256. številna tf Ljubljani, t poNdeljeh, 8. novembra 1915. XLVI1I. leto .Slovenski Na$8* Celja v Lfnblfanl na dom dostavljen; celo leto naprej • ■ • • K 24-— pol leta „ • • ^ • • • • • četrt leta ea mesec 12-— 6-— 2- v opravmltvu prejeman: celo leto naprej • t . . K 22*— pol leta „ # • . • . 11*— četrt leta « ...... 550 na mesec 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: BsaSova ulica št. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Iihsfa vsak dan zvečer izvzemal nedelje in Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercij'ah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari. — Posamezna številka velia 10 vinarjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna« telefon it 85. .Slovenski -Kared* velja po pošti i za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • . K 25*— pol leta četrt leta m na mesec m 13 — 650 230 za KeSftčIjo^ celo leto naprej* % - - 3{'o3*-^ za Ameriko in vse df&ge dežele -zv celo leto naprej •. • « X ■25-t?| Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka*, Rpravništvo (spodaj, dvorišče levo), Kaaflova nllcast 5, telefon £t$5* naše Čete so predrle glavno Crnogorsko pozicijo na ilinem brdu. — kovessova armada je prekoračila zaPADNO moravo. Dunaj, 6. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Ob črnogorski mej? se boreče avstro-ogrske sile so zajurišale predvčerajšnjem vzhodno TrebSrrja Ilino Brdo ter so s tem predrle črnogorsko glavno pozicijo. Včeraj je bil sovražnik poražen pri razvalini Klobuk. Ena avstro-ogrska kolona armade generala von Kovessa ie zavzela sotesko Klisura, južno Arilie. Druga ie potisnila sovražnika čez Jelico in jugovzhodno Čačka nazaj. Nemške čete so zasedle Kraljevo. Dalje proti jugu so prokoracili nemški in avstrijski oddelki zapadno Mo-ravo. Armada generala von Gall-witza se bliža soteski severno Kru-ševca. Glavno srbsko taborišče Niš se nahaja v bolgarskih rokah. Bolgari so osvojili ludi Soko Banjo in višine zapadno Lukova. Povsodi je bilo prijetih mnogo civilno oblečenih dezerterjev srbske armade. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. boji S ČRNOGORCI. — NAŠE PRODIRANJE V dolini mora-VICE. — NEMŠKI plen V kraLJEVU. Dunaj, 7. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Črnogorci so poskusili zopet zavzeti pozicije, ki smo jih jim zadnje dni iztrgali. Njihovi napadi so se izjalovili. Avstro-ogrska kolona, ki prodira v dolini Moravice, napada višine severno Ivanjice. Jugovzhodno od Čačka smo vrgli sovražnika preko Glogovačkega vrha. Pri zavzetju Kraljeva so vplenili Nemci 130 srbskih topov. C. in kr. čete, ki se bore jugovzhodno od izliva Gruše, so vje-le 500 Srbov. Armada generala von Gallwitza je v boju dosegla severno od Kru-ševca dolino zapadne Morave. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKE ČETE SO OSVOJILE KRALJEVO. — BOLGARI SO ZASEDLI SOKOBANJO IN LUKOVO. — PRED NISEM SO VPLENILI 2 TOPA IN 350 MOŽ. Berolin, 6. novembra. (Kor. ur.) Wo!tfov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. novembra. Balkansko bojišče. V dolini zapadne Morave se vršijo boji južnovzhodno Čačka. Kraljevo je zavzeto. Vzhodno Kraljeva zasledujemo sovražnika. Dosegli smo Stubal. Prekoračil! smo odsek Žtipanjevac. V moravski dolini smo pritiskali za sovražnikom čez Obrec-Sikirico. Z naglim napadom so se polastile naše čete še ponoči Varva-rina. Vjotlh je bilo nad 3000 Srbov. Pri Kriviviru je dosežen bojni stik mod nemškimi in bolgarskimi glavnimi silami. Armada generala Bojadževa ie vrgla sovražnika pri Lukovem in pri Sokobanji, vjcla nad 500 mož in vplenlla 6 topov. Po tridnevnem boju je zavzela včeraj popoldne po žilavem odporu Srbov utrjene glavrib mesto NlS. Pri bojih v predpolju ie prišlo 3M vjetnikov in dva topova v bolgarske roke. Vrhovno armadno vodstvo. V KRALJEVEM SO VPLENILE NEMŠKE ČETE 130 TOPOV. — NEMCI PRED KRUŠEVCEM. — PLEN GALLVVITZOVE ARMADE. Berolin, 7. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. novembra. Balkansko bojišče. Avstro-ogrske čete so potisnile sovražnika z višine G račina, 12 km severozapadno Ivanjice ter so prodrle v dolini zapadne Morave čez Slatino. Na obeh straneh Kraljeva smo izsilili prehod preko reke. V Kraljevem, ki so ga zavzele braniborske čete po 1 ju tem boju, smo vplenili 130 topov. Vzhodno od tega kraja so prodirale avstro-ogrske čete ter so vjele 481 mož. Naše čete stoje tik pred Kru-ševcem. Armada generala von Gall-witza je vjela včeraj čez 3000 Srbov, vpienila 1 nov angleški poljski top, mnogo natovorjenih municijskih voz, 2 aprovizafcna vlaka ter številni vcjni materijal. Vrhovno armadno vodstvo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 5. novembra. (Kor. urad.) Uradno poročilo o operacijah 4. novembra: Naše čete so dospele prodirajoč v smeri na Aleksinac do Soko-banje. Pri Nišu smo osvojili po srditih bojih sprednje pozicije pred severno in vzhodno fronto trdnjave. Ugrabili smo (številka je popačena, iz nemškega poročila pa sledi, da se glasi 2; op. ur.) topa ter 2 municijska voza in 400 vjetnikov. Na železnici Knjaževac - Svrljig smo vplenili 1 lokomotivo in 103 vagone z obilnim pi-jonirskim materijalom in orodjem za kopanje jarkov. Južno Strumice so bile naše čete napadene od nadmoćnih angleško - francoskih sil. Vrgli pa smo jih v bajonetnem naskoku s težkimi izgubami nazaj. Na fronti Krivolak - Svinicka glava (približno 10 km severno Prilepa) se naše čete uspešno borijo s Francozi. Sofija, p. novembra. (Kor. urad.) O operacijah 5. novembra se uradno razglaša: Na celi obsežni fronti zasledujemo poraženo sovražno armado, ki se naglo umika. Naše severno Nišave operirujoče čete se bližajo dolini Morave med Paračinom in Aleksincom. Blizu vasi Vlaška, severno mesta Čuprije, smo prišli v neposredni stik z nemškimi četami, ki prodirajo od severa sem. Ob 3. popoldan smo zavzeli trdnjavo Niš. Umikajočega se sovražnika naglo zasledujemo. Naše v dolini bolgarske Morave operirajoče čete so dospele v nižino pri Leskovcu. Naša ofenziva na Kosovem polju se nadaljuje. Na celi fronti Prilep - Krivolak - Stru-mica smo zadržali ofenzivo Francozov in Angležev, ki smo jih odbili,pri-zadejavši jim znatne izgube. Mnogo vjetnikov in vojnega materijala, ki ga dosedaj še nismo mogli popisati, je prišlo v naše roke. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 4. novembra. Orijent-ska armada: Izkrcavanje francoskih čet v Solunu se brez incidenta nadaljuje. S franeoske fronte med Krivolakom in Rubrovem ni ničesar poročati. POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU. Dogodki na srbskem bojišču se lazvijajo z naravnost čudovito nagli- co. Od severa in vzhoda prodirajo zavezniške armade koncentrično v notranjost stare Srbije in srbska armada se korak za korakom umika zasledujočim jo avstrijskim, nemškim in bolgarskim četam. Gorata severovzhodna Srbija je cela v rokah zaveznikov; pritisk Galhvitzove armade s severa in Bojadžijevih čet z vzhoda je bil tako ogromen, da se srbska vojska ni mogla držati. Po kratkem boju je padel Niš, nemške čete so zasedle Paračin ter dospele do Varvarina in levo krilo Kovessove armade stoji pred Kruševcom. Iz-vzemsi kakih 30 km dolg kos je glavna železniška proga Belgrad - Sofija-Carigrad v zavezniških rokah, in čez malo dni bo lahko zdrčal prvi vlak iz Berlina v Carigrad — p r v i v e 1 i k i cilj balkanske ofenzive bo dosežen, centralni državi bodete zvezani s svojim turškim zaveznikom! Kovessova armada, ki je prodrla v dolino zapadne (Gclijske) Morave, je reko že na raznih točkah prekoračila ter se bori v južno od Morave se razprostirajočem gorovju z zadnjimi voji srbske armade, ki se izogiba vsaki večji bitki ter se umika na Novi pazar, na črnogorsko mejo. Pri osvojitvi Kraljeva so ugrabile nemške čete 130 srbskih topov; zdi se, da so imeli Srbi v tem mestu artiljerijsko skladišče, ki ga niso mogli pravočasno izprazniti. Vzhodno Trebinja so predrle naše čete na Ilinem brdu tamkajšnjo črnogorsko glavno pozicijo. Zaman se trudijo Črnogorci, da bi jim ta uspeh iztrgali. Iz Makedonije prihajajo le nepopolna poročila. Nesporno postajajo tamkajšnje francosko - angleške čete vedno močnejše ter se pripravljajo na ofenzivo v dveh smereh, na eni strani proti Strnmici in v makedonsko Bolgarijo, na drugi strani proti bolgarski fronti Krivolak - Prilep, katero nameravajo predreti, da bi se združili s srbskimi četami, ki stoje na Kosovem. V Makedoniji čakajo Bolgare torej še težki boji. Dosedanji sporadi bolgarskih čet s Francozi pa so bili, kakor javlja bolgarsko uradno poročilo, za Bolgare zmagoviti. Splošno situvacijo Srbije označujejo francoski krogi (kakor javlja »Politiken«) kot jako resno — najboljši dokaz, kako velik vtis so napravili uspehi zavezniškega orožja celo v sovražnih deželah. Srbska vlada v Raški. »Corriere della Sera« poroča čez San Giovanni di Medua 5. t. m.: Srbski ministrski predsednik Pašič se nahaja v Raški. Izjavil je, da se trdno zanaša na pomoč četverozve-ze. Razpoloženje srbske armade da je vedno izvrstno. Italijanske čete v Črni gori? »Ruskoje Slovo« javlja iz Ceti-nja: Italijanske transportne ladje so izkrcale na črnogorski obali velike množine vojnega materijala. V Črno goro pridejo v kratkem italijanske Čete. i »Rešiti moramo narod«. Bivši dunajski srbski vojaški atasč polkovnik Lešjanin, ki zastopa Srbijo v glavnem stanu generala Sarraila, je izjavil poročevalcu »Se-cola«: Četverozveza ni z nami določila nobenega strategičnega načrta ter nas sploh ni vprašala, kako dolgo se lahko upiramo centralnim državam. Pripravljeni smo na vse, toda naši zavezniki se ne smejo pritoževati, ako se odločimo, dia rešimo vsaj narod, če že dežele ne moremo. Povratek srbskih beguncev. Avstrijski donavski parnik »Ša-bac« je prispel te dni v romunsko pristanišče Turul Severin, da prepe- lje srbske begunce v Kladovo nazaj. Na krovu se nahaja novi kladovški župan, ki poživlja svoje rojake, naj se vrnejo. Srbi v Albaniji Lyon, 6. novembra. »Progres« javlja iz Soluna: Poroča se, da stoji v Albaniji 20.000 Srbov, da bi, če treba, zadušiti vsako sovražno gibanje Albancev. Novi vpoklic v Bolgariji. Bolgarska vojna uprava je odredila prebiranje onih 19 do 40 let starih moških, ki Še niso služili vojake. Četverozveza na Balkanu še ni dovolj močna. Kopenhagen, 7. novembra. (Kor. urad.) »National Tidende« javlja iz Petrograda: Po semkaj došlih poročilih štejejo dosedaj izkrcane francoske in angleške čete na Balkanu 150.000 mož. Ker to število za krepko ofenzivo ne zadostuje, se bo počakalo na nadaljna ojačenja iz Anglije, Francije in Rusije. Pomoč Srbiji. Pariz, 6. novembra. »Figaro« poroča iz Rima: Popravljajo se ceste od Santi Ouarante v Bitolj in iz Bara na Rjeko in Mitrovico, da bo mogoče srbsko armado preko Albanije in Črne gore preskrbovati z živili. _ Novi grški kabinet. Boj med kraljem Konstantinom in Venizelosom. Kralj Konstantin se Veni2eIosu ni uklonil. Ker Zaimis ni hotel ostati ministrski predsednik, je poklical novega moža, Skuludisa, pod katerega predsedstvom ostane stari kabinet brez vsakih sprememb na krmilu. Skuludis je prevzel tudi portfelj zunanjih zadev. Odločitev kralja Konstantina je velikega pomena. Konflikt med vladarjem in zbornico je postal zopet akuten in boj med Konstantinom in Venizelosom je stopil pač v svojo odločilno fazo. Novi kabinet nima zaupanja zbornice, saj sedi v njem vojni minister Jonakica, ki je bil povod očitnemu sporu med Zaimisom in Venizelosom. Kralj bo torej parlament razpustil in znova bo grški narod poklican, da se s svojim glasovanjem pri novih volitvah izreče za kraljevo ali pa za Venizelosovo politiko. Zaimis je v svoji avdije.nci pri kralju odklonil ostati še nadalje na čelu vlade in se je baje izrekel proti razpustu parlamenta. Nesporno je, da ima Venizelos med narodom veliko zaslombo in da nikakor ni gotovo, da bi pri volitvah podlegel. Dejstvo, da je po kritični zbornični seji v četrtek atenska množica prirejala manifestacije za Venizelosa, dokazuje, kako skrbno pripravljena in uspešna je agitacija njegovi somišljenikov. Na drugi strani pa nastaja vprašanje, kako naj se izvršijo nove volitve, saj so volilci vsled mobilizacije povečini pod orožjem. Grška ustava predpisuje, da se morajo vršiti nove volitve najkasneje 45 dni po razpustu zbornice, novi parlament bi se moral sestati v zmi-slu ustave najpozneje do 15. februarja 1916. Poročila italijanskih listov kažejo, da zastopajo Venizelosovi pristaši stališče, da mora kralj, ako razpusti zbornico in razpiše nove volitve, zaeno tudi odrediti demobilizacijo grške armade, ker zahteva ustava za vsakega grškega državljana svobodno izvrševanje volilne pravice. Problem je torej težaven in položaj kralja ni prijeten — saj je gotovo, da je zasledoval Venizelos od vsega začetka dva, ali če hočemo, tri cilje: rad bi bil spravil krmilo države zopet v svoje roke in udaril na Bolgariio. če hi nai to ne šio. ?a vsaj dosegel demobilizacijo ter s tem odstranil vsako možnost, da se Grška ustavi prepotenci entente, če bi pa niti prvo, niti drugo ne mogel doseči, bi spravil kralja vsaj v ustav^ ni konflikt, ki se v tako strogo kon-stitucijolnalnih državah, kakor je gr* ška, rad razvije v konflikt med naro-. dom in vladarjem. Italijanski listi trde, da je Venizelos izzval ministrsko krizo, ker zasleduje dalekosežne cilje, ki so v. zvezi z načrti Četverozveze. V svojem zadnjem govoru jef Venizelos nastopil kot odkrit nasprotnik svojega kralja, ki da je v političnih stvareh neizkušen. Konstruiral je ostro nasprotstvo med osebno politiko kralja in konstituci-i jonalnimi dolžnostmi vladarja, ter je znova proglasil svoj ceterum cen-, seo: da mora Grška v boj proti BoN gariji. O nadaljnem razvoju velikega; konflikta med kraljem in Venizelosom se ne da ničesar reči. Boj bo vsekakor brezobziren." Zaenkrat je kralj Konstantin dosegel vsaj toliko, da je otel državo neposredne "vojne nevarnosti. Dokler se ne sestane nova zbornica, je nevtralnost Grške vsekakor zasigurana. Bolgarski vzgled pa uči kralja Konstantina, kako si lahko vladar pomaga, ako se ne zanese na parlament. Od razpoloženja grškega naroda je odvisno, ali bi mogel kralj Konstantin v svrho obrambe svojega nevtralističnega! načela riskirati konflikt s samo ustavo. i Demonstrativno odlikovanje vojnega • ministra. »Agence fiavas« javlja iz rAteni Kralj je odobril postopanje vojnega ministra v zadnji zbornični seji ter mu je svoje priznanje izrekel s tem, da ga je imenoval za svojega generalnega pobočnika. To odlikovanje ja. napravilo na Venizeloste najmučnej-* ši vtis ter jim je znamenje, da hoče kralj Venizelosov vpliv popolnoma uničiti. V četrtek so se vršile v Ate-« nah velike manifestacije za Venize* losa. Grška zbornica razpuščena. Londonski listi poročajo: Kralf Konstantin je podpisal dekret o razpustu grške zbornice. Politika romunskega kabineta. Iz Bukarešte poročajo: V petels se je vršil ministrski svet, v katerem-je podal Bratianu ekspose" o zunanje-« političnem položaju poudarrjajoč, da se njegova zunanja politika nahaja v] popolnem skladu z interesi države. Ministri so se posvetovali tudi o rekonstrukciji kabineta, ne da bi bili kaj definitivnega sklenili. Bratianu je te dni povabil k sebi razne odlične politike liberalne strani ke ter jim je v daljšem govoru razlagal svoje politično stališče, ki da je v danih razmerah edino mogoče in pravilno. Romunija ni prevzela dose-< daj nikakih obveznosti niti na eno, niti na drugo stran. Ta politika je imela dobre uspehe. Navzoči poslan-* ci in senatorji so obljubili Bratianu' svojo podporo. ^ Resnost Filipescove agitacije. Bukarešta, 6. novembra. »Vi-c itorul« piše: Intervenicjonističnai agitacija Filipesca je popolnoma ne* resna. Filipescu sam je izjavil svoh jim intimnim prijateljem, da sedaj n! čas, da bi Romunija intervenirala. Romunski tranzit čez Rusijo. Posebna romunska komisija jfl odpotovala v Petrograd, da študira vprašanje tranzita romunskega bla-* ga čez Anglijo, Skandinavsko in Ru« sijo. Proga Solun-Niš-Prahovo in tudi zveza čez Bolgarijo je sedaj pre-* kinjena in tako mora Romunija .skr* beti za nove uvozne poti. Orrđti z. .SLOVENSKI NAROD", dne 8. novembra 1915 256. štev. Romunija in ruske munlcijske ladje. Pred par dnevi smo poročali, da |je Romunija kot nevtralna država zasegla vse ruske v vojnem donavskem vodovju se nahajajoče ladje, ki so bile na potu v srbsko pristanišče Prahovo, ker so srbski donavski breg med tem zasedle naše in nemške čete. Sedaj javljajo iz Bukarešte, da ste dve romunski vojni ladji po- spremili te ruske ladje, med katerimi se nahaja tudi ena torpedovka iz Turul Severina po Donavi nizdoL Ruske ladje so plule pod romunsko zastavo. Ali nameravajo Romuni ladje prepeljati v kako drugo svoje pristanišče ali pa jih hočejo izročiti zopet Rusom, tega nam poročilo ne pove. _ Goriška bitko končana. Vojna z Rusijo. ITALIJANSKI NAPAD PRI SV. MARTINU ODBIT. Dunaj, 7. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Vsi sovražni poskusi predreti naše pozicije v odseku pri Sv. Martinu, so se izjalovili. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml. SOBOTNO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. novembra. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. Skoro popoln mir je vladal tudi vCeraj na južnozapadni fronti. K temu so najbrže pripomogle tudi neugodne vremenske razmere, znane iz uradnih poročil italijanskega vrhovnega armadnega vodstva. Posamezni napadi so bili zavrnjeni. V odseku pri Sv. Martinu se vršijo še bMžinski boji. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml. * POLOM ITALIJANSKE OFENZIVE. Načelnik italijanskega generalnega, štaba Cadorna poroča, daje slabo vreme na južnoza-padnem bojišču. S temi besedami sam naznanja polom velike italijanske ofenzive. Velika bitka je končana. Italijanske izgube znašajo 200.000 mož. Položaj Italijanov je tak, da ni misliti, da bi pričeli v bližnjem času s kakim resnejšim podjetjem. Šestnajsti dan boja za Kalvarijo. X. poroča v »Novinah<:. da na Šestnajsti dan bitke je navalilo proti Kalvariji 11 italijanskih polkov, kakor so izpovedali italijanski vjetniki, in skušali so prebiti naša dva na levem krilu. To sta dva polka Slovencev in Hrvatov iz Dalmacije. Oba polka sta poklala L in 2. novembra Italijane.' Polni so okopi italijanskih trupel, ranjenih nebroj. Neki Italijan ije rekel: Končno smo videli Gorico (ker so bili za trenotek zlezli na greben Kalvarije). Dne 4. novembra so bili dobili nalog, da zvečer tega dne morajo biti v Gorici. Ali Kalvarija je trda kost, in dolga je pot v Gorico preko Kalvarije! Kadar zavzamejo Gorico ... Lugano, 7. novembra. Franko-filski krogi razširjajo vest, da Italija odpošlje ekspedicijo v Albanijo, ka-korhitro pade Gorica. Čas, kedaj odide ta ekspedicija, je torej še jako nedoločen. Gornja Italija polna ranjencev. Preko Lugana se poroča, da v Milanu, v Veroni, sploh v celi gornji Italiji je toliko ranjencev, da ne vedo kam ž njimi. Vse društvene dame in skoro vse večje privatne hiše so spremenjene v lazarete. Koliko ozemlja so pridobili Italijani? Berolin, 6. novembra. Na dolgi Črti od Gardskega jezera do južno Tržiča so bile najsprednejše črte naših zaveznikov samo na dveh mestih malo zapognjene. Dohod v dolino Ledro in najsprednejše pozicije na Col di Lana, so prišle Italijanom v roke. Ta neznaten uspeh so plačali Z velikanskimi izgubami. V prvih dneh meseca novembra se je število italijanskih izgub 150.000 mož, ki so se pa potem že znatno povišale. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Rim, 5. novembra. Včeraj je razvijala naša artiljerija in infanterija živahno delavnost, da bi ojačila za-vojevane pozicije. Odbili smo sovražne napade v dolini Črne Rien-ze, na pobočjih Kalvarije, na severo-zapadu Gorice in na Krasu. Vzeli smo sovražniku 64 vjetnikov in eno strojno puško. Na celem # bojišču vlada slabo vreme z obilnim snegom na višinah in neprestanim dežjem v nižini. Rim. 6. novembra. V goriškem delu bojišča onemogoča trajna globoka megla našo artiljerijsko delavnost. Poskusi sovražnika, nagloma napasti Evgniso (kotli na v Bezzec-ci), kateri kraj smo mi zasedli, in Malgo Zurez (južno Loppia), so bili energično izjalovlienj. Isjgtafcg §e & ponesrečil sovražni poskus, polastiti se Pontablja v dolini Fella. Vzdolž soške fronte je trajal včeraj dalje silovit boj. Ko smo bili izpraznili strelske jarke, ki so bili napolnjeni s sovražnimi trupli, smo utrdili važno mesto in vzdržali proti ponovnim protinapadom. Na višinah severno-zapadno Gorice in zlasti okoli Oslav-ja se je vršil boj z menjajočim se uspehom za posest sovražnih pozicij, katerim se približuje naša pehota. Sovražnik je izgubil 132 vjetnikov, med temi 3 oficirje. Na kraški planoti se je zoperstavljal sovražnik s svojimi gostimi okopi in številnimi dobro skritimi baterijami, žilavemu prodiranju naše pehote. Vedno večji železniški promet na progi pri Na-brežini razkriva hitro dovažanje skrajno potrebnih ojačenj, da bi se bilo mogoče vpirati vedno hujšemu našemu pritisku. Včeraj smo izvršili drzne napade in nekaj saperskih del, še težavnejših vsled naliva. Zajeli smo nekaj strelskih jarkov in vjeli okoli sto mož, med njimi 3 oficirje, ter zaplenili 2 strojni puški in drugega vojnega materijala. V noči na 3. t. m. je obmetal vodljivi zrakoplov sovražna taborišča v goriškem odseku z bombami. Čeprav je sovražna artiljerija nepretrgoma streljala na zrakoplov, se je vendar vrnil nepoškodovan. Pontabelj. Dunaj, 6". novembra. Iz vojno-poročevalskega stana: Italijansko poročilo, da smo poskusili, polastiti se vasi Pontabelj, je ravno tako nepošten kakor nezaslišan poskus, motiti inozemstvo in italijanske uspehe mu natvezavati. Pontabelj leži ravno tako pred našimi pozicijami kakor pred sovražnimi, sovražnik vasi ni nikoli zasedel, torej jo tudi mi nismo mogli napasti. V ta trg so došle samo sovražne patrulje. Priložnostno od Italijanov razvite trobojnice smo vselej, kakor že poročano, odstranili in odnesli. Nekatere patrulje hodijo večkrat daleč čez Pontebo na italijansko ozemlje. Še enkrat pri-bijemo izrecno, da v tem prostoru se ni izvršil nikak napad. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Turinu so zaprli šest industrijalcev, ker so sleparili pri dobavah za armado, med temi je tudi lastnik velike tovarne Banchiero & Co., ki izdeluje stroje in železniški materijal, ter lastnik predilnice Cagli. Tudi v Bielli sta bila aretirana dva industrijalca. Pričakuje se še več aretacij. Romunija je bila naročila pred vojno v Italiji poljske topove. Ker so Dardanele zaprte, Italija ni mogla odposlati 60 topov za Romunijo pripravljenih, sedaj pa, ko bi pošiljatev šla lahko preko Soluna, izjavlja Italija, da ne da Romunijo topov, ker ni pristopila k četverozvezi. Salandra je došel v Milan, da bi potolažil tamkajšnji socijalistični svet, ki vedno kaže svoje nasprot-stvo do vojne. »Avanti« pravi, da oziri na gostoljubnost ne bodo ovirali socijalistov, da ne bi očitno nastopili proti Salandrovi politiki, tudi ako je on sam navzoč v Milanu. V kraju Corleone v Siciliji je bil ustreljen župan Bernardino Verro. Zgodilo se je to pri belem dnevu na njegovem stanovanju. Verro, vodja sicilijanske vstaje leta 1894., je bil obsojen na več let ječe, potem pa po-miloščen. 2e predčasom je bil napaden, pa takrat ga napadalec ni zadel. Italija In londonska konvencija. »Secolo« pa poroča, da je Italija podpisala londonski dogovor z dne 4. septembra 1914 in da se ga bo tudi držala. Samo ena seja. Curih, 6. novembra. »Tages-anzeiger« poroča iz Rima: Italijanski parlament bo imel samo eno sejo in razpravljati bo imel samo o enem vladnem predlogu, to je o podaljšanju generalnega pooblastila vlade. Resolucija intervencijonistov. Zveza intervencijonistov je sprejela v Rimu in Milanu resolucijo, v kateri se zahteva napoved vojne Nemčiji, podpis londonske konvencije glede sklepanja miru in onemogo-čenje svobodnega razpravljanja v parlamentu, katero tako goreče bra- ODBITI RUSKI NAPADI PRI VIŠ-NJOVČUCU. Dunaj, 7. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglasa: Rusko bojišče. Jugovzhodno od Vlšnjovčika ob Stripi in severozapadno od Dubna so odbile naše čete močne ruske napade. Pri Višnjovčiku je bil to sedmi poskušeni napad, ki so ga izvršili Rusi zadnje 4 dni proti temu delu fronte. Sicer na severovzhodnu nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. • • SOBOTNO URADNO POROČILO. Dunaj, 6. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Sovražnik le podvzel včeraj južnovzhodno Višniovčika na našo fronto ob Stripi dva močna napada. Njegove napadalne kolone so se zlomile pod našim ognjem z velikimi izgubami. Rusi so se umaknili končno tukaj, kakor tudi vzhodno Bur-kanova in Bjenjave nazaj v svoje glavne pozicije. Število vjetnikov v bojih za Sjemikovce znaša 50 oficirjev in 6000 mož. Na spodnjem Stiru dobivajo naši napadi prostora korakoma. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml. * ODBITI RUSKI NAVALI PRED RIGO IN DVINSKOM. Berolin, 7. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. novembra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga. Jugozapadno in južno Rige smo odbili večkratne ruske delne napade. Pred D vinskom so se ponesrečili sovražni napadi pri Ilukstu in med Sventenskim ter Ilzenskim jezerom. V noči od 5. na 6. novembra so bili Rusi severozahodno Sventenskega jezera v nočnem napadu vdrli v našo pozicijo. Bili so včeraj zopet ven vrženL Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Položaj je neizpremenjen. Armadna skupina generala von Linsingena. Severozapadno Čartorijska smo vzeli pri nekem odbitem sovražnem napadu 80 mož ter ugrabili 1 strojno puško. Vrhovno armadno vodstvo. • * • SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 6. novembra. (Kor. ur.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. novembra. Vzhodno bojišče. Armadni skupini generala feld-maršala von Hindenburga. Rusi so ponovno poskušali predreti pri Dvinsku z enakim neuspehom kakor prejšnji dan. Armadna skupina generala feldmar. šala princa Leopolda Bavarskega. Položaj je neizpremenjen. Armadna skupina generala von Linsingena. Severnovzhodno Budke smo vzeli daljnje ruske pozicije. Pri Sje-mikovcah je nastal mir. Sovražnik je vržen nazaj v svoje stare postojanke na vzhodnem bregu Stripe. V sedaj zaključenih bojih So izgubili Rusi vjetnikov SO oficirjev in okoli 6000 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Rusi ob Stripi. Curiški »Tagesanzeiger« poroča: Glasom soglašajočih nevtralnih poročil se Rusom novi poskus ob Stripi prodreti ni posrečil. Ruske žrtve na moštvu prekašajo celo najstrašnejše žrtve bitke v Karpatih. RUSKO URADNO PQROČILO. 3. novembra: V bližini Šloka so Nemci naše čete brezuspešno napadli. Pri Ragasnu in Komarnu smo odbili neki napad. Na fronti ob Dvini se nam je posrečilo, da smo vzeli z dobro pripravljenim napadom vas Pla-toniški (2 km južno jezera Sveten) in dve sosedni višini. Pri tem smo vjeli mnogo sovražnikov ter vplenili strojne puške. Do sedaj je udejstvenih 5 častnikov in 500 mož. Tekom včerajšnjega dneva smo odbili sovražni na-S&A firi. vaseh Ruta Lisftvsfcu. mienuha, Rudka in Komarov. Vrgli smo Avstrijce, katerim se je bilo posrečilo prekoračiti južno od Bazli-kov (15 km zapadno od Deraznova) reko Putilovko, nazaj; uničili smo njihove mostove. Pri Novem Alek-sincu so se približale naše čete brez strela žičnim oviram in so vdrle v sovražne jarke, vrgle sovražnika iz njih in vjele 2 častnika in 42 mož. Sovražnik je pričel iz vasi Jozefovke (7 km severovzhodno od Siemkov-cev), podprt od silno močnega artilerijskega ognja, ofenzivo ter vdrl v vas. Ko smo tudi mi začeli močno streljati na prodirajočega sovražnika in njegove baterije, smo napadli. Posrečilo se je našim četam potisniti sovražno fronto nazaj. Kakih 5000 Nemcev in Avstrijcev (?) smo vjeli. Kmalu nato je izvršil sovražnik protinapad. Silni boj traja. 4. novembra. V okolici Šloka pri vasi Ragazni smo odbili napad sovražnika, ki se je nato umaknil na zapad vasi. Južno od jezera Babit so prodrli naši oddelki v jugovzhodni smeri; sovražnik se je tu silno upiral, Pri Avšanu ob Dvini navzdol od Dvinska (8 km južno od Livenovo) so poskusili Nemci prekoračiti Dvi-no, bili pa so odbiti. V okdlici Dvinska se nam je posrečilo priti jugovzhodno od lluksta naprej. V bližini vasi Platoniški, jugozapadno jezera Sveten, so izvršili Nemci več protinapadov, ki smo jih mi odbili in pri Čemer se nam je posrečilo vjeti 5 častnikov in 531 mož ter vpleniti 4 strojne puške. Izgube Nemcev v tem odseku so bile zelo velike. Mi uspešno prodiramo. Pri Podgačijih, severozapadno od Čartorijska (8 km), se je posrečilo sovražniku, vdreti v veliki gozd in se tam vstaliti. Položaj je bil zelo neugoden, naporu vseh delov naših čet pa se je posrečilo položaj zopet popraviti. Vse bojišče je posuto s sovražnimi mrtvimi. Vjeli smo 8 častnikov in kakih 400 Nemcev in Avstrijcev ter vplenili 2 strojni puški.Nemci so odgovorili zbesnim brzim streljanjem ter so iznova napadli. Z velikimi izgubami za sovražnika smo odbili tudi napad severno od Komarova. Sovražnik je vrgel 2 bombi na Dostajo Rlivan, severozapadno od Rovna. Nemške napade jugozapadno od Volice smo odbili. Sovražnik je nato iznova napadel. Sovražni protinapad pri Siemkovcih se je razbil; zasedli smo njegove strelske jarke in ga pognali v beg. Proti večeru 3. novembra je boj začel popuščati. Admiralski štab poroča, da so članki časopisov glede izkrcavanja čet v Varni dne 3. novembra izmišljeni. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Trdovratno se vzdržuje vest, da je Sazonov demisijoniral, da pa njegova demisija še ni bila sprejeta in da skušajo Sazonova pregovoriti, da naj ostane na svojem mestu dokler mu ne najdejo primernega naslednika. Baje se hoče Sazonov odpočiti na svojem posestvu ter pozneje odpotovati v inozemstvo. Dvorni krogi mu očitajo, da ni poznal položaja na Balkanu in da je izpodkopal ruski prestiž. O ruskem vojnem ministru Su-homlinova razširjajo iz Sofije, da je moral odstopiti, ker je baje poneve-ril 400 milijonov rubljev. Baje se je vršila preiskava pod generalom Petrovom in se je za 75 milijonov rubljev Suhomlinov še izgovoril, dočim trdi za ostalih 325 milijonov, da jih je izdal za vohunstvo. Iz Kodanja pa poročajo, da se proti Suhomlinovu ne bo dvignila obtožba, ker je pre-iska dognala,.da so vse dolžitve brez podlage. Iz Petrograda poročajo: Na ukaz armadnega poveljništva so mesta Homel, Orša in Mohilev ob Dnje-pru za privatne osebe zaprta. »Rječ« piše, da je desorganizaci-ja na Ruskem strahovita. Nadalnje ovire v prometu groze s katastrofo. Potovanje notranjega ministra v Moskvo je jasno znamenje teh ovir. Pomanjkanje kruha, soli, mesa in masla ie veliko, cene se strašno dvigajo. V Moskvi stoji 5000, v Petro-gradu 2000 natovorjenih vagonov. Notranji minister je dognal strašen nered na moskovski progi ter se zaradi tega spri s prometnim ministrom. Obrekovanje. Berolin, 7. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Glasom poročila »Momingpost« z dne 24. februarja je dolžil pri zavzetju Libave vjeti angleški pastor Tomaž Dent nemške čete, da so vzele za 180 vagonov dragocenega pohištva iz hiš v Libavi in je poslali v Nemčijo. Poizvedova-Jiia. so jtoraala« da. te xq ncvjđttliira. obrekovanje. Nobeno pohištvo se ni vzelo iz hiš v Libavi in nikamor odposlalo. Amerika in Rusija. Kodanj, 6. novembra. (Kor. ur.) »Berlingske Tidende« poroča iz Petrograda: Zveza za pospeševanje rusko - ameriških odnošajev je imela v četrtek svojo prvo sejo. Poslanec Miljukov je predaval ter rekel, da je izvršila Amerika do sedaj za Rusijo za poldrugo milijardo rubljev vojnih dobav in da ima izvršiti dobave še za 41/2 milijarde. Posebna misija za preskrbo kuriva je imela pod predsedstvom trgovskega ministra sejo. Ministrov predlog, da naj se trgovina s premogom monopolizira, je bil sprejet. Ministrstvo je dalo takoj na razpolago 10 milijonov rubljev za odkup lastninskih pravic posestnikov premogovnikov. ZAPADNO BOJIŠČE. POLOŽAJ NA ZAPADNEM BOJIŠČU. Berolin, 7. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: VeL.a glavni stan, 7. novembra. Zapadno bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO URADNO POROČILO Berolin. 6. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. novembra. Zapadno bojišče. V boju z ročnimi granatami smo pregnali Francoze, ki so bili vdrli v vzhodni del našega novega jarka severno Massiges, zopet iz njega. Sicer je potekel dan z deloma živahnimi artiljeriiskimi boji brez pomembnih dogodkov.. Vrhovno armadno vodstvo • ■ FRANCOSKO URADNO POROČILO. Uradno popoldansko poročilo, dne 4. novembra: Ponoči so se vršili živahni boji z granatami v strelskih jarkih ob cesti v Lille in jugovzhodno od Neuville - St. Vaast; med tem je v tem odseku artiljerija močno delovala. V Champagni, v pokrajini Chausson farme nam je dovolil takojšen energičen protinapad, da smo že včeraj zvečer zopet zasedli dele sprednjih strelskih jarkov, v katere so bili Nemci prodrli. Kljub najljutej-šemu odporu smo jih vrgli iz njih, dasiravno so brizgali goreče tekočine. Večerno poročilo: V Belgiji je naša artiljerija dolgo obstreljevala sovražne pozicije v okolici Lombart-zyda ter se uspešno borila proti sovražnim baterijam, ki so v odgovor streljale na naše strelske jarke. V Artoisu, v odseku gozda pri Given-chyju, južno od Somme in v okolici Beuvraignes in Cessieres so se tudi vršili ljuti artiljerijski boji. V Champagni je trajal boj ves dan prav živahno v okolici farme Chausson med višino 199 in Maison de Champagne. Pred vsem smo sovražnika popolnoma pregnali iz zadnjih kosov svojega sprednjega strelskega jarka, ki ga je držal še od včeraj zvečer in kjer mu je skrajno ljut napad dovolil, d'a se je ustalil na zelo omejeni fronti brez globine. Drug napad na naš odsek pri La Courtine smo popolnoma odbili. V^Vogezih se je artiljerijski boj v okolici Violnja zopet pričel, med tem ko se je istočasno vršil silen boj z bojnimi pripravami vz strelskih jarkov. Belgijsko poročilo. Ponoči in dopoldne mir. Popoldne so sovražne baterije in letala nekoliko delovale zlasti v odseku med Nieuportom in Dixmuidnom. Angleške izgube. Zadnji seznam angleških^ izgub obsega 87 častnikov in 2344 mož. Ob Dardanelah je do 25. oktobra težko zbolelo 3200 častnikov in 75.000 mož. Od teh so prepeljali 2260 častnikov in 42.000 mož na Angleško, da tam ozdrave. Lord Kitchener. London, 7. novembra. (Kor ur.) Tiskovni urad poroča: Lord Kitchener se je odpeljal na prošnjo svojih kolegov z Angleškega, da obišče bojišče na vzhodu. Za čas njegove odsotnosti bo vodil ministrski predsednik Asquith dela v vojnem uradu. Trditev, da je lord Kitchener odstopil, ni resnična. London, 6. novembra. (Kor. ur.) Rcuter poroča: Z merodajne strani zanikajo najodločnejše vesti o lordu Kitchenerju. Ni samo neresnično, da je Kitchener odstopil, neresnično je tudi, da bi bil kdaj ponudil kralju svoj odstop. Posebno Reuterjevo po« ročilo pravi, da je Kitchenerjev od« denje, ki pa se je kmalu poleglo, ko je izšel uradni dementi. Glasom poročil več listov je Kitchener v resnici zapustil vojni urad, toda le, da prevzame zelo važno vojaško mesto. Splošno je znano, da je Kitchener dober poznavalec razmer v orijentu. Nekateri listi pričakujejo, da bo prevzel vodstvo vojaške akcije v Sredozemskem morju. Njegova navzočnost v vojnem ministrstvu ni več tako potrebna, kakor začetkom vojne, tako da se more posvetiti drugim važnejšim vprašanjem, ki so bolj v skladu z njegovim znanjem. Kakor se zatrjuje, se bo morda v Parizu sestavil mešan generalni štab, ki bo rešil razna vojaška vprašanja. Vest, da naj prevzame Kitchener vrhovno povelje *xad angleško armado na Francoskem, ni resnična. Izpopolnitev kabineta Briand. Preko Rotterdama poročajo: Glasom poročil iz Pariza sestava kabineta Briand očividno še ni popolnoma končana. Radi bi imeli v ministrstvu še ministra brez portfelja, ki bi zastopal mohamedanske interese, prjmeme osebe za to pa ni najti. Ruska misija v Parizu. - Iz Stockolma poročajo baje iz krogov, ki so v ozkem stiku s Sazo-novom, da bo prišlo v Pariz posebno rusko vladno odposlanstvo, ki se bo skupaj s francoskim kabinetom bavi-;lo z vprašanji, ki so v zvezi s položajem na Balkanu. Volitve na Angleškem. t* Angleška vlada namerava volitve v zbornico odložiti do konca vojne. Med tem se podaljša zakonodajna doba sedanje zbornice. Volitve se jbodo izvršile na podlagi novih volil-■nih imenikov. Angleži in Irci beže pred splošno vojaško dolžnostjo. Iz Anglije se mladi možje trumo-ma selijo v Ameriko iz strahu pred splošno vojaško dolžnostjo. V Liver-poolu se tepo za prostore na ladjah. iDcšlim nabornim častnikom se nobe-klen ni priglasil za vstop v vojsko. tTudi v Haag je došlo mnogo mladih ?Angležev in Ircev. Kanada in vojna. London, 5. novembra. (Kor. ur.) /►Times« poročajo iz Ottave: Finančni minister ceni vojne stroške Kana-,'de za prihodnje leto na 50 milijonov funtov šterlingov (okroglo 1200 milijonov kron.) Stroški za preskrbo posameznega moža znašajo 200 funtov šterfingov (okroglo 4800 K). •Mirovne predpriprave sovražnikov. London, 4. novembra. (Kor. ur.) iTimes« poročajo: Parlamentarični ^trgovinski odseki aliirancev se bodo meseca januarja v Parizu posvetovali o skupnem nastopu koncem vojne. francoski veleposlanik pri WiIsOnu. .Reuter poroča: Glasom poročil [Washingtonskih listov je zaprosil ^francoski veleposlanik Jusserand za raydijenco pri predsedniku Zedinjenih !držav Wilsonu, kar je dalo povod, da sp oživele vesti o mirovnih pogajanjih. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. Pariz, 6. novembra. (Kor. ur.) Poročilo mornariškega ministrstva pravi, da so sovražni podmorski čolni, ki so pripluli iz Atlantskega oceana, najbrže v noči od 2. na 3. november pluli skozi morsko ožino pri Gibraltaru ter potopili 4. novembra na višini Arzena francoski parnik -Dabra« in v bližini rta Ivi francoski parnik »Galvados« in italijanski parnik =Ionio«. Posadke parnikov : Dahra« in »lonio« so rešene. O posadki »Galvadosa« ni poročila. Algir, 6. novembra. (Kor. urad.) Neki nemški podmorski čoln je obstreljeval in potopil v petek 40 milj od Algira francoski parnik »Sidi Ferruch«. Posadka, obstoječa iz 28 mož, je dospela v Algir. Frankobrod, 5. novembra. (Kor. urad.) »Frkf. Ztg.« poroča iz Madrida: Glasom zanesljivih poročil je neki podmorski čoln potopil angleški transportni parnik »Woddziel«, ki je imel na krovu vojni materijal. Parnik je obsegal 3581 registrskih ton ter je bil na poti iz Gibraltara v vzhodno Sredozemsko morje, da pripelje zaveznikom novega vojnega materijala. London, 5. novembra. (Kor. ur.) Tiskovni urad poroča: Dne 19. oktobra je neki sovražni podmorski čoln na višini otoka Antikvthera v Egej-skem morju potopil angleški transportni parnik »Ramazan,«. Od 380 mož indijskih čet, ki so se nahajale na parniku, je bilo 75, ,od moštva 28 mož rešenih. Preostali so dospeli na čojjiih na oto^. Vesti iz primorskih imel. Padel je na doberdobski planoti goriški srednješolec K ii r n e r iz znane družine v ulici Sv. Antona, Poročajo, da je padel tudi njegov bratranec, ki je služil v armadi kot praporščak. Padel je v bojih za goriško mostišče pri Pevmi polkovni zdravnik dr. Karol Bolaffio, sin znanega vinskega veletržca Davida Bolaffio, v ulici Ascoli v Gorici. Pokojni dr. Bolaffio, ki je imel okoli 35 let, je izvrševal zdravniško prakso v Trstu. Poročil se je pred dobrimi 14 dnevi. Kobaridci pišejo sedaj pisma in dopisnice svojcem malo po italijansko, malo po slovensko. Na neki dopisnici iz Kobarida je italijanski cenzor dobro počrnil stavek, ki poroča, da je v Kobaridu sedaj velika konfuzija, ali črnilo je toliko popustilo, da se sedaj lahko čita, da je v Kobaridu velika konfuzija. Pisati smejo samo navadne rodbinske stvari. Osemnajst ulic in trgov v Trstu je dobilo po ukrenitvi cesarskega komisarja nova imena. Med temi so tudi: via Lissa. piazza principe Eu-genio, via di Doberdo, (zakaj ne pravilno »Doberdob«?), via di Mon-falcone, via Mozart, via Andrea Hofer, via Maria Teresa, via Helgo-land. Dnevne vesti. — Cesar je sprejel v soboto ogrskega min. predsednika grofa Tiszo v avdijenci, na to hrvatskega bana barona Skerlecza. — Županom in vsemu prebivalstvu kranjske dežele! Božič se bliža — drugi božič v svetovni vojni. Zunaj v okopih, v mrazu, burji in snegu stoje naši junaki, v obrambi naše mile domovine. Kakor lani, hoče tudi letos vojni oskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva vsem vojakom, ki stoje v bojni črti, ozaljšati božični praznik z malim darom in se obrača v ta namen s posebnim oklicom do celotnega prebivalstva našega cesarstva za primerne prispevke. Sodelujmo pri tem vsi, brez izjeme: saj se gre za naše sinove, brate, očete! Župani se tem potom poživljajo, da se odzovejo z največjo vnemo po. zivu vojnega okrbovalnega urada. Prebivalstvo pa naj se odzove z naj-številnejimi darovi, bodisi v naravi bodisi v denarju, ki naj se v smislu tozadevnega oklica c. kr. deželnega predsedstva oddajo pri domačem županstvu (mestnem magistratu), žup-nem uradu, okrajnem glavarstvu ali deželni vladi, naturalije tudi pri domačem šolskem vodstvu. Darila v denarju sprejme drage volje tudi deželni odbor in jih izroči na pristojno mesto. Zadeva je pa silno nujna: kajti le ob pravem času dospela darila (naturalije do 28. t. m.), se bodo mogla porabiti za vojno božićnico. Sodeželani! Sodelujmo vsi, vsak po svojih močeh, da bo letošnja božićnica naših brezizgledno hrabrili vojakov čim najsijajnejša: pokažimo jim tem potom ponovno, da ob slovesni sveti uri mislimo nanje v dolžni ljubezni >n hvaležnosti! — V Ljubljani, dne 8. novembra 1915. — Deželni odbor kranjske v o jv o d i n e: Šusteršič L r., deželni glavar. — Za častna doktorja je pravna fakulteta zagrebškega vseučilišča izvolila generalnega polkovnika nadvojvodo Evgena in generala infante-rije Boroevića. — Imenovani so za višje zdravnike dr. Hugon Robič, garn. bol. 12, dr. Josip Tavčar pešp. 17., dr. Fran Toplak. — Imenovanja v armadi. Za podpolkovnika je imenovan major 79. pešpolka Matevž T o 1 j a n , za majorja pri 100. pešpolku imenovan stotnik 7. lovskega bataljona Gvidon K r u š i č , za stotnika je imenovan nadporočnik topničarskega štaba Fr. P i š 1 a r. — Za nadporočnika sta imenovana črnovojniška poročnika dr. Pavel Pestotnik in dr. Rudolf Sajovic. — Za poročnike so imenovani rez. praporščaki Milan Peterlin, pešpolka 27., Henrik Klenovšek pešpolka 27., Kari Šinkovec pešpolka štev. 27. — Odlikovanje. Za majorja izven ture je imenovan g. Etbin Ravni-h a r v ulanskem polku št. 4 v priznanje odličnega delovanja pred sovražnikom. — Tretje avstrijsko vojno posojilo se je znamenito obneslo in novic pokazalo veliko gospodarsko moč prebivalstva in njega patrijotično mišljenje. Podpisanih ie bilo več, kakor 3300 milijonov kron. — III. IV*% avstrijsko vojno posojilo. Pri mestni hranilnici ljubljanski so nadalje med drugimi podV pisali III. avstrijsko vojno posojilo: Simon Klimanek 2000 K, gospe Julija Bleiweis pl. Trsteniška 5000 K, Da-jucjj. Sudan J300 Ki AntOTite Biber- nik 400 K. Zora Predovič 5000 K, Josip Vončina, c. in kr. poročnik 500Q kron, Rudolf Predovič 5000 K. — Za vojne invalide. Kakor v drugih deželah, tako je tudi na Kranjskem mnogo invalidov, ki slučajno še niso dobili odlikovanja* dasi so se zaslužili. Zato naj se invalidi, ki doslej nimajo najvišjega odlikovanja, zlasti invalidi, ki so v vojni izgubili kak ud, oko ali obe očesi; ali so bili drugače trajno poškodovani zanesljivo oglase v Ljubljani pri policijskem ravnateljstvu, na deželi pa pri pristojnem okrajnem glavarstvu in sicer do 15. novembra. Pri tem oglasu je natančno navesti ime, šaržo, vojni oddelek (polk, stotnijo, eskadron, baterijo itd.) domovinsko pristojnost in boje, katerih se je kdo udeležil. — Namesto vencev na krsto umrlega gospoda Leo Suppantschi-tscha so darovali zakladu za invalide: Gospa Mila Suppantschitsch iz Dunaja 10 K, gospod univers. profesor dr. R. C. Kukula iz Gradca 20 K, gospcd doktor Rudolf Kukula iz Bu-dejevic 20 K, gospod višji gozdni svetnik M. Riebl iz Solnograda 20 K in gospod namestniški podpredsednik v p. vitez pl. Netoliczka iz Gradca 20 kron. — Darila za vojne invalide iz Kranjske so darovale deželnemu pomožnemu društvu za vračajoče se vojake: Gospa Suppantschitsch, v spomin na umrlega soproga, gospoda Leo Suppantschitscha 200 K za invalide; gospa Julija Črnivec v spomin na očeta, gospoda Leo Suppantschitscha 100 K za oslepele vojake in ga. Dora Herz za invalide (tuberkulozne) 100 K. — Darila. Mesto vencev na krsto umrlega gospoda Leona Suppantschitscha so Rdečemu križu darovali g. Anton Luckmann 20 K in rodbina Dacar 15 K. — Darilo. Gospod Otomar Bam-bebrg st. in soproga sta mesto venca na krsto umrlega g. Leona Suppantschitscha darovala Rdečemu križu 30 K. — Za vseh vernih duš dan. Mesto okrasa na grob je darovala gospa Tekla Jašovc Rdečemu križu 10 kron. — Obsojena vohuna. S pravomoćno sodbo c. kr. domobranskega sodišča petega armadnega etapnega poveljstva je bi! trgovec Franjo P e -t r i č obsojen na smrt na vešalih zaradi zločina ogleduštva v smislu § 321. vojnega kazenskega zakona, kazen pa se je v smislu § 416 : 5 V. k. p. r. izpremenila na ustrelitev in se je izvršila dne 2. novembra 1.1.— Z isto sodbo je bil obsojen trgovec Alojzij Rasbergerna lSletno težko poostreno ječo zaradi hudodelstva proti vojni moči države v smislu § 327. (V. k. z.). — Dobava predmetov za gorsko opremo c. in kr. vojske. C. in kr. vojno ministrstvo razpisuje dobavo predmetov za gorsko opremo vojaštva. Gre zlasti za dobavo predmetov, ki so potrebni za smučarje: smuči, palice, vrvi, železa. Natančen razpis je interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — O postopanju glede dovolil za izvoz črev na Nemško dobe intere-sentje pojasnila v pisarni trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko. ■— Izpred vojnega sodišča. Pred graškim sodiščem je bila v soboto dne 6. novembra 1915 gdč. Antonija J e ž o v n i k, učiteljica iz Braslovč, po daljši razpravi, pri kateri je interveniral kot njen zagovornik gospod dr. Fran N ova k, odvetnik v Ljubljani, popolnoma oproščena obtožbe radi hudodelstva po § 65. a kaz. zak. — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od gospe Antonije Goga-love, notarjeve vdove v Ljubljani, 20 K. mesto venca na krsto gospoda Vaso Petri čiča. — Ga. Lizika dr. Serjunova v Cerknem je poslala Družbi 3 K mesto sveč na grob svoji hčerki v Tolminu. Hvala! — Pogreb Vasa Petričiča. Ob mnogoštevilni udeležbi iz vseh krogov prebivalstva je bil včeraj popoldne v rodbinski rakvi pokopan umrli častni meščan ljubljanski gospod Vaso Petričič. Pokojniku so med drugimi izkazali zadnjo čast župan dr. Tavčar, podžupan dr. T r i 11 e r z mnogimi občinskimi svetniki, bivši župan vitez Gras-* seli i, dvorna svetnika vjtez Lase han in dr. Zupane, vladni svetnik Kremenšek, sodni predsednik pl. L e v i č n-4 k, predsednik trgov, in obrtniške zbornice Knez in tajnik te zbornice dr. W i n d i -s c h e r z mnogimi zborničnimi svetniki, predsednik mestne hranilnice pl. Trnkoczv z ravnateljem Hrastom in mnogimi uradniki, ravnatelj Avstro-ogrske banke Gregorič in zastopniki drugih denarnih zavodov, predsednik notarske zbornice Plantan, predsednik odvetniške zbornice dr. Maja r o n, umirovljeni magistratni ravnatelj Vončina,. mafit§ft4tnj ravnatelj dr. Z ar ni k z mnogimi magistratnimi uradniki, ravnatelj deželnih uradov Z a m i d a, dvorna svetnika Hubad in Polec, vladni svetnik W i e s t h a 1 e r, višji štabni svetnik Pavlin, polkovnik Rrašnikar, načelnik gremija tj> govcev Samec, predsednik trgov-; skega društva »Merkur« Lilleg in malone vsi trgovci iz Ljubljane. Moški zbor »Glasbene Matice« je pokojniku v slovo zapel žalostinke. — Umrl je včeraj dopoldne v ljubljanski parni kopeli c. kr. pisarniški ravnatelj gospod Josip Hoče v ar, odličen uradnik, ki je bil za svoje zasluge odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono. Bodi mu blag spomin! — Na Dunaju je 4. novembra 1.1. po kratki bolezni umrl gosp. Robert Pollak, družabnik tukajšnje tvrd-ke »Brata Pollaka v starosti 40. let. Pokopan je bil tam dne 7. t. m. — Počivaj v miru. — Iz davčne službe. Predsedstvo kranjskega finančn. ravnateljstva je imenovalo davčne oiicijale Rudolfa B i n t e r j a, Valentina N o -v a k a in Rajmunda M 1 e j n i k a za davčne upravitelje v 9. činovnem razredu. — Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane, ki pridejo vpo-štev, na sledeče: V deželnem zakoniku se razglasi v doglednem času odredba, ki preminja § 3., odstavek 2. odredbe z dne 7. avgusta 1915 dež. zak. št. 24 glede postopanja za omejitev alkoholizma, ki se naj sedaj tako-le glasi: Vsakovrstnim vojaškim transportom, kakor tudi posamezno potujočim vojaškim osebam izmed moštva se ne smejo prodajati tudi druge pijače, ki vsebujejo alkohol kakor pivo, vino, mošt in drugo. Izjeme so veljavne le vsled posebne zdravniške odredbe ali vsled izrecnega dovoljenja transportnega poveljnika, če je ta častnik ali njemu enak. V smislu § 9. gorinavedene odredbe je nova naredba tudi nabita v vseh prostorih, ki pridejo v poštev. Take tiskovine si lahko trgovci nabavijo pri tvrdki Kleinmaver Ck. Bam-berg v Ljubljani. — »Veliki čas«. V izložbi firme Fran Magdič na Franca Jožefa cesti je razstavljena slika, ki se bo v spomin na avstrijsko - nemško zavezništvo prodajala tudi v posnetkih.Izvir-nik je naslikal dunajski slikar Ludo-vik Koch in svoje delo imenoval »Veliki čas«. Slika naj bo apoteoza nemško - avstrijsko - ogrskega zavezništva. Na sliki so vpodobljeni cesar Viljem in cesar Franc Jožef, nemški in avstrijsko - ogrski prestolonaslednik, razni nadvojvode, ministri in generali ter reprezentantje obeh armad. Slika je izvrstno delo in ni dvoma, da si jo bodo radi omislili vsi, ki hočejo imeti umetniški spomin na svetovno vojno. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil pekovski mojster iz Kranja .Fran Megušar. Vjet je bil dne 11. maja. Sedaj je pomočnik pri nekem pekovskem mojstru. Zdrav je, godi se mu dobro in želi vsem znancem in prijateljem, da bi se še srečno videli. Pozdravlja vse. — Pozor! Glasom ministrske naredbe z dne 23. septembra 1915, štev. 2S3 drž. zak., so v korist vojaškemu erarju zasežene razne kovine. Te kovine pa nekateri trgovci še vedno prodajajo ter s tem oškodujejo vojaški erar. Prizadeti se opozarjajo, da se bodo oblasti prepričale in kdor je kaj pregrešil bode brez vsa* kega obzira občutno kaznovan. Morilec orožnikov prijet. 2e v soboto smo na kratko poročali, da ie morilec orožnikov Martin Zupet prijet. Vjeli so ga dne 5. novembra ob pol 9. uri zjutraj na nekem hribčku pri Buličih v Žumberku (Hrvatsko) in ga ob 1. uri popoldne pripeljali v Metliko k okrajnemu sodišču, od koder so ga potem ob 4. popoldne odpeljali v Ljubljano. Obstrelil ga je mlad fant in ga pogodil tako, da ni mogel naprej. Ranjen pa ni prehudo. Našli so pri njem dva revolverja, zlato uro, več srebrnih ur in zlatih prstanov in mnogo drugih prstanov. V Štorah pri Celju je trčil v petek zjutraj osebni vlak v tovorni vlak, pri katerem so se razbili 4 s petrolejem napolnjeni vagoni. Petrolej je stekel v Voglajno, ki je do Celja pokrita z maščobo. Ranjenih je bilo tudi pet oseb. Uvedena je preiskava. I Mleko za Maribor. Štajerska cesarska namestnija qje zasegla vso produkcijo mleka v mariborskem političnem okraju. Mleko iz tega okraja se sme izključno prodajati le v Mariboru. Izvzeta je prodaja mleka za lokalne vojaške potrebe in pa prodaja mleka v Gradec, v kolikor je že dosedaj obstojala. Ako bi se pokazalo, da Maribor navzlic temu ukrepu še nima dovolj mleka, potem bo štajerska namestnija odredila tudi rekvizicijo v ljutomerskem okraju. Umrl Je v Gradcu v bolnici usmiljenih bratov, gospod. Srečko D o s r ša, usnjarski mojster in posestnik v Središču, bivši dolgoletni načelnik središke skupne obrtne zadruge, so-ustanovnik in starosta središkega Sokola. Vzornemu rodoljubu bodi lahka zemljica! Filibus??? ali »Oči egiptovske mačke«, zločinska in detektivska drama v štirih delih. Ta film se mora šteti med najboljše detektivske drame in je dosegel, kakor drugod, tako tudi v Ljubljani, največji uspeh. — Poleg tega je tudi najnovejše vojno poročilo: Zavzetje Belgrada in pa originalna veseloigra: »Foxikus suženj«. Ta spored se bo samo še danes predvajal. — Jutri film misterij v treh dejanjih »Tajinstveni popotnik«. Žrebanje razredne loterije (5. razred, 20. zadnji dan). Premijo 700.000 K in 2000 K dobi št. 56.582. — Po 2000 K dobe: 1495, 2567, 4766, 1*1.077, 14.852, 24.551, 25.928, 27.077, 33.505, 35.256, 49.919, 79.550, 80.449, 84.844, 86.111, 105.097, 105.764. — Po 1000 K dobe: 2953, 3519, 4830, 11.676, 16.796, 22.463, 22.560, 22.892, 23.343, 24.445, 29.663, 30.513, 36.241, 43.0S0. 47.887, 51.913, 53.497, 55.394, 55.442, 66.157, 66.323, 69.718, 87.015, 100.964, 102.816, 102.835, 105.003, 106.176. fiazne sludri. - Niš, srbsko glavno mesto za časa svetovne vojne, kjer se je nahajala srbska vlada, parlament, kjer je bil centrum vsega srbskega političnega in sploh narodnega življenja od izbruha svetovne vojne sem, se nahaja v rokah bolgar. armade. V normalnih časih je štel Niš do 30.000 prebivalcev, med vojno se je to število, kakor so poročali listi, potrojilo. Mesto leži na važnem železniškem križišču ob reki Nišavi. Mimo Niša poteka glavna orijentska železnica, ki veže centralno in zapadno Evropo preko Belgrada in Sofije s Carigradom, tu se odloči važna makedonska proga na Solun in za srbsko trgovino zelo važna železnica v dolino Timoka čez Knjaževac in Zaječar na Prahovo ob Donavi. Mesto se je v zadnjih desetletjih krasno razvijalo ter ima Niš tipično srbski značaj — mesto je široko razprostrto med vrtovi in drevesjem, hiše so po večini enonadstropne, takozvane enorodbin-ske stavbe in le javna poslopja so večja in odličnejša. Ob prijazno žuboreči Nišavi se nahaja v malem parku kraljevski gradič, nad mestom pa bdi stara citadela. Niš je že od srednjega veka sem trdnjava. V novejšem času so jo Srbi znatno modernizirali in gotovo je bila to najmočnejša pozicija srbske armade. Nedvomno je bil Niš utrjen tako, da bi bil vzdržal daljše obleganje, toda strategična umetnost zavezniških vojskovodij mu je pripravila enako usodo, kakršna je zadela Varšavo in druge ruske trdnjave, ki so se morale vdati, ne da bi si pridobile slavo našega Przemysla. Niš je prastara naselbina, pod Ptolomejem so ga nazivali Grki Naisson, pozneje se je imenoval Naissus in Nissa, od tod ime Niš. V Nišu se je rodil cesar Konstantin Veliki, ki je mesto polepšal in razširil, Atilove hunske čete so ga strle v prah, cesar Justinian ga je zopet sezidal. V 7. stoletju so se ga polastili Slpvani, zagospodovali so v njem Bolgari, pa zopet Grki; 1. 1189. ga je osvojil srbski veliki župan Stjepan Nemanja, ki je istega leta pozdravil v ziglovih Niša nemškega cesarja Friderika Barbaroso na čelu nemške križarske vojske, ki je hitela v Palestino. Do bitke na Kosovem leta 1389., je ostal Niš v srbskih rokah, tega leta je'zavihrala nad njim turška zastava, ki je izginila šele leta 1877. Severo-zapadno Niša leži holm Vinik, kjer je izvojeval dne 23. septembra 1669 mejni grof Ludvik Badenski s svojo 17.000 mož brojeco armado slavno zmago nad 40.000 Turki. V srbsko-turški vojni, leta 1876., je bil Niš glavno turško oporišče proti Srbom, ki so ga zavzeli dne 28. decem« bra 1877. V berlinskem dogovoru je postal Niš definitivno srbska last. Dažtašnjf list obsega 4 strani. Izdajatelj" in odgovorni urednik: Valejutin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Glavobol iz nervoznosti. Obrazne nevralgije, zobobol iz nervoznosti in druge bolečine, nastale zaradi pre-» hude občutljivosti živcev odstranimo s Fellerjevim živce jačečim, bolečine tolažečim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsaflui4«. 12 steklenic pošlje franko za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hr^ vaško). Pri glavobolu se priporoča rabiti poleg Fellerjevega »Elzafluida« tudi Fellerjevo stogio proti migreni, (Cena kot priklada 1 K). Obenem tudi lahko naročimo Fellerjeve voljno odvajajoče rabarbarske kroglije z zn. »Elzakroglice« 6 škatljic franko 4 K 40 v. El^a.= Preparati sa resnično Stran 4 .SLOVENSKI NAkuD-, dne 8. novembra 1915. 257. štev. Lilijskomlečno MIRI S Bergmanna & Ko., Dečii na Ubi je vedno bo!j priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti {jegani in njega dokazane neprekos-jivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite itreeme na označilo »8 konjičkom« in na polno firmo! Po 1 K v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova litijska krema »Manera« (80 h lonček) Čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954 rfeteorolosično poročilo. Vlilo a nad morjem 306*2 Sredn i zračni (lak 73« u»m Stanje barometra ! iS v mm »— — 2« 2 » Veti ovi 8. 10 1 si. jvzh. 6*4 sr. szah. 58: sr. jvzh. Nebo oblačno 2.pop. 738 4 9. zv. 737-2 7 8 j si. jzah 6*6 brezvetr. 7. zj. ! 734-6 5-3 j si. sever Srednja temperatura sobote 8 6% norm. 5-9, nedelje 67°, norm. 56\ Padavina V 24 urah 157 mm in 0*0 mm. kuharico predaje starosti in čvrstega zdravja. Prosta hrana in stanovanje, mesečna plača 50 K. 2894 Ponudbe naravnost na: Met« Delslčar, kolodvorski restavra-rator v St, Petrn m Kr._ Oklic. naproti mi um ini. rc§. it 47, prideljem desiobr. lat. rog. Lfobljaaa af. 27, le 30. avgusta 1914 pati«! pri Prse«y-slanvh. Da se ufotovi njegova sart, so prosilo vsi očividci da v priporočenem pisma nujno pošlje;© svoj nttančsi naslov aa stotnika Pavel Schlosser, fita-ckerlfcerg pri Gradca, Blamen-gssse it. 11. Tsi šfro&ki se ps-vraoje. 2893 Vlile pielitaie n Mi i .Kine Mi v i. iiiii! se vrše jutri v torek 9., v sredo 10. in v četrtek 11. novembra vsakokrat ob 4. uri pop. Na vses prosforik z znižanimi cenami veljalo pri tsh predsts-vak za odrastle in otroke znižane cene. SpireS za otrošlce preistave: Podganji lovec Iz Hantoljaia. Pravljica. Začarani galoii. Komična slika Pom&g&tt si zaa. Veseloigra Eanijol v levnjakn. Drama. Čosn no mara tota Bosalifn. Veseloigra._ Mesta! pogreb«! zarod t LjcMjaaL t Dvo lopo opremljeni Potetei canaaila * i IjoHjaai n izdada. Potrti ntizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest da je naš iskreno ljubljeni,^dobri soprog, oziroma oče in tast, gospod Josip Hočevar c kr. piaaraiaki ravaatelj, las talk ilat. zaslni. kriica s krono itd. včeraj nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 9. novembra 1915. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sodna ulica štv. 5, na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 8 novemera 1915. Terezija Hočevar roj. Lomasal, soproga. — Janko Hočevar, e. kr geometer, sin. — Elza Hočevar roj. Zrenzberger, sinaha. mesečni sobi so oddasta samo solidnim gospodom takoj ali s 15. novembrom. Poljanski nasip št. 10 pritličje desno. 2892 Kupuje se goveja Iščo so svetla, moblovana za voiaško bolnišnico. Kupi se tuđi Ponudbe pod „svetla so&a 2389" na upravn. »Slov. Nar.« 2&*9 se sprejme v kavarni Krapi Skofja ulica štev. 12. 2861 E SANATORIUM • EMONA]) S ZA-NOTRANv-JE - IN-KIRURGICME BOLEJZNO. R L -PORODNIŠNICA A ftLUUBLUANA ■ komenskega ulica 4 K fsEPmvmcpmm€^ FR DERGANC \| j Sm?*teGvo z*W:& in fsžio^ Iss-j ptsfe in prosi ^oaisioS s cs-i aasii toanloa FEI3L, Drosan pri Plzsf!, Ssžss. Prosi se a oen^ško kotesoondenco. ■ms večfo množino K&OMf 1RJA. Franc Perko, četovodja, 2875 ,A!o!siaaum"v Poljanska cesta, Ljubljana- Ponudba. 2854 U $vrho je-nitve 5e jfettm seznaniti s starejšo gospico ali mlado vdovo, k1 bi imela nekaj gotovine. Ponudbe j navedbo imovine in če mogoče s slik°t /o poslati na naslov ,,Jt(ir po viharju/28541' na upravništvo „S^°m venskega /faroda*'. Ponudba je docela resna m je jamči ya tajnost* 3 škatlje s 550 grami kuhane govedine ali golaža, 1 škatlja jetrnih paštet, 1 škatlja prženic od rib, 4 škatlje norveških sardin, franko s poštnim povzetjem. Uvozna tvrdka AsIoU L. Kransz stariji, Osjek, Hrvaš' o, poštni pretinac 30. Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtlščaaei v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Rla balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4.30. Kemeny, Sošice (Kasta) Z Postfack 12 22, Ogrske. 2>84 JZELEZNATO VINO S KINO 1lekarnarja PlCCOLhjd vtjubljani Vcabuja navedeno /nrožir.o žsleza. v naivečji izberi priporoča INKA H0RVAT, modistka , Stari trg štev. 21. 11 Poprajila najceneje. IL. 2465 farje prisličnih vinih malokdo^. 1 steklenica 2 kroni. ~?sm v, v deželnem Od jutri do četrtka ob pol 6., 7. in Mim Melsen! gledališč pri vsoh predstavah pol 9. zvečer: Velika drama. — V glava! vlogi Asta Mislses. vseh vrst in vsako množino ' kupuje po najvišjih cenah GR0BELNIK. MESTNI TRG št. 22. Da« 10. novembra ob 11. ari eopoldae se pri podpisanem iz proste roke proda na javni dražbi 2868 6 konj, 1 molzna krava prve vrste, 2 telici najboljše pasme. jivtUn laj/ež, veletrgovec v Kočevju. = JV(odm scuon Stuchiy - JV(aschf^e Ljubljana Židovska ulica št- 2 Dvorski irg t. Osebno hbrane novosti 3 Dunaja. ćPripcroca: največjo i?bero klobukov 2a dame in deklice trateor tudi bogato zalogo Samih klobukov. Zunanja naročila na izbiro s obratno posto. Solidno blago. gffigT* ^ovravila točno in vestno Priznano ni?ke cene. i" .> v,- Štor « ' v--. ■ .•••Vvtv...- • ' t » > Potrtim srcem naznanjam prežalostno vest, da je moj ljubljeni brat in dolgoletni zvesti sotrudnik, gospod Robert Polla kompanjon tvrdke brata Pollak. Ljubljana. t starosti 40 let, 4. novembra 1915 na Dunaja, po kratkem a mučnem trpljenju preminul. Zemeljski ostanki predragega pokojnika so so položili 7. novembra ob 11. uri dopoldne na centralnem pokopališču na Dunaju v grob. LJUBLJANA, dne 5. novembra 1915. Paul Pollak, v tvrdki brata Pollak. Hišna starejša, katera je sposobna za vzgojo otrok in ki bi obenem tudi oskrbovala bolno gospo, se sprejme tako] v Selenburgovl ulici ŠU 6, II. nadstr. desno, Ljubljana. 2881 Špecerijske stroke, trezen, priden in zanesljiv se sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji. 2844 Kje, pove uprav »Slovensk. Naroda«. 15!/2 leta staro, močne postave, ima že nekaj trgovske prakse, želi vstopiti kot prodajalka ali pa tudi kot va-fenka v kako trgovino. Ponudbe pod „PoštOBOSt11 na uprarn. »Slov. Naroda«. 2895 PopolBOsia opravljenih 2880 7 spalnih sob se takoj proda. Pismene priglase dO 15. novembra na upravništvo »Slovenskega Naroda«. sprejme 0. Hlim ftMK V MtfOtUICl Ponudbi je priložiti prepise izpričev. in navesti zahteve in čas v9tosa. 2*ro 3/^^