TRST, sobota 14. julija 1956 Leto XII. . Št. 164 (3402) I ■ IM1 DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808, 37-338 št m°NTECCHI it. 6, II, nad. — TELEFON S3-80* IN »4-63* — poštni predal 559 - višine v f už' GOH,CA: Ul. s. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - T _Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm OSTAVKA, KI NE BO POVZROČILA KR Saraaatora ostavka in vodstvu rSDI Pred novo stavko kmetijskih delavcev Saragatov demanti potrjuje nesoglasja z Matteottijem - Odgovor na Bul-ganinovo pismo izročen Pogidajevu • Tudi predsednik rimske pokrajine Izvoljen z glasovi fašistov - Trušč v senatu zaradi telefonskih koncesij V. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. :ne OGLASOV: Za vsak mm a vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.- FLI^- g Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trsi 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, _ D v, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB. 1 - Z-375 • Izdaja založništvo tržaškega FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Sloveni j«, ZOZ - Trat (Od našega dopisnika) RIM, 13, — Čeprav se danes največ govori o Saragatovi stavki, ostaja kljub temu naj-aznejse vprašanje dneva ne-'r?®2nost nove stavke kmetijskih delavcev, ki jo bodo morali proglasiti vsi trije sindi-kati zaradi nepopustljivosti agrarcev. Predstavniki vseh S*ii -a*ov 80 sestanek glede odločitve za novo stavko odložili do torka zjutraj. Ze prej Je bilo namreč sklenjeno, da oo delo na poljih prekinjeno za 48 ur v vsej državi in si-^er v ponedeljek. Dejansko Pa mezdno gibanje traja da-,le z raznimi manifestacijami io delavskimi zborovanji, ki bodo v prihodnjih dneh Mi-s'er za delo Vigorelli je da-®cs popoldne ponovno sprejo* oredstavnike sindikatov, ? oomer je izdal poročilo, v 'faterem je med drugim re-;iio, da so bili sklicani da-c- o naključje vzrok, da gr.ijem skušal ponovno prevzeti nadzorstvo nad PSDI. Ni dvoma, da se bo v prvi vrsti trudil, da bi čim bolj vplival na odnose socialdemokratov z Nennijevo PSI in skušal preprečiti, da ne bi prva prišla pod prevelik vpliv druge in se s tem premaknila na levo. Vocstvo KPl se je danes sestalo in razpravljalo o or-ganizaci jiikiih vprašanjih. Sestalo se je tudi vodstvo Krščanske demokracije in sprejelo načrt p-ravilmika za prihodnji kongres, ki ga bo moral odobriti glavni odbor stranke ,ki je sklican za 23. t.m-. najbrž v Genovi. Pri- padniki aCT.I. ki so v opoziciji s Fantanijevo strujo, zahtevajo proporcionalne volitve delegatov za kongres. Iz delovanja vlade in parlamenta je potrebno omeniti, da je danes zunanje in in hit r-stvo izročilo namestniku -sovjetskega veleposlanika Pogidajevu odgovor na Bulgani-riovo pismo, ki ga je včeraj vlada odobrila. V predsedstvu vlade pa so se sestali Segni,- Saragat in Martino in pretresali vprašanje okrog atlantskega pakta, v prvi vrsti o znanem členu 2. V senatu, ki je razpravljal o proračunu ministrstva PTT, je prišlo do precejšnjega hrupa, ko je komunistični senator Gavina predlagal resolucijo. s katero naj bi se vlada obvezala, da vprašanja telefonskih koncesij ne bo rešila brez soglasja parlamenta in da bo kupila delnice družb TETI in SET. Minister je zagotovil. da bo parlament obveščen preden bo podpisana kakršna koli koncesija, nakar je predlagatelj resolucijo u-maknil. Minister za PTT je v zvezi s koncesijami raznim privatnim družbam storil korak nazaj v primeri z izjavo pred poslansko zbornico, ko je zagovarjal vključitev teh družb v IRI. Danes je namreč dejal, da bi bila potrebna nekakšna elastičnost pri pogajanjih s temi družbami, zato da vlada ne bi bila ze vnaprej poražena. Senat je nato proračun ministrstva PTT odobril. Poslanska zbornica je med debato o proračunu pravosodnega ministrstva razpravljala med drugim tudi o ukinitvi dosmrtne ječe in o vprašanju pomilostitve. Eden izmed poslancev pa je načel vprašanje nezakonskih otrok. Vročina je bila v parlamentu tako huda, da je med govorom tega govornika bilo navzočih reči in piši samo 7 poslancev. O tej nenehni letošnji slabi udeležbi na sejah parlamenta je agencija Ansa sprožila posebno anketo. Iz dosedanjih rezultatov ankete pa je razvidno, da skoro vsi poslanci in Na današnjih volitvah predsednika rimske pokrajine in pokrajinskega odbora je bil izvoljen za predsednika demokristjan odv. Giorgio Andreo-li po drugem glasovanju, ko je prejel 22 glasov, med katerimi so 3 fašistični. Kandidat socialistov Bruchi pa 21 glasov, medtem ko sta bili beli glasovnici 2. Na prvem glasovanju je Andreoli dobil 19, Bruschi pa 20 (belih 6). Komunistični svetovalec Sali-nan je napadel svetovalca El-tora in ga obdolžil, da je glasoval skupaj s fašisti. Nastal je hud incident, po katerem so socialisti in komunisti, pre- pevajoč partizansko himno za pustili dvorano. Demokristjani pa so zapeli himno Manrgeli. Nato je predsednik Andreoli izjavil, da (inezahtevani glasovi, pa čeprav so bili odločilni, ki jih je prejel s skrajne desnice, ne bodo spremenili politične linije, fei ji stranka namerava sleciti e svojimi zavezniki.« Napadeni svetovalec El-tore pa se je branil pred obtožbo levice in dejal, da bo ostal zvest »demokratičnim idealom«. Do volitev odbora pa ni prišlo, ker ni bila navzoča dvetretjinska večina svetovalcev. A. P. 0 ratifikaciji sporazuma o ribolovu RIM. 13. — Zunanjepolitična komisija poslanske zbornice je danes razpravljala o ratifikaciji sporazuma o trgovini i.n plovbi med Italijo in Jugoslavijo, ki je bil sklenjen v Rimu 31. marca 1955. Poslanci De Marsanioh, Berti in Cantalupo so govorili o ((neugodnih pogojih sporazuma o ribolovu v škodo ribičev v Sredozemlju«. Pod* tajnik Folchi je dal s tem v zvezi nekaj pojasnil in je izjavil. da si vlada pridržuje pravico »čim širše intervencije v tej zadevi«. Komisija se je izrekla za načrt zakona o ratifikaciji in je sklenila, naj bo na prihodnji seji navzoč zunanji minister, da poroča o ureditvi ribolova na Jadranu. BEOGRAD. 13. — Delegacija italijanskih novinarjev, ki je gost Zveze novinarjev Jugoslavije. je danes na poti po Jugoslaviji prispela v Zagreb. Delegacija se bo seznanila z organizacijo ljudskega samoupravljanja v nekaterih zagrebških tovarnah ter obiskala kulturne in zdravstvene ustanove. Iz Zagreba bo dele- POLITIČNI RAZGOVORI TITO-NASER NASER POUDARJA ENAKOST POGLEOOll Ef.RJ in Egipla na politiku nln':iiiili i: mirn Obisk v Vinči ■ Danes vojaška parada na letališču, obisk muzejev in odhod v Sarajevo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Danes ob 10.30 so se v Belem dvoru začeli uradni razgovori med visokimi državniki Jugoslavije in Egipta Z jugoslovanske strani se je razgovorov udeležil predsednik Tito, Edvard Kardelj, Koča Popovič, veleposlanik Jugoslavije v Egiptu Josip Djerdja, dr. Jože Vilfan in dr. Vratuša. Z egiptovske strani pa predsednik republike Nasei. minister za komunalne zadeve Abdel Latif, zunanji minister dr. Favvzi, načelnik kabineta predsednika republike Ali Sabri in egiptovski veleposlanik v Beogradu Med razgovori so načeli vprašanja, ki bodo služila za podlago razgovorom z Nehrujem na Brionih. Obisk- predsednika Naserja in nadaljnji gacija odpotovala v Sarajevo zatem v Beograd in v druga | razgovori bodo služili za po-mesta. I drobno proučevanje jugoslo- Predlog SZ za regionalno usfanovo za miroljubno uporabo atomske sile Moskva predlaga sklicanje konference evropskih držav ob morebitni udeležbi tudi ZDA, na kateri bi obravnavali to vprašanje - Nota poudarja, da organizacije, kakršna je euratom, služijo vojaškim blokom MOSKVA, 13. — Sovjetska vlada je včeraj izročila v Moskvi poslaništvom Francije, ZDA in številnih črugih evropskih držav, vštevši Švico in Avstrijo, izjavo, v kateri predlaga konferenco za ustanovitev regionalne organ, zn-cije za miroljubno uporaoo atomtike sile. Izjava se glasi: «Sovjetska vlada je mnenja, da je prišel primeren čas za sklicanje konference evropskih držav, na kateri naj bi obravnavali vprašanje ustanovitve regionalne organizacije za miroljubno uporabo atomske energije. Organi* zacija bi se lahko ustanovila na meddržavni podlagi ob sodelovanju vseli evropskih držav, ki bi to želele. Sodelovale bi lahko tudi ZDA, Konferenca naj bi proučila vprašanje pravic in nalog organizacije ob upoštevanju dejstva. c’a bi v pristojnost te organizacije spadalo tudi proučevanje gospodarskih stra ni miroljubne uporabe atom* ske energije, proučevanje koordinacije uporabljanja surovin, tehnične pomoči, izmenjave informacij, pravice do tehničnega in znanstvenega posvetovanja, ki bi jo imele vse tiste države, ki to se že razvile na atomskem področju, do pomoči kar se tiče kadrov in proučevanja stalnih odnosov z mednarodnimi in državnimi organizacijami, ki že obstajajo v Evropi, na področju uporabe atomske e-senatorji odsotnost zagovarja- j nerS'je v miroljubne name-jo bodisi zaradi dolgoveznega ne- postopka ali pa zaradi slabe- Na konferenci bi lahko proga zraka in umetne svetlobe, učevali tudi druga vprašanja, ker je dvorana brez oken. | ki se tičejo razvoja medna- rodnega sodelovanja na tem področju. Razvoj vseevropskega sodelovanja ne bi smel izključevati dvostranskih razgovorov glede tega. ker bi ti prispevali k splošnemu sodelovanju, pod pogojem; da bi se sklenili na poclagi enakopravnosti, brez političnih, gospodarskih ali vojaš-kih pogojev, ki niso v skladu •• suverenostjo in neodvisnostjo držav« V izjavi se nato izreka prepričanje. da bodo prizadete države skrbno proučile ta poziv Sovjetske zveze, in pravi, da je sovjetska vlada prepričana. da bi tako sodelovanje vseh evropskih držav lahko v veliki ul eri prispevalo k sporazumu O prepovedi atom-sikega in vodikovega orožja, kar bi omogočilo uporabo vsega jedrnega materiala izključno v miroljubne namene, za napredek znanosti in tehnike in za mir človeštva«. V uvodu poudarja sovjetska izjava, da razdobje, ko sta hladna vojna in nezaupanje v odnosih med državami ovirala razvoj mednarodnega sodelovanja v vsakršni obliki, pripada sedaj preteklosti, in da so je ustvarili boljši pogoji, da se napori atomskih znanstvenikov usmerijo k miroljubni uporabi atomske e-nergije namesto v vojaške na* mene. , Sovjetska vlada izjavlja dalje, da bi mednarodni sporazum za prepoved atomskega orožja nudil široke možnosti za miroljubno uporabo atomske energije. ((Sodelovanje na tem področju pa ni mogoče, razen na podlagi načel po- polne enakosti, spoštovanja i dalje predloge, ki jih je so- suverenosti držav in nevme- vjetska vlada stavila aprila V V' SEDANJI POLOŽAJ D0PUSCA VSAJ OMEJEN SPORAZUM 0 RAZOROŽITVI le na dnevi" sestannu pred treijii treh s, Predstavnik« ostalih Etrani, *°alicijskih vladnih sednika Vestil ° os,avk> pred ni0gei vlade, preden se je dilni sestati odgovorni vo-.,yrgan stranke, k tein Sa brip^omin^® odgovorom more hvJa' da nilialror ne moral razumljivo, zakaj je obvestit^rav na vsak način Vlade prei predsednika sklen', Preden je o ostavki ji Dri vodstvo stranke, ki 2u,r>ljivo ^lastl p;‘ je n('ra' Se nrii®.’ zakaj ni čakal dru* 0 ostavk?0”11’ an,Pak ie vest Prav spravil v javnost !trank na sestanku vladnih Pravliai°a katerem se je raz- tih: ((težavnih odbo- ^m/k7“vs.em pa o milan-earske „ f. Prišlo do levi-Sa, te ecine prav zaradi te* tel> izsiiu0 demokristjani ho- Vijo na a1 odbor z naslonit* Kot nii'a,'ie- Pristal JnQZnano> je Saragat Sisti v e s°delovanje .s fa ?keKa ob!&rU volitve rin>-lo«ično h? 8a odbora in je takLn • pristati nega volitev, do ka- ^retii h ,brisi° v Milanu. tnČilo s UnTlent Pa je po- stanka c: aj enournega sekat s ’ *a je imel Sara- Je rečeno i,e®’ V poročilu f fz'j sol in'a ie Saragat iz-bt.ko l 2 vladno po-Ijo, ,ja ^Ponovno izrazil že- vodstvo e prepu- st ra n o , . vrne v stil Seeni° hkrati j ln Čas daJU(le?ai izbere »način t,('‘>e vlade n'’3?* de moki r-llaimaiii .? niti Je Ka “Jmanj prizadeto« Segni"*« n° *ode?oU Za,Walil 2a " >Ja' bo Ivanje Ud. Saragat torej sporazumno Se- Britanski delugat sb strinja z jugoslovanskimi predlogi • ZIJA in SZ napovedujeta nadaljevanje atomskih poizkusov, če se prej ne doseže sporazum o prekinitvi - Stassen napoveduje nov ameriški načrt NEW YORK, 13. — Danes Se je nadaljevalo delo raz-orožitvenega odbora OZN. Brvi je govoril jugoslovanski delegat Brilej, ki je izrekel zadovoljstvo, ker je Sovjetska zveza sprejela število e-lektivnega vojaštva, ki so ga predlugale zahodne velesile, in je dejal, da .izboljšanje mednarodnega položaja sedaj dopušča, da se brez odlašanja sprejmejo prvi razoroži-tveni ukrepi, zlasti znižanje oborožitve in oboroženih sil, da prenenajo poizkusi z atomskim orožjem in' da ?e znižajo vojaški izdatki, Brilej .ie fileja!, da je po njegovem mogoč sporazum o teti ( mejemh ukrepih in o njihovem izvajanju, ne da bi bili odvisni ou poznejših sporazumov. Ameriški delegat 'James Wadsworth je odgovoril indijskemu delegatu Menonu, k. je včeraj pozval na prekinitev atomskih poizkusov. Izjavil je, da je mnenja, prav tako kakor francoski delegat Moch, da je prej potrebno sporazumeti se o nadzorovani prekinitvi izdelovanja atom- skega orožja. poudaril je zatem izjavo francoskega predstavnika, da poizkusi, ce se delajo z vso previdnostjo, ne predstavljaj* nevarnosti za človeštvo, zlatem je sporočil, da bodo ZDA v pomanjkanju sporazuma o prekinitvi izdelovanja atom- skega orožja nadaljevale s poizkusi, «ki so potrebni za njihovo narodno obrambo«. Angleški delegat Nutting je dejal, da se strinja s francoskim delegatom, da atomski poizkusi ne predstavljajo tiste nevarnosti, kot se na sploš. no misli. Po njegovem mnenju ne bi popolno prenehanje poizkusov samo na sebi bilo dovolj za ustavitev tekmovanja v atomskem oboroževanju, in sporazum o prekinitvi poizkusov bi moral zaradi tega biti povezan s sporazumom o prekinitvi izdelovanja lega orožja. »Velika Britanija, je dejal Nutting, je pripravljena ne samo skleniti splošen sporazum o razorožitvi, pač pa sporazumeti se tudi o delnih u-krepih, kakor jih predlaga Jugoslavija, med katerimi je omenjeno tudi vprašanje a-tomskih poizkusov«. Sovjetski delegat Gromiko se je pridružil zahtevi Indije za prekinitev atomskih poizkusov Sovjetska zveza zahteva to’ prekinitev, ne da bi postavljala zanjo kak drug pogoj. Ne da bi se izrekel o nevarnosti teh poizkusov, je Gromiko dejal, da bi spura-zum o prepovedi poizkusov pomenil važen korak na poti prepovedi uporabe m izdelovanja jedrnega orožja. Izjavil pa je, da brez sporazuma o prekinitvi poizkusov bo Sovjetska zveza te poizkuse nadaljevala. latern je poudaril, da je nadzorstvo o prekinitvi atomskih poizkusov avtomatično, ker ti niso mogoči, ne da bi jih odkrili. Govorila sta zatem avstralski in kanadski delegat, ki sta podprla stališče zahodnih držav o atomskih poizkusih. Med debato so razdelili indijsko noto, ki napoveduje, ua bo Indija ponovno predložila zadevo prekinitve atomskih poizkusov (ipri-sl >jn m organizmom Združenih narodov«. Indija zahteva tudi, naj bi jo obvestili o ukrej ih, ki jjh bo odbor sprejel v zvezi z obrazložitvijo, ki jo je podal Krišna Menon, in prosi odbor, naj pošlje poročilo o tej obrazložitvi prihodnjemu zasedanju glavne skupščine. Prihodnja seja odbora bo v ponedeljek zjutraj. Eisenhovverjev svetovalec glede razorožitve Harold Stassen je danes sporočil, da a-meriška vlada pripravlja nove predloge o razorožitvi. Dejal je, da bodo nove ameriške pobude morda sporočili na prihodnji seji razorožitvenega pododbora OZN, Stassen je dalje dejal, da sovjetski pristanek na višino oboroženih sil, ki so jo predlagale zahodne države, pomeni «nov diskreten korak« v zbližanju sovjetske in zahodne teze o razorožitvi. Dodal je, da ameriška politika miru in varnosti dovoljuje, da se predvideva prvi sporazum o znižanju oboroženih sil in klasične oborožitve pod pogojem, da se prej uresniči sistem letalskega in kopenskega nadzorstva. šavanja v notranje zadeve in v popolnem skladu z ostalimi načeli listi-ne Združenih narodov, ne da bi pri tem v najmanjši meri škodilo varnosti. Nudena pomoč ne sme biti podvržena nobenim pogojem, bodisi političnim ali vojaškim. Sovjetska vlada pravi nato, da možnosti sodelovanja, zlasti v splošnem merilu, niso izčrpane, izreka pa se proti ((zaprtim skupinam«, kakor je euratom, ki bi izvajale monopol pri razdeljevanju m posesti jedrnega materiala. Izjava poudarja nato, da bo euratom neizbežno dobil značaj »naddržavne organizacije« in nadaljuje: «Taka organizacija v konjunkturi, ki jo o-značuje pripadnost zaprtim vojaškim blokom, usmerjenim proti drugim evropskim državam, bi se spremenila v podreditev eu-ratoma vojaškim in strateškim namenom teh blokov.« Sovjetska vlada pravi nato, ca bi ta s-istem koristil gospodarsko močnejšim državam v škodo tistih, ki nimajo možnosti, da bi organizirale proizvodnjo atomske energije, povečal bi nezaupanje in bi ustvaril dodatne težave za organiziranje evropske varnosti. Ustanovitev organizacije, ki bi vsebovala samo del Nemčije, bi še bolj poudarila delitev Nemčije in otežkočila ustanovitev enotne miroljubne in demokratične nemške države. Razen tega bi euratom odpravil vse omejitve na področju proizvodnje a-tomske energije, ki so sedaj določene glede Zahodne Nemčije. «To, pravi dalje izjava, bi omogočilo revanšisticnim krogom Zahodne Nemčije, da organizirajo izdelovanje atomskega orožja in bi 's tem u-stvarili resno grožnjo za mir v Evropi.« Sovjetska vlada omenja nato enotni zavod za atomska raziskovanja, ki je bil ustanovljen v Moskvi in ki vsebuje U evropskih i,n azijskih držav, in dodaja, ca »gre za organizacijo, .k* je oprta vsem državam, ki hočejo k njej pristopiti, in lahko postane važno središče sodelovanja za znanstvenike vsega sveta«. Sovjetska vlada omenja na- v Ženevi pred gospodarsko komisijo OZN za Evropo, in predlaga sklicanje konference, katere naj bi se udeležile vse evropske države in e-ventualno tudi ZDA. MUENCHEN, 13. — Na socialdemokratskem kongresu *e bil Ollenhauer ponovno izvoljen za predsednika stranke s ?t>8 glasovi od skupnih 376. Za podpredsednika je bil izvoljen Wilhelm Mellies. FORT DIX, 13. — Neko vojaško letalo s 56 potniki in 10 člani posadke je treščilo na tla blizu letališča Mc Guire. Pii nesreči je bilo ubitih 13 ljudi, ranjenih pa 35. vansko - egiptovskih odnosov in o možnosti za še večji razvoj medsebojnega sodelovanja. Proučili bodo prav tako ostala vprašanja obojestranskega interesa. Razgovori se bodo nadaljevali jutri predpoldne. Naser je bil danes predpoldne na slovesnosti okrajnega ljudskega odbora Beograda proglašen za častnega meščana Beograda. Ljudski odbor mesta Beograda je, kakor poudarja listina, na seji 11. ju-liia 1956 izbral predsednika e-giptovske republike Naserja, organizatorja in voditelja e-giptovskega ljudstva v njegovi zmagoslavni borbi za neodvisnost in enakopravnost, preporod in napredek Egipta, u-glednega državnika in delavca na področju razvoja mednarodnega sodelovanja in utrditve miru v svetu, iskrenega pebornika napredka prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Egiptom, za častnega meščana Beograda Predsednik okrajnega odbora Miloš Minič je pri izro-| čitvi listine poudaril, da je narodom Jugoslavije dobro, znana borba egiptovskega ljudstva za neodvisnost in napori egiptovskega ljudstva in njegove vlade za ureshičenje boljše bodočnosti in utrditve neodvisnosti in izrekel prepričanje. da boi obisk Naserja prispeval k utrditvi medsebojnega prijateljstva med državami. Predsednik Naser se je zahvalil za prisrčen sprejem m čast, ter poudaril skupne izkušnje Egipta in Jugoslavije v borbi za svobodo in neodvisnost, ki so povečale prijateljske stike med obema državama. Po slovesnosti J> predsednik Miloš Minič predstavil predsedniku Naserju funkcionarje mesta Beograda ter izročil Naserju in članom njegovega spremstva darila. 1 itoki zdravica Predsednik republike maršal Tito je priredil danes v zveznem izvršnem svetu kosilo na čast Na; er ju in njegovemu spremstvu. Med kosilom sta maršal Tito in Naser izmenjala zdravici. Predsednik Tito je pozdravil Naserja kot človeka, ki ima velike zasluge za Egipt in državnika, ki je s svojim delovanjem mnogo prispeval k uresničenju stolet- nih stremljenj egiptovskega ljudstva. Tito je izrekel prepričanje. da bo njegov obiss in razgovori prispevali k utrditvi stikov, iskrenega prijateljstva in vsestranskega sodelovanja med obema državama. Poudaril je, da narode Jugoslavije in Egipta vežejo podobnosti borbe za svobodo m neodvisnost in za uresničenje boljše bodočnosti in mi-iu v svetu. Poudaril je važnost Egipta in njegovega področja za mednarodne odnose in obžaloval, da na tem področju razmere «e niso popolnoma urejene. ((Razvoj dogodkov je pokazal, da se tudi tu mir in blaginja lahko zagotovita samo na načelih, da se narodom prizna pravica, da sami sebe u-pravljajo. Mednarodno sodelovanje, gospodarski razvoj na tem področju se lahko zagotovi, samo če se utrdi narodna neodvisnost teh držav. Uspehi, ki jih je egiptovska vlada dosegla s svojimi sporazumi, kažejo, da je tudi tu mogoče mirno reševati tudi največja vprašanja pri obojestranski dobri volji spoštovanja načela neodvisnosti in e-nakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve.« Tito je poudaril, da se narodi Azije in Afrike, med katerimi zavzema Egipt pomembno mesto, ki se vedno bolj u-veljavljajo kot pomemben či-nitelj v mednarodnih odnosih, pokazali, da se želijo razvijati kot enakopravni člani mednarodne skupnosti in da potrebno v interesu miru n mednarodne solidarnosti pomagati tem narodom. Z zadovoljstvom je ugotovil popuščanje napetosti v svetu, ki daje možnost da se s potrebnim potrpljenjem in toleranco začnejo reševati posamezna mednarodna vprašanja in vlagajo skupni napori za preprečevanje zaostritve odnosov. Ce bi se začela reševati vprašanja, ki jih je mogoče rešiti, bi se ta pozitiven razvoj usmeril k utrditvi miru. K temu bi zlasti prispevalo uresničenje vsaj omejenega sporazuma o razorožitvi, zatem razvoj gospodarskih in trgovskih stikov brez diskriminacij in mednarodna gospodarska in tehnična pomoč. Tito je poučeni, da je medsebojna izmenjava misli pokazala podob- ODMEVI EOENOVIH IZJAV O CIPRU Etnarhija odklanja pogajanja z Radcliffom brez Makariosa Grožnja turške demokratične stranke z zahtevami po priključitvi Cipra k Turčiji ter po reviziji vprašanja Zahodne Tracije in Oodekaneza - Britanci odklanjajo odgovornost za protifrancoske oddaje v arabskem jeziku po radiu v Limasolu LONDON. 13. — Danes je z letalom odpotoval na Ciper lord Radeliffe, eden izmed najbolj uglednih angleških, juristov. Na Cipru bo proučil položaj ter bo skušal sestaviti novo ustavo, po kateri naj bi bila za otok določena avnotomija. Kot je dejal Eden včeraj v poslanski zbornici, se bo Radeliffe raz-govarjal z guvernerjem Ilar-dingom, s funkcionarji ministrstva za kolonije, ki so v službi v Nikoziji, ter končno z vsakomur, ki bi hotel z njim govoriti. Ciprski tisk čaje danes velik poudarek včerajšnjim E-denovim izjavam v poslanski zbornici. Na splošno izražajo listi v grškem jeziku razočaranje nad Edenovimi besedami ter se pritožujejo, da se Prekinjena pogajanja med Francijo in Tunizijo Radford o znižanju števila vojakov v ZDA VVASIIINGTON, 13. - Predsednik odbora združenih dr žsvnih štabov admiral Radford je izjavil da ni izključeno, da bodo število ameriških vojakov »eventualno znižali zaradi obstoja novega orožja«, ni pa hotel komentirati vesti, da proučujejo zmanjšanje tega števila za 800 tisoč mož. Radford je to izjavil, ker je »Nevv York Times« pisal, da je on predlagal, naj se število vojaštva do leta I96U zniža za 800 tisoč mož. Tunizija zahteva umik francoskih čet, Fran cozi pa to odklanjajo, dokler trajajo boji v Alžiru, in poudarjajo strateško važnost Biserte PARIZ, 13. — Tunizija je danes prekinila pogajanja s Francijo glede sklenitve pogodbe o zavezništvu in sodelovanju med obema državama na vojaškem in drugih področjih. Tunizijsko poslaništvo v Parizu javlja, da je tunizijski ministrski podpredsednik po razgovoru s francoskim državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu izjavil, da tunizijska delegacija, spričo neprijateljskega stališča, ki ga je zavzel republiški svet, in spričo izjav zunanjega ministra Pineauja v narodni skupščini, ne misli več nadaljevati pogajanj v sedanjem ozračju. Francoski zunanji minister Pineau je včeraj pred skup e i n o namreč izjavil, da se bodo francoske čele še dalje svobodno premikale po tunizijskem ozemlju, dokler ne b do prenehali boji v Alžiru ter je dodal, da je Francija odločena obdržati svoje pomorsko oporišče v Biseili. Med glavnimi vprašanji med razgovori, ki so bili pre- kinjeni, je šlo za izdelanje »novega statuta« za francosko vojaštvo v Tuniziji Tunizijski predstavniki so pred razgovori izjavili, da Tunizija zahteva umik francoskih čet tudi iz oporišča v Biserti. Francija pa izjavlja, da se Tunizija ne more braniti brez francosk’h čet, ter je označila Biserto kot ključni položaj za sredozemsko obrambo NATO. Francozi se zlasti bojijo, da bi po umiku francoskih čet iz Tunizije dobavljali Al-žircem orožje preko tunizijske meje. Predsednik tunizijske vlade Burgiba je že večkrat izjavil, da Tunizija podpira borbo Alžircev, in je nedavno poudaril, da b d nadaljevanje bojev v Alžiru o-vira za francosko-tunizijske odnose. Maroški zunanji minister Balafrej pa je poslal glavnemu tajniku OZN pismo, s katerim javlja, da namerava Maroko kandidirati za članstvo OZN. Maroško kandidaturo bo moral najprej proučiti Varnostni svet. Eden z ničemer ni obvezal za .• a iiiooil ločite v. Listi poudarjajo tudi nujnost prednosti za objavo splošne amnestije za politične zapornike ter iz* gnane voditelje, med katere spaca, se razume, nadškof Makarios. Zupan Nikozije je za jutri povabil k sebi župane važnejših krajev na otoku. Imeli bodo konferenco o novem položaju, ki je nastal s prihodom lorda Radcliffa. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da bodo župani bržkone zavrnili pogajanja z Angleži za novo ustavo brez Makariosa. Drugi pogoj za začetek pogajanj z Angle/.i bi bilo baje prene* hanje usmrtitev cipmkiu nacionalistov. Včeraj je namreč župan Nikozije Dervis izdal poziv, v katerem se zahteva konec usmrtitev, potem ko ie nek« sodišče na otoku odbilo priziv dveh na smrt obsojenih Ciprčanov, ki sta baje pomagala oboroženim elementom EOKA med neko zasedo angleškim vojakom. Tudi škof Iz Kitiuma. če* kan pravoslavnih škofov na Cipru, je danes od.el ■ na izredno zasedanje izvršnega >veta etnarhije- Po zasedanju je bilo izdano poročilo, v katerem je rečeno, da nihče razen nadškofa Makariosa ne more razpravljati o preliminarnih pogojili za sistem av* tonomije na Cipru, ki ga je treba smatrati za prehodno obdobje k samoodločitvi. Na otoku pa je seveda E-čenove izjave ugodno sprejel guverner Uarding in pa vodja turške manjšine dr. Ku-čuk. Grški ministrski predsednik Karamanlis je v zvezi z Ede-novim govorom izjavil, da bo Grčija skušala dobiti od Q7.N zadoščenje za zahteve Ciprča* nov po samoodločitvi- V Ankari pa je imela demokratična parlamentarna ‘skupina tli izredne se-tarnke v zvezi s ciprskim vprašanjem. lzčano je bilo tudi poročilo, v katerem se med drugim trdi, da »predstavljajo zahteve grške vlade glede aneksije Cipra stvar, pri ka* teri gre za porušenje ravnotežja med Grčijo in Turčijo«. Poročilo zatrjuje nadalje, da bi lahko tudi Turčija postavljala zahteve: »treba bi bilo znova proučiti problem Zahodne Tracije in Dodekaneza. Razen tega, zatrjuje poročilo. Turčija ne bo odobrila nobe- ne enostranske akcije, ki bi jo kljub iozanski pogodbi iz* vedla Velika Britanija, na pr. začetek pogajanj s teroristično manjšino ali pa spremembo sedanjega juridičnega položaja otoka, kar vse lahko privede do prehoda otoka v druge roke. Ciper, trdi poročilo, je del matične domovine ki z geografskega stališča je vedno pripadal Anatoliji Naravno in potrebno je torej, c'a se vrne Turčiji, če bi se Anglija odpovedala svojim obvezani ali ce bi sprememba statusa ciuo lahko otok odvzela matični domovini«. Demokratična stranka. kateri pripadajo parlamentarci, ki so izdali to izjavo, ima v parlamentu večnm in je na vladi. Britanski finančni minister Harold Mac Millan je v poslanski zbornici povedal, da bo prihodnji četrtek v parla* mentu debata o Cipru. Spremenili so celo ne.,oliko program dela parlamenta. c*a bo lahko prišlo do te debate. Danes je bilo končno objavljeno mnenje britanske vlade glede francoskiih pritožb o izrazito protifranco* skih oddajah v arabskem jeziku po radiu v Limasolu na Cipru. Neki predstavnik Fo-reign Oflicea je namreč novinarjem povedal, da britanska vlada ne izvaja nekakega nadzorstva nat* oddajami radia v arabskem jeziku v Limasolu. Tak« britanska vlada tudi ni odgovorna za oddaje te radijsike postaje, ki pripada neki zasebni družbi (ki pa mora le imeti dovoljenje od britanskega ministrstva za kolonije). Predstavnik je zanikal. da bi bili aktivni britanski uslužbenci člani upravnega sveta omenjene družbe: ni pa izključeno, je dejal, da so član« bivši angleški funkcionarji. Van Acker in Spaak pojdeta v Rusijo BRUSELJ. 13. — Ministrski predsednik Van Aciker ter zunanji minister Paul Henri Spaak sita sprejela vabilo sovjetske vlade, da obiščeta SZ. Belgijska državnika bosta odpotovala v Rusijo v prvih dneh oktobra. TEHERAN. 13 — Perzijski šah ;• soprogo Sorajo se je vrnil iz Moskve. nost pogledov o vprašanjih medsebojnih odnosov in najvažnejših mednarodnih vprašanj. Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je pozitiven razvoj mednarodnih dogodkov potrdil pravilnost načela aktivnega in konstruktivnega sodelovanja med narodt na vseh področjih ne glede na ideološke razlike, ki smo jih podali v skupni izjavi 5-januarja v Kairu. Takšno vsestransko sodelovanje med državami in narodi zasnovano na načelih enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih in na priznavanju pravice vsakemu narodu do samostojnega razvoja se čuti vedno bolj kot neobhodna potreba človeštva miru in boljše bodočnosti. laserjev odgovor V odgovoru na zdravico }• predsednik Naser poudaril občutke globokega prijateljstva egiptovskega ljudstva do jugoslovanskih narodov, ki so v predsedniku Titu našli tistega vojaka, voditelja in državnika, ki je sposoben ohraniti neodvisnost države in jim zagotoviti vodilni položaj v mednarodni skupnosti. Naser je poudaril skupne izkušnje narodov Jugoslavije in Egipta v borbi za svobodo in neodvisnost in enakost pogledov v zunanji politiki glede ohranitve miru in izboljšanja sodelovanja med narodi. Jugoslavija in Egipt verjameta, da se svetovni mir lahko ohrani samo, če *e vsaki državi prizna pravica. da sama določa pota svoje notranje in zunanje politike. «7.a časa hladne vojne, je poudaril Naser, smo mi zavzeli pozitivno in konstruktivno stališče. Odbili smo politiko, ki bi lahko povečala razdor med dvema taboroma in mednarodno napetost. Politika nevklju-čevanja v bloke je bilo naše sredstvo za uresničenje našega cilja. Danes lahko ugotovimo. da je ta politika obrodila plodove in prispevala k popuščanju mednarodne napetosti«. Naser je omenil, da skupna izjava v Kairu, ki je poudarila. da morajo mednarodni odnosi temeljiti samo ria načelih spoštovanja narodne neodvisnosti in pravice vsakega naroda do samoopredelitve in na pomoči nerazvitim državam. Ugotovil je važnost podpore jugoslovanske vlade resoluciji handunške konference, izrekel zadovoljstvo, da se je ponovno sestal s predsednikom Titom, da bi nadaljevali napore za napredovanje medsebojnega sodelovanja med obema državama in na ta način prispevali k stvari svetovnega miru in razumevanja. Po kosilu je Naser odlikoval 85 uglednih jugoslovanskih državnikov in vojaških osebnosti, predsednik Tito pa je odlikoval 29 egiptovskih osebnosti. Popoldne je Naser skupno s člani svojega spremstva obiskal inštitut za nuklearna raziskovanja v Vinči. Po vrnitvi v Beograd je Naser odšel v spremstvu veleposlanika Dierdje v avtomobilu na kratek izlet po mestu. Na Tera-zijah je izstopil iz avtomobil* in odšel v novo kavarno. Občinstvo, ki ga je spoznalo, ga je navdušeno pozdravilo. Množica je v kratkem tako na-rastla. da je prekinila ves promet skozi središče mesta. Nocoj sta maršal Tito in njegova soproga priredila v Belem dvoru slovesen sprejem na ča*t Naserju, ki se ga je udeležilo okrog 800 povabljencev. Jutri bc predsednik Naser prisostvoval veliki vojaški paradi na zemunskem letališču, popoldne pa bo obiskal vojaški muzej na Kalimegdanu in narodni muzej na Trgu Republike. Popoldne bo Naser priredil kosilo v svoji rezidenci, zvečer pa sprejem na čast maršalu Titu in drugim osebno-stinf. Po sprejemu bo Naser v spremstvu visokih jugoslovanskih voditeljev odpotoval v Sarajevo. B. B. Napad na potnike v madžarskem letalu in beg čez mejo BONN, 13. — Neko madžarsko civilno letalo je nocoj pristalo na ameriškem letališču v Manchingu v Zahodni Nemčiji. Letalo je redno vozilo na progi Budimpešta-Szombathe-ly. V letalo se je vkrcala skupina sei.mih madžarskih študentov pod vodstvom nekega bivšega civilnega pilota. Med poletom so študentje z železnimi palicami napadli vse ostale potnike, pri čemer je v letalu prišlo do pretepa med njimi in potniki, študentje so ranili tudi oboroženega agenta v letalu in mu iztrgali revolver. s katerim so nato žugali potnikom in članom posadke. Bivši pilot je nato pilotiral letalo nad Dunajem do omenjenega ameriškega letališča. Ranjene potnike, od katerih imajo nekateri zlomljene roke ali noge, so odpeljali v bolnišnico. Študentje so zaprosili z* zatočišče v Zahodni Nemčiji, ostali potniki pa zahtevajo repatriacijo. z VREME VČERAJ Naivišja temperatura 27,6. nai-,nižja ms. ob 17 27,4 st., zračni tlak 1012,3 pada. veter 6 km/h severozah., vlaga 69 odst., nebo It 10 pooblačeno, morje skoraj mi mo. temperatura moria 23.9. 'V -3 w\ t m rir cz i V / i p v / "Mr |Vw ■//; -i ■-j Danes, SOBOTA 14. julija Just, muč.. Svobodin Sonce vzide ob 4.28 In zatone Cb 19.53. Dolžina dneva 15.25. Luna vzide ob 12.46 in zžtone ob 22.02. Jutri, NEDELJA 15. julija Henrik, kr.. Vladimir PO PRVI SEJI NOVOIZVOLJENEGA POKRAJINSKEGA SVETA Gregoretti v trenutk bi luhko ko je bil izvoljen Da bo podal ostavko na predsedniško mesto v pokrajinskem svetu, je prof. Gregoretti povedal šele po seji vodstva KD - Za pravico uporabe slovenščine! Na seji vodstva Krščanske demokracije, ki je bila v četrtek zvečer takoj po izvolitvi demokristjana prof, Gregorettija za pokrajinskega predsednika z glasovi fašistov in monarhistov, je prof. Gregoretti podal naslednjo izjavo: «Mt>ja izjava, da si pridržujem pravico sprejeti ali odkloniti izvolitev za predsednika pokrajinskega sveta, ki sem jo dal na osnovi stališča vodje demokristjanske skupine v pokrajinskem svetu, je bila dana zato, ker desničarski svetovalci niso podali glasovalne izjave. Zato ni bilo mogoče ugotoviti, čigavi so bili glasovi, ki S‘o omogočili večino. Sedaj pa, ko je bilo pojasnjeno, od kod so prišli ti glasovi, preklicujem svoio prvotno izjavo in izjavljam, da bom podal ostavko na mesto predsednika na prvi prihodnji seji pokrajinskega sveta.. Prof. Gregoretti bi lahko podal ostavko takoj po svoji izvolitvi za predsednika pokrajinske uprave. 'Tako on kot tudi njegov pokrajinski tajnik in drugi demokristjhn-ski voditelji, ki so prisostvovali seji, so čobro vedeli, da «o bili trije glasovi, ki so povzročili večino pri prvem glasovanju za pokrajin-kega predsednika, glasovi dveh fašistov in enega monarhista. To je bilo vsem jasno, saj sta socialdemokratski in republikanski svetovalec jaimo povedala, da bosta trenutno oddala belo glasovnico. Komunistični svetovalci pa so glasovali za svojega kandidata prof, Weissa. Zato ni bilo dvoma, da so bili 3 od 14 glasov, kr jih ,e čobil demokrist-janski kandidat, glasovi skrajne desnice. Poleg tega pa so se novoizvoljeni predsednik in drugi demokristjanski svetovalci takoj pp izvolitvi nenehno posvetovali s pokrajinskim tajnikom Romanom in nalašč zapustili dvorano, da so povzročili odložitev seje na prihodnji teden. Hkrati pa fašisti in monarhisti niso prikrivali svojega zadovoljstva, ča je bil prof. Gregoretti izvoljen z njihovimi glasovi in so takoj po prečitanju izida volitev z zadovoljstvom in s ploskanjem potrdili to izvolitev. Pokrajinski tajnik MSI. ki je bil navzoč na seji, je odkrito povedal časnikarjem in drugim, da so on in monarhisti glasovali za prof. Gregorettija. da »dokažejo željo za sodelovanje med vsemi italijanskimi silami.,) Neki drug desničarski opazovalec pa je celo pripomnil. da bi fašisti in monarhisti tudi na prvi seji občinskega sveta glasovali za Bartolija, če ne bi vodja de-mokristjanske skupine dr. Franzil s prevelikim poudarkom dejal, da KD noče desničarskih glasov. Kot vidimo, se torej celotno vprašanje izvolitve občinskega in pokrajinskega sveta postavlja zopet na novo in je trenutno težko reči, kako se bo rešilo. Ne moremo pa mimo ugotovitve, da so demokristjani s svojo potezo v pokrajinskem svetu skušali izvesti pritisk na socialdemokrate in republikance c pret-njo, da so v skrajnem primeru pripravljeni sodelovati tudi s skrajno desnico. Ti dve stranki pa sta takoj po izvolitvi prof. Gregorettija in po njegovi nejasni izjavi zavzeli stališče, da prekinita kakrš- nekoli razgovore s Krščansko demokracijo, dokler ne bo prof. Gregoretti podal ostav. ke. Ni dvoma, da tta ti dve izjavi učinkovito delovali na KD, ki se ji ni zčelo primerno popolnoma kompromitirati svojega položaja, preden pride do bolj jasnega položaja v občinskem svetu. To pa bi moralo demokristjane poučiti, da je igra s fašisti in monarhisti v Trstu zelo nevarna in da bi se posledice vsakega ponkusa povezave skrajno desnico obrnile proti njihovim interesom. Ni dvoma, da sta bili izjavi socialdemokratov in republikancev iskreni, saj je danes nemogoče .da bi ti dve stranki, ki se na/.ivata demokratični, podprli usmeritev KD na desno. To velja še po sebnu za Trsk. kjer si socialdemokrati programatično prizadevajo voditi politiko otvo-rtve na levo oziroma združitve vseh socialističnih sil kot so to izjavili na nedavnem kongresu. Glede republikancev pa je njihov položaj še težji. Na majskih volitvah so zaradi dosedanje preveč na desno usmerjene politike zgubili nad 2000 glasov. Zato po volitvah spremenili vodstvo in izrecno poudarili, da ne bodo sodelovali ne v občinski in niti ne v pokrajinski upravi. Hkrati pa so sklenili, da bodo podprli u-smeritev uprave na levo ali pa tudi samo c emokristjansko upravo, če bo imela socialen program in če ne bo sprejela podpore ekonomske desnice. Sedaj se vprašanje izvolitve novega občinskega in pokrajinskega odbora predstavlja v novi luči. Z Izjavo prof. Gregorettija, da bo odklonil predsedniško mesto, se je KD odrekla podpori fašistov in monarhistov. Zato menimo, da ima KD še vedno čar- za usmeritev občinskega nj pokrajinskega odbora na levo. Tudi če bi bila ta dva odbora manjšinska, smo prepričani, da bi uživala posredno a-li neposredno podporo vseh levičarskih sil, če bi bil njun program socialno napreden in če bi upošteval nove politične razmere na našem področju in v svetu sploh. Vztrajanje demokristjanov in celo nekaterih ljudi, ki se imajo za demokrate, na nedemokratičnem in protislovenskem stališču in njihova podpora fašistom in šovinistom glede uporabe slovenščine v javnih uradih in celo v občinskem in pokrajinskem svetu, ni in ne more biti v E-kladu z njihovimi izjavami o demokratični upravi. Slovenski svetovalci izvoljeni s slovenskimi glasovi nimajo pravice govoriti v materinem jeziku v dveh najvišjih izvoljenih upravnih organih. Celo v pokrajinskem svetu, kjer je zastopano celotno prebivalstvo področja in kjer slovenski svetovalec Grbec predetavlja tri slovenske občine s slovenskimi župani, mu je bilo na prvi seji onemogočeno govoriti v slovenščini. Na našem področju predstavniki najvišjih oblasti grobo kršijo ne samo londonski Memorandum, ki ga je italijanska vlada podpisala in na osnovi katerega to prišle v Trst italijanske čete in italijanska civilna uprava, ampak tudi ustavo, ki jasno določa narodnostnim manjšinam pravico enakopravne u- porabe svojega jezika z italijanskim. z demokratizacijo u-prave se mora popolnoma odpraviti ta groba diskriminacija proti Slovencem. V ponedeljek stavka v podjetju Frandoli Včeraj so se delavci lesnega podjetja Frandoli zbrali na skupščini ter sklenili, da bodo v ponedeljek ves dan stavkali, ker noče podjetje ugoditi njihovim zahtevam. O Trije tržaški motorni ribiški čolni za visoko morje «Valcurva», «Valdisole« in «Valdaugu-sto» so bili te dni prodani neki francoski ribiški družbi. Ti trije čolni, ki so železne konstrukcije in ki imajo vsak po 134 ton, so bili zgrajeni 1951. leta za ribolov na visokem morju in so bili last tržaških brodariev. Radijsko naročnino poravnajte do 31. t.m. Finančno nadzcrništvo nam je poslalo v objavo naslednje sporočilo: ■ Abonmaji za radiodifuzij-sko službo: Finančno nadzor-ništvo sporoča, da morajo plačati do 31. t.m. vsi radijski in televizijski abonenti za drugo šestmesečje ali tretje tromesečje naslednjo naročnino: obnovitev navadnih radijskih abonmajev drugo šestmesečje 1.250 lir tretje tromesečje 650 lir obnovitev navadnih televizijskih abonmajev drugo sestmesečje 7.655 lir tretje tromesečje 3.985 lir obnovitev posebnih abonmajev Glede posebnih radiodifuzij-skih in televizijskih abonmajev sporočamo, da so vsote, ki jih morajo plačati abonenti, navedene v osebni vpisni knjižici in jih je treba plačati izkoriščajoč preluknjani vzorec. ki je priložen knjižici. Vsi tisti, ki ne bodo plačali abonmajev do 31. t. m„ bodo morali naknadno doplačati posebno globo, ki jo določa zakon o radiodifuziji. Hhrati pa znajo biti kaznovani tudi s hujšimi globami, ki jih določa omenjeni zakona. S PRVE SEJE' DEVINSKO - N AR REŽ IM SRE G A UBClMSKEOA SV El A NALOGE NOVEGA OBČINSKEGA SVETA ZA DVIG KULTURNE RAVNI OBČANOV Vso skrb je treba posvetiti šolstvu - Mekaj konkretnih predlogov za poživitev kulturno-prosvetnega dela na t/asi • Za spomenik Igu Grudnu Kot smo že poročali je na prvi seji devinsko - nabrežin-skega občinskega sveta govoril svetovalec dr Janko Jež o nalogah, ki čakajo novoizvoljeni občinski svet na kulturno - prosvetnem področju. Njegov govor objavljamo danes v celot\ saj so v njem nakazana vsa bistvena vprašanja, katerim bo moral občinski svet posvetiti največjo pozornost: «Izhajajoč s stališča, da je kulturno delo poleg gospodarskega bistven činitelj sk^.ipno-ga prizadevanja za dvig zi Ijetijske ravni našega prebivalstva, postavljati: nekaj osnovnih okvirnih predlogov za oživitev kulturnega dela v naši občini. Glavno skrb bomo morali ima naša občina ves interes tir. tem, da se čimprej doseže uzakonitev slovenskega $ol-scva in ureditev službenega položaja slovenskih šolnikov. V naši občini je treba zgraditi še nekaj novih šolskih poslopij iti otroških vrtcev. Tudi v bodoče morunio skrben za koristno delovati je počitniških kolonij, ki nuj bodo dostop ne vsem potrebnim otrokom nase občinske skupnosti. Kulturno delo na vasi je pri nas skoraj popolnoma zamrlo. Obžalovati je treba, da se je učiteljstvo skoraj v celoti odtegnilo izvenšolskemu kulturnem delu na vasi. Zato je treba pozvati vse nase učitelje, naj se zavedajo svoje dolžnosti glede izvenšolslce-ga kulturnega dela na vasi tudi v bodoče posvečati naše- Občina naj s podpiranjem kul- C 25. in 26. septembra letos bo v Trstu mednarodno zborovanje. «International Čargo Handling Coordination Asso-ciation«. Na tem zborovanju bodo ra-zpravljali o važnih vprašanjih trgovinske plovbe. Zborovanje bo organizirala avtonomna ustanova tržaških Javnih skladišč. mu šolstvu, osnovnemu in strokovnemu ter otroškim vrtcem. Ruzen tega se homo morah zanimati tudi za večerne šole m strokovne nadaljevalne tečaje. Predvsem bo treba doseči spopolnitev dvoletnega strokovnega tečaja v Nabrežini v popolno triletno strokovno šolo s kamnoseško specializacijo, Razumljivo je, da TRAJNA KRIZA V TOVARNI Oblasti naj posežejo vmes da se reši to važno podjetje Nad 100 delavcev in delavk je zaradi zaprtja tovarne zopet že več tednov brez zaslužka in so zato močno zaskrbljeni Pozdrav tabornikom Prosvetno društvo v Barkqvljah pozdravlja svoje člane srednješolce, ki sedaj taborijo ob drugem Belopeškem )t-zeVu in jini leti otiila sonca, 'cj naj s svojim sijajem na velikane, ki obdajajo šot oritfie jezero, travnik in gozd, krepi njihovega duha in telo, da se bodo ob povratku uspešno lotili prekinjenega dela v šoli m na prosvetnem področju. Tega pozdrava in voščil naj bodo deležni tudi vsi ostali taborniki. (Na Sliki trdimo tabornike rodu «Mo-drega vala», ko se poslavljajo od staršev na kolodvoru). Pokrajinska zveza delavcev živilske industrije CG1L je ponovno posredovala, da bi se rešilo vprašanje tovarne «Pa-stificio Triestino«, ki je zopet zaprta. Tovarna preživlja že dalj časa krizo, zaradi če sar so hudo prizadeti zlasti delavci in nameščenci. Zadnjič so prekinili v tovarni delo 1. aprila ter je bila tovarna zaprta do 21. junija; nato so delavci zopet delali nekaj dni. sedaj pa so ponovno brez dela. To pa ne povzroča samo škode delavcem, marveč tržaškemu gospodarstvu sploh, saj zaposluje tovarna normalni nad 100 delavcev in delavk in gre torej za precej pomembno industrijsko podjetje. Ravnateljstvo podjetja sploh ni obvestilo delavcev o svojih namerah in tudi upravni svet molči. Sestati bi se moral namreč 12. julija in sklepati resnem položaju podjetja, toda sestanka ni bilo in so ga odložili baje na 27, julij. Pokrajinski sindikat živilske stroke CGIL se je že ukvarjal z vprašanjem, ko so tovarno aprila meseca zaprli Skupno s sindikatom iste stroke stare Delavske zbornice so se predstavniki omenjenega sindikata sestali s predstavništvom podjetja, ki je zagotovil, da bodo tovarno zopet odprl. če se bodo sporazumeli drugimi podjetji, ki proizvajajo testenine. Toda tovarno so odprli le za kratko dobo da so izvršili eno samo naročilo za dobavo testenin, nakar je sledilo zopet zaprtje tovarne. Sindikat je kmalu potem, ko so tovarno zopet zaprli, posredoval pri uradu za delo in zahteval, naj skliče obe stranki, da si bodo delavci na jasnem, kakšen je položaj v podjetju. Toda doslej ni sprejel sindikat nobenega obvestila, čeprav so vsi delavci in delavke doma. Pri tem je razumljivo, da so delavci in delavke zelo zaskrbljeni. Ker je tovarna zaprta, ne dobivajo niti dopolnila plače in šele ta teden so jim dali 2.000 lir predujma na izredno doklado. Delavci zahtevajo, naj posredujejo oblasti, da se reši položaj. Krizo v tem podjetju je treba namreč odpraviti, da se ohrani Trstu ta važna industrijska dejavnost. Vsi poudarjajo, da mora interes skupnosti prevladati nad interesi delničarjev, kar pa bodo lahko d osegle predvsem oblasti. Aretiran tatič Policijskim organom se je v preteklih dneh posrečijo a-retira,ti mladega tatiča, ki se je specializiral pri tatvinah oblek in denarnic kopalcev. Gre za komaj 15-letnega Et-tora S- i* Milj. Izprijenec je okradel 16-let-nega Fabia Ljuba in 17-let-nega Carmela V id a 1 i ja. oba od Sv. MM. Sp. Odnesel jima je listnici in tudi hlače, medtem ko je 21-letnega Jurija Skorjo olajšal za 1100 lir. Nekaj denarja je tal materi in s tem tudi njo potegnil na s«»dišče. Njega so obtožili tatvin, zaradi česar se bo moral zagovarjati pred sodiščem za mladoletnike, mati pa bo odgovarjala zaradi posesti u-kradenega denarja. Medtem ko je mati na začasni svobodi. so izprijenca poslali v zapor. Huda prometna nesreča Tudi včeraj smo morali zabeležiti v našem mestu hudo prometno nesrečo, ki se je pripetila na najbolj prometnem in tudi zelo nevarnem kržišču med Ul. Torrebianca in Ul Roma, Malo pred 7.3U je po lil. Torrebianca vozil s svojim skuterjem 35-letm Mario Venturini iz Koronej-ske ulice, ki je bil namenjen proti Cavourjevem kor/.u. Ko je mož privozil do križišča, je še hitreje pognal, da bi se izognil drugim vozilom, a ta njegova neprevidnost ga je drago stala. Venturini se je sicer v zadnjem trenutku izognil nekemu vozilu, a se je pri tem znašel pred avtobusom proge št. 30. katerega šofer je sicer zavrl, a ni nič pomagalo: silovit sunek je vrgel nesrečnega Venturinija v zrak in med padcem je skuterist udaril z glavo ob drog s prometnim znakom ter nejpbno obležal. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico in ker so mu tu ugotovili poleg rane na glavi in možganskega pretresa tudi verjetno prebitje lobanje, so ga zdravniki spejeli s pridržano prognozo. Njegovo stanje je skoraj obupno. Izjava MUnita Popolare" glede občinskega odbora »Unita Popolare« nam je poslala naslednjo izjavo; Vodstvo tržaške sekcije «U-nita Popolare« se je 13 julija sestalo, da bi proučilo položaj. ki je nastal po prvi seji tržaškega občinskega sveta. Vodstvo «UP« odobrava protest občinskega svetovalca Ptncherla proti trajni negib-nosti centra in proti izključevanju velikega dela volivcev od kakršnega koli nadzorstva na4 javno upravo. Poudarja svojo zvestobo programu, ki ga je gibanje zagovarjalo med volilno kampanjo, in rešitvam, ki so bile takrat nakazane za občinsko upravo. «Unita Po-pclare« poudarja, da bi v primeru. če bi se pokazala nemogoča ustanovitev odbora levi, usmerjenega centra, morali ustanoviti odbor centri Ul bi segal od demokristjanov do socialdemokratov), ki pa bi se moral obvezati z Jasnim programom laične demokracije in socialnega odprtja, »Unita Popolare«, ki upošteva samo interese prebivalstva in obrambo demokracije, nc zahteva svoje udeležbe v odboru. Toda hkrati zahteva nai se po istih načelih ravna tudi večinska stranka ter naj se nadomesti kandidatura Bartolija za župana (ki je postal, morda tudi proti lastni volji, simbol sporazumevanja z na-cinnilfašistfčnimi silami) s kandidaturo enega izmed de-mokristjanskih svetovalcev, ki niso vezani na desnico, marveč ki po svoji zvestobi in idealom odporniškega gibanja jamči, da se ne bo vodila pristranska politika, temveč politika v interesu večine našega prebivalstva. To bi bil prvi korak na poti k socialnemu pomirjenju in medsebojnemu razumevanju med demokratičnimi silami, ki lahko edino reši naše mesto iz zmede, v katero je zašlo, kakor jo tudi lahko reši ekstremističnih pustolovščin, ki niso nevarne samo zanj. marveč za vso državo. Kakor so ugotovili, se je v Micelija zaletel s svojim motornim trokolesom 42-letni Antonio Puzzer iz. Ul. Valdi-rivo, ki je vozil tik za njegovo vespo. Do precejšnjega karambola je prišlo tudi včeraj zvečer malo pred 20. uro v bližini proseške železniške postaje. Ob tisti uri je bil namreč 22-letni Ivan Budin iz Koludrov-ce št. 5 namenjen s svojo lam-breto proti Malemu Repnu, ko je v bližini postaje trčil v nasproti vozeče motorno kolo, na katerem sta bila 31-let-ni Felice Cernecca iz Ul. Cal-vola in 31-letni Silvano Nasič iz Ul. I.avareto 72. Vsi trije so se zvrnili skup- turnega dela pospešuje ustanavljanje novih kulturnih društev in omogoči uspešnejše delovanje že obstoječih. Zu-to naj se v proračun vnese primeren fond za podpiranje delovanja kulturnih orgunizu-cij ne glede na narodnost ali politično pripadnost njihovih članov. Potemtakem naj bo tudi italijanski del prebivalstva naše občine sorazmerno upoštevan pri predlagani kulturni akciji. Bes je, da bomo morali skrajno varčevati pri upravljanju občinskih zadev, ker ni več na razpolago ameriških dolurjev. s katerimi je bilo možno v preteklosti marsikateri koristni načrt uresničiti, vendar se moramo zavedati, da bo primerno podpiranje- kulturnega dela na vasi obrodilo bogate sadove. Nekaj konkretnih predlogov glede tega: Spopolniti je trega knjižni- nega kraja. Ustanovi naj ss poseben odbor, ki naj bi zbral potrebna sredstva, in akcijo izvedel. Računati je treba na prispevke občine, občanov in sploh vseh Slovencev. Napr.i--ili naj bi za načrt spomenika domačinu, kiparja CelTi Per-tetu, ki zduj deluje na Švedskem in ki je žel velik uspeh na zadnji Kvadrienali v Rimu. Delo v bronu naj bi izvršil sam kipar Celo Pertot, morebitni marmornati podstavek pa naj bi zaupali kamnoseški delavnici nabrežinske strokovne šole. Ti okvirni predlogi glede kulturnega delu v naši občini ob aktivnem sodelovanju nove občinske oblasti naj bi se seveda uresničili v mejah danih možnosti. Kot sem že dejal, je imelo županstvo v preteklosti večja sredstva na razpolago za koristno posegata e v razvoj javnega življenju v naši občini, sodim pa da bo možno tudi s skromnimi sredstvi, ki se nam v bodoče obetajo, marsikaj koristnega in pametnega doseči na kulturnem področju našega javnega dela. Zato sem pre-ptičan, da bo novi občinski svet predlagano kulturno akcijo tudi podpiral a Prof. Luiqi Salvini obiskal Tržaško knjigarno Znani italijanski slavist prof. Luigi Salvini je bil te dni v Trstu in Gorici na inšpekciji slovenskih šol. Včeraj popoldne je obiskal Tržaško knjigarno v družbi c r. Tavelle in dr. Baše iz urada co v ‘Nabrežini. Ustanoviti je za javno šolstvo generalnega vladnega komisariata v Trstu. Prof. Salvini. ki je odličen no z treba knjižnico v Devinu. V okviru obstoječih in novih prosvetnih društev je treba organizirati predavateljske in literarne večere. Pospeševati je treba ustanavljanje dramskih in godbenih krožkov. Ponovno je treba uvesti filmske kulturne predstave. Arhiv tiskovnega uradu vladnega generalnega komisariata ima številne slovensko in italijansko govorjene kulturne filme, ki mu jih je odstopila bivša Zavezniška čitalnica v Trstu. Slovenski filmi so zdaj popolnoma neizkoriščeni. Projekcijski aparat je možno dobiti brezplačno na posodo. Občina bi mogla prevzeti a pur at v oskrbo in ga odstoputi brezplačno vozili na tla in so se j Za posamezne večere šolam, morali z rešilnim avtom zateči po pomoč v bolnišnico: Budina in Nasiča so po iz-prsnju lažjih prask odslovili s prognozo oklevanja v nekaj dneh, medtem ko so morali Cernecco sprejeti na stomatološkem oddelku: ugotovili so mu namreč udarce na prsnem košu z verjetnim zlomom reber ter zlomom čeljusti, zaradi česar so zdravniki, mne-da bo okreval v 10 ali nja. najslabšem primeru v dneh. 20 Nesreče motoristov V trenutku ko je 32-letni Salvatore Miceli iz Ul. degli Artisti včeraj popoldne med vožnjo z vespo po D’Annun-ziovem drevoredu v smeri Ul. Cumano zavijal na levo, ga je fiiovit sunek vrgel na tla. Zaradi številnih poškodb so Mi-celija naložili na rešilni avto, ki so ga očividci nezgode poki.rali 1111 mesto, in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so f,a zaradi raznih ran in prask na glavi, nogah in rokah ter zloma dveh zob in čeljusti sprejeli na II. kirurškem oddelku Okreval bo v 20 ali 30 dneh, S prognozo okrevanja v 60 dneh, razen seveda, če ne bodo nastopile komplikacije, so včeraj Etprejeli na ortopedskem oddelku 74-letnega Giu-seppa Michelija iz Ul. D. Chiesa, ki si je med padcem v stanovanju zlomil stegnenico leve noge. prosvetnim- društvom in drugim orgunizucijum. Slovensko narodno gledališče s svojimi nastopi zelo dviga raven kulturnega življenju na podeželju zato naj v bodoče nastopa tudi v manjših vaseh naše občine in ne samo v Nabrežini. Vzporedno s kulturnim delom je treba podpirati tudi delovanje oziroma ustanavljanje športnih krožkov, ker bodo ti z uvajanjem plemenitega tekmovanja med mladino in z vzgajanjem njenega čuta za skupinsko povezanost ustvarjali tudi biljše pogoje za kulturno zanimanje na vu-s i. Dolžni smo hvaležnost velikim možem naše zemlje. Zato je treba dokončno izvesti akcijo za postavitev spomenika pesniku naše lepe Nabrežine, Igu Grudnu, in sicer na glavnem trgu njegovega rojst- poznavalec literature jugoslovanskih narodov, zlasti pa slovenskega, si je z velikim zanimanjem ogledal najnovejša slovenska dela ter se zelo laskavo izrazil o ureditvi in organizaciji knjigarne. Vrelo mleko na otroka Vrelo mleko je povzročilo komaj 2-letnemu Sergiu Fermiju iz Ul. Crosada precejšnje opekline po ramenih in prsnem košu, zaradi česar ga je njegova mati včeraj pripeljala v bolnišnico, kjer ga je tudi pustila v oskrbi zdravnikov dermatološkega oddelka. Zenska je pojasnila, ča je pravzaprav ona kriva nezgode, kajti prav njej se je izmuznil iz rok lonec z' mlekom, ki je nato oblil otroka. Opekline sicer niso nevarne in mali Sergio bo verjetno že v 8 dneh zopet zdrav. Kamnit drobec v oko Med razbijanjem kamna, ki so ga potrebovali za tlakovanje neke ceste v bližini bivše mitnice v Zavljah. se je drobec kamna pod udarcem kladiva odbil in te zaril v oko 51-letnemu zidarju Antonu Muroviču iz Padrič 60, ki je nemudoma zapustil delo in se zatekel v bolnišnico. Seveda so ga zdravniki pridržali na okulističnem oddelku, kjer so mnenja, da bo o-kreval v 10 dneh. vene'ar obstaja nevarnost, da bi na ranjenem očesu izgubil vid. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Obtožena poskusnega umora obsojena zaradi hude grožnje Organizacijsko zasedanje s;ndikatov nove Del. zbornice V skladu k sklepi sindikalne konstituante in IV. kongresa CGIL se vsi sindikati nove Delavske zbornice CGIL trudijo, da bi okrepili in razširili svojo organizacijo, kar bo omogočilo tudi boljšo in uspeš-nonejšo obrambo interesov delavcev ter uresničenje njihovi!' mezdnih in normativnih zahtev. V okviru teh prizadevanj bj p ihodnjt teden prvo organizacijsko zasedanje nove Delavske zbornice. Se pred tem zttedanjem bodo zasedali naslednji sindikati: v torek 17. julija Sindikat gradbenih in lesnih delavcev. 18. julija Sindikat petrolejskih delavcev, 19. julija Sindikat pristaniških delavcev Jutri bo v Dolini ustanovni občni zbor nove občinske Delavske zbornice CGIL. v sredo 18. t. m. pa bodo ustanovili novo občinsko Delavsko zbornico v Miljah. Z doka je nadel Med delom na doku v bližin' Lloydovega stolpa je 33-letni Libero Gabrielli iz Lo-njerske ceste včeraj zjutraj padel s 3 ali 4 metrov višine in ker se je pošteno potolkel po raznih delih telesa in si verjetno tudi zlomil kako rebrno kost, še je moral zateč; v bolnišnico. Zdravniki, ki so mu nudil: prvo pomoč, so ga sklenili pridržati na ortopedskem oddelku, ker so mnenja, da bo moral ostati v njihovi oskrbi preko 20 dni. ( OtEPALlSČA ) Začetek operne sezone na gradu Sv. Justa Da n ep ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa premiera Pon-chiellijeve opere «La Gioco.nda» V glavnih vlogah nastopajo Dragica Martinis, Dora Minarchi, Bruna Ronchini. Carlo Bergon zi. Ugo Savarese in drugi. Dirigent iMario Parenti, režiser prof. Carlo Piccinato. Poleg Tržaškega filharmoničnega orkestra sodelujeta tudi zbor in balet gledališča Verdi. Nadaljuje se prodaja vstopnic. SNE za Tržaško ozemlje Predstave v Trebčah na dvorišču hiše št. 90 V nedeljo 15. t. m. ob 21. uri Nikolaj-Vasiljevič. Gogolj , ŽENITEV V torek 17. t.m. ob 21. uri Ivan Cankar Martin Kačur V sredo 18. t. m. Ferdinand Rcger 3 + EJVA FANTJE IZ PADRIC vabijo na sVoj TRADICIONALNI PLES ki ga priredijo v Padri-čah v nedeljo 15. t. m. ob 16. uri Igrala bo godba na pihala iz Barkovelj Za prigrizek in dobro pijačo preskrbljeno. Vabljeni! :s^<«eEX»(x>3a dokaz, da ji je te poškodbe povzročil njen mož. Sicer niso poškodb opazili niti policijski agenti, ki so po prepiru aprila 1953 prišli v stanovanje in zakonca pomirili. Kar se tiče čruge epizode, to je oktobra 1954, pa je Debernardi sam priznal, da je Ženi stisnil prste med vrata ,a to čisto slučajno, ko se je hotel ubraniti udarca z dežnikom. Zaradi tega bi moralo sodišče prekiniti postopek. ker je mož izvršil dejanje v samoobrambi, ali v naj-slabšem primeru, izreči oprostitev zaradi pomanjkanja do-kažov. Zagovornik obtožene ženske je imel sicer težje delo, predvsem ker je hotel čoka-zati, da ni šlo niti za hudo, temveč le za lažjo grožnjo in ker manjka pismena tožba, bi morali postopek prekiniti. V zvezi s poskusom umora pa je odvetnik poudaril, da je manjkala predvsem volja, dalje prikladno dejanje, ki bi moralo biti izvršeno na nedvoumen način. Da je volja manjkala, je žnano. Tudi za dejanje ni mogoče trčiti, da ie bilo prikladno: izredno majhna količina plina in vrhu tega zračen prostor, v katerem je Debernardi spal, nista bila primerna za ta' div mnevni poskus umora. Zelo verietno bo Debernardijeva vložila priziv, kar bo storil tudj njen mož zaradi obsodbe za povzročitev telesnih poškodb. Rreds. Rossi, tož. De Franco. zap. Magliacca. obramba odv. Gefter-Wondrich in Boren a. PREDEN GRESTE na DOPUST naročite se na ^PRIMORSKI DNEVNIKi Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. • ® 15-dnevna naročnina L 250.— Telefonirajte na št. 37333 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dn« 13. julija se ie v Trstu rodilo 7 otrok, porok i£ bilo 9. umrlo pa je 9 oseb. POROČILI SO SE: pomorščak Eberardo Billi in uradnica Te-resa Zanetta, uradnik Vincenzo Peca in gospodinja Ada Lesi ni, tosar Egidio Piccilin in šivilja Maria German is. industrijski izvedenec Euzo VV i Iti in učiteljica Licia Ongaro, mehanik Giu- seppe Raineri in šivilja Graziel-la Gia-n, pomorščak Gennaro Plani in gospodinia Leonarda Vendola. funkcionar polici ie Se-colo Perusro in uradnica Licia-ZecchetM. agent Giuseppe Cor-rias in gospodinja Maria Trento, delavec Paolo Morgan in gospodinja Vilma Babič. UMRLI SO: 68-1 etni Pietro Massaro, 61-letn! Giovanm Tamaro. 80-Tetna Carla Samaia, 65-letni Carlo Placech, 80-letna Caterina Bradicich vd. Petri, 52-letni Giuseppe lacobini. 87-let. na Maria Stambuck vd. Mala-bottl. 74—1 et n j Edgardo Sorenti-no. 91-letna Amalia Grazia Rossi vd. Macchioro. nočna služba lekarn V JULIJU Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea Ul. Ginnastica 6: AUa Maddalena, Ul. Istria 43; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra Ul. Cornmerciale 26; Harabaglia v Barkovljah in Ni-coll v Skednlu. LEKARNE ZaPRTE ZARADI POCITNIC Alaha,rda, Ul. Islria 7; Uiasn-letto. Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul. S, Cilino 36 (Sv. Ivan); Minerva, Trg S. Erancesco 1; Papo, Zg. Kjadin 1095 (Sv Alojzij); Prendini. Ul. T, Vecellio 24; Za-netti, Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «1» Košir«. Vsi člani upravnega odbora na.j se udeležijo seie. ki bo v nedeljo. 15. t. m. ob 9 uri. V nedeljo ,15. t. m. od 10. do 12 ure bo običajni sestanek članov. Člani', ki so na tekočem s članarino, bodo prejeli zadnje •novosti Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo zaradi počitnic in urejevalnih del zaprta od 16. julija do 15. avgusta t. 1. Lrosvetno društvo «S. Škamperle« obvešča, da bo odpeljal avtobus na izlet v nedeljo 15. t. m. ob 5. uri zjutraj izpred cerkve pri Sv. Ivanu, Za izletnike iz mesta se bo avtobus 'ustavil pri Portici di Chiozza. ’ Opozarjamo na točnost ker se na zamudnike ne bo čakalo. Extelsior, 16.00: «Alta1r», A. Lualdi. F. Interlenghi. Fenice. 16.00: «Pekel v puščavi»i G Tiernev, G. Sanders. Nazionale. 16.00: »Prerija brez zakona«. J. McCrea, Miroslava. Arcobaleno. 16.30: «Tvoja žena»i P. Neal. M. Girotti. Astra Rojan. 16.00: »Zenska z re. ke«, S. Loren, G. Ory. Capitol. 16.30: «Nekoliko neba»i G. Ferzetii, C. Smith. Cristallo. 16.00: «Jetnik v rudni* ku». G. Cooper. S. Hayward. Grattacieio. 16.30: «Zelen zmaj«. R. Daming, V. Gates. Alabarda. 16.00: »Ko sonce zahaja«, A. Lane. M. Fiore. Aristou. 16.00: «Disneyevi ju- naki«. Aurora. 16.30: «Nočne lepotice«. G. Lollobrigida. M. Carol. Garibaldi. 16.30: «Miren mož«. 2. Wayne. M. 0’Hara. Impero. 16.30: «Zadnji ljubimec«. M. Britt, A. Nazzari. Italia. 16.30: »Operacija čar«. O-Gray. W. Chiari. S. Marco. 17.00: »Otok viharja«. J. Hann. M VVindsor . Kino ob morju. 17.00: «Canaris». Moderno. 16.00: »Rimske zgodbe«. S. Pampanini, V. De Sica. Savona. 16.00: «Pekei». R. Fleming. R. R.yan. Viale. 16.00: »Beta 7. politični oddelek«. L. Rooco, F. Rabal. . Vittorio Veneto. 16.30: «Veliki valček«, L. Rainer. F. Gravet, Belvedere. 16.30: «Pekel v YU-mi». Marconi, 16.30: «Konec pustolovščine«, D. Kerr. V. Johnson. Massimo. 16.00: «Zaklad Panch« Ville«. R. Calhoun, S. Win,ters. Novo cine. 16.00: »Igralnica*. K Hudson. A. Baxter. Odeon. 16.00: «San Fraorfisco«, C. Gable. J. Mac Donald. Radio. 16.00: «Junaki». V. Johnson, W. Pidgeon Venezia. 15,30: «Falwortski grb«. T. Curtis. J. Leigh. Skedenj. 18.30: «Poljubi me. Kate«. POLETNI KINO Arena dei flori. 20.30: »Irski U-pornik«. R. Hudson. B. Rush. Ariston. 20.45: »Disnevevi ju- naki«. Armonia. 19.30: «Sabrina». H. Bo-gart, A. Hepburn. Garibaldi. 20.30: «Miren mož«, }• VVa.vne, M. 0’Hara. Marconi. 20.30: «Konec pustolovščine«. D Kerr. V. Johnson. Paradiso. 20.15: «Nj. Veličanstvo je reklo: Ne!« E. Giusti. Parco delle rose. 20.00 «Med dveina zastavama«. Ponziana. 20.15: »Rdeči panter«. R. Stack. J. Taylor. Rojan. 20.30: «Bolj živ kot mf-tev», D. Martin, J. Levvis. Skedenj. 20.45: «Pol.)ubi me. Kate«. Stadio. 20.45: «Malaga». M' 0’Hara. Valmaura. 20.30: »Tahitski bul« ni«. D. 0'Keefe. SOBOTA, 14. julija 1956 TltNT 1*084 TAJ A A 11.30 Orkester Cergoli; 12.0® Darovi morja: Pomen morske«* ritx>lova; 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture: 12.5S Jugoslovanski motivi; 13.30 P* stra operna glasba: 14.00 Irsk* rapsodija: 14.45 Igra ritmični oj' keister Svvinging Brothers; Sloviti pevci: 15.30 Promenadnj koncert: 16.00 Sobotna novel*' Frida Kovačeva: «Joni»; 1615 Domači odmevi; 16.40 Kavarnišjo koncert orkestra Pacchiori; l?.^ Iz operetnega sveta: 17.30 R**1! maninov; Trije simfonični pleš1, 18.04 Phil Spitalnv in Fred W*‘ ring s svojima orkestroma ' zboroma:' 18.30 Spomin na Frlt** Kreisleria: 18.53 Igra orkstei aMntovani; 19.15 Sestanek s slušalkami: 19.30 Pestra glasb*' 20.00. Sj>ort; 20.05 Ciganski mo*1' vi: 20.30 Glasba Johann* Straussa; 21.00 Teden v Ital h; 21.15 Puccini: Odlomki iz op)* »Turandot«; 22.20 Dvorakovi Sl0-vanski plesi; 22.40 Večerni pU* r k e* r i. 11.00 Simfonična matinej*' 12.10 Igra orkester Guido C*]' goli: 17.45 Poje Silvia Gui“' 1 18.35 Giacomo Puccini: »Dekli*! z zlatega Zapada«. opera v de.i.: 21.00 Koncert lahke gl** be; 22.00 Gastone Tanzi: «K»I*' rlna Velika«, detektivska zgodb*' a o i* i: it Poročila v slovenščini: 5.<3' 13.30 in 1900 Poročila v ltalijaiišJinl: 12.30. 17.45 in 23.00. 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spored Ljubljane; 6.10 Jutranja gl»«B?,' 7.00-8.00 in 11.00-12.00 Spored JI Ljubljane; 13.40 Pisan sbOfg .O" lahke m zabavne glasbe; lf™ 17.00 Spored iz Ljubljane; l7;. Ritmi in preproste melodij? 17.25 Čudežna' taktirka"* |5 19.00 Spored iz Ljubljane: l^j! Glasbeni utrinki z orkestr*1, • V—g, •*. IJ Oj/lfl 1“ ,/g Ljubljane; 22.15 Iz nočnega kala. " > o » !•; IV I .1 A 327,1 111, 202,1 lil, 212,4 I Poročita ob 5.00, 6.00, LUK) 15.11(1 IV 00 19 01) 22.01 ILOO Radijski koledar; i ril.ni bij en e popevke pojo i pevci; 12.00 Od Triglava d' nrida (pelini jugoslovanskih rodov); 12.40 larajo St ir ic sarji; 13.15 Zabavna glasba; Pester >pored opermn me 14.30 Tedenski športni pre 14 40 Želeli ste - posluSaite! Solistične skladbe za razni strumente: 16.00 Erth Koš: Sev iški župan; 16.20 Koncer željah; 17.15 Zabavna in na Klasba: IH. 15 Pojeta «1 Maruški zvon» m moški «Kri a kost» iz Kranja; 18.45 ( v svet: S|K>r okrog Sahare; Veseli večer, ■ IM.VIHIJA 16.30 Eu rov is Ione; Iz Nel v svetovnem prvenstvu v sk' 21,00 Vesti: 21.15 E. De F*1 «Priijat©lj3tvo»; 21.40 Vari* fhimorskj dnevnik 14. julij« l»fi* OB BLIŽNJEM ZASEDANJU KOMISIJE ZN ZA Pododbor komisije ZN za razorožitev je zaključil pomladansko zasedanje v Londonu brez konkretnih rezultatov. Po osemtedenskem delu in poleg pomembnih momentov, do katerih je prišlo ra časa zasedanja, šo morali ugotoviti, da med velesilami m prišlo do sporazuma. To je povzročilo precejšnje razočaranje svetu, ker se je to zgodno Vprav v tem letu, ko se Je svetovni položaj že toliko izboljšal m ko imamo najugodnejše pogoje za sporazume tudi na tem področju. ■Konkretnih rezultatov ni bilo. Kljub temu, da je bilo vzdušje, ki je vladalo v Pododboru, ugodno in kljub temu, da se Je resno delalo. Kako in zakaj je vprašanje razorožitve ponovno zašlo v - epo ulico? Razlage so raz-*5r‘e' kar je odvisno od stra-m' katerih prihajajo; a ne-»porno dejstvo je. da odnosa ji med velesilami še vedno niso dosegli stopnje, ki bi u-s-rezala objektivnemu razvoju v svetu. Razorožitev je sa- mo eden zelo kako lami poučen primer, so odnošaji med velesi-1 zaostali za tem razvojem. Po londonskem neuspehu se. seveda ne more sprijaznil* Z. u2otovitvijo, da se «ve- I >’ še niso sporazumeli. Gre za preresna vprašanja in pre-Več so močne težnje vseh narodov, brez razlike, da bi se moglo tudi to pot pasivno ča- •di, da se ponovno poskuša z napori za dosego sporazuma II vprašanju, ki enako interesi-ra tako velike, kot male de-,ele. Zaradi tega se od bližnjega sestanka komisije Zdru- tn>h narodov za razorožitev Pričakuje, da bo popravila s anJe stvari, oziroma, da bo Ponovno oživila resno delo o tem vprašanju. Začenši od zasedanja Pododbora v letu 1954, devetega *^e(ianja generalne skupščine Z » ko je bil z razvojem za-^^ga in sovjet,kega stanca omogočen pristop k res-^lrn naporom na tem področ-nato na X. zasedanju ge-rteialne skupščine in letošnje-zasedanja Pododbora v ondonu, je vprašanje razoro-} Ve postajalo iz dneva v dan vprašanje, ki vzbuja v svetnem demokratičnem jav-rtem mnenju mnogo nad in Pričakovanj. In to ne samo *a*adi dejstva, ker predstav-tekma v oborožitvi že aa-*rta po sebi nevarnost za mir v svetu, in spričo dejstva, da ^terialne žrtve, ki jih na-tv Prenašajo zaradi o hran i-e visoke stopnje oborožitve. °stajaj0 z vsakim dnem tež-’ ampak tudi zaradi nekega NOVO STI: Simenon; Umor na vasi L 269 Vittorini; Ljudje in ne- ljudje L 550 Iraška knjigarna *** * Ul. Sv. |'m učiš k h 20 '•'clefmi 37-33* I drugega, nič manj važnega činitelja: namreč; dokler ne bo sporazuma na tem področju, ni mogoče v ustrezni meri oddvojiti sredstev za sistematičen in hiter gospodarski razvoj zelo obsežnih področji, ki so brez svoje krivde gospodarsko zaostala, kar postaja čedalje bolj glavno vprašanje sedanjosti, predvsem pa neposredne bodočnosti človeštva. In vsakodnevna politična in gospodarska praksa nam nudita prepričljive dokaze, da brez rešitve tega svetovnega nasprotja, ne more biti končne pomiritve v mednarodnih odnošajih. In vprav v tem moremo iskati pojasnilo za okoliščino, da se je vprašanje prepovedi, omejitve in uničenja že obstoječega jedrskega orožja ob prvem popuščanju hladne vojne začasno umaknilo v o-zadje, in da so se takrat vsi napori usmerili v dosego o-mejenega sporazuma na področju klasične oborožitve n oboroženih sil. A spričo dejstva, da v tem poslednjem času ni prišlo do nobenega konkretnega rezultata niti na tem področju, je prišla spet v ospredje jedrska plat razorožitve. In to tembolj, ker so «jedrske» velesile še celo bolj zainteresirane za rešitev tega vprašanja, ker bi one največ trpele od jedrske vojne. ,n ker ne morejo organizirati ustrezne obrambe pred tako vojno. S tem je povezano tudi vprašanje jedrskih poskusnih eksplozij. Svetovno javno mnenje je zaskrbljeno zaradi nezadostno raziskanih učinkov radijskega izžarevanja ob priliki takih eksplozij, skupno z nekaterimi že ugotovljenimi škodljivimi posledicami za človeško življenje in zdravje. Spričo tega je indijska vlada že leta 1954 predlagala ZN, da se preneha z jedrskimi eksplozijami, in danes moremo reči, da skoraj ni vlade, ki ne bi podpirala tega predloga. Tudi zaradi tega je to \ prašanje. kakor tudi vprašanje zmanjšanja oboroženih sil in klasične oborožitve danes povsem zrelo za rešitev, in to tembolj, ker so nekatere velesile že napovedale, ali že vrše enostransko zmanjšanje svojih oboroženih sil — kakor na pr. Sovjetska zveza — ali pa sprejeti podobne ukrepe, ukrepe. Mnogo se je govorilo in 'e vedno se govori o kontroli, kot o kamnu spotike, kot o vprašanju, ki naj bi dejansko onemogočalo sporazum. Toda zasedanje Pododbora v Londonu je pokazalo, da so se stališča tudi tu zbližala, kljub temu, da je med njimi še razlika. Gledanje na kontrolo, kot na funkcijo zaupanja (in tu gre za daljši proces), se nam zdi edina pravilna pot na tem področju. Formula; niti razorožitve brez kontrole niti kontrole brez razorožitve, predstavlja to, kar si več ali manj vsi želijo, gre le za to, na kakšen način naj se uresniči. V tem pogledu ni izključeno, da bo prišlo do določene spremembe v dosedanjih stališčih najvažnejših velesil. to je, da se bodo tudi glede tega njihova stališča zbližala. Vprašanje prednosti, ali z drugimi besedami: ali naj se najprej rešujejo politična vprašanja in nato razorožitev, ali najprej razorožitev, nato pa politična vprašanja, ali neka druga kombinacija na isti liniji — ni moč smatrati za realno na temelju objektivne ocene sedanjega stanja mednarodnih odnošajev in njegovega bodočega razvoja. Kar je edino realno in kar mere prispevati k čimprejšnjemu sporazumu, je usmerjenje na tista vprašanja, ki nudijo možnost za najugodnejše rezultate v najkrajšem roku. Upoštevajoč slepo ulico, v kateri se je v svoji dosedanji sestavi znašel Pododbor za razorožitev, se postavlja vprašanje aktivizacije tistih dežel, ki do sedaj niso neposredno sodelovale v diskusijah o razorožitvi. Bližnji sestanek komisije ZN za razorožitev nudi priliko, da se na konkreten način postavijo v ospredje vsi omenjeni momenti in da se to vprašanje premakne s sedanje mrtve točke ter dosežejo prvi sporazumi o razorožitvi, ki jih svetovna demokratična javnost tako željno pričakuje. OLLENHAUERJEVA OCENA SVETOVNE POLITIČNE SITUACIJE Socialdemokrati ostro napadajo Adenauerjevo zunanjo politiko Ava Gardner, ki jo vidimo na sliki skupaj z njenim možem Frankom Sinatro, se bo v četrtič poročila in zato nestrpno pričakuje, da se njen mož vrne iz Evrope v ZDA, da bi se od njega — ločila V Muenchenu je kongres zahodnonemškifi socialdemokratov. Ce bi hoteli na kratko v enem stavku jiovedati to, ker je Oilenhauer rekel v svojem dvournem ekspozbju na. kongresu., bi rekli, da je glavna zahodnonemška opozi-cionalna stranka dokončno črtala vsako zamisel o možnosti sodelovanja z Adenauerjevo vlado. To je bistvo ekspo-zeja, toda Ollenahuer je rekel še mnog več. Čeprav se je tudi v tem svojem govoru Oilenhauer izognil jasnemu odgovoru, kako gleda na odnose med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, je vsekakor nakazal svoj program, ki bo prav gotovo temeljni program nemških socialdemokratov v predvolilni kampanji. stvari, ki jih je v svojem* govoru prikazat, so sicer' že več kot znane, kljub temu smemo trditi, da je bil 'a njegov govor eden najbolj resnih in najbolj konstruktivnih poizkusov za formuliranje določene nemške politike. V RAK. TOREJ, NIMA NOBENE ZVEZE S TOBAKOM ODNOSNO KAJENJEM Nobelov nagrajenec odjerij zdravilo^ Do sedaj je dr. Domagk dal človeštvu že sulfamide in dokaj uspešno sredstvo proti tuberkulozi - Upati je, da bo tudi novo zdravilo pomagalo človeku proti tej tako strahotni bolezni Rak je po trditvah strokovnjakov in po splošnem mnenju — po-tal pravo pravcato socialno zlo in je zavzel mesto, ki ga je do pred kakim desetletjem zavzemala tuberkuloza. Nič čudnega torej, če se s tem zlom ukvarjajo mnogi znanstveniki in se v boi-bi proti njemu trošijo izredna sredstva. Pred letom je vzbudila v svetu veliko zanimanje trditev, da je povzročitelj raka — predvsem na pljučih — tobak. Trditev je bila sicer stara, vendar je vzbudila posebno zanimanje zaradi dejstva, ker se je o tem govorilo na kongresu kancerologov v Nevv Yorku. Pred mesecem ali kaj več so kancerologi, ki so se zbrali v Londonu, pobili prvo tezo o tobaku kot povzročitelju rakastih obolenj in zadnje dni prihaja iz Londona nova potrditev, da ima tobak oziroma kajenje le relativno zvezo s to boleznijo. «British F.mpire Cancer Company» je ustanova, v kateri dela večje število priznanih znanstvenikov in zato velja za poznavanje raka kot zelo uvažena u-stanova. In vprav znanstveniki te ustanove so pred dnevi dali vrsto izjav, ki zatrjujejo, da niso mogli v tobaku in kajenju najti nobenega določenega momenta, ki naj bi dokazoval, da je v tobaku od- pobudo UNESCO se r,zu zbirajo pedagogi, vinarji jn sociologi Za- rope da bi posta- *9odo____ ,lodne E-v Uku tenie^e načrtnemu po-V7 . zOodovine. Ali smo Mdročiu°lT'i° tUd' Um - , žu, kakor se je na On,,, °. te "»^narodne or- liki)l'lC'3e ie zO»dilo na to-drugih sektorjih? Ne ,l3 *a revolucijo — oojus-ko "Courriern UNESCO, »te 1>°3asniule namene in trto Je°a sesto,,ko. Gre le za davil Se ^.KniiOe o zgo-n . uskladijo z načeli, tn , tenh mora temelj,Ji v°uk zo°d°v'i>« v ?|( ’ da bi se izognili raz- il in' VC* mani namer-hod d,*l potvarjanjem, **! enostranskim tolma-jein ln vrednotemem orel °iV}nskeoa dogajanja iti 7 losti človeškega raz-Ujln sploh. Nesporno je, da pouk zgo-^nst* v ljudskih in on u3"1. počiva nu , " r t w«i bi bil « uu Cl,’(l‘' bil Karel Veliki: francoski, belgijski ali nemški? Ze desetletja se zgodovinarji prepirajo, da bi rešili to vprašanje in v vseh teh treh deželah se ta prepir v učbenikih prenaša na mlado generacijo. Toda o-koliščina, da se je Karel Veliki rodil v Franciji, Belgiji ali Nemčiji, nima prav nobenega pomena v zvezi z osnovnim ciljem, ki bi ga moral zasledovati pouk zgodovine. Bes je, da UNESCO, ko postavlja vprašanje, o katerem bodo diskutirali na tem sestanku pedagogov, zgodovinarjev in sociologov — dopušča, da tudi muslimani in Azijci gledajo na univerzalno zgodovino s svojega ozkega in enostranskega stališča, prav tako, kakor se. to dogaja nu Za-bodn. Toda to je ponoven dokaz, da vsaka dežela tezi naravno in skoraj nezadržno k temu, da se srna-tra^za središče vsemira in center sveta. Iz tega tiacio-nclističvega in šovinističnega zornega kota se porajajo nerazumevanja, spori m celo vojne, kljub temu, da ni glavni vir le-te.h le v talnim nacionalističnem pačenj u zgodovinskega razvoja. /. namenom, da se reugi-ra proti tej tendenci je U-N h SCO dal pobudo za ta proces revizije zgodovinskega pouka. Oskrbeti šolarje z modernimi in objektivni-mi učbeniki, v katerih bi izginili razni napadi na »tradicionalne, dedne sovražnike)), v katerih se ne bi v-trajalo na bitkah, ki naj In jih «neupravičeno izgu-biiin uiratli izdajstva lega ul t onega: v katerih naj bi pouk zgodovine ne bil vzgojna pripravu na vojno itd. itd. Gre vsekakor za zelo hvale vredno pobudo, ki bo nedvomno naletela na širok odmev v svetu. Neskončno je laži, ki jih je zgodovina potrdila in razširila; mnoge od teh se pasivno prenašajo iz stoletja v stoletje, mnoge pa so proizvod strasti našega časa. Učbeniki zgodovine so jih polni. Ali se bo UNESCO posrečilo izboljšali stanje na tem področju in spremeniti zgodovino, ki jo poučujejo v ljudskih in srednjih šolah, v učinkovito orodje za vzajemno razumevanje in brut-stvo med narodi? Vsakršna napoved bi bila preuranje-na, a nedvomno je, da je vsak, tudi najmanjši uspeh no tej poti, pozitiven korak k dosegi zgoraj omenjenega cilja. ure Številne tovarne ur v /.DA sc začele mrzlično raziskovati, kako bi bilo mogoče i/delovati ure na elektronski pogon. Pri tem ne gre za nikakršne baterije ali akumulatorje, marveč bi nove ure poganjali radijski ali podobni impulzi. Potemtakem ure v bližnji bodočno-i sti ne bodo imele več nikakršnih strojev niti vseh tistih dosedanjih sestavnih delov, ki so omogočali merjenje časa za vsakdanjo rabo V trenutku, ko bodo tak mehanizem za pogon ur dokončno preizkusili in če bo dovolj rentabilen za proizvodnjo, bo odklenkalo u-rarskemu poklicu, kakor so v zadnjem času postale odveč že številne druge obrti. nosno kajenju tisti agent, k, odločilno vpliva na rakasto o-bolenje. Kljub temu da se rak v svetu množi z neverjetno naglico, ni po njihovem mnenju nobenega utemeljenega dokaza, da bi bil rak posledica tobaka To dokazujejo tudi številni poizkusi, ki so jih pri omenjeni ustanovi napravili v zadnjem času in ki so dali negativen odgovhr. Na osnovi tega omenjeni znanstveniki menijo, da je rak povsem neodvisen nele od tobaka, oziroma kajenja, ampak da sploh nima nobene zveze s splošnim pojavom čedalje večje uporabe tobaka m ustreznega širjenja te bolezni v svetu. Po njihovem mnenju je za to bolezen lahko več vzrokov. To izvajajo iz. zaključkov, do katerih so prišli pri «spremljanju» te .bolezni pri posameznih pacientih in tudi narodih. Profesor Persy Stok je na primer izjavil, da je pi analizi 2270 jrrimerov rakastih o-bolenj prišel do zaključki, da more povzročiti to obolenje tudi preobilno uživanje piva. Dr. Dickson \Vright, ki se je specializiral za kirurško zdravljenje rakastih obolenj, je rekel, da kroži po Angliji danes okoli 20.000 oseb, ki so bolne za rakom in ki so bile pravočasno operirane, preden se je bolezen razširila in postala u-sodna. Po njegovem mnenju je pri raku važno to, da se pravočasno odkrije in se zato pravočasno s kirurškim posegom izloči iz organizma, seveda v kolikor je to glede na lokacijo bolezni v organizmu možno. «Vsi ti tisoči oseb — je izjavil Dickson Wright, se med seboj niti ne poznajo, vendar predstavljajo pravo tiho vojsko, ki dokazuje, kako velike uspehe je doseglo zdravstvo doslej. Hkrati pa so ti ljudje najlepši dokaz vsaj delne zmage nad to boleznijo.« Kar se tiče tobaka, je kirurg Wright. rekel, da tobak ne more biti eden glavnih povzročiteljev rakastih obolenj. Po njegovem je nešteto jio-vzročiteljev te bolezni in med temi ni izključeno, da bi ne bil tudi tobak, toda prav tak povzročitelj je lahko tudi preobilno uživanje alkohola. Rak lahko povzroči tudi uživanje opija in rak zasledimo tudi pri motoristih, to se pravi pri ljudeh, ki so v stiku z motorji, ki uporabljajo bencinska goriva. Se več. Pri rakastem obolenju ima lahko svojo važnost tudi navadno sončenje. Po Wrightovem mnenju praktično ni nobenega momenta v vsakdanjem človekovem življenju, ki bi ga lahko ne postavili v zvezo s povzročiteljem te bolezni, zato ni nič jasnega, kje je pravi, osnovni agens. Po njegovem mnenju je najboljše sredstvo proti raku to, da se vsaj dvakrat na leto damo pregledati, da tako pravočasno odkrijemo bolezen in se podvržemo zdravljenju, pri čemer je kirurgija — kjer je to možno — najboljša rešitev. Po njegovem mnenju bi lahko na tak način samo na Angleškem rešili okoli 16.000 življenj na leto. Povrnimo se spet k tobaku kot domnevnemu povzročitelju rakastih obolenj. Omenjeni znanstveniki zatrjujejo, da so v zadnjem letu napravili nešteto poizkusov na miših, mačkah in drugih poizkusnih živalih, da bi ugotovili delež, ki ga ima tobak pri tej bolezni. Ti poizkusi so dali negativen odgovor. Injekcije tobaka na teh poizkusnih živalih niso dale odgovora, po katerem bi lahko zatrdili, da je kajenje povzročitelj rakastih obolenj. Ta trditev je sicer formulirana tako, da prejšnje trditve ne zanika, hkrati pa zatrjuje, da poizkusi ne potrjujejo prejšnje trditve. V posameznih primerih so injekcije tobaka, vbrizgane v pljuča miši, povzročile rakasta 0-bolenja, vendar so ta obolenja bila ocenjena kot ((spontana« in ne kot posledica tobaka. V poštev so vzeli tudi količino arzena, ki ga vsebuje preparirani tobak. Pa teh študijah so ugotovili, da je najbolj škodljiv ameriški, angleški in kanadski tobak, to pa zaradi posebnega načina prepariranja. Do tu smo govorili v glavnem o raku in o tobaku kot možnem jrovzročitelju te bolezni. Iz Nemčije pa nam prihaja zelo vesela vest, da so prišli na sled nekemu zdravilu, ki daje mnogo upanja za zdravljenje te bolezni. Nobelov nagrajenec za zdravstvo prof. Gerhard Domagk ,to je oni znanstvenik, ki je leta 192H odkril sulfa-mide in leta 1946 dal človeštvu antibiotik «conteben» za borbo proti tuberkulozi in ga leta 1952 izboljšal v «noete-ben»,’ je pred dnevi objavil daljše poročilo, v katerem prikazuje praktične rezultate ki jih je dosegel v borbi proti raku s. pomočjo preparata, ki ga je začasno imenoval «F. 39» in ki ga je sam odkril in izdela! ob sodelovanju kemikov Petersena in Gaussa Po izjavi prof, Domagka je novo zdravilo proti raku šf v stadiju proučevanja in kontrole, ki je pač potrebna vsakemu novemu farmacevtskemu preparatu, /a sedaj prof. Domagk še noče določiti, kdaj bo preparat pripravljen za splošno zdravljenje. Preparat je profesor izdelal na temelju predpostavk Nobelovega nagrajenca Otta War-burga glede metabolizma kan-ceroznih celic. Ko je v oktobru le‘a 1955 prof, Domagk proučeval neke pojave s strep-tokoki in pri tem uporabljal preparat #aehtyleninchinon», je prišel na misel, da bi ta preparat uporabil tudi proti kanceroznim celicam. Te poizkuse in študije je nadaljeval kar poldrugo leto in šele pri 59. poizkusu je kemikoma Petersenu in Gaussu uspelo izločiti osnovni element v li-porabno zdravila. Zato so novo zdravilo imenovali «E 59». Po dolgih mesecih napornih poizkusov na »presajenih« kanceroznih obolenjih na poizkusnih živalih je preše! na poizkuse na ljudeh. Do sedaj je poizkusil novo zdravilo «E 39» v 72 primerih. Rezultati dajejo upati, da bo zdravilo učinkovito. Za poizkuse je vzel v poštev le ljudi, ki so bili praktično že obsojeni na smrt. to se pravi, ljudi, ki jim niti zdravila, niti kirurški posegi ne bi mogli pomagati. Po zdravljenju z omenjenim novim preparatom se je pri 35 pacientih stanje izboljšalo, pri 23 je stanje o-stalo nespremenjeno, pri 14 I>a se je poslabšalo. Od slednjih je le eden umrl. Zdravniki in znanstveniki nasploh so pri objavljanju svojih uspehov nekoliko previdni. Prav tako je tudi s prof. Domagkom, Kljub temu pa smemo trditi, da dokazi, ki so jih dali njegovi poizkusi, vendarle nudijo utemeljene nade, da je borba proti raku na dobri poti. Vsemirski porpetuum niobili Italijanski znanstvenik A-delmo Landinl, ki je bil v mladih letih asistent pri znamenitem izumitelju Marconiju. je presenetil znanstveno javnost z izjavo, da je konstruira! atomski motor, ki ba Pihko dajal gonilno moč v$e-mirskim ladjam. IzjaVa je posebno presenetljiva zato. ker izumitelj zatrjuje, da bo no- vi motor lahko razvijal brzi-no ki še bo močno približala hitrosti svetlobe. Sporočilo so tudi Italijani sprejeli nekoliko rezervirano in bo izumiteljevo izjavo proučila posebna državna komisija. Landini zatrjuje, da ou njegov motor lahko uporabljal na vsem potovanju le eno vrsto goriva, vse transformacije pa bo moč koristno izvabiti kot pogonsko sredstvo, K temu zatrjuje konstruktor, da bo vsemirska ladja, ki jo ho gnal njegov atomski motor, dosegla v letu dni hitrost svetlobe, s tem pa tudi najbližjo zvezdo, na primer Cen-taver. ki jč oddaljen od Zemlje šest do sedem svetlobnih let. tvojem govoru je Oilenhauer obdelal vrsto vprašanj in sicer vprašanje sindikatov, pokojnin, vprašanje socialne p:>-'itike, vprašanje odnosov z , zijskimi socialističnimi strankami itd. Vsekakor pa je. bil v njegovem govoru najvažnejši oni del, ko je bilo govora o nemški zunanji politiki. »Nevarnost pred tretjo svetovno vojno — je izjavil O'-lenhauer — se je znatno zmanjšala, medtem ko so se možnosti za zmanjšanje mednarodne napetosti i# miroljubne rešitve obstoječih vpra-si ni v svetu povečale« Ollen-hauer je prav tako rekel, da sjirememfce v Sovjetski zvezi nisc le taktične, ali nekaka ’ rsta manevra. Sedanjo dejavnost sovjetskih voditeljev je imenoval »novo sovjetsko politiko«, ki je nastopila kot rezultat moči moskovske vlade in ne njene šibkosti, kot ji skušajo nekateri prikazati. Kar se tiče postopkov bonn-ske vlade s tem v zvezi je (illenhauer rekel; »Zvezna vlada ravna, kot bi se ne bilo nič zgodilo, kot bi, se čas ne premaknil. Toda čas ne miruje niti v zvezni republiki. Ca to Adenauerjeva vlada ostala na svojem stališču, bo svojo trmo morala plačati s svojim obstojem in bo morala piepustiti vodstvo Zvezne republike drugim silam«. Ta napad na zunanjo politiko zvezne vlade je bil le. začetek cele vrste udarcev proti bonn-ski zunanji politiki. «Mi se moramo osvoboditi enostranske politične sile!« ((Adenauerjeva vlada je enostrankarska vlada in njena parlamentarna večina ne u-streza več želji ljudstva!« »Nadaljevati dosedanjo politiko bo privedlo Zahodno Nemčijo v nevarnost medna-lodne izolacije!« Takih in podobnih citatov iz Ollenhauerjevega referata bi lahko ie navajali, toda glavna nit je sledeča; bonn-ska zunanja politika je zastarela, njo je čas prehitel, Otorožitev zvezne republike škoduje nemški enotnosti in ]>red nemško ljudstvo se postavlja vprašanje izbiranja nove vlade ali odreči se združitvi Nemčije. Oilenhauer je prav tako ne-rivosmiselno obljubil, da bodo socialdemokrati, v kolikor bi na prihodnjih volitvah dobili večino, abrogirali zakon o obvezni vojaški službi. S terr je omilil ostrino tistih kritikov vodstva socialdemokratov, ki so se pripravljali, DANES SE ZA ČNE PULJSKI Zgodovina ] m Ijs] ve arene V zadnjih letih je postalo mesto Pulj važno istrsko src-dšče, bodisi zaradi njegove razvijajoče se industrije, kot tud: zaradi drugih njegovih funkcij. Pri tem pa ne smemo pozabiti na turistični promet, za katerega dvig so še posebno prispevali letni jugoslovanski filmski festivali letošnji festival se začne vprav danes ter druge prireditve, ki privabijo v to lepo obmorsko mesto veliko število domačih in tujih turistov. Večina teh prireditev se vrši v puljskem amfiteatru. ki ostaja še vedno glavna turistična točka in katero si bo ogledal vsakdo, ki bo ot iskal Pulj. Puljski amfiteater je tudi jired desetimi in več stoletji služil zabavi in razvedrilu, saj je tedaj pri rimskih vladarjih prevladovalo geslo *pa-nem et circenses«, predvsem za to, da bi si ti ohlastnež: vsaj nekoliko pridobili naklonjenost revnejših slojev. Razni zgodovinski zapiski iz tedanjih časov dokazujejo, da so pri rimskih javnih zabavah bile glavne tiste, ki so se vršile v arenah in sem morama prišteti gladiatorske igre. Take igre so se vršile v Rimu že pred našim štetjem, toda ne v arenah, ker so se t« pričele graditi v poznejših časih. Kasnejši amfiteatri (pod tem izrazom razumemo areno in gledališče) so bili najprej leseni, pozneje pa iz kamna. Nrjvečji amfiteater iz teh časov pa nam je ostal znani rimski kolosej, ki naj bi bil v tedanji dobi sprejel do 100 tisoč gledalcev. Razen v Rimu so bili taki amfiteatri zgrajeni tudi v Pompejih, Veroni, Catanii, itd. V naših krajih sta bila manjša v Pulju in v Trstu, katerega ruševine lahiko vidimo v Ulici del Teatro Romano. Po raznih ocenah je puljski amfiteater sprejel lahko vase okoli 20.000 gledalcev, kar je dovedlo zgodovinarje do vprašanja, koliko prebivalcev je pravzaprav štelo tedanje puljsko mestece. Kot skoro vsa tedanja mesta in utrdbe, je imel tudi Pulj svoje obzidje ter na podlagi ruševin tega zidu je razvidno, da ni moglo na tistem območju živeti več kot 5000 ljudi, čeprav so nekateri stro-! kovnjaki lahkomiselno trdili, da je tedanji Pulj štel tudi več kot 50.000 prebivalcev. Torej če se nam druga trditev zdi zgrešena, se nam avtomatično postavi vprašanje: Zakaj tako velik amfiteater za tako majhno »levilo prebivalstva? Neki hrvatski zgodovinar je našel na to vprašanje odgovor in pravi, da je bil puli-skl amfiteater zgrajen pred vsem za številne rimske legije, ki so prihajale v te kraje in katerim je bilo treba nuditi tudi zabave. Z druge strani postaja možno tudi, da je bila puljska arena nekak simbol rimskih osvajalnih pohodov in moči v teh krajih. Nesoglasja ->-stajajo tudi glede točnega časa, kdaj naj bi bil amfiteater zgrajen, vsekakor pa je to delo sužnjev. Nekateri so mnenja, da ga je dal zgraditi Cezarjev naslednik Avgust, drugi pa da je delo znanega rimskega graditelja Tacita iz Trajanove dobe. Vsekakor pa 'e gotovo, da je bila arena zgrajena v prvih stoletjih po našem štetju, čieveda je tedanja zgradba amfitealiu imela drugačen vi-. dez, kot danes. Zunanji zid !e visok 24 metrov in razdeljen na tri nadstropja, in vsako od teh ima 72 arkad. Da ne bi motilo predstave deževno ali prevroče sončno vreme, so razpenjali čez ves prostor arene zaveso iz platna, široka okna pa so itak dovajala dovolj zraka. Kot omenjeno je imel amfiteater tri nadstropja, toda do tretjega občinstvo ni imelo dostopa. Zaradi odstranitve vsake nevarnosti, da bi zveri mogle prodreti do publike, je bi! med spodnjimi vrstami sedežev in areno visok zid. na njem pa še železna ograja. V notranji elipsi amfiteatra pa so se večkrat vršile krvave igre gladiatorjev s pobesnelimi zvermi, ki so te ljudi večkrat raztrgale v zabavo publike, ki je burno vzklikala ob straneh. Proti takim zabavam so se dvignili slavni rimski pesniki in govorniki, med katerimi je še posebno ostro nastopal CicČron. V Začetku 5. stoletja pa so bife te igre prepovedane ter so s tem izgubile svoj pomen tudi o-gromn.e arene. M.' B. da bodo obsodili njihovo ne»»- dostno nasprotovanje proti vladnim poizausom. da ponovno oborožijo zvezno republiko. Ko je Oilenhauer govoril 3 mednarodnih razmerah, je rekel, da je «mednarodna kontrola nad oboroževanjem« danes najnujnejše vprašanje. Kritiziral je nato »ozkosr« «e-verno-atlantskega pakta, ki naj bi po njegovem mnenju | posvetil večjo pozornost političnemu, gospodarskemu in socialnemu sodelovanju in omejil vojaško sodelovanje. Pri tem je navedel nekaj starih in tudi novih predlogov- 1. štiri velike sile naj začno razgovore za to, da Zahodna Nemčija izstopi iz Nato; 2. Bonn naj normalizira odnose z Moskvo in sklene z njo trgovinski sporazum; 3. Zahodna Nemčija naj vzpostavi diplomatske in trgovinske odnose z vzhodnoevropskimi deželam' in predvsem s Poljsko in Češkoslovaško; 4. naj se končno že podpiše trgovinski sporazum z LR Kitajsko in 5. da se s sporazumom z ustreznimi uradnimi osebami izboljšajo stiki z vzhodnonemškim prebivalstvom. Kljub dejstvu, da je odklonil stik z vzhodnonemško vlado je to prvič, da se je Ol-Itnhauer lotil vprašanja razprave o bodočnosti Nemške demokratične republike. Odklanjanje neposrednih zvez z vzhodnonemške vlado je Ol-lenhauer opravičil z nevarnostjo, češ da bi štiri vell-re sile mogle to tolmačiti, tako, kot da se s tem osvobajajo njihovih obveznosti glede združitve Nemčije. Zaradi tega «bi bila ironija, če bi so-c:a>demokrati nudili podporo r.ajbolj vidnim predstavnikom stalinističnega kurza v vsej Vzhodni Evropi«, Oilenhauer se je v tem delu svojega govora izrazil proti uvedbi sistema ljudske demokracije na ozemlju vse Nemčije, vendar je prav tako energično obsodil zamisel 0 navadnem »anschlussu« Vzhodne Nemčije Zahodni Nemčiji. Kar se tega tiče je Ollen-hauer rekel; «Tam, kjer s« monopoli in karteli uničeni, -e ne smejo več pojaviti«. Kar se tiče podržavljene industrije in razdelitve veleposestev kmetom, je zavzel ■tališče, da mora ostati tako kot je, le da se naj lastnikom izplača odškodnina. Ostale točke njegovega zunanje - političnega programa l.i lahko skrčili takole: Evropsko načelo sodelovanja j* tnba razviti na čim širši o-sr.ovi in ne le na temelju ozke integracije gospodarstva; oalje, potrebni so boliši odnosi Nemčije z. Azijo in Afriko, predvsem z deželami, ki ne pripadajo nobenemu brnel blokov; dalje, potrebno ie razviti sodelovanje socialdemokratske stranke s socialisti A-zije, in, končno, slabo razvitim deželam je treba nuditi gospodarsko pomoč. Ko je govoril o oboroževanju Zahodne Nemčije je Ol-lephauer obtožil Adenauerja, da je iz političnih razlogov že dvakrat prisilil Bundestag k izglasovanju zakona o novi vojski, Oilenhauer je napadel Adenauerjevo tezo, po kateri naj bi oborožitev zvezne republike predstavljala pogoj za združitev Nemčije, medtem ko dejansko le vedno bolj ločt Vzhodno Nemčijo od Zahodne. Ko je govoril o nemških notranjih vprašanjih je šef zahodnonemških socialdemokratov poudaril, da kljub u-pedanju ugleda kanclerja Adenauerja. Je vedno obstaja ne-\ urnost pred avtoritarnim klerikalizmom in reakcionarnim sistemom, kakršen je bil na vladi v Avstriji med obema svetovnima vojnama. 01-Icphauer je goiloril tudi o nemških gospodarskih vprašanjih, ter poudaril, d* t»ke imenovani »nemški čudež* ni preveč trden, ker da sta se n* tržišču pojavili negotovost tn pomanjkanje programa in da nemški veliki industrialci močno vplivajo na bonntk) politiko. Pogled na puljsko areno danes. D D VAŽEN DOGODEK OB DESETLETNICI OBSTOJA REPUBLIKE Odsek za bivše partizane vkljušen v Vsedržavno zvezo partizanov Italije Na Goriškem naj bi se organizira! sestanek partizanskih delegacij vseh evropskih držav Goriško vodstvo Vsedržavne zveze italijanskih partizanov nam je poslala sporočilo, da so se pred dnevi sestali njeni pokrajinski voditelji z voditelji odseka za bivše borce v inozemstvu. Na tem sestanku so razpravljali e enotnosti partizanskega in protifašističnega gibanja, o priznanju kvalifikacije 1500 partizanom in domoljubom, o nagli rešitvi prošenj za pokojnino svojcem padlih in invalidov ter o potrebi večje pomoči s strani inštitucij tistim, ki so potrebni pomoči. Na tem sestanku je bilo obenem soglasno sklenjeno, da se odsek za bivše partizane vključi v Vsedržavno zvezo partizanov Italije (ANPI), Ker je poteklo deset let od ustanovitve republike in sprejema ustave, predstavlja ia odločitev uspeh politike enotnosti in sodelovanja med tistimi odporniškimi silami in antifašizmom, ki so predstavljale podlago za priborjeno svobodo in novo italijansko demokracijo, ki sta pomagali ljudstvu pri izbiri republike m ustave. V trenutku, ko je v svetu prišlo zaradi borbe narodov za mir do pomirjevalnega procesa, ki odpira vsem narodom večje zaupanje v bodočnost, ko so se odnosi med italijansko republiko in sosedno FLRJ izboljšali, pri čemer so. protifašistična načela in odporniško gibanje dala važen prispevek, ki je danes toliko važnejši, ker se približujemo obdobju mirnega tekmovanja med vsemi narodi — v tem trenutku sile goriškega odporniškega' gibanja, prežete z željo, da se še nadalje borijo za te vzvišene cilje, želijo, da bi se lahko na tem ozemlju čimprej organiziral sestanek odporniških in protifašističnih delegacij vseh evropskih dr-žev. Sile goriškega odporniškega gibanja so prepričane, da b. do na ta način nadaljevale in na najboljši način izpolnjevale tiste naloge, ki bodo dovedle do rešitve moralnih in materialnih zahtev s strani vseh inštitucij naše republike. Vsedržavna zveza partizanov Italije smatra, da predstavlja ta važna odločitev spodbudo k toliko pričakovani rešitvi moralnih vprašanj in priznanja družine bivših partizanov in domoljubov, ki je tako pil rrcu ANPI, API. APO ’n FIAP, zaradi česar je sodelovanje med bratskimi partizanskimi organizacijami, do katerega je že večkrat prišlo, jamstvo za dosego nadaljnjih u-spehov in nadaljnjega delovanja v skladu z ideali odporniškega gibanja za obnovo države in za popolno uresničenje republiške ustave. V zvezi s tem sporočilom je glasilo furlanskih industrij-rev in agrarcev sMessaggero Veneto« objavil polemičen čjanek, v katerem skuša zmanjšati pomen združevanja partizanskih sil in njihove borbe za izvajanje republikanskih načel v tisti ustavi, ki so jo s krvjo napisali najboljši sinovi italijanskega naroda in katere nazadnjaški ir izkoriščevalni italijanski razred. katerega interese «M es-saggero Venetovi v naših krajih vneto zagovarja, javno zaničujejo in se proti njej bori-jq, ker vidijo v njej nevarnost za dosego svojih namenov. | Kljub ogabnemu napadu, ki si ga lahko privošči samo list ki je z dna duše povezan s preteklostjo in ki se noče sprijazniti z napredkom, pa smo vendarle prepričani, da bodo vsi demokratični ljudje, ki speštujejo odporniško gibanje ter njegov velik pomen za moderno italijansko zgodovino, kakor tudi vse par-tizunske zveze, ki upravičeno težijo k odpravljanju razdorov, ki jih je hladna vojna zanesla mednje, pozdravili ta važen korak k sodelovanju in združevanju bivših partizanov v skupni organizaciji, ki bo lahko dostojno zastopala interese članov ter branila ideale velikega boja. Posledica videmskega sporazuma Novo avtobusno postajališče v spetru ob Nadiži Zaradi vedno večjega števila potnikov na avtobusni progi Videm - Stupica, je avtobusno podjetje Rosina, ki to progo vzdržuje, smatralo za potrebno, da v Spetru zgradi lično postajališče, ki bo potnikom omogočilo čakanje na avtobusno zvezo ob vsakem vremenu. V nedeljo popoldne je bila pri novem postajališču majhna svečanost, katere so se poleg predstavnikov avtobusnega podjetja udeležili še nekateri občinski predstavniki. Sklepi občinskega sveta v Dreki Podaljšali bodo dve občinski cesti, za kar bodo potrebovali 1* milijonov lir Na seji občinskega sveta, ki je bila v nedeljo dopoldne v Dreki so novoizvoljeni občinski svetovalci odobrili vrste ukrepov v prid občinske u-prave. Tako bodo v občini kmalu uredili greznico, za kar bodo potrošili pol milijona lir. Se važnejša odločitev občinskega sveta pa je bila v zadevi podaljšanja dveh občui-skih cest, za kateri je coči-na že prejelo obljubo o posojilu 18 milijonov lir, ki jin bodo potrebovali, da omenjeni cesti do kenca zgradijo in s tem v mnogočem izboljšajo življenjske pogoje prebivalcev dreške občine. Nesreča delavca v SAFOG iz livarne Safog v Straži-cah v bolnišnico Brigata Pavia rešilni avto Zelenega križa odpeljal včeraj dopoldne 18-letnega mehanika Alfreda Borzottija iz Ul. Gorizia št. 19 v Gradiški. Ko je mladenič okrog 9. ure držal v rokah kos železa in ga hotel prenesti, je z roko podrgnil ob drug kos železa in si ranil prste. V bolnišnici so mu ra. so mu ukradli v četrtek zvečer izpred gostilne «A1 sole# v Ul. Morelli v Gorici. Aretacija mladeniča Na zaporni nalog goriške prokure so 11. t. m. ob 14.30 aretirali in odpeljali v goriške sodne zapore 23-letnega En-mja Papalija iz Ul. Prato 26 v Gorici. — KINO — CORSO. 16.30: «Kot prej, boljše kot prej«, R. Hudson. VERDI, 17.15: »Sedem zlatih mest#, A. Quinn in R. Moreno, cinemascope. CENTRALE. 17.00: »Lepa Ote-ro», v barvah. M. Felix. VITTORIA. 17.15: «Dogodivšči-ne Davyja Crocketta#, panoramsko platno v barvah. F. Barker in B. Epsen. MODERNO. 17.00: »Postojanka izgubljenih#. DEZIRNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. V Srednjah bodo otvorili poštni urad Doslej so se morali prebivalci te občine posluževati poštnega urada v St. Lenartu V občini Srednje vse doslej ni bilo poštnega urada; pre-oivalci so se morali obračati na poštni urad v St. Lenartu, ki je od Srednjega oddaljen približno 5 kilometrov. Vsekakor v primeru potrebe hitrega obvestila, pošiljanja pisem, paketov in drugih poštnih pošiljk prebivalcem sre-denjske občine ni bilo najbolj prijetno hoditi ve* kilometrov do St. Lenarta. Zaradi tega so na zadnji seji občinskega sveta med drugimi važnimi vprašanji občinski svetovalci odobrili u-stanovitev poštnega urada v Srednjem. Prostore urada bodo uredili na občinskem sedežu Občina bo skrbela tudi za gretje in razsvetljavo prostorov. Prebivalci Srednjega bodo to vest vsekakor z veseljem sprejeli: upati je le. da bo novi poštni urad začel čimprej delovati. V četrtek so praznovali t Sovodnjah v Beneški Sloveniji Prijetna vas Sovodnje v vzhodni Benečiji je predvčerajšnjim bila lepo okrašena. Domačini so praznovali domače patrone in ob tej priliki pobelili javne lokale, ki so številnim izletnikom in gostom nudili pristno domačo potico in znane rake v omaki. KONZORCIJ ZA VZDRŽEVANJE CEST NAJ ODLOČI Zahteva prebivalcev Škratovega po asfaltiranju glavne ceste Kot je znano, namerava pokrajina asialtirati cesto le do Škratovega, čeprav je ta kraj posebno privlačen za izletnike in so hiše skoraj vse vzdolž glavne ceste Konzorcij za vzdrževanje cest v dolini Aborne, Erbeča in Kozice je že letos začel z asfaltiranjem glavnih cest v teh dolinah, ki vežejo državno cesto št. 54 s cestami, ki vodijo do državne meje na severovzhodu. Spomladi so delavci zaposleni pri konzorciju začeli a-sfaltirati cesto, ki se pri križišču Ažle odcepi in vodi v šer.tlenartsko občino. Kot je biic napovedano mislijo letos asfaltirati le del ceste, ki vodi od omenjenega križišča skozi Cimur, to je vse do pred vrata Skrutovega, ki je važno središče občine St. Lenart. Prebivalci Skrutovega, ki so si v zadnjih letih precej uredil: in olepšali izgled njihovega kraja in imajo kar pet modernih javnih lokalov, v katerih se številni turisti v poletnem času lahko okrepčajo, so na pokrajino naslovil: posebno prošnjo. V njej prosijo odgovorne oblasti, da Krnzorcij za vzdrževanje cest poskrbi za asfaltiranje še nadaljnjih 250 metrov, ki vodijo skozi promenadni del Skrutovega, ki bi prav gotovo s no obvezali, nato pa je odšel domov. Ozdravel bo v 9 dneh. (em pridobil na privlačnosti Domačinom in turistom nam- Tatvina dveh koles Včeraj ob 17. uri je 32-letna Pasqua Bortoletti iz Ul. Leoni 50 prijavila policiji krajo kolesa. Bortolettijeva je namreč zaposlena pri neki družini na Korzu Italija št. 50, kjer je pustila kolo v veži, in so ga ji ukradli okrog 14. ure. Utrpela je 10.000 lir škode. Tatvino kolesa je prijavil tudi 46-letni Bruno Mininnel iz Tržiča, ki je zaradi tega utrpel 25.000 lir škode. Kolo reč prah, ki ga prinaša sedanja cesta ne bi bil več v nadlego in domače gospodarstvo bi od asfaltiranja ceste imelo samo korist. Stroški za asfaltiranje preostalega dela ceste, ki deli Cimur od Skrutovega res ne bi bili tako strašno veliki, da jih pokrajina, odnosno konzorcij ne bi mogel kriti, Prebivalci Skrutovega so zategadelj prepričani, da njihova želja ne bo ostala le na papirju, ampak. da bo njihov koizo še v teku letošnjega leta asfaltiran. 5. avgusta izlet k izviru Soče Ljubitelje gora opozarjamo, da organizira SPD v Gorici enodnevni avtobusni izlet k ;zviru Soče. ^I*let bo v nedeljo 5. avgusta. Vpisovanje in informacije pri Bratužu in v trgovini Čermelj na Korzu Kdor se namerava udeležiti izredno lepega izleta, naj pohiti s prijavo, ča bodo organizatorji pravočasno vedeli za število . pri javi jencev. Zadostujejo tudi propustnice. Vozni red vlakov ODHODI PROTI TRSTU: 0.13 (D), 6.01 CA), 6.56 (A), 7.40 (D). 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D), 13.55 (A), 15.49 (A), 17.16 (DD>, 18.31 (A), 20.02 (A), 21.23 (D). PROTI VIDMU: 5.20 (A) 6.41 (A), 7.56 (Al, 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 13.03 (D). 13.56 (A), 15.50 (A). 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.24 (A), 23.11 (A). PRIHODI IZ TRSTA: 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.02 (D), 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 19.58 (D), 21.20 (A). 23.09 (A). IZ VIDMA; 0.12 (D), 5.59 (A), 6.54 (A), 7.39 (D), 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D), 13.53 (A), 15.47 (A), 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 21.11 (D). :::: :i\ rP & -1feit KS 90 Jn a V.-* ** : ■ - ' t jplBamA H - iilSi. 3'SnHS PO IX. ETAPI TOURA: LA ROCHELLE - BORDEAUX HASSENF0RDER PRVI V B0RDEAUXU toda splošna klasifikacija brez sprememb Zaradi padca odstopil Holandec Stolker - V ekipnem plasmaju vodi francosko moštvo «Zahod» pred Holandsko BORDEAUX, 13. — V IX. etapi kolesarske dirke po Franciji je zmagal Francoz Hassenforder, ki je 219 km dolgo progo La Rochelle - Bor-deaux prevozil v času 5.31’ s povprečno hitrostjo 39.697 km. Ob 10,30 je startalo vseh 107 dirkačev. 2e takoj v začetku je skupno z Eleno pobegnilo nekaj kolesarjev, ki so si pridobili 22” naskoka pred skupino 10 dirkačev, med katerimi je bil tudi rumena majica. Glavnina je imela ze 1’05” zaostanka. Pri 22. km sta se prvi skupini združili in glavnina je zaostala za 1’25”. Po naslednjih tridesetih km je ta na-skok še narastel, toda kmalu so iz glavnine potegnili Ca-put. Fantini. Hassenforder in še nekateri ter pri 75. km ulo- ■ Vrstni red na cilju IX. etape La Rochelle - Bordeaux (219 km): 1. Hassenforder 5.31'lHl”; 2. Van der PIuym isti čas, 3. Le, Ber 5.3155 ”, 4. De Smet, 5. Dol-hats isti čas, 6. Darrigade 3.3207”, 7. Ockers, J. Bover, 9. Padovan, 10. Bauvin, 11. Fantini, vsi s časom Darrigada. SPLOSNA KLASIFIKACIJA 1. Walkowiak 47.4F43”; 2. Pt-cot z zaostankom 1’22”; 3. Voorting 507": 4. vvagtuiaus 6’30”; 5. Lauredi 7”; 6. Darri-gade 7’30"; 7. Adriaenssens *”08”; *. De Groot 9’30”; 9. De Smet 10’26”; 10. Caput 12’03"; 11. Bauvin; 12. BeuIIeuil; 13. Privat; 14. Van der Pluym; 15. Padovan; 16. Barbosa; 17. Robinson; 18. Monti; 19. Mahe; 20. Scodeller; 21. Defilippis; 22. De Bruyne; 24. Coletto; 25. Hassenforder; 26. Vlajen; 27. Batfi; 28. Barbotin; 29. Ockers; 34. Fantini; 35. Fornara; 41. Conterno; 49. Nencini; 51. Gaul; 52. Brankart; 69. Giudi-ci; 106. Mezzeno. Odstopil je Stolker. Splošna klasifikacija moštev: 1. Zahod 142.18 00 "; 2. Holandska 142.27'28”; 3. Belgija 142.30'49"; 4. Francija 142.56' in 01”; 5. Italija 143.03 07”; 6. Severovzhod - center 143.06' in 28’t; 7. Jugozahod 143.57’06”; 8. Jugovzhod 143.59’56”; 9. Luksemburg 144.10’29”; 10. ile 144.24'36”; 11. Švica 144.30'49"; 12. Španija 144.37'58". vili vodečo skupino 28 dirkačev. V Royanu je imela glavnina 1’30 ’ zaostanka. Nepričakovano pa se je iz te glavnine odcepilo 30 kolesarjev me t katerimi Darrigade, Bauvin, Fornara, Padovan, Coletto, Conterno, Brankart, Ockers, Wagtmans in drugi, ki so se približali vodečim v trenutku, ko sta iz prve skupine ušla Hassenforder in Traxel. Za njima je sedaj vozilo 54, kolesarjev. ostali pa so imel: 3’15” zamude. Tu je zaradi padca odstopil Hloandec Stolker. Pri 127. km je Van der Pluym dosegel Hassenforder-ja in Traxela in ta trojica je pri 135. km imela že 1’10” naskoka pred prvimi zasledovalci, med katerimi pa ni bilo Gaula, De Bruyna. Defilippisa. Na njihovo iniciativo je iz zadnjega plotona potegnila skupina kolesarjev, ki se je spotoma obogatila se s Baha-montesom. Vencinijem in se nekaterimi Z velikimi napori je tem dirkačem uspelo doseči prvo večjo skupino, v kateri so bili tudi Fornara, O-ckers in vsi ostali najboljši. Pri 142. km je bil položaj naslednji: Na čelu Hassenforder, Van der Pluym in Traxel, -V V JV . HASSENFORDER 1’15” za njimi skupina 54 dirkačev, 2’55” Gaulova skupina, 4'50” Bahamontesova skupina, 6’20” Poblet in Checon, 6 40” vsi ostali. Pri 147. km so Gaul in njegovi kolegi iz skupine kronali svoje napore in dosegli prvo skupino. Prednost vodeče trojice je medtem pri 162. km dosegla 3’, toda Traxel ni vzdržal tempa ostalih dveh in ie zaostal. 40 km pred ciljem sta imela Hassenforder in Van der Pluyme ze 3’50” naskoka pred prvo veliko skupino z vsemi najboljšimi, 5’15” pred Baha-montesovo skupino. 8’ pred Pobletom in več kot 10’ pred vsemi ostalimi. Pri 188. km sta prva-dva izgubila 1’, Bahamontesova skupina pa se je približala prvi ZA POKAL PREDSEDNIKA VENEZUELE Roma-Real Madrid 2:1 Oba gola za Romo je dosegel Lojodice CARACAS, 13. — Proti vsakemu pričakovanju je danes v tekmi za pokal predsednika republike Venezuele, Roma premagala španskega prvaka Real Madrid z rezultatom 2:1 (2:0). Real Madrid: Gonzales, Atie-za, Marquitos; Lesmes, Ma-nolin. Zarraga; Joseito, Molow-ny, Di Stefano, Rial, Genta. Roma: Panetti, Giuliano, E-liani; De Toni, Cavazzuti, Guarnacci, Lojodice, Pistrin, Costa, Barbolini, Nyers. Sodnik Benito Jackson (Venezuela). V prvih minutah so prevladovali Spanci toda Roma je prišla v vodstvo že v 10’ z golom, ki ga je v, solo akciji dosegel desno krilo Lojodice. V 15’ je Real Madrid zapravil lepo priložnost za izenačenje. Panettiju je ostro streljana žo-a ušla iz rok prav na noge stala ostra in tudi groba. Roma je do- konca vzdržala pritisk in zmagala, čeprav bi po prikazani igri bolj odgovarjal neodločen rezultat: BOKS katero je pri 195. km tudi do- j0seitu. ki pa jo je poslal mi- segla. V Bordeaux sta Hassenforder in Van der Pluymprivo-zila skupaj. Po prvem krogu je bil na čelu Van der Pluym. toda na zadnjem ovinku pred ciljem ga je Hassenforder prehitel in z lahkoto zmagal. Walkowiak je obdržal rumeno majico. NAJVECJF LAHKOATLETSKO TEKMOVANJE NA BALKANU S DRŽAV BO SODELOVALO NA 15. BALKANSKIH IGRAH Od balkanskih držav bo manjkala samo Albanija 15. balkanske atletske igre: 1954 — Beograd: Jugoslavija, bodo od 20. do 22. julija v Beo-1 Grčija, Turčija. gradu ob sodelovanju športnikov iz Bolgarije, Grčije. Romunije, Turčije in Jugoslavije. Organizatorji pričakujejo, da se bo atletskih iger udeležilo približno 220 do 245 športnikov. Od 18. julija dalje se bodo vsi sodelujoči nastanili v študentskem domu «Ivo Lola Ribar#, ki ga posebej v ta namen urejajo. Priprave jugoslovanskih a-tlelov so se začele že pred dnevi. Tekmovalci v tehničnih disciplinah in sprintu bodo imeli skupni trening v Gornjem M-lanovcu (45 športnikov), tekači na srednje in dolge proge pa v Mariboru. HISTORIAT BALKANSKIH ATLETSKIH IGER IN RAZVRSTITEV MOŠTEV NA NJIH 1930 — Atene: Grčija. Jugo- slavija, Romunija, Bolgarija, Turčija. 1931 — Atene: Grčija, Jugo- slavija, Romunija, Bolgarija, Turčija. 1932 — Atene: Grčija Jugo- slavija, Romunija, Bolgarija. Turčija. 1933 — Atene: Grčija, Jugoslavija, Romunija, Turčija, Bolgarija, Albanija. 1934 — Zagreb: Grčija, Jugoslavija. Romunija, Turčija, Bolgarija. Albanija. 1935 — Carigrad: Grčija, Ju- goslavija, Romunija, Turčija, Bolgarija, Albanija. 1936 — Atene: Grčija, Jugo- slavija. Romunija, Turčija, Bolgarija. 1937 — Bukarešta: Grčija. Romunija, Jugoslavija, Turčija, Bolgarija. 1938 — Beograd: Grčija. Jugoslavija. Romunija, Turčija, Albanija. 1939 — Atene: Grčija, Jugo- slavija. Romunija, Turčija, Albanija. 1940 — Carigrad: Grčija. Ju- goslavija, Romunija, Turčija 1955 — Carigrad: Jugoslavija, Turčija, Grčija. Odlični rezultati na treningu v Milanovcu GORNJI MILANOVAC, 13. — Na tekmovanju v Gornjem Milanovcu v okviru priprav za balkanske lahkoatletske igre, so jugoslovanski atleti dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Tako je v torek Ra-doševič vrgel disk 50.81 m, Škiljevič kroglo 15.91 m. Bezjak kladivo 58.53 m. V skoku v daljino so kar trije atleti presegli 7 m in sicer: Savič 7.18, Radovanovič 7.10 in Radonjič 7.02. V sredo pa je Ski-ljevič vrgel kroglo 16.17 m, Radoševič disk 50.80, Savič je skočil 7.17 m, v kladivu pa sta Gajič in Bezjak dosegla razdalji 58.50 oz. 58.32, m. mo vrat. V 20’ je Roma podvojila rezultat spet po zaslugi Lojodicea, ki je prisebno izkoristil predložek Coste. Obramba Real Madrida je često v nevarnosti in igra precej ne-sigurno. Tudi napadu ne uspevajo pogosti protinapadi. Vratar Gonzales je precej nervozen, medtem ko je Panetti vedno na mestu ob čvrsti podpori Giuliana in posebno Elia-nija. Čeprav ni prevladovala v polju, je Roma vendarle nadzorovala položaj in Spanci so se popravili šele proti koncu prvega polčasa. V drugem polčasu je Real Madrid prevzel igro v svoje roke in obgamba Rome je bila vedno na mestu. V 21’ pridejo Španci do gola. Eliani je v kazenskem prostoru zdrušil Joseita. Sodnik je prisodil e-najstmetrovko. ki jo je Mo-lowny realiziral. Španci so poslej še bolj pritisnili, da bi dosegli izenačenje in igra. ki je bila dotlej kavalirska, je po- Srečanje diletantov Italije in Jugoslavije GUBBIO, 13. — 15. avgusta bo v Gubbiu pri Perugi mednarodno srečanje diletantskih boksarskih reprezentanc Italije in Jugoslavije. Nastopili bodo boksarji vseh kategorij od mušje do težke. Odgovorni ureannr STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trsi KINO PROSEK-KONIOVEL predvaja danes 14. t. m. ob 20. uri film: >1 Igrajo: MARIA SCHELL in BERNHARD WIECKI Film, ki živo prikazuje huao borbo partizanov proti okupatorju. Film je sneman v Bosni in je zgovorna slika trpljenja, borbe in slave jugoslovanskih narodov. letni kiim v Skednju predvaja danes 14. t. m. ob 18.30 in ob 20.30 uri MGM film: TELOVADBA Telovadci CSR v Sloveniji TRBOVLJE, 13. — Fred več kot 5000 gledalci je bilo včeraj tekmovanje v vajah na orodju rted moškima in zenskima reprezentancama CSR in Slovenije. Češkoslovaški telovadci so zmagali v obeh dvobojih in sicer takole: moški: CSR 333.50, Slovenija 322.85; ženske: CSR 217.85, Slovenija 209.10. SMUČANJE Veleslalom sredi poletja BOLZANO, 13. — V nedeljo 15. bo na ledeniku dell’Ortles mednarodni veleslalom za pokal Solda. Zagotovljena je udeležba nekaterih najboljših 1953 — Atene: Jugoslavija, Gr- italijanskih avstrijskih, nem-čija, Turčija. I ških in švicarskih smučarjev. Janc itn ijimrn predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Nasilni možje nimfi —sim MS[||||(| TECHNIC0L0R Na prostem ob 20.30 uri barvni film C A STA »IVA 0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000c000000000000000000000000c»00000000©0000000000.300sj0c0000000000000000000000 IZ »SPOMINOV NA SODOBNIKE# M. Gorki:Le V Tolstoj Ta knjižica je nastala iz posameznih beležk, ki sem jih zapisal, živeč v Oleizi, ko je Lev Nikolajevič prebival v Gaspri, spočetka hudo bolan, potem kot okrevajoč bolnik. Živel sem v veri, du sem te neskrbno na posamezne listke napisane^ beležke izgubil, pred nedavnim pa sem nekatere izmed njih našel. Dodal sem jim nedokončano pismo, ki sem ga napisal pod vtisom njegovega todltoda# iz Jasne Poljane in smrti. Objavljam pismo, kakor je bilo napisane tedaj, ve da bi bil spremenil v njem 1* besede. Tudi končal ga ne bom, tega nikakor ni mogoče storiti, M. GORKI BELEŽKE 1. Misel, ki njegovo srce o- čitno najpogosteje gloda, je misel o bogu. Včasih je videti, kakor da to sploh ni misel, marveč silovit upor zoper nekaj, kar čuti nad seboj. Govori o tem manj, nego bi rad; toda njegova misel je vedno pri njem. Dvomim, da bi bil to znak starosti, smrtne slutnje* ne, mislim, da izvira iz njegovega lepega človeškega ponosa. Nekoliko pa iz občutka nekakšne užaljenosti; za nekoga, ki je Lev Tolstoj, je žaljivo, da se mora podrediti nekemu streptokoku. Ce bi bil naravoslovec, bi seveda zamišljal genialne podmene in odkrival velike stvari. . II. Njegove roke so čudovite; niso lepe marveč grčave zaradi razširjenih ven in vendar polne posebne 'zraz to-sti in stvariteljske moči. Take roke je imel najbrž Leonardo da Vinci. S tas n:i rokami je mogoče storiti vse. Včasih med pogovorom giblje s prsti, jih polagoma kiči v pest, potem pa jo nenad i-ma odpre in hkrati o jve dobro, tehtno besedo. Podoben je bogu, ne Zčbaotu ali Olimpijcu, marveč ruskemu bogu, ki »sedi pod zlato lipo na javorovem prestolu#; to ni zelo veličasten bog. je pa mogoče zvijačnejši od vseh drugih bogov. III. * Do Sulerzyckega se vede z žensko nežnostjo. Čehova ljubi očetovsko in v tej lju-bez.ni je čutiti stvariteljski ponos; Suler vzbuja v njem nežnost, stalno zanimanje in očaranje, ki po vsemu videzu čarovnika nikoli ne utrudijo. To čustvo je morebiti nekoliko smešno kakor zaljubljenost stare device v papigo, mopsa ali mačko, Suler je nekakšen navdušljivo svoboden ptič iz tuje, neznane dežele. Sto takih ljudi bi lahko spremenilo obraz m dušo vsakega provincialnega mesta. Razdrli bi mu obraz, dušo pa napolnili s strastjo za noroglave nagode. Sulerja človek ljubi lahkotno, vese lo 1n, kadar vidim, kako brezbrižne so z njim ženske se čudim in jezim. Toda pod to nebi ižnostjo se morda skriva previdnost; Suler ni zanesljiv. Kaj ukrene jutri? Morda vrže bombo, morda pa pojde za gostilniškega pevca. Energije ima za tri življenja. In življenjskega ognja toliko, da se znoji v iskrah kakor razbeljeno železo. Nekoč pa se je naglo razjezil nad Sulerjem. l-eopold je nagibal k anarhizmu in je mnogokrat vroče razpravljal o osebni svobodi; Lev Nikolajevič se mu je ob takih priložnostih zmeraj posmehoval. Pomnim: Rulerzycki je dobil od nekod tenko brošu-rico kneza Krapotkina. Navdušil se je ob njej, da je veš dan govoril o modrosti anarhizma in filozofiral kratko in malo uničujoče. »Ah, Levuška, nehaj, to je že dolgočasno!« je rekel Lev Nikolajevič nejevoljno. »Kakor papiga ponavljaš zmeraj eno besedo: svoboda, svoboda... Kje, v čem je njen smisel? Kajti če dosežeš svo-vodo v svojem smislu, kakor si jo predstavljaš ti, — kaj bo iz tega? V filozofskem smislu: brezdanja praznina. V življenju, v dejanju bi pa postal lenuh in zajedalec. Ce bi bil svoboden v svojem smislu, kaj bi te vezalo na življenje, na ljudi? Poglej jih, ptice so svobodne, pa si le vijejo gnezda. Ti bi si gnezda ne zvil. tešil bi svoj spolni nagon, kakor bi pač naneslo, kakor pes. Le malce resno premisli to stvar! Videl boš in občutil, da je svoboda v končnem smislu — praznota, nebrzdanost#. Nabral je čelo v jezne gube, pomolčal nekaj časa in tiho pristavil: »Kristus je bil svoboden, Buddha tudi — in vendar sta vzela grehe sveta nase in prostovoljno šla v ječo zemskega življenja. Dlje ni prišel nihče. Nihče! In ti, in mi, beži no! Mi iščemo osvobojenja od dolžnosti do bližnjega, čeprav nas je ravno čut. za te dolžnosti naredil ljudi. Ce bi ne bilo teh čustev bi živeli kakor živali...# Nasmehnil se je: »Zdaj pa vendar premišljamo, kako bi bolj prav živeli. Veliko haska sicer ni od tega. malo pa tudi ne več. Vidiš, prerekaš se z mano in se jeziš, da imaš čisto moder nos, ne udariš me pa le in me niti ne zmerjaš! Ce bi se čutil resnično svobodnega, bi me kratko in malo pokončal!# Spet je premolknil ter nadaljeval: »Svoboda je, če se vse in vsi strinjajo z menoj. Toda potem me sploh ni več, zakaj čutimo se samo v spopadih in nasprotjih#. IV. Goldenweiser je igral Chopina. To je zbudilo v Levu Nikolajeviču takele misli: «Majhen nemški knez je nekoč dejal; ,Kjer hočejo imeti sužnje, morajo čimveč muzicirati!’ To je pravilna misel, točno opažanje. Muzika dela duha topega. Najbolje vedo to katoličani. Naši pop; bi se kajpada nikoli ne pomirili z Mendelssohnom v cerkvi. Neki pop iz Tuzle mi je hotel dopovedati, da Kristus ni bil Jud, čeprav je bil sin judovskega boga in je imel za mater Judinjo. To je sicer priznal, navzlic temu pa je trdil; ,To je nemogoče', Vprašal sem ga: ,Kako pa je potem?' Skomignil je z rameni in rekel: ,To je zame skrivnost'. V. .Intelektualec’ je bil že knez Vladimirenko iz Galiča, ki je že v 12. stoletju predrzno izjavil: ,V našem času se čudeži ne dogajajo’. Odtlej je minilo šest stoletij in vsi intelektualci de-vetkajo še vedno: .Čudežev ni. Čudežev ni’. Vse ljudstvo pa še ravno tako verjame v čudeže kakor v 12. stoletju#. VI. «Manjšina potrebuje boga. ker ima vse drugo, večina pa, ker nima nič#. Jaz bi rekel drugače: večina ljudi veruje v boga iz strahopetnosti in le redki iz. polnosti duše. «Ali imate radi Anderseno- ve pravljice?# je vprašal zamišljeno. »Ko je izšel prevod Marka Vovčka, jih nisem razumel; deset let kasneje sem vzel knjigo spet v roko, prebral sem jo in nenadoma zelo jasno začutil, da je moral biti Andersen zelo sam. Zelo! Ne poznam njegovega življenja, kolikor mi je znano, je živel zmedeno, večno je potoval; toda to samo potrjuje moj občutek: bil je sam. In zaradi tega se je obračal na otroke, čeprav je bilo to zmotno. Kakor da bi imeli otroci več usmiljenja kot odrasli! Otroci sploh niso sočutni, ne znajo biti#. VII. Svetoval mi je, naj preberem budistični katekizem O budizmu in Kristu govori zmeraj sentimentalno; o Kristu posebno slabo. Nič navdušenja, nič vznesenosti ni v njegovih besedah in niti iskrice notranjega ognja. Mislim. da ima Krista za preprostega, za usmiljenja vrednega človeka, in čeprav ga včasih občuduje, ne verjamem, da ga ljubi. Kakor da bi se bal, da bi se dekleta norčevala iz njega, če bi se pojavil v ruski vasi. VIII. Danes je bil tam veliki knez Nikolaj Mihajlovič, o-čitno zelo bister človek. Vede se skromno, je redkobeseden, Ima simpatične oči, lepo postavo, mirne kretnje. Lev Nikolajevič se mu je prijazno smehljal in govoril z njim deloma francosko, deloma angleško, rusko je dejal: »Karamzin je pisal za carja, Solovjev široko in dolgočasno, Ključevski pa sebi v zabavo, prebrisana glava: ko ga bereš, misliš, da hvali; ko pa se vglobiš, spoznaš, da zabavlja#. Nekdo je omenjal Zabeli-na. «Zelo je skrben. Kakor kak diurnist. Zbiralec iz nagnjenja: zbira vse, kar je potrebno in kar ni. Pojedine o-pisuje kakor da se ni še nikoli do sitega najedel. Je pa zelo, zelo zabaven#. IX. Spominja me na ruske romarje, ki hodijo vse življenje s palico križem sveta In ki preromajo od samostana do samostana, od relikvije do relikvije na tisoče vrst, strahotno brezdomni in tuji vsemu in vsakomur. Svet ni zanje, bog tudi ne. Molijo ga iz navade, na dnu srca pa ga sovražijo: zakn.i nas goni po svetu iz kraja v kraj? Zakaj? Ludje so pa-robki, korenine, kamni na poti; človek se spotika ob-nje m včasih mu prizadevajo. bolečine. Lahko jih je pogrešali; včasih pa je prijetno »praviti koga v začu- denje, ko mu pokažeš, kako malo si mu podoben, kako se ne strinjaš z njim. X. «Pruski Friderik je zelo pravilno dejal: ,Vsakdo naj se zveliča a sa facon!’ Rekel je tudi: .Mislite, kar hočete, samo ubogajte!’ Ko je umiral, je pa le priznal: ,Sit sem gospodovanja nad sužnji!’ Tako imenovani veliki možje so vsi polni protislovij; to jim odpuščamo z vsemi drugimi neumnostmi. Četudi protislovnost ni neumnost: neumnež je trmast, nasprotovati si pa ne zna. Da, Friderik je bil čuden človek; slovel je kot najboljši vladar med^Nemci, a jih ni mogel trpeti: niti Goethe ni- * ti VViciand mu nista bila po duši#. XI. «Romantika izvira iz strahu pogledati resirici v o-brnz.», je rekel včeraj ob Balmontovih jjesmih. Suler mu je ugovarjal, in je jecljajoč od razburjenja, zelo patetično deklamiral še nekaj stihov. »To niso stihi, Levuška, to je šarlatanstvo, mlatva prazne slame, jerundistika, kakor se je reklo v srednjem veku, nesmiselno cingljanje. Poezija je preprosta. Ko je Fet zapisal: (Nadaljevanje sledil