvu in o drugih stvareh tem kraju. Največ pa je znal o ^rizmu povedati tovariš Torkar, ki Kein ga poiskal zvečer na koncu *asii onstran Bistrice. Prirodne možnosti turizma v bo-j|lnJskem kotu so zanemarjene. To a*e struktura narodnega dohodka •bč.ne. Letošnji narodni dohodek, . 01 je planiran (in vse kaže, da y<\ °do tudi presegli), znaša v občini samo nekaj nad pol milijarde dinarjev. To je v primerjavi z dru-"llru občinami z razvito industrijo, *e'° malo. Na prvem mestu je 9°zdarstvo, saj ima Gozdno gospodarstvo kar 192 milijonov dinarjev hodnega dohodka. Sledi LIP (ža-^ — edina industrija občine) s '5 milijoni dinarjev. Daleč za tem *e šele obrt z 41 in potem gostin-in turizem z 39 milijoni dinar-^* Predvidenega narodnega dohod-Sledijo trgovina, kmetijstvo in *°munala. tisoč nočitev. Samo do konca avgusta leto.s so jih imeli že 107.000. To pa šeni vse. V prihodnjih letih bosta gospodinjstvo in turizem naglo prehitevala druge dejavnost. Zgraditi nameravajo nove ceste, restavracije in hotele ter povečati sedanje zmogljivosti turističnih objektov, tako da bo bohinjski kot nudil gostu povsem drugačno udobnost. Vziuiii na Vogel Največji objekti, ki jih nameravajo graditi prihodnja leta, so usmerjeni na Vogel. Tjakaj bodo zgradili žičnico, ki bo — tako menijo — veljala 110 milijonov dinarjev. Žičnica bo peljala od zgornjega dela jezera do višine 1392 Bi. Po načrtih, ki so že odobreni, bod i postavili gravitacijsko žičnico vlačnejša planinska zanimivost. In konec koncev: gradnjo žičnice na Vogel (kijer je že porabljenih okrog 18 milijonov dinarjev) je prevzel sam Bohinj. Gradnjo žičnice na Velo polje pa bodo prevzeli drugi republiški organi. Srednja pol Pri vseh obširnih načrtih o investicijah in gradnjah v bohinjskem kotu pa sta se izoblikovali še dve povsem nasprotni in odločilni stališči. V časopisju in drugod so se zadnje čase pojavili zagovorniki »tihe gorske idile«, ki objokujejo in se celo zgražajo nad predvidenim »zločinom nad prirodo«, češ da bo s hrupnim prometom in velikimi objekti tudi bohinjsko jezero, ta tiha gorska pokrajina, izgubila dosedanjo privlačnost. Omenjajo potrebe po zaščiti, po urejevanju prirodnih parkov itd. Kvečjemu naj bi dovolili dostop samo pešcem. Temu pa nasprotujejo ekonomisti, ki trdijo, da se lahko prirodne lepote v ekonomiki določenega kraja uspešno izkoristijo le z lahkim pristopom v kraj. Res je, da so v nekaterih drugih deželah (Švica, Avstrija itd.) znali zelo dobro izkoristiti prirodne lepote. S cestam: in žičnicami so omogočili, da lahke vsaka ženica obišče visoke ledenike in vrtoglave prepade. To narekuje, kot pravijo .nezadržni razvoj današnje tehnike. Kdor se mu sentimentalno upira in skriva te kraje pred sodobnim razvojem, ta je lahko sam ekonomsko tepen. Tako pravijo tudi v Bohinju, in težko jim je reči, da to ni res. Toda v Bohinju so ubrali srednjo pot. Nekako tako, da bo »volk sit in ovca cela«, kot pravi pregovor. Z vsemi gradnjami in možnostmi namreč nameravajo odpreti vrata v ta predel. Toda v glavnem bodo vsi objekti skriti v gozdu, daleč od obale. Obalo in jezero skušajo ohraniti čimbolj prirodno. Celo cesto, ki pelje zdaj ob obali, želijo v prihodnjosti prestaviti više, v gozd. Ob obali naj bi bilo samo sprehajališče za pešce. Tudi veliki V drugih krajih govorijo ženske o pralnih strojih in urejenll. pralnicah. V Bohinju pa se zadovoljil Jejo kar s tako pralnico ob potok", ki so jo uredili pred leti. solate, je povedal. Pravili so, da jo potrebujejo turisti, hoteli in gostišča. Potem pa ije skoraj niso mogli prodati. »Samo enkrat so me tako! Ne bodo me več! Kaj me briga njihova solata,« je dejal. To so potrdili tudi v kmetijski zadrugi. Propagirali so solato in drugo povrtnino, potem pa so jo komaj spravili v denar. Ponekod in kramljali celo otroci na poti v šolo. Težave z vodo pa še ni konec. Pravijo, da teče voda samo zjutraj pol ure. Samo pol ure je voda, pravijo. Takrat si jo morajo gospodinje natočiti v posode. Vodovod v Bistrici je namreč zelo zastarel in ni kos potrebam. Na občinskih sejah so odborniki že pred leti začeli razpravljati o tem problemu. Toda pri raznih raz- iskovanjih v zavodih in drugod se je stvar zavlačevala. Toda ljudje tega niso vedeli. Celo odborniki niso dosti govorili o tem. Kot da je to posebna skrivnost. Tako je bilo večkrat. Ljudje premalo vedo o stvareh. Zato so nedavno sklenili, da bodo začeli izdajati poseben 14-dneven bilten. Razpošiljali ga bodo članom občinskih organov, vsem organizacijam na vasi, in skušali tako seznaniti prebivalstvo z delom občine. Zlasti pa bodo tam poročali o gospodarski dejavnosti, o komunalnih gradnjah in posebej o predvidenih načrtih in predlogih. Tako bodo ljudje seznanjeni z vsem. Hkrati pa bodo lahko povedali svoje o zamislih, dajali bodo lahko drugačne predloge in sugestije. Na občinskem odboru SZDL upajo, da bodo z biltenom seznanjali o življenju in delu v občini, da bodo na primer ljudje vedeli, zakaj imajo samo pol ure vodo in podobno. S kanalirami Zjutranjega vlaka, ki je pripeljal s Primorske strani, je izstopilo mnogo delavcev. Prav tako tudi z vlaka, ki pripelje iz nasprotne strani, z Bleda. Večinoma so se porazgubili skozi vhodna vrata obrata SIP-žage. Tudi s kolesi jih je mnogo prišlo. Tam je zaposleno okrog 300 ljudi. Toda zanimivo — skoraj vsi so nosili s seboj cekarje, torbe in aktovke, iz katerih so molele steklenice s čajem, nekateri so nosili kanglice z modrim okisanim krompirjem ia fižolom itd. Delavci s kanglicami so me zanimali. V podjetju so povedali, da res še niso organizirali malic. — Delavci so večinoma domačini, pol-kmetje, ki nosijo malico s seboj. Tako pravijo v pisarni. Potem s« pa hitro dodali, da prav zdaj pripravljajo prostor za okrepčevalnico. Tam bodo kaj kmalu organizirali malice. Sprva okrepčevalnica za mrzle malice. »Zakaj pa ne toplih obrokov?« »Teh trenutno še ne bo. Morda kdaj pozneje,« so povedali. Omenili ,so nekakšno anketo, s katero so spraševali delavce, če so za to in podobno. Tako velik kolektiv s 300 delavci, največji v občini, edina industrija, ki ustvarja znaten dobiček, in z delavci, ki morajo zdaleč nosuti hrano, in še zdaj ni uredil toplih malic. Stikal sem se po Bistirici za podobnimi zanimivostmi. Pokazali so mi lepo preurejeno trgovino z delikateso in tekstilom. Razen nekaterih prepleskanih kioskov nisem našel ničesar. V vsej Bistrici delavec ne najde hrane, razen v gostilni Črna prst. 2ene hudo pogrešajo servisno dejavnost. Edino, česar so vesele, je otroški vrtec. Drugih oblik dejavnosti, ki bi lahko razbremenile delovno ženo, izboljšale preskrba in prehrano, žal, ni. Znočilo se je. Nad Pršivcem so se zadrževali črni oblaki, tam nekje nad Bogatinom je žarela večerna zarja. Na avtobusni postaji smo se znašli trije. Iskali smo vozni red. Nikjer nič. »Kdaj gre avtobus proti Kranju?« smo vpraševali v bližnji trafiki. Tako smo vprašali tudi mimoidočega, in končno, ker so se informacije ujemale, smo verjeli in čakali. Govorili smo še o turistični propagandi, o zimi, ki prihaja, in o ljudeh v tem lepem bohinjskem kotu — tu in onstran Rudnice. K. Makuc 4 L A I tOBINJSKk KRANJ, 6. NOVEMBRA I«5* O S y£ S C £ VA L £ C o boju KPS MALI OGLASI Za stanovanje ali večjo sobo v Kranju ali okolici nudim '20.000 din nagrade. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod -Oktober-« 4868 Enosobno stanovanje v Kranju kupim. Ponudbe z navedbo cone pošljite v oglasni oddelek pod »V.sc-ljivo« 48'if> Ugodno prodam enoslanovanj-sko hišico v okolici Tr/.iea. Helena Gol ma jer, Modno krojaštvo, Trg Svobode 30 — dvorišoe, Tržič Zahvaljujem se osebju Avto-prometa, ker mi je vrnilo izgubljeni denar in tovarišici, ki ga je našla. Najditeljico prosim, naj se oglasi v oglasnom od-deLku 4906 Opazovana oseba, ki mi je vzela usnjene rokavice ni pošti v Kranju, prosim naj jih vrne 4907 Lepe prašičke ugodno prodam. Ljubno 21, Podnart 4908 Prodam žrebeta 18 mesecev starega. Sr. Bela, Preddvor 4909 Prodam lepo plemensko svinjo 10 mesecev staro, zelo dobre pasme. Binkelj 6, Sk. Loka 4910 Prodam pumi voz lfi-colski. — Naslov v oglasnem oddelku 4911 Prodam leseno uto (šupo) — 5X3 metre, krito z opeko v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 4912 Prodam nekaj zemlje četrt ure od mesta Kranja pri glavni cesti. Naslov v QgLa6. odd. 4913 Prodam obračalnik, osipalnik, kultivator, bano. Jezerska cesta 59, Kranj 4914 Prodam mooed -Ho« za 60.000 din. Ivanka Oblak, Zupančičeva 9, Kranj 4915 Nov italijanski električni štedilnik prodam. Keržič, Koroška 49 4916 Prodam dobro ohranjen motor DKW 125 ccm. Bobnar Jože, Vas-ca, Cerklje . 4917 Prodani motor NSU 98 ccm dobro ohranjen. Ogled pri Gasilskem domu v Stari Loki vsak dan popoldan ali v nedeljo ves dan. Dolinar Franc, Stara Loka 84, Skofja Loka 4918 ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene mame, žene OLGE DOLENC roj. Kurent, se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom in prijatel jem za pomoč, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovalcem cvetja, godbi, ter govorniku za 'e-pe poslovilne besede. Posebna zahvala še upravnemu odborii zdravstvenega doma in sindikalni podružnici ter socialnemu skrbstvu občinskega ljudskega odbora Kranj in pogrebnemu zavodu za izvedbo pogreba. Vsem najprisrčnejša hvala. Mož Anton, sin Lado, hčerke: Olga z možem, Marjanca- in Tončka Prodam zidano delavnico v Mošah 27, P. Smlednik 4919 Prodam sumi voz 16-colski in tračno žago. Celar Rok, Jcprca, Medvode 4920 Prodam stavbno parcelo v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4921 Strojček za pobiranje zank na nogavicah, električni, kupim. Naslov v ogl. odd. 4922 Prodam skoraj novo kuhinjsko pohištvo — enodelno omaro in kavč. Naslov v oglasnem oddelku 4923 Vespo 125 ccm, dobro ohranjeno, prodam za 148.000 din. Komel Dominik, Djakovičeva 28 (pri Litostroju) Ljubljana 4024 Prodam novo nepleskano kuhinjsko opravo. Kamnik, Parmova št. 1 4925 Prodam nov železniški plašč za 12.000 din in žametni klobuk za 2000. Naslov v oglasnem oddelku 4926 Prodam skoraj nov moped »Sim-son«. Naslov v oglasnem oddelku 4927 Prodam hišo z vseljivim stanovanjem v Kranju .Ponudbe oddati v oglasni oddelek. Prodam štedilnik - vzidljiv, levi, normalni, v dobrem stanju. — Stirnova 9, Primskovo, Kranj. Trgovsko podjetje »Postrežba« v Kranju išče kvalificiranega delavca za delovno mesto poslovodje v špecerijski 'trgovini. Iščem opremljeno sobo v Kranju. Cena ni važna. Ponudbe pod »Ves dan odsotna« oddati v oglasni oddelek. Preklicujem mesečno vozovnico Kranj — Ljubljana. Marjan Sra-kar, Zupančičeva 2, Kranj. Tovarišici Miri Peternelj v Za-lem logu se zahvaljujem za odsto-pitev od tožbe, zaradi žaljivk, ki sem jih ji iztekel. Maks Frelih. POTOVALNA AGENCIJA TRIGLAV poslovalnica Jesenice sprejme takoj mlajšega moškega uslužbenca za menjavo valut na mednarodnih vlakih. Pogoj: stanujoč na Jesenicah Za enosobno stanovanje v Kranju nudim 50.000 din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku Za stanovanje, oziroma sobo v Kranju ali okolici dam 30.000 din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 4930 2 dekleti iščeta dopoldansko honorarno službo kot strojepiski. Naslov v oglasnem oddelku 4931 Šofer B kategorije, vesten, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku 4932 Kurjač za parne kotle In peči Išče honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 4933 Poučujem učence osemletke matematiko in angleščino. Naslov v oglasnem oddelku 4934 Osmošolec poučuje angleščino, francoščino in matematiko. Erjou Engelsberger, Zupančičeva 11 4935 Zahvala. Organom TNZ Kranj in LM Skofja Loka izrekam zahvalo za skrb in uspeh pri iskanju ukradenega dvokolesa. Melhior Golob, Skofja Loka 4936 Vrečo cufane jute sem izgubil 31. oktobra ob 11. uri od »Zimo-preje« do Meje. Prosim proti nagradi vrniti v Zimoprejo, Straži-šče. Prodam dobro ohranjeno »Vespo« po zelo ugodni ceni. Ogled vsak da.n od 15. ure dalje. Kržiš-nik Janez, Virmaše 74, Skofja Loka. Prodam malo rabljeno zidno in strešno opeko. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam marmorno ploščo 65 ki a l 75 cm ter stara okna in vrata. — Na,slov v oglasnem oddelku. ZAHVALA Vsem, ki ,so spremili našega ljubega moža, očeta in deda CIRILA LIKARJA cestarja v pokoju na njegovo zadnjo pot, mu darovali lepo cvetje in nain izrazili sožalje, se najtopleje zahvaljujemo. Posebej pa se zahvaljujemo zdravniku dr. Janezu Bajžlju, ki ga je tako pogosto obiskoval in mu lajšal trpljenje, delovnemu kolektivu »Komunalni servis« Kranj in vsem dobrim sosedom. Družine Likar, Zupančič, Štremfelj VABILO NA 29. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) sklicujem 29. skupno sejo obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki bo v torek, dne 10. novembra 1959 ob 8.30 v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Predlagam naslednji dnevni red: 1. poročilo o splošno izobraževalnem šolstvu in predšolskih vzgojnih zavodih v okraju Kranj; 2. volitve in imenovanja organov OLO; 3. poročilo o stanju v podjetju »Elan« Begunje. Takoj po skupni seji bo v sejnih dvoranah okrajnega zbora itn zbora proizvajalcev 25. seja okrajnega zbora in 27. seja zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj z naslednjim dnevnim redom: 1. volitve in Imenovanja organov Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev. PREDSEDNIK: Vinko Hafner 1. r. OBVESTILO Obveščamo vse člane Kluba gospodarstvenikov, da bo v petek, dne 6. novembra 1959 ob 16.30 uri v klubskih prostorih v Kranju, Prešernova 11 /I predavanje PERSPEKTIVA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V KRANJSKEM OKRAJU Predaval bo tov. KOBAL Cveto, podpredsednik OLO Kranj. Navedeno predavanje bo ponovitev predavanja, ki je bilo podano na partijskem aktivu direktorjev. Vabimo vse vodilne uslužbence in druge zainteresirane, da se udeležijo predavanja. Uprava Kluba PRODAJA AVTOMOBILA Okrajna gasilska zveza Kranj proda osebni avtomobil znamke Chevrolet, 6 sedežni, odlično ohranjen, v brezhibnem voznem stanju. Avto bo prodan na ustni javni licitaciji v sredo, dne 11. novembra ob 10. uri dopoldne v garaži Prostovoljnega gasilskega društva Kranj. Prednost imajo ustanove in podjetja socialističnega družbenega sektorja. V kolikor tem voz ne bo prodan, bo pol ure kasneje prodan privatnim interesentom. Poročila poslušajte vsak dan o» 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., 17., W 23. in 25. uri ter radijski dnevni* ob 19.30. Ob nedeljah pa obl 6.05' 7., 13., 15., 22., 23. in 24. uri t* radijski dnevnik ob 19.30. PETEK. 6. NOVEMBRA 8.05 Iz albuma popularnih <*" k&stralnih m Andi); 9.20 Zabavni zbori: 9.45 Kotiček za mlad« ljubitelje glasbe; 10.10 Tri znane operne uverture: 11.30 Druži' na in dom: 11.45 Coške narod"« pnsmi; 12.00 Prizor iz Verdii^e Aide; 12.15 Radijska krneči univerza — Ing. Lojze Hrček Skromne in organizacijske osno-ve intenziviranja sadjanskih na" sadov v Sloveniji; 12.45 Vale* Slavka Avsenika; 13.30 Ju^oS^' vanski narodni motivi v prired' bah za klavir; 15.40 Iz svetovn« književnosti — Srečanje v Pra' tru; 16.00 Petkov koncert ob Štirih; 17.10 Razgovor z volivc,; 17.40 Poje moški zbor Franc« Prešeren iz Kranja p. v. Pe* ^ Liparja; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanje-P^ litični pregled; 20.30 MozartoV koncerti — 4. oddaja. SOBOTA, 7. NOVEMBRA 8.05 Za zabavo in razvedril^' 10.10 Glasbene razglednice; Delavske in revolucionarne V*K srni; 11.30 Pionirski tednik; l2-£ Zvoki s citer; 12.15 Kmetij«10 nasveti — Dr. Janez B»wi Vnetje vimeni krav v farm5* vzroji; 12.45 Klavir v ritmu; 13>3^ Drugo dejanje Foersterjeve op*" re Gorenjski slavček; 14.10 kaj ruskih narodnih pesmi; »•H Zanimivosti iz znanosti in tr ' nike; 15.40 Na platnu smo vIdeVn 16.30 Za prijetno razvedrilo; l^* Glasbena križanka št. 14; l8™ __ Jezikovni pogovori; 18.15 Zaba^' ~~" --'-—--— ni potpurri; 18.45 Okno v sv€ »SVOBODA«, Stražišče: 6. in 7. Gledališče »Tone Cufar« Jesenice 20.00 Spoznavajmo svet in d vembra francoski film »PRIMER DR. LAURENTA«. Predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. Duplica pri Kamniku: 7. in R. novembra amer. barv. film »ZVEZDA JE ROJENA« — predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15., 17. in 19. uri. Kino Ljubno: 7. in 8. novembra amer. barv. film »GOSPODAR BA-LANTREA« — predstava v soboto ob 19.30 uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. GledaliSče Prešernovo gledališče Kranj Petek, 6. novembra ob 20. uri B. Nušič: »ŽALUJOČI OSTALI« — Izven. Nedelja, 8. novembra ob 16. uri B. Nušič: »ŽALUJOČI OSTALI« — Izven. Vstopnice lahko dobite v pisarni gledališča od 9. do 12. ure dnevno, ter na dan predstave od 13. do 15. ure. Lahko pa tu ' telefonično rezervirate na telefon 355. Nedelja, 8. novembra ob 19.30 F. Schiller: »MARIJA STUART« — za red Nedeljo zvečer — Ostale vstopnice v prodaji — Zveze z vla- Se P°mnite. tovarn' ki ugodne jan Čebulj 7.35 Popevke za nedeljsko )^u°' 8.00 Mladinska radijska igr* ' Milne: Okrog hiše na PuJeVC^ oglu: 9.00 Zabavna matineja; 1°' Ivan Kiay' sam«' Režija in scena: Bo- ta: Spopad; 10.30 Zbor. in spevi Rada Simonitija; 10. oo 30 S;1 Vse obiskovalce opozarjamo, da Potovanje z melodijami; 11.30 i vpis gledališkega abonmaja za- vo Matelič: Spomini z juga (^P taža); 13.30 Za našo vas; 15-JU bo ključen v soboto, 7. novembra ob 12. uri, zato pohitite z vpisom. Se P°PuIarne domače glasbe, 16.« posebej opozarjamo na Red nedelja popoldne, ki je namenjen obiskovalcem iz okolice. NESREČE ČE NI LUČI V torek, 3. oktobra ob 5.45 uri je prišlo na cesti III. reda Begunje—Lesce, pri odcepu ceste k to- 7.i vsakogar nekaj; 18.23 Drugi s'3' vek iz Mozartove »Male noč" glasbe«; 18.30 Majhen mozaik m0' ledij; 20.05 Ali jih poznate? 2L1 P. I. Čajkovski: Simfonija št. 6 . h-molu; 22.15 Plesni zvoki; 23' Popevke na tekočem traku. PONEDELJEK, 9. NOVEMBRA 8.05-Melodije iz sončne Spanij^ 9.20 Blaž Arnič: Šesta sinifon'J »Samorasinik«; 10.10 V ritmu <>* našnjih dni; 11.05 Radijska ž°' let- vami »Elan«, do prometne nesreče, za srednjo stopnjo: Glasbeni k Ing.J°že ki pa k sreči ni zahtevala hujših kon za otroke; 11.35 Nekaj arJJ posledic. Puccinijevih oper,- 12.15 Ra^iJ ^ Ki Kolesar J. M. iz Begunj je peljal kmečka univerza — n,y. <— ^e po prednostnem delu cestišča brez har: Štiriletni uspehi čebelar luči. To je bil tudi vzrok, da ga poročevalske službe; 13.30 'z .o]a F. N. iz Rodin pri Žirovnici, ki fie listične glasbe; 14.25 Radijska s \ je pripeljal z motornim kolesom za višjo stopnjo: Dvojna zTn „ po stranski cesti iz Poljč, ni pra- na Anapurni; 15.40 Listi iz vočasno opazil. Vse kaže, da se književnosti — Iz proze A,n 'e. ob vstopu s stranske na glavno Budala; 16.00 V svetu opernih ^ cesto ni dovolj prepričal, če je te- lodij; 17.10 Srečno vožnjo! ^ sta prosta. Pri trčenju je dobil ko- Pesmi Stephena Fosterja poJe lesar lažje telesne poškodbe, med- morni zbor RTV Ljubljana P* • tem ko znaša škoda na obeh vozi- Milka Skoberpeta; 18.30 Spo lih nekaj čez 4.000 dinarjev. tednik; 20.25 Pbjo zabavni ™° ZARADI NEPREVIDNOSTI — 350.000 DINARJEV ŠKODE Promet na tranzitni cesti, ki vodi skozi Kranj, Je zlasti živ v dopoldanskih urah. Zadošča le majhna neprevidnost in že Je sreča tu. To trditev nam zgovorno ilustrira naslednja prometna ahe« ne-nesre- ča, ki se je pripetila 3. novembra ob 11.45 na Koroški cesti v Kran'^ Osebni avtomobil H-14400, last T. H. lz Zagreba je pripeljal Prečne ulice na cesto I. reda. Voznik Je hotel prečkati cesto ^ zapeljati vozilo na parkirni prostor pred Okrajnim sodiščem. ^ prečkanju ceste pa se voznik očividno ni prepričal, če Je Pre preko glavne ceste varen. V tistem trenutku je pripeljal jz Ljublja^ osebni avtomobil S-10352, ki ga je upravljal dr. H. V. čepra* j vozil posebno naglo, je bilo trčenje neizbežno. Zaletel se Je v prednji del avtomobila, ki je prečkal cesto. Telesnih poškodb W-ni bilo, pač pa je prišlo do znatne škode na obeh avrt°in''ftn a\-Avtomobil H-14400, ki je cesto prečkal, Je utrpel škode za 150.0001 narlev, S-10352 na 200.000 dinarjev. — Vsekakor na| tokratni PrUn služi kot z"ovorno opozorilo, da se je treba pri vstopu na «! cesto temeljito prepričati, če Je vozišče prosto. KJIANJ, (i. NOVEMBRA 1959 KULTURA IN PROSVETA »GLAS GORENJSKE« 5 Dobili smo nove igre &ft!«yski oder v Ljubljani je 15. 'ebruarja letos razpisal natečaj za '*rirno slovensko odrsko delo. Rok *• oddajo iger je bil 10. oktober, ^d udeležencev je terjal, naj predle režijsko in tehnično, zlasti pa 'Dficonaoijsko nezahtevna dela, po "ožnosti s sodobno problematiko. Dela naj bi bila predvsem lahko "Prizorljiva tudi na šibkejših odrih •asih prosvetnih društev. Odziv na **tečaj je bil razmeroma dober, ••j je prispelo v roke žirije 21 'skstov. Žirija je predlagal« za nagrado *.( dela, dn sicer: prvo nagrado — '50.000 dinarjev je dobil Miloš za komedijo »Golobje mi-r*«. Delo zajema sodobne svetov-*• politične dogodke. Drugo in **etjo nagrado pa si v enakem zne-— 100.000 dinarjev delita Ml-** Remec z dramo »Klopi«, v ka-**** obravnava problematiko sodobnega kmeta in zemlje — ter ***re Stefanac za dramo »Blod-*j*kt, g problematiko pomanjkljive Vsfoje mladine. LETOS KOLJE Bil PREJŠNJA LETA Na vprašanje: kako potekajo občni zbori naših prosvetnih društev? nam je tajnik okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev, Franc Škrlj, takole odgovoril: »Čeprav uresničevanje občnih zborov konec septembra in v prvi polovici oktobra ni bilo najspod-budnejše, saj so v tistem obdobju le redka prosvetna društva pregledala svoje delo, je trenutno stanje mnogo boljše. Prosvetna društva, ki delujejo na območju jeseniške, bohinjske in radovljiške občine, so občne zbore, razen izjem, že opravila. To velja tudi za kranjsko občino. Vsekakor pa se nadejamo, da bodo občni zbori ostalih prosvetnih društev opravljeni do 15. novembra.* »Kaj menite glede kvalitete občnih zborov? Pred časom smo namreč hudo grajali nenačrtnost, s katero so se prosvetna društva lotevala dela v novi sezoni.« »Dokler ne bodo opravljeni občni zbori v celoti, dotlej tudi ne bi. kazalo postavljati dokončnega mnenja. Slika bi bila nepopolna in zategadelj nerealna. — Ugotovitve na dosedanjih občnih zborih pa nas navdajajo z optimizmom. — Skoraj vsi do sedaj opravljeni društveni občni zbori kažejo, da so društva stopila v novo sezono s smotrno pripravljenimi programi. Ta pojav ocenjujemo kot rezultat tečajev v Kopru in seminarja okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev OLO Kranj v Radovljici. Tečaja v Kopru se je udeležilo 50 ljudi iz našega okraja. Res pa je, da s tem še niso odpravljene vse pomanjkljivosti kulturno-prosvetnega dela. Le-teh je največ v tistih občinah, kjer še niso ustanovili občinskih Svetov Svobod. Določneje povedano: najslabše je v občinah Bled, Tržič in Železniki.« »Kaj ima letos na programu okrajni Svet Svobod?« »Svet bo letos še posebno skrbel za programsko delo Svobod m prosvetnih društev, dalje za vzgojo vodilnega kadra in za okrepitev števila članstva v prosvetnih društvih ter končno za klubsko življenje. V okviru Sveta so ustanovljeni tudi trije sosveti: sosvet za klubsko življenje v prosvetnih društvih, filmski sosvet, ki bo skrbel za filmsko vzgojo in končno gospodarski sosvet, ki bo nadzoroval gospodarjenje v Svobodah in prosvetnih društvih.« S. Žirovniška Svoboda je obračunala ŠE VEDNO POMANJKANJE VODILNEGA KADRA Arheološka odkritja v Bohinju Prihodnje leto - Ajdovski gradeč ••hinj je že pred vojno sJovel **t zelo zanimivo arheološko podaje. Največ zaslug za to ima *rof. Valter Smid, čigar arheološka ,TkopaVanja v letih 1936—1938 in £r*d tem so rodni« pomembne uspe- e- Izkopanine hrani Narodni muzej v Ljubljani, medtem ko je bila obupna dokumentacij« med zadnjo °}no izgubljena. Poslej je to mi- flvno, neraziskano področje same-Vft'o dve desetletji dn čakalo tre-"utek, ko bo zemlja odprla svoj« j^ra in poklonila današnjim ar- E!ologom svoje dragocene in ne-Mutene kulturne ostaline. Čeprav so se arheologi z .mikavnim Bohinjem že dlje čas« spogle- °va,!i, neposredne pobude za ponovna izkopavaaja le niso dali. Po- uda gre Občinskemu ljudskemu 0(iboTu Bohinj, ki je izkopavanja u kar pomeni nov spodbuden Prispevek razvijajočemu se turizmu v oohinijsTcem kotu. Bohinj poslej *e bo zanimiv in privlačen zgolj '9voljo svojih pnirodnih lepot, tem-J^č bodo le-te požlahtnjene z mi-**Jno patno preteklih stoletij, ki odo obiskovalcem Bohinja — le- 0viščarj.em in turistom — še bolj Privlačne. Tudi šolski izleti ter ^»kurzije — in teh v bohinjskem otu ni bilo malo — bodo z od- fufarjovo gledališče na Jesenicah otvarja sezono S SCHILLERJEVO »MARIJO STUART« ..v soboto ,7 .novembra bo Cu-arJevo gledališče na Jesenicah °tvoriio svojo petnajsto sezono Pr-emiero tragedije »Marija '^art« nemškega klasika F. chillerja in s tem tudi poča- 'lilo 200-obletnico avtorjevega r°jstva. ''»Marija Stuart« je poleg 'Kovarstva in ljubezni« ter j Mjerna Telia« eno najbolj Sranih Schiller j evih del. Znano Sodbo o škotski kraljici Ma-** Stuart, ki jo je sredi druge kritjem zgodovinskih ostalin marsikaj pridobile. Vsekakor pa bodo le te dobro služile nazornemu pouku zgodovine. Letošnja arheološka raziskovanj? v Bohinju, ki jih je vodil arheolog Narodnega muzeja v Kranju Andrej Valič, pri delu pa mu je pomagal arheolog Narodnega muzeja v Ljubljani Stane Gabrovc, so zajela tri arheološka področja, in sicer ilirsko gradbišče Dunaj pri Jereki, rimsko žgano grobišče pri Jereki in staroslovansko grobišče Zale v Srednji vasi. Izkopavanja so se začela 26. avgusta, končana pa so bila 19. septembra. Rezultat izkopavanj je bil vsekakor zadovoljiv, toliko bolj, če upoštevamo slučajno najdbo 8 rimskih novcev iz 4. stoletja, ki jih je dalo poskusno sondiranje pod previsno steno na jugovzhodni strani Savnice. Pri raziskavanjih ilirskega gradišča Dunaj so naleteli na ostanke hiš, na fragmente keramike, hišni omet, ki kaže material, s katerim so ometavali hiše", votivno ralo. Posebno pomembna je najdba žlindre, ki kaže na primitivni način topljenja rude v tamošnji topilnici, hkrati ,pa potrjuje domnevno trgovino preko Baške grape s Tolminsko. V grobovih na Tolminskem s d namreč naleteli na predmete, ki časovno sovpadajo s predmeti najdenimi v bohinjskih grobiščih. V dveh žganih grobovih iz rimske dobe — groba sta bila v skalnati kotanji, prekriti a ploščo ti peščenca — so našli sežgane kosti, oglje in pridatke: prstan in zapestnico iz brona, oljenko, več glina- stih lončkov ter fragmente keramike. Na staroslovanskem grobišču f Srednji vasi, kjer je že prof. Smid pred leti natšel 24 grobov s slkeleti in enako kulturo, kakršna je bila najdena pred časom tudi v Kranju (kotlaška 'kultura), so opravili zgolj poskusna sondiranja. Arheologom je šlo predvsem za ugotovitev, če razen že odkopani h grobov s skeleti, ne obstajajo še neraziskani grobovi. Najdeni so biLi zgolj z deskami omejeni grobovi, vendar brez skeletov. Kulturna plast pa je bila bogatejša. Našli so precej keramike, ki sodi v predzgodovinsko dobo (obdobje pred rimsko dobo), medtem ko sodri kulturna plast v staroslovans-ko dobo. Te najdbe pa so postaviLe arheologom nekatera vprašanja in domneve, na katere bo moč odgovoriti šele potem, ko bodo izkopanine sistematsko raziskane. Nadaljnje sondiranje in raziskavanje terena pa je bilo zaradi posevkov na njivah ustavljeno. Vsekakor pa te nove najdbe dopolnjujejo ugotovitve in odpirajo nove strani iz življenja naših prednikov v tem delu Gorenjske. Prihodnje Leto bodo z delom nadaljevali, predvsem pa bodo temeljito raziskali Ajdovski gradeč. Arheologi si prav od te akcije obetajo zanimivih odkritij iz rimske dobe. Pozneje nameravajo t« pomembni kuturno-zgodovinski objekt restavrirati. Vrh Ajdovskega gradca nameravajo postaviti tudi obelisk žrtvam NOB. — Vsa dela, tako kot dosedanja, bo f.inansiral ObLO Bohinj. S. S. »UVODNI KULTURNI VECER€ JE USPEL V letošnji sezoni namerava jeseniška Svoboda prirejati kul-turno-umetniške večere, ki bodo v besedi, glasbi in sliki prikazovali razvoj književnosti, glasbe in likovne umetnosti. Prvi »»Uvodni kulturno-umet-niški večer je bil v četrtek, dne 29. oktobra. Obiskovalcem je bil podan kratek pregled literarne umetnosti od ljudske književnosti do moderne, nato prikaz likovne umetnosti od prazgodovine do moderne in pregled slovenske glasbene umetnosti od pričetka 19. stoletja do danes. Prvi del so dopolnili recitatorji, drugega ski-optične slike, tretjega pa pevske solistične točke. Prireditev je uspela; naslednji kulturno-umetniški večer bo 17. novembra. U. °vice 16 .stoletja zaradi ver- ^-političnih trenj za prestiž j ^ katoliško Francijo in pro-*stantsko Anglijo, pa tudi kot ' etondentinjo na angleški pre-v.°l> dala obglaviti angleška jarica Elizabeta I., je Schil-br Pesniško .svobodno obdelal. Hrt hiotivu je torej »Marija Stu- zgodovinska drama, ven-ar Schiller j u zgodovinski okvir 7*1} samo za osnovo mogočni afni glavnih značajev, ki za-. -'° tragični konec naslovne 2ah n0 tevno delo v verzih, pol- r dramatične in psihološka t^f^banosti, prepleteno s pes-v0d lepoto Župančičevega pre-l^a. je režijsko in scensko pri-vj^U Bojan CebuLj. V glavnih ^UP^1 '"^toP-aJ0 Marjanca Ce-Vj teva, Slava Maroševičeva, ^it^° **°tar' Nace Smolej, Lado l^olavčič, Slavko Polanc, Staniči ^eršakova in Jernej Pogačic » razen teha pa skoraj ves 81 Ji ^ ansambel jeseniškega ^aliSča. -ae- Vesna Ernest Hemingway: Komu zvoni Po daljših napovedih in ne barvni film »Komu zvoni?«, ki ga ya Nicholsa zrežiral Sam Wood. pa je razveseljivo to, da Je bila mi leti, je po vsebinski plati in Glavni vlogi tolmačita Garv Coop Kdaj bomo film gledali v g bo to morda konec tega ali v za strpnem pričakovanju smo končno le dočakali popularni ameriški Je po znanem romanu Ernesta Hemlngwaya In po scenarija Dudle-Gorenjski kinematografi filma trenutno ie ne bodo predvajali, pač premiera v sredo v LJubljani. Čeprav so film posneli pred petnajstl-reallzacijl tako svež, kot bi ga posneli v nedavni preteklosti. er kot Roberta in Ingrtd Bergmanova kot Marie. orenjskih kinematografih, trenutno nI moč napovedati, vsekakor pa četka prihodnjega leta. Pred tednom Je bil občni zbor DPD Svoboda »France Prešeren« v Žirovnici. Obračun minule sezone govori v prid godbi na pihala, dramskemu in izobraževalnemu krožku. Godbi na pihala, ki ji je grozilo, da se razide, so posvetili največjo skrb In dosegli, da je pričela z rednim študijem. Godba je dobila tudi nekaj nujno potrebnih instrumentov, godbeniki pa prepotrebne uniforme V minuli sezoni se je godba pod vodstvom tovariša Rozmana po vzpela do kvalitetne ravni in 88 tako uvrstila med boljše godbe na Gorenjskem. Tudi dramska družina je bila marljiva, saj je z uspehom naštudirala nekaj del. Dobro je deloval tudi izobraževalni krožek, ki je predvsem izvajal tehnično stran predavanj jeseniškega centra za izobraževanje odraslih. Se vedno pa ima težave pevski zbor, ki je brez pevovodje. Tudi v prihodnje bo moral sodelovati s pevskim zborom jeseniške Svobode, kar mu je v letošnji sezoni omogočilo več nastopov na Jesenicah ter gostovanja na Ravnah in v Sisku. Vsekakor pa bodo morali najti zborovodjo, ki bo skrbel za rast in vzgojo mladih pevcev. Tudi dramski krožek prihaja v za- Delavsko kulturno-prosvetno društvo Solidarnost v Kamniku praznuje 40-letnico ustanovitve. Takoj po končani prvi svetovni vojni se je med kamniškim delavstvom rodila želja, ustanoviti društvo, ki bi jih združilo pri kulturnem in prosvetnem delu. Dali so mu ime Solidarnost. Za ustanovitev so si posebno prizadevali uslužbenec Bolniške blagajne Franc Kosič, zidarja Franc in Jakob Zabre-zovnik, tovarniški delavci Bruno Kramar, Janez Pregelj, Tone Vindšnurer, Janez Vidic, Janez Mali in sestri Marija in Matilda Mali iz Podgorja. Ustanovitelji so se predvsem zavedali, da je delavcem za njihovo politično borbo predvsem potrebna izobrazba, zato so najprej ustanovili knjižnico, ki je delovala vse do okupacije. Knjižnica je štela nad 1300 knjig in je imela okro? 1000 bralcev. Istočasno so osnovali tudi pevski zbor, v katerem je bilo okrog 50 pevcev. Ko se je vrnil iz ruskega ujetništva Franc Vidmar, je prevzel glasbeno dejavnost v društvu in jo vodil vse do okupacije 1941. leta. Franc Vidmar je padel med prvimi talci. Na pobudo društva so ustanovili še pevski zbor Planika na Duplici, ki ga je tudi vodil Franc Vidmar. Pevski zbor Solidarnost si je kmalu pridobil velik ugled. Nastopal je doma in gostoval po Sloveniji ter z napredno pesmijo širil duha revolucionarnosti, delavske samozavesti in vere ▼ boljšo prihodnost. Hkrati pa je vzgajal svoje članstvo in mnogo pripomogel k napredni politični orientaciji delavstva in delovnih ljudi sploh. Mnogi člani Solidarnosti so bili v stari Jugoslaviji zaradi svoje napredne dejavnosti aretirani in preganjani. Tako je bil izgnan iz države leta 1920 prvi predsednik društva Franc KosiČ, leta 1931 sta presedela v zaporu skoraj 10 mesecev Franc Vidmar in Franc Zabrezovnik. Pevski zbor je skrbel tudi za podmladek z mladinskim pevskim zborom in tamburaškim orkestrom. Gledališka družina je v svoj repertoar vključila tudi igre, ki so imele v tistih časih izrazit socialno-revolucionaren poudarek ,med njimi Moškričeve Rdeče rože. Delo posameznih sekcij pa so poživljala predavanja iz najrazličnejših področij življenja, sestanki in bralni večeri. V skromnih društvenih prostorih, ki so bili najprej pri Ponik-varju v Novem trgu, nazadnje pa pri Burji na Grabnu, so mogli člani poslušati Franca Le-skovška, Vido Tomšičevo, Toma Brejca, Toneta Sturma, Romana Potočnika in druge. Solidarnost je bila večkrat razpuščena pod pritiskom proti-ljudskih režimov v stari Jugoslaviji, vendar je volja članov do dela in ljubezen do kolektiva, ki so ga ustvarili, vedno znova priklicala društvo na plan. S podvojeno silo so se člani vedno znova oklenili svoje Solidarnosti. Društvo je vsako leto praznovalo prvi maj z izletom v Kamniško Bistrico, kjer so s prepevanjem revolucionarnih pesmi in družabnimi igrami krepili revolucionarno zavest. Praznovanje 20-letnice Solidarnosti leta 1939 je pomenilo veliko politično manifestacijo delavstva iz vse Slovenije, saj so pri proslavah sodelovala delavska kulturno-prosvetna društva iz Ljubljane, Maribora in rudarskih revirjev, govoril pa je pisatelj Bratko Kreft Sadovi dolgoletnega politično-vzgojnega dela so prišli do izraza v času okupacije, ko so se člani Solidarnosti odzvali pozivu Osvobodilne fronte in vsak drego, kajti dosedanji režiser odhaja na novo službeno mesto v 3egunje. Občni zbor je sprejel program dela za letošnjo sezono, ki pa — kot kaže — ne bo posebno bogata, ker društvu primanjkuje primernih voditeljev. Res je, da bo društvo poživilo klubsko življenje, ustanovilo filmski krožek in registriralo šahovsko sekcijo. Vrzel pa bo ostala v zboru. Na občnem zboru, ki je bil lopo obiskan so izročili devetnajstim najzaslužnejšim članom diplome in nagrade. NOVITETA ZA NASE ODRE Pomanjkanje dobrih glasbenih komedij je napotilo Delavski odei v Ljubljani, da skuša zapolniti te vrzel s spodbujanjem dramatikov k delu. Znano je, da marsikj--igrajo zastarele operete, ker v tei zvrsti odrske literature pač ni najti novih sodobnih tekstov. Prri uspeh Je zabeležila glasbena komedija mladega dramatika Miloša Mikelna, z naslovom »Jezerca«. Dolo na lahkoten in zabaven naći« obravnava probleme kulturnega življenj« na vasi in bo nedvomn« našlo pot na številne amaterska odre. Kaže, da bodo to dramske noviteto že letos uprizorile nekatere močnejše igralske družine. na svojem mestu in po svojih močeh aktivno sodelovali v NOV. Dolga je vrsta članov, ki so žrtvovali svoje življenje že v prvih mesecih borbe, prvi žrtvi skojevca Miklavčič in Mlakar sta padla že v noči vstaje 27. julija 1941. Po osvoboditvi je bilo prosvetno delo v Kamniku sprva omejeno na tovarniške kolektive in sindikate, vendar je bile v duhu tradicij ustanovljeno prosvetno društvo Jakob Molek. ki je prirejalo dramatske prireditve v Mekinjah, ker v Kamniku ni bilo prosvetne dvorane Ko je bila leta 1952 dograjena velika dvorana z gledališkim odrom v domu podjetja Kamnik, se je kamniško kulturno in prosvetno življenje strnilo ▼ novo društvo Solidarnost, ki je nadaljevalo borbene tradicije predvojne Solidarnosti. Zaživele so vse sekcije. Dramatska sekcija je z uprizoritvami kvalitetnih del doma in na gostovanjih dosegla lepe uspehe. Domači režiserji in gostje iz Ljubljane, Maks Furijan, Stane Potokar in drugi so vodili dramske tečaje. Pevski zbor je kot naj-agilnejša sekcija v društvu ■ svojimi 100 nastopi doma in na gostovanjih dokazal svojo visoko raven. Zaživela je ljudska univerza, osnovana je bila god-bena sekcija, tako da je zdaj Kamnik po dolgih letih spet prišel do svoje godbe. Solidarnost je postala lastnik poslopja bivše čitalnice, in je v zgornjih prostorih uredil« knjižnico, ki ima 4500 zvezkov in 4 potujoče knjižnice za potrebe manjših krajev v občini. V teh prostorih deluje tudi šahovska sekcija. V vsem povojnem delovanju je Solidarnost dokazala, da gradi kamniško kulturno-prosvetno življenje na svetlih temeljih, ki so jih pred 40 leti postavili ustanovitelji. Praznovanje 40-letnice je začelo v sredo 4. novembra in bo končano v nedeljo, 8. novembra. Za to priložnost so pripravili vrsto prireditev v dvorani kulturnega doma. Otvoritvena svečanost je bila v sredo, 4. novembra zvečer z razvitjem 00-vega društvenega prapora in koncertom pevskega zbora in godbe na pihala. Naslednji dan je bila jubilejna prireditev ob 70-letnici pisatelja Frana Albrehta, kamniškega rojaka. Pesmi in prozo jubilanta sta izvajala Stane Sever in Jože Tiran. Drevi bo gostovanje slovenske filharmonije, v soboto pa otvoritev slikarske razstave slikarja prof. Staneta Kumar j a in uprizoritev Ocvirkove drame »Ko bi padli oživeli«. I. J. 286 RO DRUŽINSKI POMENKI Prihodnje leto nova porodnišnica v Kranja? Zdravstvena služba za žene v kranjskem ekraiu se od dne do dne izboljšuje Zdravstveno je dognano, da telesni in duševni razvoj otroka motijo neugodni pogoji v obdobju, ko se razvija v materinem telesu in ko žena rodi, in nepovoljni vplivi zunanjega okolja, v katerem živi otrok pozneje. Na osnovi teh dognanj naša zdravstvena politika teži za tem, da bi vsaki materi omogočila strokovni nadzor med nosečnostjo, najboljšo strokovno porodno in poporodno pomoč, in da bi bil sleherni otrok od rojstva do svoje zrelosti deležen posebne zdravstvene skrbi. Zanimalo nas je, na kakšni razvojni stopnji je zdravstvena služba v Kranju in kolikšne pozornosti je žena tod deležna. Glavni namen zdravstvene službe ni le zaščita matere in •troka, ampak zaščita žene sploh. — Skrb za ženo se odvija v posvetovalni in ordinacij-ski sliižhi Dispanzerja za žene. V posvetovalnico prihajajo normalno zdrave žene zaradi fizioloških posebnosti, nosečnosti itd. in kot že ime samo pove, posvetovalnica svetuje in poučuje, kako naj živi varovanec. V ordinaciji ženo ginekološko pregledajo, bodisi da je prišla zaradi težav ,ki jih čuti, ali pa zaradi bolezni. Tu torej mimo opisanih nalog posvetovalne službe nudijo obolelim tudi zdravniško pomoč. Tu skrbijo za žene v zdravju in med boleznijo. S propagando in dobro razvito zdravstveno službo, s širjenjem zdravstvene prosvete bo žena na ginekoloških pregledih vedho več, vedno manj pa jih bo prihajalo zaradi bolezni .Največ zakasnelih prihodov je zabeleženo pri ženah ne-zavarovancev, ker menijo, da so pregledi zvezani s stroški, kar pa seveda ni res. Zene tudi še niso dovomjo poučene, da je v njihovi zrelejši dobi ginekološka preiskava nujno potrebna. S tem bi zmanjšali dokaj visoko število bolnih žena in neštetokrat preprečili razvoj raka. Od 1955. leta, to je od ustanovitve Dispanzerja za žene, so v Kranju odkrili že 75 primerov raka. Medtem ko v letu 1955 niso odkrili nobenega primera, so v 1956. letu odkrili že 8 primerov raka, v letih 1957/58 vsako leto po 18, letos pa že 35. Samo te številke nam pričajo, kako ogro- 1. slika — Ali vam je kotiček za kramljanje všeč? Tudi gospodinja, ki se največ mudi v kuhinji, ni ločena od njega Z razstava Je' v stolpnicah na Jesenicah Razstavo je organiziral Gospo dinjski center skupno s trgovskim podjetjem »Zarja« Jesenice od 11. do 18. oktobra. Naslednji posnetki nam kažejo opremljene prostore, o katerih so se najbolj pohvalno izrazili obiskovalci razstave. 2. slika — Poudarek tej dnevni sobi daje razstavljiva omara v svetlo-temni kombinaciji — elegantnega sloga, okusna mizica z udobnimi foteljčki, izbrano cvetje, drobni predmeti iz keramike in stekla, zavese in preproga v lepi barvni kombinaciji men uspeh je zdravstvena služba dosegla v zadnjem času in to z modernimi metodami detekcije odkrivanja raka, saj je bilo od 35 primerov raka v letu 1959 odkritih 19 primerov v 0 stadiju, se pravi, 100 ozdravljivih in 9 primerov v prvem stadiju ,kar pomeni 75 % ozdravitev. Tudi prihodi mater na prve in ponovne preglede ter preglede do 5. meseca nosečnosti so vedno bolj pogosti, kar je zelo razveseljivo. Da je to res, se prepričamo, če pogledamo samo za dve leti nazaj. V letu 1958 je bilo prvih obiskov 833, v primerjavi z letom 1957, ko jih je bilo 769, ponovnih obiskov v letu 1958 je bilo 1988, medtem ko jih je bilo eno leto prej 1895, do 5. meseca nosečnosti pa so prišle na pregled v 1958. letu 403 matere, kar je za 152 več kot v letu 1957. Zdravstvena služba za žene v kranjskem dispanzerju se stalno izboljšuje. Sedaj imajo v načrtu tako zvano materinsko šolo in fiziološko in psihološko pripravo nosečnic za porod v obliki tečajev s potrebnimi demons#*a-cijami. Tu se bodo žene seznanile z anatomijo, fiziologijo, higieno, prehrano, obleko in obutvijo v času nosečnosti, o kopanju in negi dojenčka ter njegovi prehrani, o zaščiti žena nasploh, kontracepciji, splavu itd. Tudi patronažna služba v Kranju opravlja svojo nalogo. Ko babica opravi svoje delo pred in ob porodu, prihajajo na domove tudi patronažne sestre, ki skrbe predvsem za novorojenčka. Zal pa za ves Kranj in za precejšen del njegove okolice nosi vse breme ena sama babica. Z rešitvijo stanovanjskega vprašanja, bi bil tudi problem pomanjkanja babic rešen. Ljudje, ki jim rast zdravniške službe veliko pomeni, so že ogromno žrtvovali za uspešno zdravstveno službo žena v kranjskem okraju. Zal pa so pogoji dela, zaradi pomanjkanja prostora, sila težki. V kranjski porodnišnici je najkrajša oskrbovalna doba v Sloveniji, saj traja samo 5 dni. Pravilna in nujna za vsako porodnico pa je 10- dnevna hospitalizacija. Sicer pa se v tem pogledu obeta ženam lepša prihodnost. Po obljubah pristojnih organov sodeč bomo imeli v letu 1960 nov« bolnišnico za ginekologijo in porodništvo. Načrti za izgradnjo te tako potrebne ustanove so že izdelani. Poslopje bo stalo poleg Zdravstvenega doma in bo povezano z njim s posebnim mostom, tako da bo omogočen prehod iz enega* poslopja v drugo, pa tudi drage aparature v Zdravstvenem domu bodo na ta način lahko koristno služile novi bolnišnici. Uvidevnost in pomoč pri obravnavanju navedenih skupnih zadev in težav bo prav gotovo rodilo še lepše uspehe, kajti le zdrava žena je sposobna in more graditi sebi in drugim lepše življenje. M. F. Dekleta, ki si urejajo garderobo, bi morala vedno misliti tudi na praktičnost: raje manj stvari, pa tiste lepe in iz dobrega blaga. Pomislimo samo, da nas stane šivilja, ki naredi obleko iz cenenega o ?! 3i slika — Novost v otroški sobi so omare s premičnimi vrati, uporabne za obleko in perilo. Nizka komoda zelo koristno, služi za shranjevanje knjig in igrač. Mizica z ultrapasom ter ustreznimi stolčki pa nudijo otrokom prijeten kotiček za igro in delo BELA KRI [Od trave do sira Nenavadne so žile, po katerih podjetje Tovarna mlečnih izdel- tem vrsta sira. Tako posneto mle- se pretaka bela kri. Rdeča kri kroži v telesih živih bitij skozi srce v večje, nato manjše in potem kot las tanke žilice, ne da bi bili krož- kov. V tej tovarni, prav tako kot ko potem pretočijo v širne kotle, v številnih drugih, brne stroji, po prepletenih ceveh pa se pretaka bela kri. Iz nekaterih cevi teče V zbiralnici mleka v Cerkljah mi kanali prekinjeni; to kri poganja »motor« — srce. Bela kri — tako smo imenovali mleko — pa ima kaj čudne »kanale«: trava, krava, golida (molzna posoda), mleko, iz drugih sirotka in iz tretjih sladka smetana. Številni delavci, ki opravljajo stroje, so oblečeni kot uslužbenci v bolnišnici. Vsi imajo lepa bela oblačila, na kangla, Tazni kotli, kanglica, lonec nogah pa gumijaste škornje. Le-te in skodelica. Da bela kri lahko imajo zato, ker so tla v mlekarni kroži od trave do potrošnika, ne iz betona ali iz ploščic, ki jih za- zadostuje le en motor, temveč mora biti za to več »motorjev«: krava, človek, konj, vol aH avtomobil, električni stroj v mlekarni in spet kamion. Kakšna je pot mleka, in kako dobimo sir in druge mlečne proizvode, smo obiskali Mlekarno Kmetijske poslovne zveze v Kranju. radi čistoče nenehno polivajo vodo. kjer mu dodajo posebne kulture m kemikalije. V simem kotlu se to mleko pri določeni temperaturi meša toliko časa, da se izločita sirotka in drobljenec. Ko se drobljenec vsede na dno kotla, ga s posebnimi mrežami potegnejo iz sirotke in ga dajo nato v oblikovala. Oblikovala že sama po sebi označujejo vrsto sira. Ementalec je ▼ obliki velikih koles, edamec v obliki manjših koles, trapist ima obliko kvadra, gauda sir ima obliko valja in podobno. Poleg omenjenih vrst sira * kranjski mlekarni proizvajajo š« topljene sire, od katerih sta predvsem znana »Triglav« in »Roma-dure« sir. Iz posebno posnetega mleka proizvajajo še »Yogurt«, ki se nam prileze zlasti v vročih poletnih dneh. Sir potem sole v posebnih solil-nicah, in sicer traja solenje 24 ur. Za tem sir vskladiščijo, kjer tudi zori. Najdlje zori ementalec: 4 do 5 mesecev, medtem ko so ostale vrste sira godne za prodajo P° enem do dveh mesecih. IZ MLEKARNE MED POTROŠNIKE Kot vsak dan priteka . mleko * Mlekarno, tako vsak dan tudi odteka. S kamioni ga odpeljejo * mlekarne v velikih kanglah, prodajalka pa ga vliva v majhne kang-lice potrošnikov. In če mleko go- V to tovarno je voznik iz ene izmed zbiralnic pripeljal s kamionom v kanglah mleko. Po posebnih prenosnih valjih te kangle, druga za drugo kot svinčeni vojaki, pridejo v prvi oddelek mlekarne — v zbiralnico mleka. Mleko gre nato v posebne naprave, kjer ga pasterizirajo. To se pravi, mle-Ne bomo se spuščali v to, kako ko predelajo tako, da izgubi vse proizvajalci — kmetje — dobivajo škodljive primesi, in ga šele nato odpeljejo v prodajo za potrošnike. KRANJ ENO IZMED GLAVNIH SREDIŠČ mleko. Začeli bomo kar s polno golido mleka. To je s »točko«, ko se prvič pojavi bela kri. Okoli 1300 kmetov je, ki zbirajo mleko v golide in ki ga potem odpošiljajo v zbirne postaje kmetijskih zadrug. Teh je 17, ki potem odpošiljajo mleko v Mlekarno Kranj. Mleko se tako zbira iz naj-oddaljenejših krajev kot so Po-ženk, Pšata, Dvorje, Šmartno, drugi pa posneto mleko. Potem ko Pševo in drugod. Ponekod obsta- se smetana zakisa, jo porabijo za ja še vedno edino prevozno sred- predelavo v maslo. V velikem moštvo vprežna živina, vol ali konj šalcu toliko časa stepajo smetano, Večina mleka je namenjena predvsem potrošnikom kot mleko. Višek pa gre v predelavo za mlečne izdelke. Zato pretočijo odvisno mleko v posnemalnik. Iz posnemalnika vodita dve cevi. Po eni odteka v posebno kad posneta smetana, po da se zgosti. Kakšen je ta postopek, si gospodinje kaj lahko predstavljajo, saj se same večkrat ukvarjajo s pridobivanjem majhnih količin surovega masla. — Iz posnetega mleka pa v mlekarni proizvajajo skuto ali kazein. Skuta je kaj dobra za pod zob, če smo Cirčah pri Kranju — »Mlekarna« jo ovili z dobro pripravljenim te-— marsikoga zavede v napačne stom za sirove štruklje. V mlekar-predstave. Namesto mlekarna bi (Zabnica, Pševo, Voklo). Iz ostalih zbiralnic pripeljejo mleko v Kranj s kamioni. Vsako leto se tako zbere v Mlekarni okoli 4,5 milijona litrov mleka. V TOVARNI SIRA Napis na velikem poslopju lahko upravičeno imenovali isto blaga, prav toliko, kakor če naredi obleko iz dragega blaga. — Trpežnosti ene in druge pa nam ni treba posebej poudarjati. Še nekaj o barvah. Mnogi trdijo, da ženski najbolje pristoji obleka v barvi njenih oči. Spet drugi pravijo, naj bi barva obleke izpopolnjevala barvo polti. Blede ženske naj bi torej nosile močne barve, rdečelične pa modre in zelene. Res je treba upoštevati polt ter barvo las in oči, vendar je še vrsta drugih elementov, ki jih ne gre zapostavljati. Dekle z okusom, ki si izbira garderobo, misli tudi na svojo postavo. Močnim postavam se dobro prilegajo temne barve brez pisanih vzorcev in progaste tkanine, ki morajo biti krojene po dolgem. Vodoravne črte se prilegajo samo vitkim. Rdeča barva se lepo prilega črnki. Črna in bela sta vedno lepi in nanji ne vplivajo različni modni kriki. Črna barva zagotavlja eleganco, saj obleko iz črne tkanine lahko nosite ob vsaki priložnosti in prav lepo se prilega tudi mladim. Podobno je z belo barvo, ki človeka še bolj pomladi. Na naši skici vidimo obleko s plastromom, ki je v pa.su deljena, tako da lahko nosimo krilo s posebno bluzo. Za svečane priložnosti pa zgornji dela obleke brez plastrona s črnim taftastim krilom. ni pa skuto predelujejo tudi v znani »liptaver« sir. V skuto vmešajo razne začimbe: čebulo, papriko, kumarice, jetrno pašteto, sardine in drugo. In kako proizvajajo sir? Kakšne vrste mleka so potrebne? Tudi za sir mora iti mleko skozi posnemalnik. Vendar ne tako kot v Drobljenec so z mrežo potegnil' iz širnega kotla spodinji doma v loncu ne prekip1' je vse v najlepšem redu. Mleko a'1 sladka bela kava pa vsakomur vs^j enkrat na dan dobro tekne. ' Z mlekom in mlečnimi izdclk' kranjska Mlekarna zalaga skoral vso potrošnjo našega okraj-1-Kranj, Tržič, Bled, Kropo, Podnart-Golnik, večkrat pa tudi ljubjjansfc* mlekarne. Mlečne izdelke dobav 1 ja vsem trgovskim podjetjem ' Kranju, razen tega pa še neka1'" rim v Ljubljano, Kamnik in C^r ter Jesenice. Čez dve leti, ko D° mlekarna obnovljena, bo vso C' renjsko zalagala še z mlekom * steklenicah. In tako smo spremljali kroženj" mleka od trave do potrošnik3' Večkrat je to kroženje bolj motano kot to pokaže naš bežC opis. S kakšno naglico se mo1'3 prejšnjem primeru. Za razne vrste pretakati mleko po svojih »kana' sira regulirajo posnemalnik tako, lih«, nam najlepše pove dejstvo, <*3 da ne posname vse smetane, tem- mleko, ki pride v kranjsko mlekaf' več mora pustiti posnemalnik v no iz najbolj oddaljenega kraja, se mleku le določen odstotek maščob, isti dan pride predelano do P0' Od števila odstotka je odvisna po Uošnika. B. F« V oddelku za pakiranje surovega masla **ANJ, 6. NOVEMBRA 1959 TELESNA KULTURA »GLAS GORENJSKI« 7 Prvi zametki športa v Besnici j. Pred tremi meseci je bilo v °ici ustanovljeno TVD Par-*an. Kako je bilo to društvo *°trebno, nam kaže udeležba a ustanovnem zboru, še bolj "đ na poznejših sestankih. • "as, ki je bila pred vojno >tr*zito kmečkega značaja, je v Zadnjih 10 letih doživela spremembe. Skoraj po-,°^co prebivalstva preživlja Janjska industrija in mladi Mdje, ki odhajajo vsak dan ? toesto, postajajo zahtevnejši, °Ce;o imeti v prostem času ^vedrilo. Mladina je bila doslej brez ,Sakega organiziranega dru-^TneSa življenja. Edina ob-?** je bilo prosvetno društvo, J. Je pa združevalo le del mla-*tne> mnogo mladih pa se je v *r°stem času porazgubilo. i.Pruštvo je šele v povojih. ""a rekvizitov, pa tudi de-n*rna sredstva so zelo skrom-n£\ Igrišče nameravajo zgra-ltl s prostovoljnim delom na Zernljisču splošnega ljudskega Prernoženja. V začetku name-,aVajo zgraditi igrišče za no-\ornet, rokomet, odbojko in ^šarko. Tudi dom bi bil zelo f°treben, kjer bi se mladina j*bko izživljala z orodno te-ovadbo v zimskem času. Dru-Hv°_ je že poslalo nekatere jOJe člane na tekmovanje wD Partizan v atletiki v *°/jo Loko, kjer je Jože Udir ^d mladinci dosegel v dveh tSciplinah prvo mesto. Tudi *stali tekmovalci iz Besnice i°. dosegli lepe uspehe. Pred trinajstimi dnevi je društvo HtPešno izvedlo jesenski cross. , Mladina je sedaj z navdu-[itlJem prijela za delo. Čakajo Je težavne naloge, ki jih bo + °T*la rešiti največ sama. — je'i^ navezati stike z ostalimi rt*zbenimi organizacijami v upa pa tudi na razume-^nje pristojnih organov, da "n priskočijo na pomoč. -bf- Priprave na planiški teden 1960 r NAMIZNOTENISKA SOLA V KRANJU iNamiznoteniški klub Triglav je v teh dneh organiziral na osemletki Simona Jenka v Kranju namizno-teniško šolo. Šola je dvakrat te-preko 70 vsem pogojem tako elitne prireditve. Želimo, da bi bile vse priprave uspešne in da bi Planica obdržala in dvignila svoj, rahlo okrnjeni ogled, ki ga ima r svetu. Razširili bodo cesto od Rateč do Planice - Sneg za skakalnico bodo „konservlrali" Slabih 5 mesecev nas loči od brošuro ob 25-letnici skokov v ščanje snega s pobočij Ponce, jubilejnega planiškega tedna. Od Planici, tradicionalne znake in kjer ga je po navadi še dovolj, 24. do 27. marca 1960 bo Plani- oglase v časopis. Vse z name- na skakalnico. Delno bodo sneg ca praznovala 25-letnico skokov nom pridobivanja finančnih sred- že med zimo »konservirali« — na pobočju Ponce, kjer je bila 6tev za uspešno izvedbo prire- nakopičili v kupe okoli skakal-zgrajena vrsta skakalnic od 20 ditve. Prireditev bo teden dni niče. Glede kraja nastanitve tek-do 120 metrske velikanke. Da bo kasneje, kot smo bili vajeni do movalcev in funkcionarjev si še proslava na dostojni športni in sedaj. To zato, ker bo letošnjo niso na jasnem. V poštev pri-organizacijski višini, so odgovor- zimo vrsta prireditev ob istem deta le Klimatsko okrevališče ni funkcionarji pri SZS izdelali času po svetu (olimpijske igre v Gozd Martuljek ali hoteli na grob načrt, priprav. Ustanovili Ameriki in tradicionalni skoki v Bledu. Te dni si bo posebna koso Organizacijski komite plani- Hollmenkolnu). Konec marca je misija ogledala predvidena tu-ške prireditve s predsednikom skoraj vedno tudi v Planici kop- ristična centra. Idealna bi bila SZS dr Dolganom na čelu; v no> zato ie iin§- Bloudek projek- Kranjska gora; žal ne zadošča tem komiteju so posamezni od- tiral kovinske žlebove za spu bori (gospodarski, tehnični ,fi- - nančni itd.). Trenutno ima največ dela gospodarski odbor; predsednik imenovanega odbora Milan Fajdiga nam je nanizal nekatere probleme v zvezi s pripravami, ki so potrebne še pred prvim snegom. Na pobudo SZS dansko in jo obiskuje in v soglasju z OLO Kranj ter pionirk in pionirjev. ObLO Jesenice bodo prihodnji teden pričeli razširjati cesto Rateče—Dom Planica. Na obstoječi cesti bi bil promet popolnoma nemogoč in nevaren. Predvidevajo okoli 2.000 vozil in 10.000 gledalcev. Po ogledu terena so se člani gospodarskega odbora tudi zedi-nili za parkirni prostor od 80-metaske skakalnice v smeri Tamarja. Vse priprave terena in razširitve ceste bodo veljale okoli 3 milijone din, ki jih bodo delno krili iz skladov: ObLO Jesenice, OLO Kranj in republike. Upajo tudi na pomoč Turistične zveze Slovenije. Potrebna popravila na skakalnici so že izvršili s pomočjo akontacije, ki jo je dala Športna zveza Slovenije. Dokončna ureditev skakalnice in delo na njej v času tekmovanja bo zahtevalo okoli 2 milijona dinarjev. Organizacijski komite bo izdal ZBERITE LE ŠPORTNIKE *> UREDNIŠTVO »GLASU GORENJSKE« LETOS 2E ČETRTIČ RAZPISUJE ANKETO »IZBERITE NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE GORENJSKE«. PR ANKETI LAHKO SODELUJEJO VSI BRALCI »GLASU GORENJSKE*.. 9 ANKETIRANCEV, KI SE BODO S SVOJIMI PREDLOGI NAJBOLJ PRIBLIŽALI DESETORICI NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV GORENJSKE (KI JIH BO DALA ANKETA) PA BO UREDNIŠTVO NAGRADILO. PRVA NAGRADA JE 4000 DINARJEV, DRUGA 2000, TRETJA 1000 IN SEST NAGRAD PO 500 DINARJEV. RAZEN TEGA JE UREDNIŠTVO PRIPRAVILO TUDI PREHODNI POKAL, KI GA BO ODSLEJ VSAKO LETO PREJEL NAJBOLJŠI ŠPORTNIK GORENJSKE OB PRAZNOVANJU DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBRA. ZATO MORATE SVOJ PREDLOG DESETORICE NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV Z GORENJSKE POSLATI NA UREDNIŠTVO »GLASU GORENJSKE« NAJKASNEJE DO VKLJUČNO 21. NOVEMBRA 1959. PRAV TAKO RAZPISUJE UREDNIŠTVO »GLASU GORENJSKE« ANKETO »IZBERITE NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE JUGOSLAVIJE IN NA SVETU. — SVOJ PREDLOG ZA DESETORICO NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV JUGOSLAVIJE IN NA SVETU POŠLJITE NA UREDNIŠTVO PRAV TAKO DO 21. NOVEMBRA 1959. .J r V NEDELJO V KRANJU MLADOST : RUDAR IN TRIGLAV : MARIBOR Preteklo nedeljo, 1. novembra so rokometaši počivali, na sporedu so bile samo nogometne tekme. V nedeljo, 8. novembra pa bo športni spored spet popoln. Ze dopoldne bosta na igrišču Mladosti dve zanimivi rokometni tekmi republiške lige. Ob 10. uri se bosta srečali ženski ekipi ljubljanske Svobode in domače Mladosti, ob 11. uri pa bo der-by-tekma, ki bo odločala o republiškem rokometnem prvaku. Srečali se bosta moški ekipi: trenutno prvi na lestvici Rudar iz Trbovelj in tretje plasirani na lestvici kranjska Mladost. Popoldne ob 14.15 url bodo prišli na svoj račun ljubitelji nogometa. V slovenski conski ligi se bosta srečala trenutno vodeči Maribor in četrto plasirani na lestvici kranjski Triglav. Popusti, da boš zmagal! m Jeseniški hokejisti se že nekaj časa marljivo pripravljajo na *ovo sezono. Sedaj vodi trening domačin Matko Medja. Trenerja KRANJČANI PREMAGALI REPREZENTANCO MILANA Pretekli teden so gostovali v Italiji igralci namiznega tenisa kranjskega Triglava. Pred številnimi gledalci so gladko odpravili reprezentanco Milana s 6 : 2. Najboljši igralec dvoboja je bil Kranjčan Teran, medtem ko so se domačini v svoji igra omejili bolj ali manj na zagrizeno obrambo. Namiznoteniška zveza Jugoslavi- Popusti, da boš zmagal. To je prevod japonske besede judo (džudo) in obenem tudi glavna taktika judo borbe. Uporabljaj nasprotnikovo moč tako, da ti bo koristila. Kaj je pravzaprav judo? To je duševna in fizična vzgoja. Pri nas trenutno o duševni vzgoji pri judu še ne moremo mnogo govoriti, vendar je to eden izmed osnovnih ciljev juda. Ta, pri nas še zelo mlada športna panoga, je v svetu že pred mnogimi leti osvojila simpatije mnogih, tako da se danes z judom bavijo milijoni ljudi. V Evropo je prišel iz Amerike, kamor so ga prinesli mornarji in trgovci z Japonske. Japonci so še danes nepremagljivi mojstri juda, in bodo to po mnenju najboljših evropskih mojstrov, tudi precej časa ostali. JUDO, TO JE NEKAJ STRAŠNEGA! Mnogi menijo še danes, da je judo nekaj strašnega. To, da sploh ni šport, da je navadno pretepanje, kjer se nevedni mladi ljudje izpostavljajo poškodbam. Prvi nastopi skupin, ki so po Evropi demonstrirale jiu-jltsu, so precej krivi za tako mnenje. Ti nastopi so bili surovi in so judu močno škodili. Današnji judo je omejen s pravili, ki jih borci nikoli ne kršijo, in poškodbe so redke in nenevarne. Lahko bi rekli, da v zadnjih letih na prijateljskih in prvenstvenih srečanjih v Sloveniji ni prišlo do pojava, ki bi omadeževal visoko športno moralo judoistov. Le-ti so lahko za vzgled ostalim športnikom. KAJ JE CILJ ŠPORTNE BORBE? Ko se borca po poklonu primeta za kimoni je cilj obeh, da bi nasprotnika čimprej in čimlepše vrgla z enim od metov. Ce je met brezhiben, dobi izvajalec zanj celo točko, če ne pol, lahko pa je met tako slab, da zanj ne dobi ničesar. Celo točko dobi borec tudi, če je nasprotnika obdržal na tleh v enem izmed končnih prijemov 30 sekund, za 25 sekund pa dobi pol točke. Tudi vzvodi in davljenja se ocenjujejo s celo točko. Ko eden doseže točko je zmagal. O JUDU V JUGOSLAVIJI Judo vadijo v glavnem le v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji. Slovenija ima več kot polovico klubov v državi in osem mojstrov juda. Srbija in Hrvatska pa imata skupaj štiri mojstre. Na zadnjem državnem prvenstvu so slovenski judoisti izgubili primat pri posameznikih po kategorijah, medtem ko imajo še vedno absolutnega prvaka vseh kategorij in ekipnega državnega prvaka. JUDO V KRANJU Kmalu bo tudi kranjski Triglav praznoval peto obletnico svojega obstoja. Klub, ki sta ga ustanovila Franek Bratkovič in Borut Mlakar, je v teh letih v številčnih tečajih Groba igra Najbolj zanimivo srečanje predzadnjega kola nogometnega prvenstva Gorenjske je bilo vsekakor je je določila reprezentanco, ki bo med Planiko in Jesenicami. V zelo v dneh od 13. do 15. t. m. nasto- grobi igri so zmagali Jeseničani, pila v Budimpešti. V postavi je Ostali pari tega kola pa so se raz-tudi ljubljančan Kern, razen njega šli s pričakovanimi rezultati. — ^olkovskega pričakujejo vsak dan. Pred minulim deževjem so Je- pa še Harangozo, Vogrinc, Hrbud V zadnjem kolu se bodo v nedeljo, l 10 3 Vodoravno: 1. tonovski naC^ 4. predor, 6. južni sadež, 7. S" 8. ime starejše italijanske fU1*1' ske igralke, 9. enaka samogl»s' nika, 10. kratica za nogometa klub, 11. zamotava, 13. oče. Navpično: 1. rojstni kraj P1' satelja Jurčiča, 2. osebni z8' imek, 3. samica nevarne zveflJ 4 .drag kamen, 5. hvali, Pri^0' varja, 12. začetnici imena 1 priimka slovenskega pisateu (»Visoška kronika«). REŠITEV KRIŽANKE ST. 31 Vodoravno: 1. naglas, 7. »k, igo, 9 .RTV, M. torten, 14. 15. uka, 17. «r, 18. Dakota. Navpično: 1. načrt, 2. aktov*«' 4. li, 5. agregat, 6. so, 10. vr, ta, 13. Nera, 15. ud, 16. ak. 12. 5 3057 1984