L4 \a svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe Tečaj V. srèdo 20. Prosenca 47 List 3 Pévcu. y» Noć tamno ? do zná razjasnit', ki tare duha! Kdo vé Kregúlja odgnáti, ki kliíje sercé Od zora do mráka, od mráka do dnéí Kdo učí Izbrisat' 'z spomínja nekdájne dní, Brezúp prihódnjih oduzéť spřed očí Praznôti vbejžáti, ki zdàjne moří! ? Kakó Biť očeš poet in ti preteško Je v persih nosíť al pekel, al nebo! Stanu Se svôjiga spómni, tèrpi brez mirti! Dr. Prešerin znajdba, ampak gotova resnica. Předinj začnem pitati vole, jih zaženem na tehtnico (Vago), tehtam ali vagam jih pa tudi med pitanjem nar men] enkrat vsaki mesec in tudi tačas, kadar jih v mesnico prodam; pri tem vselej primerjam težo pitaniga živinčeta spičo, ki jo je povžil, in si za pišem vse, kako se pitanje izide. Takó zvém po natanjčnih skušnjah marsikaj posebniga; ter zamo rem sploh razsoditi, kako se je reja obnesla. Pri velikim števili pitancov se pokládá mno goterih pič ; namen pitanja pa je, de se pri d elk i kolikor je mogoče, po naj viši ceni porabijo. Kme tovavec mora tedaj paziti ne samo na vsakratno ceno klaje, ampak tudi na tečnost takihakorav no domá pridelanih pič, ktere zamorejo živino nar bolj odebeliti. Zato se mora prevdarjati, pređi nj se pitati prične, in pa tudi potem, ko je pitanjé Reja in pitanje go ve je »ivine* dokončano; pred pitanjem nej prevdarja in pri merja živinorednik zato , de pitancam le takih pic daje ktere jih nar hitrejši in cenejši debelijo ? (Po skusnjali žlahtniga gosp. Tad. Lan ne rj a na Koroškim). Od lanjskiga zbora nemških kmetovavcov v in nar več izdajo: po pitanji pa zato, de vidi Gradcu smo dobili spisek, kteriga je bil žlahtni kako de se dělo in trud izhajata, in kako de se gosp. Tadej L anner, grajšak, veliki kmetova— pitanje plačuje. Taki prevdarki se ravnajo pozna vec in nar imenitniši živinorednik na Koroškim, nih skušnjah, ktere nas učijo tečnost in redivnost imenovanimu zboru izročil. Po sklepu tistigazbora mnogoterih pič, in ktere nam je kemijska vednost je bil slavni spisek v nemškim vsim udam in pa nalaš storjena poskušnja razodela. (Dalje sledi.) pođeljen in med kmetijske družbe po cesarkih de želah razposlan. -- Imenovani spisek poslovenjen se tako glasi: iiako se je per reji jagiijet obnašati? , po Kako govejo živino rediti ? kakó klastiji, de se piča nar koristnisi pordhi, in de klaja prm tekne? Od nekdaj so se umni kmetovavci trudili po skušnjah zvediti tečnost te ali une piče; tode še v sedanjim časi, ko je bolj zbrihtano kmetijstvo na mésto starih šég stopilo, se je marsikaj ko ristniga v kmetijskih rečéh zvedilo in znajdilo. Že 24 let se vseskozi pecam s pitanjem volov na svoji Hočeš pridne in zdrave jagnjeta zrediti slédnje svarila ubogaj: Skerbi, de ovca jagnjiče koj sesati pusti, zatorej ji očisti vime in populi ali postriži volno, imena utegnila sesajočimu jagnjetu na ki okoli poti biti; preslabi ovci daj ječm piti, ki kmalo dovelj mleka privabi ; njice preslabo, moraš vsaki moke je pa jag ovco molsti in na molzeniga mleke jagnjiču v gobec polahkama vlivati. bi otroci ali kteri drugi mlade Ne perpusti, de grajšini ( Krumpendorf) poleg Celjovca, torej sim jagnjeta z rokami gladili, ali pa cio lovili in po ze marsiktero rec skusil in zvedil, ktera ni prazna Iz ravno sedej na svitlo danih, vtiskarnici gosp. Blaznika rokah nosili krasno natisnjenih poezij gosp. s ern a. dóktorja Franceta Pre Vredništvo. prevroc srednje Skerbi, de mladim jagnjetam ne bo v hlevi in toplota 5 pa tudi ne premerzlo ; čist zrak jim nar bolj tékne iiÛikUHlliÙJ Izpusti vsak dan, ujeta na prost zrak, v ce prehuda zima y jag lljt/ll* UU MA A Uli. y T J/V fiU 111U1U J pa tudi delj časa, de se sčasama hladni viga zraka pervadij početku za malo, poznejši vanju člověk Hodišah spet pa taka, je vselej sola lepo vredjena. K takemu izpraše ad gre ; zdra jaz sim ze baral, kadaj bode v izprasevanje, in rekli so mi,da bode pred pride Brani, de jagnje. dokler še sesá, do vode ne zima, pust, post, spomlad, poletje, potlej jesen, in tedaj in se vode ne napije ■mm nppi da moram spet prit! poslušat, ako Bog da Ovce ne smeš pomolsti, dokler jo še jagnje venski katekizem v soli učiti in pri izpraševanji o pride Jagni na i ? pa tako dolgo sesá, dokler cas ne V Zabnicah na Koroškim so lani začeli se slo veli o v r~ — » 7-----— de se od čede odločiti mora. Molza ovac ki so slovenske bukvice delili. To je lepo r VF ^ in prezgodno odstavljanje jagnjeta, slabi jagnje je tudi volni škodljivo, i*®snja do mes tni h hišnih gospodar jev zedinjenimi mocmí se čudno veliko storí. Osta nem • v vas ponizni sluga y. zamer c a sti tl j hisni tr 55 ospodarji ! de se en réven gostáč (ïnwohner) s poniž no prošnjo k približa. Dobro vém, de se težavne reci podstopim ? am in lîopis Iz Rađgona. AU de skorej moje upanje, od vas vslišan biti, pred biti zasluži. Zakaj vidim kokó b P 4. Prosenca 1847. Z letino moremo zadovoljni biti. Res je sicer, de je tudi pri nas ves živež dražji. Dervenka pšenice se za 4 digjete, in nos vihate, kader kdo kost gold, srebra , réží pa za 3 gold, lahko oddá. Vina smo memo vas gré. Tode pi vas, pomisliti de ceravno pol vec f ko lani dobili. Radgonskiga štertinjak od 60 mi m na b nič imenitnosti nimamo. kér bi bi ? 70 gold, srebra, Lotmerskiga od 70 100 gold, srebra vase milosti cio stanovati, in potem takim tudi V « ne mog li; under po ti plati za vas im en it ti in vasiga poštovanja vredni, kér k vaši lastni nosti pripomoremo. Zakaj, če bi nas ne bilo m e n i t bile vaše h • v bresti, to je tište plačila, ktei bi vi ako leto o s. Jurji in s. Miheli od nas prejemate kter d eno) sta ed casa (me casa v letu grede in práv tiho nej bo nam take priklone cenijo. Sadja nismo skoro clo nič imeli, in kar ga je bilo, je rado gnjilo. .. í;4 ; ; i id V listi 48. preteceniga leta sim pismo vsim dušnim pastirjem štel (bral). Znate, kaj sim si tù mislil? Saj se kmetje in rokodelci, za ktere so Novice posebno pisane, v šolah pole šteti (brati) Nemška pismenost za slovensko-nemške takimu kuhanimu mesu, ktero je skorej rudeěkasti pesi de naj se knj ?? Rechenbuch" in pa „Lese- podobno in neslastno Itl 1 1« . â 1« • 1 V« pi na tanjko vidi Ali zdravši krompir v oblicah jésti memo takig buch" za drugi klas na kmetih tudi v slovensko pre stavijo; kadaj bomo pač te tako potrebne knjige dobili? mesa? Ali ni tak člověk brez vse vesti? Ali bi ne bilo Gosp o v zadnjim listu 1846 od občinskeg slovanskiga pravopisa pišejo: „Zeleti bi bilo, de bi se že vsaka slovanska prav, de bi de bi se takini Ijudem prepovedalo mesariti i in mesogledi vselej bolj na občinski prid, kot na stvar v tem pravopisi pisala" i. t. d. svoj dobicek gledali? P varski. Menim, de to vsi Slovenci, ko iz eniga serca želijo Nekj sim bral: „Ki ce po dvojim poti iti nemore práv priti n u i nobenim lekaj iz ïijubljaiisltiga gledi§a. Přetečeno sredo nas je gosp. Gr a mb ach, pervl n pr D h Mi smo zdaj dobili molitvene bukve v tem pravopisi. G. Eilec, kaplan naših letašnjih igravcov, razveselil s petjem dveh slo- Laibach in eineni Mali Nedli, so jih na svitlo dali. Veljajo nezvezane venskih pesem. Šaljivi nemski igri Yi z lepi podobami 40 krajc. srebra, brez podob 28 krajc A. Kreft. andern Welttheile" je práv primerno vverstil dve kaj lepi pesmici, ki so poslušavcam močno dopadle. Perva pesem je bila „Veselja dom" vsakimu Slovencu do liazen (átraflnga) za j* ravi ji veo v v starih éa§ili na Češkim. bro znana sta jo j od » nekiga visokiga pesnika zložena y ki gosp Grambach in pa gospodična Kalliano P pravlj V stari kroniki se bere, de je mestna gosposka v tako ljubo pela, de je poslušavcam serce od veselja v leti 1313 zapoved dala, de naj se vsak za ? če je ravno mlad mestnik; p • V igralo. Kakó sladko in preljubeznjivo je gospodična Kal 14 dni v jeco i drugi c 4 tedne, tretj tertic pol leta. Če pa vse to nič ne pomaga ima potem kelj zapre lia no njene verstice pela, si noben člověk misliti ne ki je sam slišal ni. Tu smo se zopet živo prepri-kakó pripraven je slovenski jezik za petje, in de 3 m esce se more čali * ^ 2 ^ J VUll ^ 11UA.U I t vil J Ks O ti in v vodo vreči. Ve- se skorej laškiga prekosí. lika sreca, de dandanasnji ni nikjer takiga ojstriga ukaza med tekel. vec; sej b klj « po mestih in po dovelj ne i mel kmetih. Drugo Zares poje se, kakor de bi sam pesem „Veselico" je gosp. Gram- zaprav- bach sam pel, in je vsako besedo tako zastopljivo in kakor de bi bil rojen Krajne. pomenljivo izgovoril, v Se V Cerite bukve. Ena skorej 70 let stara baba je přetečeno leto več zdej nam po usesih done besede : i En glažek alj pa dva Ta nam kurajžo da! ? Gosp. Grambach je to pesem od našiga dobro casa vRihenberki na Goriskim prebivala in neumne ljudi nagovarjala, de naj v njeno družbo stopijo, pri kteri si zamore vsak toliko denarja poleg morja pridobiti, se je pokazala gospodična Kalliano tudi v krajnski znaniga Gorenskiga pevca Jurja dobil. Zraven tega glave, kolikor bo v babjih bukvah zapisaniga stalo. Rihenberška noši. To je bila Siškarca, nališpana od nog do gosposka goljufico zapazi in jo iz Rihenberka odpravi. de je bilo kají Javalne je lepši obleke na Krajnskim Od tod pregnana zapeljivka se poKomeni potika in 29. viditi, kakor jo je ta večer Kalliano imela in ktero 1 T • 1 1 • • T 1 • 1 • V t !•« 1 V •» . . - V • Xi . V . « dan Listopada je spravila v neki hisi veliko družbo bebeov, možkih in ženskih skupej ? ki so goljufno babo je dobila. kakor smo slisali Z eno-besedo: gosp na vso moc gostili. Pa tudi Komenská gosposka za- vesel večer napravil, sebi pa tudi práv zlo pazi to društvo ter posije svoje služabnike v zaznam- zakaj ljudi je bilo v glediši, v od neke kercmarice v Siski Grambach nam je práv vstregel, so svoje de se je vse tèrlo, ki vano Ko ti tje pridejo, ni duha kér so jo njeni castivci v škrinjo zaperli in se potem ne sluha od babe, dopadajenje nad nemskimi in slovenskimi pesmi glasno na njo vsedli, kakor de bi ne bilo nič. Gosposkini slu-žabniki pa so to zvedili in okoli hiše stražo postavili. Ko se noč naredi, zleze baba iz škrinje, se obleče v fan pa s podobno —na znanje dali, in takó je bilo práv (Iziiaiiilo. ? Ravno so na svitlo prišle in na prodaj per gospodu tovsko oblačilo, ktero ji je eden izmed njenih častivcov posodil, in misli takó straži oditi. Straža pa jo je v fantovskim oblačili spoznala, jo zgrabila in drugi dan komisi i izročila. — Veliko ljudi je osleparila goljufna baba. Jožefu Blazniku na Brégi Nr. 190: Poezije Cena dóktorja 1 gol din ar. Francéta ki so upali, po nji veliko bogastva si pridobiti. Ko bi taka baba, ki se v velicih Povabilo. laki bebei le pomislili, de Prihodnjo nedeljo, to je 24. dan tega mesca ob en aj stih potrebah po sveti klati, si še sama sebi ne more đopoldne se bojo v risarski soli rokodelske družbe (v Salendro JI X 7 »i i« 1 ^ /v ir N 1 1 * • 1 • V 1 • 1 I 1 M 17 vinarja percoprati taki bi jih moglo sram biti, de so môgli vrazi verjeti ! Mi pa razglasimo to sleparijo v No-vicah in zapišemo staro goljufico in vse tište neumneže vih ulicah Nr. 195 ) nar bolj pridnim učencam dařila delile. Vsi družbini udje pa tudi drugi rokodelci so k ti sloveznoti povabljeni. j ki so njenim lažnjivim besedám verjeli, v cerne bukve. / A. B. Danes Vam oznanim divjaka za černe bukve, kteri po pravici zvone nosi med vsimi dozdej v černih bukvah zaznamvanimi gerdúni. Kitni kup (Srednja cena). V Ljubljani Krajnju 16. Prosenca. I 11. Prosenca sold. Neki mesár je ta brezvćst nik ki ? de bi meso kakšen funt težji bilo ? živinče na B eri 1 o deržavah „ Vi mislite ? za male sole na kmetih" po c. k. estrajskih bilo že 1842 natisnjenoj ako je to tisto, ktero **) Računske buk v klas so pa v natisu. kim jeziku kakor pervi in drug slisali — ravno zdej na D Vredništvo. mernik Pšenice domače • » banaške Turšice......... Soršice......... Reži........... Jecmena........ Prosa .......... Ajde........... Ovsa ........... Vrednik Dr. Janez Blemeis. Natiskar in založnik Joief Blaznik v Ljubljani.