Poštnina pavšalirana. V Ljubljani, torek 17. februarja 1920, Na pismene naročbe brez pošiljate denarja ec n« moremo ozirali. .'ovl naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 55 mm šliok prostoi za enkrat 1 K, za večkrat popast 42. štev. Velja v Ljubljani la po pošti • • telo leta . . , K 120'— dol leta ... » 60 — tem leta . . . n so-— ta mesec . . . »p 10*— Za inozemstvo: celo leto ... K 140*— pol leta. . . . „ 70 — četrt leta . . . „ 85 — za mesec ... w 21*— Uredništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44. , - Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — —. ------.---------- Rokopisi se ne vrsčaio. ............. Preobrat v jadranskem vprašanju. Energičen nastop Amerike. LDU Trst, 16. febr. Snočni »Ple-colo« priobčuje dopis iz Londona, da le Nitti na londonski konferenci dne 13. t. m. izjavil, da ostaja Italija pri pariškem kompromisu ali pri londonskem paktu. Ob enem le opozarjal, da bo dala Dalmaciti najširšo avtonomijo na podoben način kakor v angleških kolonijah. Ta izjava le izne* nadlla Milleranda in Llovd Georgea, ki sta sklenila, da se mora to priobčiti lugoslovenskemu ministru za zu-natde posle dr. Trumbiču. ki ima vsa pooblaščenja za rešitev jadranskega vprašanja. Ponoči pa se le zgodilo nekaj, kar le popolnoma Izoremenilc položai tega vprašanja. Vmes le posegel predsednik Wilson. Kakor do-zna vatno Iz dobro poučenih krogov. Je NVIlson brzojavil v Pariz, da ne more odobriti niti oarlškeca kompromisa. niti londonskega dogovora, temveč da vstrala pri tem. da se Ima v polnem obsegu Izvršiti ameriški načrt. Ako bi zavezniški ministrski predsedniki teea ne soreieli. zanuste ameriški zastoonikl Pariz In orenuste zaveznike svoil usodi. Dooisnlk na-dallule. da se le v dosedanjih poga- janjih glede iadranskega vprašanja zagrešile velike napake, ki obstoje ▼ tem. da se ni računalo z Ameriko. — Po prihodu te vesti le Nitti živahno razpravljal z Millerandom in Lloyd Georgeom. Ko so ga vprašali časnikarji ali le mogoče iti v jadranskem vprašanju tudi preko Amerike, le Izjavil Nitti. da ie to popolnoma Izključeno. Amerika ima v gospodarskem In finančnem oziru v svojih rokah ne le usodo Italije, temveč cele Evrope. Njen odstoo z mirovne konference bi vplival katastrofalno. LDU Pariz, 15. febr. Kakor piše »Journal«, so italijanski krogi v Londonu zelo razburjeni, ker ie predsednik Wilson ponovno Interveniral v Jadranskem vprašanju. Wtlson je sporočil Angliji in Franciji, da ne pripusti ultimata In da obe predlagani rešitvi, namreč londonski dogovor in kombinacila od 20. januarja nasprotujeta sklenom mirovne konference. Ako se zavezniki na te sklepe ne bodo ozirali, bo dobila Amerika svobodne roke. WUsonov korak se no nanaša samo na Reko. temveč tudi na rešitev maloazijskega vprašanja. Sefa narodnega predstavništva. Beograd. 16. febr. (Izvirno poročilo.) Danes popodne ob petih se sestane Narodne predstavništvo po dvomesečni pavzi k prvi seli. 2e ta seia le pokazala, da je vlada samega dosedanjega opozicijskega bloka nemogoča. Udeležilo se le le komai 34 poslancev, dočim le prisostvovalo Istočasni seli demokratske zaiedntce skrrai dvojno Število, pa še med temi 34hnl Je bilo 6 Črnogorcev, ki so sl hoteli to predpustno sejo ogledati ta so takoj po otvoritvi zoret odšli. Predsednik dr. Pavlovič Je otvorll sejo In po odobreniu zapisnika naznanil. da le podala vlada demisilo. V smislu parlamentarnih običajev predr laga zato odgoditev Nar. predstavništva. dokler se ne sestavi nova vlada. Od demoki atske zajednlce Je seji prisostvoval samo dr. Pečič v svrho kontrole. DEMOKRATSKA ZA.TEDN1CA ZA NOVE VOLITVE. Beograd. 16. febr. (Izvirno poročilo.) Istočasno s selo narodnega predstavništva se le vršila plenarna seia demokratske zajednice. Seja ie v polni meri odobrila stališče vlade. In sklenila, da vztraia demokratska stranka sleikoprej na stališču, naj se parlament brezpogojno razpusti In nemudoma razpišejo nove volitve. Zalcdnica bo samo pod tem pogojem sodelovala pri posvetovanju za sestavo nove vlade. OPOZICIJA IN VALUTA. Beograd. 16. (Izvirno poročilo.) V opozlcijonalnem bloku se Je. vršila dolgotrajna seia. na kateri so raz- VLAD. LEVSTIK: Nadaljevanje. Višnjeva repatica. Groza pred smrtjo, tišino In tesnobo se je zgrnila nanj od vseh strani; srce se mu |e razširilo od kopr-nenja po vabi tujih cest, pijanem butanju lokomotiv in upapolnem šumu ladij. »Živeti!« je zakričalo v njem, »boriti se z usodo, dejstvovati! Utripati je sreča, mirovati je pekel!« Po prstih je odšel jz sobe, s stopnic je že zletel In komaj ga je oblila dopoldanska luč, je ugasnil beli obraz v njegovi duši... »Pripravljen. Jaques?« Je krikni! tovarišu. »In zrak je čist? Na pot po belem svetu!« Obnll se je k hišnim vratom, da vidi sam; tedaj pa se je prikazalo v veži potrto lice starca, ki Je neodločno krenil proti njemu. »Ekscelenca?« se Je začudil on. »Kaj vraga vas nosi v to razupito hfšo?« Toda pogled v proseče oči deželnega varuha ga Je navdal takoj z mehkejšimi čuvstvl. Predsednik Je bil resnično uničen, pravi pravcati obraz obupa. Z migom je povabil pustolovca v kot. ki Ju je skril očem tovarišev, In tam je zdajci zastokal iz dna svojih srčnih muk; pravljall predvsem o valutnem vprašanju. Med radikalci !n ostalimi riu-plnaml je prišlo do velikih naspiotij, ker zastopajo radikalci v a Kiono še mnogo bolj neugodno stališče, kak v* je dosedanje Veljknvičevo. Tako radikalci zlasti zah*e'\rio, da se že sedaj definitivno določi vrednost krone in sicer takrt, da bo zmani5ana najmanj na eno četrtino sedanjega dinarja, ŽELEZNICA ST. JANŽ-SEVNICA DOVOLJENA. LDU. Beograd, 16. fbr. Ministrstvo za Javna dela Je odobrilo kredit za trasiranje in podaljšanje železnice Sent Janž na Dolenjskem do Sevnice. Ta železnica ie velike važnosti, ker Je Sent Janž središče ve- likih rudnikov, od katerih nekateri že obratujejo, drugi pa bodo šele eksploatirani. ODLOČITEV V TURŠKEM VPRAŠANJU. LDU London, 15. Reuterjev urad Javlja: Vrhovni svet je dovršil po- svetovanje o turškem vprašanju in določil glavna načela za mirovno pogodbo s Turčijo. Ohrani se sultanu suvereniteta nad Carigradom, za zaveznike pa ostanejo veljavna jamstva lit prostost morskih ožin. Sultan ne bo smel imeti nobene armade. Politični pustni torek. Regent je sprejel demisilo vlade, ker le bil mnenia. da se bo po izvršenem odstopu dalo vspešnelše poga-lati. Opozicija ga le bila po svojih odposlancih informirala, kakor da so Črnogorci pripravljeni Iti ž njo, na-dalie da bodo soriialisti nodnirall vsako vlado In da bodo tudi vsi poslanci iz zasedenega ozemlja podpirali kakršnokoli vlado, sestavljeno iz opozicijonalcev. Zato Je bivši pariški poslanik Milenko Vesnič dobi! od regenta nalog pogajati se s strankami in siceT o sestavi koncentracijskega kabineta. Toda ta nalog ni oflcijelen. in ko |e Vesnič včeraj bil pri g. Davidovlču. ie slednji odkloni! vsakršno ooga-lanie. dokler ne pokaže Vesnič oficl-jelnega naročila za ta pogafanja. Ker Vesnič tega ni mogel, le že s tem samim njegova mistla brezuspešno končana. Med tem le pa po podanih Izjavah lasno, da so opozicijonalcl regenta povsem krivo informirali: Socijalistl ne morelo v takšne vlado. Črnogorci ostaneta retotako zvesti svojemu prepričanju in so to decidirano izlavili. in da ne morejo zastopniki zasedenega zemlja podpirati vlade narodnega škodljivca Pašiča. le več ko jasno. Begunci v Zagrebu so to tudi z vso lasucstfo izrazili In formulirali svnle zahteve zastopnikom iz zasedenega ozemlla. 1 Krona stoli sedal nred odločitvijo, afl naj poveri kterokoll politično osebo s sestavo kabineta in odnosnimi poealanii, ali pa nal Izroči vlado opoziciji. S slednlim bi položaj seveda bil ravno nasproten, kakor ga le hotel regent doseči. In vlada bi bila šc mnogo boli izrecno strankarska, nego doslej. Ravno tega pa regent ni hotel, marveč le ves čas skušal doseči koncentracijo vseh. Zakaj ni bila ta mogoča? Ker stoje demokrati na stališču, da mora priti ljudstvo do vellave In da *e moralo nemudoma Izvršiti volitve. Zato no-čelo takšnega parlamenta, k! bi sabotiral vse delo In državo, marveč hočeta. da nove ljudstvo svolo besedo. Opozicija le pa hotela v parlamentu razgovarjati Še mesce In mesce, in s tem zavlačevati volitve. Za sedal le ........... ■ rr^K9miiinmmwwmam I cnfjji iJHB1! 1 limi »Za božjo voljo, rešite me! Prizanesite... Ali vam nisem ustrezal, kolikor more človek človeku, In stopil točno v sleherno vašo zanjko? Ali ne tvegam vsega, da vam ohranim prosto pot?... In vendar vztrajate In me pogubljate! Skobyll mi je povedal, da se braniti iti, še zdaj; hi tako prihajam sam, vzlic njegovemu odgovarjanju in Klotildini prepovedi. Rotim vas. kakor se sam Bog prosf,« — pri teh besedah Je revež sklenil roke ter bridko zajokal — »usmilite se in pojdite v miru!« Hote! Je pasti na kolena, toda Veselko mu ni dovolil. »Ne, ekscelenca,« Je dejal napol Ironično ln pol sočutno, »ne žalite svoje starosti; bilo bi povsem odveč. Naš odhod zavisi v tem hipu samo še od majhega pogoja. Ne boste ga odkloni!!, ako cenite svoj lastni Interes.« »Karkoli Je v človeški moči!« Je vzkliknil predsednik z izrazom popolne apatije. »Peljite se z mano do vladinega dvorca; naša cesta drži tam mimo.« »Zgodi se vaša volja!« Starec Je sklonil glavo. »Naj se ljudstvo utrd! v prepričanju, da smo vas ImeH do zadnjega za poštenjaka...« četvorlca se Je vkrcala In Srnu-čiklasov avta Je. mogočno zenhnel do nabrežju. Izkazalo se Je. da pljuska zmagoslavje višnjeve repatice daleč preko dovoljenih mej. Po vsem mestu se Je bil razvil eden tistih lepih narodnih praznikov, o katerih poročajo naši listi podzaglavjem »rabu-ke«. Goste gruče ljudi so se valile po ulicah ter mešale svoj krik ln žvižg z Izpodbudnlm žvenketom pobitih oken. Pristaši mladinov so demonstrirali zoper Smučiklasa In vlado, Smučiklasovcl zoper nje, klerikalci zoper vse obenent le »brezdomovinska rdeča sodrga« ni bila zavzela postojank. deloma, ker so bili delavci zapreženl v svojih tovarnah, deloma pa, ker Je njih navada čakati, kakšno mrfenje Hm določi Viktor Mahne. Pustolovec ga je videl na koncu nabrežla, ko je avto prerezal Skobyllov kordon; sredi majhne peščice sodrugov Je stal na kupu gramoza. mahaje s svojim brezmejnim karbonarskim klobukom ta uredniškim notesom »Rdečega plamena«. Njiju oči so se srečale, Mahne je pokimal, raztegnil usta kakor lev na grbu ter Intouiral: »živela višnjeva repatica!... Živel grof. po domače Pepe Veselko, sin našega velikega Smučiklasa I« In klic Je zgrmel naprej, bučal pred njimi, stresal zidove našega .Je-rihona od vrba do tah odločitev pri regentu, potem bo pa pri narodu. Opozicijonalcem. to le klerikalcem ta radikalcem, narod ne gre »na lim«. Zavlačevanja smo siti. Mesto pustne zabave s pogajanji okrog koncentracije Itd« zahtevamo razpust nezmožne neizvoljene govo-rančne hiše in Izvedbo čistih volitev! Za pust ie značilno držanje klerikalcev v valutnem vprašanju. Cel mesec je pisal »Slovenec« in za njim »Večerni List«, kal zahtevajo klerikalci glede valute in relaciie 1 :4. Sedal na. ko mislilo, da pridejo oni na vlado, — sedaj so pustili pasti vse svoje zahteve glede valute. Demokrati so delali nepopularno, toda odkrito. -— klerikalci pa so samo hujskali po stari navadi in potem snedli vse svoje obljube In sprejeli vse, samo, da dobe ministrski stolček. To je že več ko pust! Kal sedal? Pogajania se bodo vlekla, in ž niimi se bo zavleklo marsikaj. Kdo bo poravnal škodo? Prav se godi onim dvomljivcem in iamral-cem. ki v svoll solzavosti vidijo ie neke koncentracije in misliio. da le s takšnimi Hudini. kakor so klerikalci in radikalci, sploh mogoče skupno delo- Toda to nas ne moti: Vse, kar le demokratsko in narodno ta socMal-no. — ta to je vse naše ljudstvo. — odločno zahteva: »Dol s pustnimi burkami! Ven 7 volitvami!« Radikalci. 1. Da spoznamo, kakšnega duha so srbski radikalci ali, kakor se oficilel-no imenujeta, »narodna staroradikal-na rartila«. treba, da na kratko po. gledamo zgodovino te stranke, ki le ozko zvezana s postankom Srbije, kakoršna ie bila v zadnlih desetletjih. Ko minister-regent Jovan Ristič ni hotel izpolniti obljub, ki lih ie moral dati Avstriji na berlinskem kongresu. zlasti v pogledu koncesij v trgovinski pogodbi, se ie avstriiski diplomaciji posrečilo, da zruši Rističev kabhiet (21. oktobra 1880.) V Srbiji le tačas pričelo formlranie političnih strank. Pod vplivom socUallstlčnlh Ide! Svetozaria Markoviča se ie leta 1881 nbrazovala radikalna stranka. »Bravo.« sl je mislil izkušnjavec, »kdor dolgo vpije, zadene sčasoma pravi ton!« Prostor pred vladnim dvorcem so stražili vojaki. Predsednik Je zleze! s povešinim! očmi na tlak, In Klo-tllda, videč soproga v tej neverjetni družbi. Je omedlela zgoraj za svojim oknom. »Zbogom, ekscelenca,« Je rekel pttstoldvec, popravljale se na sedežu. »Kam se vam toliko mudi?« »Pisat prošnjo za vpokojltev.« Je zamrmral Klotildin mož, ne da bi se ozrl. »P& ml?« Je kriknil Jaques preko rame, ko so drevlli dalje, iz mesta v zeleno pokrajino, v prostost... »Mf?« Mladi mož se Je zamisli!. »Kam te žene?« »Tebe — kam?« »V Ameriko — v Kanado!.., Zgradim sl kolibo ln primem za plug; dovolj mi je volčje usode.,. Pojdi z mano! Hočeš? »On verraf... Do razpotja se eden premisli, t) ali Jaz!« Zadnja soteska Je ostala za njimi. Visoko solnce Je Žgalo na plan. Ravna kakor meč> Je merila cesta v neskončnost, ln Tazdedlnjencu se Je zdelo, da čuti val, ki ga odnaša ]*> tej beli strug! s seboj. Konzervativni elementi, ki so pa tudi težili za reformami v modernem duhu. so skunal z nekterim liberalnimi dissidenti obrazovali napredno stranko. Kralj Milan je nato poveril vlado naprednjakom in sklenil taino kon-venciio z Avstrijo. (1881.) Leta 1882. le narodna skupščina proglasila kneževino Srbiio za kraljevino. Srbija se te takrat nahajala v najtežjem položaju. Prebolela je dolgo dobo razvoja Iz turške pokrajine v pričetne oblike moderne države: tu na pride razočaranje prve volne, bolgarska zmaga pri Slivnici držanje ruske dinloma-ciie v sanštefanskem miru. ustvarjenje velike Bolgarske, in okupaciia dveh naiboliših srbskih pokrajin od takrat naivečiega narodnega sovražnika. Proglašanie kraljevine ie v *ej hudi dobi. ko ie srbska duša še stala pod vplivom teh nesreč, značilo obljubo boliše bodočnosti. Kmalu so na nastale notranje kn-ze. V novoustanovljeno radikalno stranko ie stopila velika večina kmečkega življa Prvi strankin razvoj pa ie prinesel seboi ogorčeno strankino borbo, v katero se ii vmešal tudi krali Milan. !Pr! Milanu kakor pri nemškem Vdjernu nam ie podan zgodovinski vzgled, kako škodljivo ie. če se vladar postavi na stran karsko stališče). Pri volitvah leta 1883. so dobili radikalci veliko večino in. Milan ie poskusil, da vsekakor oslabi novo politično strujo. Borba med kraljem Milanom in radikalno stranko je postaiala vedno boli ogorčena. Ko le koncem septembra izišla naredba. da mora ljudstvo oddati vse orožie. so se radikalci tel naredhi uprli in izzvali spopad. V iztočni Srbiji, zlasti v Zaječaru in okolici. te prišlo do ustaie. ki so io organizirali radikalci. Reakciionarna Milanova vlada ie takoi zaprla ves radikalni gla\ni odbor, raz v en Nikole Pašica, ki je pobegnil v Zemua in od tam v Bulgarijo. Mnogi vstaši so bili obsojena smrt in ustreljeni, dva člana radikalnega odbora, ki sta bila tudi obsoiena na smrt. le pa krali Milan pomilostil na zapor. Do tu ie borba radikalcev simpatična in napenena uroti silni korup-ciil. terorizmu m avstriianščini. kar je vse uvedel v Srbiio krali Milan Obre-novič. Tu pa pričneta tudi pogreške radikalcev z izdainiškim činom Nikole Paš:ča. ki ie v bodočih letih pokazal, da ni nič bofiši od Milanovih poma. gačev. marveč da jih v brezobzirnosti in cinizmu oa tudi v korupciio-nizrnu visoko nadkriliule. V Bolgariji je ubegli Pašič stopil v zveze z bolgarskimi političnimi krogi in merodajnimi faktorji in jih skušal pridobiti EPILOG. Nihče, kdor se ozira danes nazaj v tiste zloglasne dni, ne more tajni, da se je komplot zoper državljansko in socijalno zanesljivost našega prebivalstva ponesrečil. V prvo vihro je posegla železna roka doktorja Skobylla s podporo dveh vojaških stotnij; pravijo celo, da je Imel komisar svojega šibkovolj-nega in takrat še posebno zbeganega predstojnika do noči zaklenjenega v njegovi pisarni. Pogled na gole bajonete je brž ohladil ljudske strasti. Mir Je zavladal tem hitreje, ker ie Smuči« klas v zvezi z Orabuncem ter drugimi neposredno prizadetimi veličinami grofovskega dvora pod strogo tajnostjo prevzel plačilo Veselkovih dolgov in s tem izpodreza! dobršen del agitacije pri koreninah. Na ukaz deželnega predsedstva so se postavili naš listi vsi kakor en mož proti »in-fernalni mafiji, ki hujska javnost z gorostasnim obrekovanjem najuglednejših oseb«; Mahnetov »Rdeči plamen« pa. ki Je še tisti dan Objavil vsot resnico z debelimi Črkami In mastnim komentarjem, je bil zaplenjen trikrat zaporedoma in urednik je roma) za teden dni v zapor, kjer je baje spoznal »absurdnost kompromisa med proletarsko taktiko ta fevdalno-kapl-tallstičnini sistemom« prav do dna. Razna poročila. za to, da napadejo Srbijo. Svojo namer o, d* vrže samodržca Milana. !e hote) doseči na veleizdajalski način s tem, da ponovno naščuva Bolgare na bratomorno vojno proti Srbiji, proti notranjepolitičnem« nasprotniku je torej klical na pomoč 'zunanjega sovražnika, ki je Sele pet let poprej v kravavl vojni premagal takrat še slabotno Srbijo! T žavnf položaj Poljske Poljska še do danes nima na nobeni strani trdno določenih mej. Na vzhodu meji na sovjetsko Rusijo in Ukrajino; tu je vojno ozemlje; v Parizu niso hoteli brez ruske privolitve potrditi teh mej. Na severu meh deloma na sovjetsko Rusijo, deloma pa na nove obrobne države, ki so istotako brez določenih mej, hrt ki so Poljakom zelo nezanesljive sosedinje. Na zapadu mejita na Poljsko Nemčija in Cehoslovaška. Od Poljakov zasedeno ozemlje ob mejah teh dveh držav Je večinoma plebiscitno ozemlje, katerega posest Je zelo nesigurna radt tega, ker Je tamkajšnje prebivalstvo po nekod Jaico sovražno Pollakom. Cela Poljska Je bila skoro SIM teta vojno ozemlje ta Je zato gospodarsko strašno trpela. Prometnih sredstev skoroda ni. Železnice, kolodvori so še izza vojne v slabem stanju. Preskrba ljudstva ni organizirana. Za revno prebivalstvo ta za invalide se ne briga nihče, primanjkuje pa tudi zanesljivega uradni-šiva. Nniboijše uradništvo, katerega pa je seveda zelo malo, Je nekdanje e. kr. uradništvo, ki Je še najmanj konunpirano. la ruske Poljske pa sploh ni uradnikov, ker v Rusiji Poljaki niso bili pripuščeni k uradniškemu stanu. Zato ni čudno, da so prf železnici, pošti, sodišču itd. nastavljeni tudi inteligentnejši obrtniki In delavci na uradniških mestih. Valuta v Poljski še dolgo časa ne bo urejena. Trojna denarna veljava, ruska, poljska ta avstrijska vzbujajo nezaupanje zlasti pri sli-«h slojih. Navzlic tem razmeram in navzlic trdim lekcijam, ki so jih dobiB Poljaki v zgodovini, se zdi, da se Poljaki še niso iztreznili. Izvesti hočejo splošno mobilizacijo ln se menda vendarle spustiti v vojne aven-ture z boljševiki. Neka vest poroča celo. da so se v to s vrbo hoteli zvezati z belo Madžarsko. Kakšna ko:- Sst bi se jbn obetala od razdrapane ladžarske. Je seveda neumJJlvo. Tudi Poljska trpi na — lmperl-Jalizmu. V sebe zaljubljeni poljski državniki bi radi takoj prvi hip VstvarlU veliko in mogočno država pa se ne brigajo dosti, če ml tem po-gazijo žJvUenska prava sosednih »epoifsklh narodov. Samo da se ne bi zopet ponovila zgodovina, ki se Jo Že tolikrat brltko maščevala nad poljskm narodom vsled kratkovidnosti ln nezmožnosti njegovih voeft- Parlamentarno zasedanje. (Strašne sanje.) Agenzla Stefani javlja (?. mam 1931 ob S. uri pop.): Seja se nadaljuje. Min. Turatf pmr rre sledeči odgovor na taterpdacft-p. Scarafoglio in dr.: Odgovarjaoč na interpelacijo poslanca SoarafogHo in dr. na notranje ministrstvo glede narodnostne in gospodarske konsolidacije v Julijski Benečiji moram predvsem opozoriti podatke ljudskega štetja Iz 1. 1930. r Je izkazano italijansko prebival-»tvo omenjene pok ra Sne s 87 73%, ilovansko z II 79 %, torej rezultat, Pkterega more biti vlada ponočna ki prikazuje Jasno dovolj, da ta nafta italijanska vlada poti in sredstev dovolj, da tekom borih 10 let spremeni poprej čisto slovansko Ho« Julijske Benečije. Povdarjam, da Je pokazal naš narod pri tri priliki neoporečno svojo staro romansko mlroHub-• kulturo. Ni sc prigodito ni »enoe nasilja. Državni Interes je zahteval, da smo tekom prvih let zameuiH prejšnje slovensko ta nemško uredništvo z italijanskim s pristnim domačim duhom prožetim naraščajem, da smo v Istem obdobju nadomestili nezanesljivo prejšnje učiteljstvo z italijanskim. Vlada Je pri tem postopata taktno in ni odslovita slovenskega ttČiMtatva, kolikor ga Je ostalo v deželi, temyeč ga premestila na Izpraznjena mesta v ApuliB ta Sardiniji. Da Je uradni Jezik od leta 191. sere v vseh uradih na železnicah v ki! Ib Cerkvi edino italijanski, mi ni treba ne sre avtohtonega Jezika skrčene rta tri tedenske ure, katera mislimo prihodnje leto opustiti. Lani smo prevzeli poslednjo privatno Slovansko ljudsko šolo v Trst« r državno upravo In izbrisali s tem poslednji znak tujega koJorita v tem najbolj italijanskem mestu. Razume se. rta v srednješolskem, strokovnem in nadaljevalnem šolstva ni več najti sled« Izumrlega slovanstva. Kar se tiče zemljiščncga posest-• nega stanja, žalibože v prvih letih nismo mogli izkazati zadovoljujočih uspehov. Prejšnje poljedelsko prebivalstvo je prirastlo s takšno vnemo k svojemu posestvu, da je bilo naše posestno stanje nekaj let stabilno negativno. I.ex Rubaterra še šele obrnila situacijo v naš prilog. II Cre-dito Ipotecario ed Industriale, ustanovljen leta 1924 v kolonizačne svr-h« v Gorici, Je v teku 6 let svojega neumornega od vlade podpiranega delovanja prevzel dve tretjini v prej tujih Tokah se nahajajoče zemeljske površine, vstvaril potom naseljevanja 1* Bazilicate, Puglije n Rome prihajajočih kolonov cvetoče italijansko poljedelstvo na Goriškem in v Istri in Ji vtisnil s tem neizbrisljiv italijanski značaj in mislim, da smem izraziti upravičeno upanje, da v M) letih ne bo več pedi Julijske zemlje v neitall-fan skifi rokah. Industrializacija pridobljenih ozemelj Je v najboljšem razvoju. Redko posejani tovarniški obrati I* predvojne dobe so prišli brezlzjemno v naše roke. Železniška zveza Trbiž— Predli- Gorica nudi novim tekstilnim podjetjem najsigumejše eksistenčne pogoje, množeče se opekarne Izkazujejo leto za letom večje prebitke. »Ilva« Je obdarita Ajdovščino s pomočjo od nemške električne družbe ustanovljenih naprav z velikimi ztrojamaml, papirnice v Tolmin« so v znatni meri zmanjšale uvoz papirja ir inozemstva. Vlada je podpirala to idealno patrijotično stremljenje z vsemi razpoložljivimi sredstvi in pospešila na ta način italijanizacijo. Tržaška luka, izpopolnjena od ameriško-angleškega sindikata vsled konkurence jugoslovanske Reke sicer ne izpolnjuje naših nekdanjih upov, moramo pa. mislim, biti za sedaj zadovoljni z dejstvom, da smo utisnIU mestu Izključno Italijanski značaj. Tam udomačeni Jugo-goslovanski živelj smo pridobili deloma v naš tabor deloma smo bili primorani razpustiti par trdovratnih društev in ustaviti do leta 1927. Izhajajoči šovinistični list Edinost. O Italijanskem licu Julijske Benečije toraj ni več nobenega dvoma in ministrstvo si šteje v čast, da more o prilik! te Interpelacije pokazati na svoje uspehe, ki daleč prekašajo ma-louspešne enake poskuse Nemčije na Poznanjskem. Strah ta groša sta mi stresla kosti hi zona me Je oblila. Je-B to mogoče? V desetih letih? Pa ta me j« zaščegetalo nekaj pod nosom, pograbim ta zapazim, da držim v rokah Proces prod varaždinskim upornikom. LDU. Beograd, 16. febr. Moravsko dMzijsko sodišče v Ntfca Je začelo včeraj obravnavo proti 130 Vanridtacem, Id so obtoženi poiz-kušeoega upora proti narodnemu edlnstvu, plenjenja ta nerednostL Proces bo traja! nekaj dni. ker »e mora zaslišati 300 prič. Predsednik sodišča Je polkovnik Boža Jankovič. Nov! poslaniki LDU Beograd, 16. febr. Regent Aleksander Je saoč! podpisal taraz, s katerim se za poslanika v Kodanja postavlja g. Atanaslje Sola. dosedanji predsednik deželne vlade v Sarajevu. G. Jesa Simič, načelnik ministrstva za zunanje posle. Je postavita! za poslanika v Carigradu, g. Milan Rakič, dosedanji portenfk v Danski pa za poslanika v Sofffi. Ukaz za diplomatske uradnika LDU Beograd. 16. Predvčeraj^ njim ta prestolonaslednik regent Aleksander podpisal obsežen akaz o Romata se deloma umakneta LDU Lyon. 15. 1* Bukarešte M poroča: Romunski mlnisirskl sve: Jc pod predsedstvom kralja sklenil umakniti rum tinske čete od Tlzc do ttacosvaiM CtaneoceauJeve čtte. To umikauje čet bo trajalo približno dva meseca, ta sicer zaradi pomanjkanja premoga In pa ker romansko prebivalstva ki stanuje zapadno od Clemenceaujev« črta želi zapustiti zvo- na glavo tul padlo potaednjo štovfl- ko »Verižniškega glasnfta« ki os ml je bil natvezel prejšnji večer pri »Novem svetu« hudomušni prijat**! ne pa vladni »Corriere no pogodbo. Ruski begunci v Solunu. LDU Beograd, 16. Iz Soluna J«** Hojo, da Je prišlo tja okoli tisoč ra« sikih beguncev. Grške oblasti so rekle svote sodelovanje rri spreta* BHl. Razsajanj« španske bolezni na Dnnajn. LDU. Dunaj, 16. februarja. fR« vflo oseb, M so zbolele za španski boleznija ta narastlo na 40.000, mržnja — Predsednik zveze fran« coskih pimteljev Oeorges Lecomto misli, da se more stopiti z Nemci 15 »tik samo * revolverjem v roki. Angleflta delavska stranka h ruski boljševiki. Dve delavski politični stranki sta danes v Evropi, kateri Je zgodovina postavila v prve bojne vrste v proletarskem razrednem boju, te sicer sta to angleška delavska stranka (labour i>arty) te ruski boljševiki. Angleška labour perty je pri občinskih volitvah, ki ao se vršile pred nekaj tedni, dosegla p« celi državi tako znatne uspehe, d» jc angleško buržoazijo resno strah, da pride pri prihodnjih državnozborskih volitvah delavstvo na površja Na drugi strani so ruski boljševiki strli protirevolucijo in preplašili evropsko buržoazijo. Labour party in ruski boljševiki sta stranki, katerih končni cili je eden in isti, ali v metodi in v načinu mišljenja se zelo razlikujeta. L.aboui party je stranka industrijskih delavcev. in njeno orožje v boju za mod Je volilna pravica; DOUseviKf 's® stranka v veliki večini kmetskega delavstva In revolucionarna stranka, ki opira svojo moč na strojnic« in topove. Labour party je strank* treznosti, dočim so boljševiki teoretiki in idealisti, ki pa niso izbirčni v sredstvih »a dosego svojih ciljev. Sovjetska Rusija se bori za mit I« želi končati vojno, ki uničuje njeno gospodarstvo. Da je Anglija postala danes napram sovjetski vladf tako miroljubna, niso vzrok sam« boijševiške zmage ln negotovost ponovne vojaike intervencije, temvaj! tod! odločni protesti Angleške delavske stranka k! ne mara vojne z Rusijo. Tak« )» naredite labour part* veliko uslugo bolfševlkom, H s© * nfeno pomočjo pridobili na vplivu to moči. bosebej povdarjati. Seveda v nekaterih gorskih dolinah Jo raztresenih Jfc 47 ljudskih 5oI, kjer »e mora po-»Čevati utrak vi stična, vHjdtr m Uta- ja dotnovja te atolih Gospodarstvo. ntm uspehom. — Poteg dosedaul^ delničarjev, M ao skoro polnoštevfte no podpisal v smislu sabskripcijsktS pogojev rezervirane Jbn delnice, M Je zanimate s* novo emisijo zn**«« število drugih Interesentov in v«$» krat presabskrtbiralo novim drisrL čar Jem namenjene dthrice, kataril končna dodelitev se izvrši konccasj tega meseca. — Z zaključkom rava® bvršene X. misije delnic se zvišaj glavnica te rezerve Ljubljansk« kreditne banke na okroglo K 50 mflfte* BOT. + Prošttja z« Izv ca te uvoz. % zadnjem časa ao pričeta nekateri stranke in Slovenile vlagati proAnj* ZR izvoz ta »vo« raznega blaga »»• ravnost ali »el trgovinskem ministrstvu ali pri centralni upravi za trgov> &ki premet z toozemstvoui v Beograda. Ker se take prošnje vodno vračata v rvrho vrdiranja podruiaM Centralne »prave v Ljubljani te 9«» veda pomeni to za stranko le zavlačevanje retatv« prošnja se v s, de viti krogi Slovenile opozarjalo, to eno to dvekronskl bankovci Občinstvo nai bo pri sprejemanju tega denarja p*x-®vo. Poneverila te 20.000 K hčerka nekega celjskega obrtnika ln Jo potegnila na Hrvatsko. MisHla je menda, da na Hrvatskem takšnih ptičic ne najdejo, vendar pa so Jo kmalu l»-rfedill in vtaknili v kafblco. DIJAK ZASTRUPIL DIJAKA. Sobota! Predpustno rajanje! Konec šolskega semestra na srednjih šolah! Uspehi? Zelo sktbi. V deželni bolnišnici podleže pozno na večer po groznih bolečinah mlado dijaško Življenje, žrtev pohlepa po denarja. Smrt — Ječa! — Prizori, izvirajoči te sedanje zadušljive atmosfere Človeškega življenja. Kriminalisti govore: „Ne pozna še kriminalna literatura, da bi dijak umoril tovariša iz pohlepnosti po denarju! Pravniki obravnavajte grozni zločin resno. Pedagogi listajo po aktih, preudarjajo, kako zajeziti demoralizujočo povodenj med učečo se mladino. Dogodek. Na Dolenjsko cesto v stražnico prišel v soboto popoldne profesor dr. Mihael Opeka ter naznanil vodji stražnice, da leži v flradeckega v*, si na cesti mlad človek, proseč moči. Dva mladeniča sta prišla okoli 5. do Porentove hiše. Eden se Je naslonil na obcestni gaber ter zsčei prosil vedo. Prinese* mu jo )» sta Ivan Povesta — ce! vrč, katero j* mladenič M! v dolgih požirkih. Prof. dr. M. Opeka, Ivan Porenta ta delavec Friderik so mladeniča, vijočega ae v bolečinah, spravtfi v hišo. Njegov spremljevalec se Je odstranil rekoč: Grem po zdravnika*. V resnici pa j* pobegni! na Golovec ... Na lice mesta sta dospela tudi stražnfka Orehek te Zbucla V presekanih stavkih Je bolnik povedal 2buelcu nekatere okolnosti S smrtjo še boreči mladenič te bfl Anton Budina, 17-letnl dijak realne gimnazije III. razreda, rodom h Banjaluke pri Kočevja. Povedal Je dalje, da te šei na Golovec s ači-teljiščnikorn Mirkom Perkom, ki t« te tja spravil. Češ, pokuka v našo nablralnico. Časnike dobivamo dva dn! posmeje kot Sentlov-renčanl. bfl dneva, da se ne W po nepotrebnem zaka*»il kak častite. Zahtevamo red. UMta pri Me«Cr|a UMJsfe! vaščani so napravili na meatu stare« podrte brv! sredi vasi lep, nov most ta hrastovega lesa, za kar ae jim tem potom Izreka zahvala! Storenfl Gradec Dne 39. jan, te umrla gdčna Ana Annečtč, hčerka Mviega u«ie% v Passaftab a Afc* M Arnečič, v M. leto starosti. P. d miru! Pernica. V soboto A*e 31. Januši* te w te vrfil v gostita? Strne sestanek posestnikov In (klavcev kats* strelne občtae Mlaka Navzoč Je bfl okrajni glavar dr. Ipavic. Po predlogu pariške mirovne konkrence bi nova državna meja odremts precetSofl daS Pernica Razun p*< posestnikom » »e izjarii vri navada, da želite mi spad« kafastralna občina Mlaka tudi nadalje pod sodni okraj Mar* berg hi pofitičsi okra! Slovenj Grs* dec. Vitanja Prt na* J§ zopet začete razsajat! talcocvan« »Španska« bolezen, ki zahteva mnogo žrtev. Izdajate!] ta odgovorni urednik: Aaton Pesek. Tlak »Učit tiskarne« * Ljubljani. Za milijoni. (Dalje.) Rojen sem v Clevelandu, kjer sem živel kot premožen mladenič popolnoma po svoji volji. Stanoval in kosil sem v klubu, nisem Imel nikako službo, tudi nikakih obveznosti, razen onih, katere mora izpolnjevati vsak proti sebi in proti drugim. Nekega dne me čaka neki prijatelj, odvetnik, z vozom pred klubovc hišo, ter me povabi, da se peljem ž n]im, ker mi ima povedati nekaj izrednega. Povedal mi je, da je na poti k umirajočemu z novico, da je ta dobil veliko dedščino. Zdi se mu kakor posmeh usode; ta človek je vse življenje čakal na srečo, in sedaj v zadnjem trenutku, ko se mu sreča nasmehne, menda pre) umrje, kakor pa mu bo mogoče razpolagati le z enim dolarjem. »Ali Je premoženje znatno? Ali podeduje po kakem sorodniku?« Sem vprašal. Ne, dolgotrajna tožba se je ravnokar odločila, katere izid je bil zelo negotov. Mož je postal v hipu iz berača Knez. Le bojim se. da mu ne bo mnogo koristilo. Pa to se mora kmalu odločiti. Tukaj smo v Sheriffovi ulici, kjer mož baje stanuje. Tragična usoda tega človeka je vzbudila moje sočutje, in ko smo se vstavili pred neznatno enonadstropne hišo, smo že slišali skozi okno suho kašljanje bolnika, znamenje, da še živi, četudi so mu dnevi šteti, kakor vse kaže. Ob vstopu nas je sprejela žena tuje narodnosti, ki se mi je takoj zdela zelo zoprna. Komaj je odvetnik pojasnil vzrok najinega obiska, je starka surovo odprla vrata bolniške sobe, in vstopila sva. Bledo, shujšano, toda zanimivo obličje je strmelo v naju iz umazane, raztrgane postelji-ne. Bilo je jasno, da je mož, ki je gi-neval tukaj y uboštvu in revščini, bil nenavadnega duha in izredne moške lepote. Ni bil več mlad, toda vi->oke misli so mu bile napisane na čelu, ki ga e zdaj že pokrival mrzel mrtvaški pot. Nenavaden dedič ogromnega premoženja, ki je prišlo Uti prepozno 1 Sledil sem svojemu prijatelju v golo, ubož-?o opremlleno sobico in zanrl vrata za seboj. Mož na postelji je zrl v nas z velikimi, hrepenečimi očmi. Ali morda že dalj časa ni zapazil prijaznega človeškega obraza pred seboj? Njegova pozornost je veljala predvsem meni, kajti videl sem, kako me išče njegov mrzlični pogled, in kako mu poigrava slaboten smehljaj na bledih ustnicah. »Ali ste Mihael Delancy?« ga je vprašal odvetnik v dobrovoljnem, četudi v uradnem tonu. »Sem,« je zašepetal slaboten glas bolnikov, »nekoč učenjak v dobrih razmerah, ki zdaj umira v bedi in samoti kot neven, zapuščen človek.« »Imate prijatelje in niste revni. Dolgo ste čakali na pomoč, toda sedaj je tu. Prihajava, da vam potnoreva vsaj v zadnjih dneh življenja, četmdi vam ne moreva prinesti zdravja.« »Le smrt mi more dati pomoč in rešitev.« »Ali nimate nikake želje, ki vam jo moreva izpolniti?« sem ga vprašal. »O. rad bi doživel, da bi pri umiranju počival nad menoj prijazen pogled, da bi bil v moji bližini Ijubeznjiv obraz. Ležim tukaj že več mesecev, ne da bi slišal dobre besede; celo zdravnik, ki me je včasl obiskal, je osoren in trd. Na tako surovo ravnanje, na tako nesnago nisem navajen. Rad bi dihal v veselem ozračju, na lepem mirnem kraju bi rad izdihnil svojo dušo.« »To morate, pri Bogu, to morate! je zaklical moj prijatelj v plemenitem ognju. »Ako vam dopušča moč vas hočeva nemudoma spraviti odtod. Kar se da doseči z denarjem, naj se zgodi vam v olajšavo Bodite pogumni, liubl gospod, prihajava sicer pozno, toda ne praznih rok.« Nepričakovana razburjenost Je povečala bolnikovo slabost. »Kdo ste?« je zašepetal komaj slišno, »in zakaj govorite tako prijazno z menoj?« Pri tem se je ozrl name. toda naravno, da mu je odgovoril moj prijatelj: Jaz sem Israel Cutting, od tvrdke Mc-De-nald in Cutting; ta je moi prijatelj Degraw. Iskreno sočustvujeva'z vašim položajem.« »Toda denar — govorite o denariu — laz ga nimam, niti toliko, da bi —« nov napad ka-šlla ie preprečil nadeline besede »Ne vemo vedno natančno, kar imamo. Včasih mislimo, da smo revni in naenkrat nam vrže usoda nepričakovano bogastvo v naročje. Za denar ne bodite v skrbeh, imate ga dovolj,« je pripomnil odvetnik z mirnim povdarkom. Mož se je v trenutku oživil in je hotel vstati. »Kaj slišim? Katero bogastvo mislite? Ali gre za miloščino ali za pravi denar, ki mi gre po postavi? Ali je moja pravda končana?« Nisva imela poguma izpregovoriti besede Iz strahu, da nama ne umrje pred očmi. Molče je naiu opazoval in nato pripomnil; »Tako se ie nazadnje vendar izteklo po večletnem, obupnem čakaju; toda ne more mi več poskrbeti krepčila in zdravila, kvečjemu le še poplačati pogrebne stroške.« »Kaj govorite o pogrebu!« mu je odgovoril moj priiatelj, »taka sreča vam podeli novo žtv-ljensko moč.« »Prepozno, prepozno!« je zdihoval oni. Roke, ki jih ie prej hvaležno dvignil proti nebu, so mu omahnile navzdol, glava je spet počivala na blazini, le v očeh se je lesketalo veselje nad zmago. »Kaj ne. da me ne varate.« je vprašal še enkrat, »zares sem dobil pravdo?« Cutting se ie priklonil pritrdujoč in vzel iz žepa več listin, ki jih je bolnik pogledal z ponosnim nasmehom. Videlo se je, da je ta pogled okrepčal niegove sile. »Vedel sem. da imam prav. pa nisem verjel, da mi sodnija oritrdi. O, da bi mogel še dva, ali vsai en dan živeti, hotel bi —« Odvetnik va je prekinil. »Imate kake sorodnike.« »Nikogar, niti najoddalienšib ne,« je odvrnil bolnik. »O Bog,« je zaklical odvetnik, »kaj bo z denarjem?« »Koliko ie?« je vprašal De!ancy. »Neizmerna svota, mnogo stotisoč.« Bolnik je pomembno pogledal po revni sobi. ki bi bila preslaba za nairevneišega dninarja. »Stanarino sem dolžan.« ie zaklical in se snet obrni! proti meni. »Prosim, bi li bili vi tako dobri in plačali lastnic? te sobe v moli navzočnosti vse. kar ima terjati. Mogoče bo potem mani zmerjala sn mi ne bo Več nrinaSrda čnfa mrzlega kot led.« Ko je Cutting postrežljivo hitel k vratom, se je zaslišal nagel ropot, a veži ni bilo nikogar, da je moral dvakrat klicati, predno je prišla zoprna starka na spregled, ki je bila očividno edina stanovalka v tem stanovanju. »Koliko vam je ta gospod dolžan,« je vprašal odvetnik nakratko, ko se je njen zlobni obraz pokazal med" durmi. »Sto dolarjev.« »Ne, ne,« se je oglasilo s postelje. Odvetnik je zamahnil z roko, naj se bolnik pomiri. »Sto dolarjev!« je ponovil strogo. »Zato da ste mu dali prazno sobo, raztrgano posteljo in ste ga pustili gladovati! Povem vam. žena, kaj podobnega še nisem doživel. Jaz sem odvetnik. Kje je obleka gospodova, njegova ura, njegove knjige, ki so stale na tei polici?« »Ni jih več. zastavil jih je.« »— In vam je dal denar. Kar zaslužite, ni niti deset dolarjev - - vam pa sodi mesec dni prisilnega dela. Dvakrat in trikrat ste bili plačani za vse, kar je prejel od vas: nasprotno, vi ste dolžni njemu! On mora zahtevati sto dolarjev od vas. ki jih vi hočete imeti Knjige, ki ste mu jih ukradli, so bile veliko več vredne.« Njen rjavi zagorel obraz je pošinel. Niti besedice ni odvrnila, se odstranila in ni je bilo več na spregled. Odvetnik se je tiho smelal. vrgel za njo Srebrnjak in zaprl vrata »Oprostite,« je rekel, »pa četudi oropajo bogatega moža. ne morem mirno gledati.« Bolnik je postal čudno bled, da se le odvetnik začel bati, da mogoče umrje, predno iziavi svoio poslednjo voljo. zato mi ie zašepetal, naj grem brž po zdravnika. Ko sem se hotel odstraniti, se je bolnik tako razburil, da sem začuden obstal. »Recite svoiemti prijatelju, nai ostane,* Je šenetal odvetniku na uho. pa tako. da sem še slišal. »Spominja me na mojega ljubega, umrlega brata in mi vrne spomine na mladost: nat me ne zapusti.« »Gre no zdravnika. Vi potrebujete krepčilo hi zdravniško pomoč. Gotovo stanuje zdravnik v bližini, takoi se povrne z njim.« »Zdravnik stanuje na nasprotni strani, toda ne maram ga. ker ?e brezsrčen Gnsnnd nai nn Mali oglasi. Proda se: salonska in površnik, nov. za dečka od 15 do 16 let — Pran Kalil, krojač v 278 Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam suknfa pošiljanje lista ne ustavit Pran Malin, Rebri II, (Stari trg). Železni vozICsk prikli aggregat. Železno stojalo bitni motor. Tri glave Hvalnih a jev, proda J. Goreč, Ljubljana, Goi gvetska cesta 14. za sta- Semena dobra in zanesljiva prodaja Josip Ur bo nič, trgovina a semeni v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. Cenik na razpolago. 190 j LES rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupuje in prodaja »SEVER** društvo limiti iodoitrijalcev take doline Zobozdravnik M. u. dr Janežič Zv. se je nastanil na Bledu. Ordinira od 9.—12. 15—17. Takoj prodam 1 Izvrsten avtomat Rigoletto s pap. roiami, I avtomat Hansa,' (za igranje z denar cm), pripravna za _________ _______________________________ ukc s^r’inske° svetfinike Hnt .vetii'- Maribor, Tegetthofova cesta 45. kami) kompletni, več|o množino hotelske ......................... —........ krlstole srebrnine za serviranje, krožnike, BV ■ Rr* a e tase, hladilnike za Šampanjec, eno novo I&« B®»0bh1S&bfip 63' Cia obleko požarne brambe itd Kupujem, MnrEi«« Tare-U-r e V Vsakovrstne nove in stare odrezke od * lere^i.s e. a. 217 Velika zaloga zlat ib, srebrnih Cigaretni papir sledeče vrste: CioE&sk, Club in Samum priporoča na debelo JUDiH-Papirnica”, Mmi Mesini trg 11. Zahvala. Podpisano društvo se vsem veleč, damam, katere so pri društveni prireditvi dne 17. januarja t. L tako neumorno, požrtvovalno sodelovale, najtoplejše zahvaljuje. 1 Prost. gos. društvo Tr&ič. in stare stikna, L. Rebolj, Kranj. Proda se takoj dobro idoča trgovina za modistinjo s bogatim skladi Mn Mia v razpisuje polom ZahvaBa. Po večletnem poslovanju kot restavrater na gl. kolodvoru v Ljubljani, poslavljam se z današnjim dnem od dragih mi gostov, prijateljev in znancev ter se iskreno zahvaljujem za prijazno zaupanje. Pri odhodu iz Ljubljane kličem vsem »prisrčen živeli!" V Ljubljani, dno 16. februarja 1S2 ). Z odiičtiim spoštovanjem Stanislav Horak. javne dražbe' prodajo stoječega bukovega lesa \ v Pasnem, l at obema Dohindol,1 v razsežnosti 3 14 orala. 3 km od železniške postaje Uršna sela. in nikiast h ur, kakor Omega, ______.^nnlnnma nov Gozd j° ca 120 let star- Dovoz Schelfhaesen, stenske ure z prvovrsten, popolnoma nov, do „OZ(]n je ze|0 Ufr0(j6n. Dražba Mem. AntonU8enl°r, nihalom po najniiji ceni Po- fin0 uglašen, orehove barve se vrši 7. marca 1920 ob 12. uri v Ptnjn. 166 pravila se sprejemajo vsaki c»s , ^ na Ilcu mesta. Sestanek na ko- in »e solidno izvrže. 990 Sf) za z;U.U(Ju K proda. O Jodvoru Uršna sela. Podrobnosti gleda se od 10.—12. in od 5? zvedo pri odboru »Narodne ° čitalnice v Novem mestu. 197 Kupi se: Pripor e čilo. Cenjenemu občinstvu iz Ljubliane ter vsem potujočim vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel restavracijo na gl. kolodvoru v Ljubljani. Kot večletni kolodvorski restavrater v St. Petru na Krasu mi bode možno — vsled večletne skušnje — postrežati cenjene goste kar najbolje s pristno pijačo in dobro kuhinjo. Za obilni poset se priporoča z vsem spoštovanjem Matija Dolničar, restavrater. V Ljubljani, dne 16. februarja 1920. Konjak Kolesa rabljena, kupuje J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska c. 14. 138 SE&Ibe: Mlad steklarski pomočnik ^ slabostih vsled starosti, tez-išče službo. Ponudbe se prosijo pod kočah v želodcu, pesanja moti je t,Steklo'* na npravnižtvo »Jugo-lavije".1 vSftSlSE kORISik Sprejme so v papirno trgevino Ivo Bonač. 2.-4. ure pri R.Luekmann, Zaloška cesta šle v. 1. I. (Šarabonova hiša). 192 spretna prodajalka prav0 življenje vzbujajoče sred- tzučenega .ključavničarja - izvežbanega tudi v elektr. stroki - zn takojSnl nastop ! Epnudba na upravništvo. 208 Samostojen trgovski knji« rK- odja, vešč siovensk* ga, nemškega j Italijanskega jezika lita pr m« ne Služb«. Pismene ponudbe pod „knjl« govodja" na upravništvo „Jugosla-vlje*. 249 Mo€n«-ga, zdravega uCenca iz dobre, hiše sprejme takoj i. Kra-Sgw2c9 Žalec. Pogoji po dogovoru. »Domovina’ stvo. Dve polliterski steklenici Tovarna na deželi išče strojnika pošlje z zabojem vred kot začneva Jdlučavničaria - izveiban«™ F porno bJ,ago za g0 K BEN ES H E R T Lf velepo- jzj,aja 0(j novega leta naprej sestnik, grad Golič pri Konji- na teden in sicer: ob cah, Štajersko. pondeljkih, sredah in petkih. . 1.... " . ■■■■—••> 1 Trikrat posiljena stane mesečno j| Črnilo :: rdečilo samo 3 kreme. barva za Štampilke | Uprava „DOMOVINE* je preskr- |j (modra in rudeča) bdla, da prinaša list poleg pre- | CL vseli dogodkov tudi iz- £<_• S A Z 1 virne domače, zagrebške, beo-37 grajske in druge najnovejše br- najboljše sredstvo za čiste- aojavne in telefonske vesti, nje kovin po tovarniških Mesečno, četrt-, pol- ali celoletno cenah. naročnino je pošiljati na naslov: v . . j , Upravništvo „DOMQVlNE“ Ljub- Kemični proizvod j Ijana, Sodna ulica štev. Zanesljivega koCIJaia .prejme Kolinska tovorna v Ljubljani. 245 Razno: Dva solidna brala iščeta sobo če mogoče s hrano za takoj ali s 1 111. penjene ponudbe pod A. P. 20 na upravo lista. 246 Kdo bi hotel posoditi lesnemu obrtniku, ki je žrtev vojne, 10.000 K zu nakup hiše proti enoletnemu vračilu z obrestmi vred. Cenjene ponudbe prosim pod 61. 24 * na upravo lista. 0. Čertaltč, Ljubljana lalteiailt Opekarska cesta stev. 43. Miren, aoliden g* spod iSče mesečno sobo za takoj. Cenjene ponudbe prosim pod „Pleš“ na upravništvo .Jugoslavije* 266 jZahtevajte »Jugoslavijo