POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.-------------------------------------------------------------------------POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DIN.
Štev. 6.	"V" Ivjuh-ljaurii, G. julij$e 193G.	J^eto VI
Izhaja enkrat mesečno. Naročnina: 6 Din polletno. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva 22/11.
Problem minimalnih mezd
Delavčeva trnjeva pot
Delavstvo je v neprestani borbi. Ne zato, da izpolnjuje in modernizira po obliki in vsebini zakonodajo v svojo pravno in materijalno zaščito — delavstvo se bori za svoj goli obstoj, da ohrani to, kar mu je tok časa in povojna socialna miselnost dala. Morda ni stanu, kateri bi tako redkokdaj čul o nameravanih novih zakonih in ukrepih v njegovo korist, kakor je ravno delavski stan. V ozki zvezi z našim gospodarskim življenjem z vsema njegovimi dobrinami in slabimi urami je delavstvo kot živ sestavni del našega celotnega organizma, predvsem gospodarskega organizma. Gospodarske krize postajajo avtomatično krize delavstva, katerih ne bi bilo prezreti, kadar se misli na ukrepe v blažitev gospodarske krize. Res je, da vsak gospodarski ukrep po svojem koristnem efektu prinaša posredno korist tudi delavstvu, ako ne v drugi meri pa vsaj v smeri preprečevanja brezposelnosti in padanja mezd. Toda pogosto je ta posredna korist v zelo oddaljeni bodočnosti; predno s svojim učinkom nastopi, more delavstvo vsled nezadostnih neposrednih ukrepov v njegovo neposredno takojšnjo zaščito utrpeti nepopravljivo škodo v moralnem in materijalnom oziru.
Socialne in gospodarske krize se kažejo po vsem svetu. Mnogo naporov morajo uveljavljati zlasti tipično industrijske države, da rešijo vse nujne socialne in gospodarske probleme, kateri so v zvezi s krizo potrošnje produkcijskih predmetov in s krizo zastoja v produkcijskem procesu.
Pri nas ima delavski problem svoj poseben značaj. Globoko posegajo njegove korenine v naš kmetski problem. Opažamo, da poljedelstvo ne more dobiti delovnih sil, v obrtniški in industrijski zaposlitvi pa je povpraševanj po delovnih mestih preveč, kar tlači mezde navzdol in stalno ustvarja novo Število brezposelnih. Rešitev agrarnega vprašanja je velike načelne važnosti za nadalj-ni razvoj delavskega vprašanja. Z agrarno reformo je ustvarjati več in zadovoljivih prilik zaposlitve in preživljanja od obdelave zemlje, da se ustvari zdravo število onih, katere more zaposliti trgovina, obrt in industrija. Industrializacija zemlje je dobra in potrebna stvar. Toda trgovina ,obrt in industrija ne morejo biti stalen čudežni bog, kateri naj da kruha in zaposlitve odvišnim in novim delovnim silam. Beg iz dežele v mesta, odnosno v industrijo, ako bo nereguliran, more imeti usodne posledice tako v zdravstvenem, kakor v materijalnom pogledu ne samo za poklicno delavstvo, ampak tudi za celotno prebivalstvo. Pri težkem Burnem delu pod najbolj nezdravimi okoliščinami zasluži delavec komaj 20 Din. Naravno je, da se pri tem znesku ne more preživljati. Problem minimalnih mezd je pri nas vedno bolj aktualen._ čim bolj pritiskajo nove delovne sile iz dežele v mesta, katera ne morejo konsumirati vseh sil.
Vzporedno s skrbnostjo za gospodarski napredek in obstoj bi morala iti skrbnost za obstoj delavstva: nujno je potrebna ureditev kolektivnih pogodb, da se ustvarijo zdravi delovni pogoji ob dejstvu, da je povpraševanje po delu večje, kakor pa je potreba. Zaščita brezposelnih je pri dani gospodarski situaciji nujno potrebna. Problem ustvaritve delovnih prilik z obdelavo zemlje bi moral bi-
(Povodom prednačrta uredbe v smislu pooblastila po čl. 88. fin. zakona za leto 1936.)
Delavska zbornica v Ljubljani nam je v zvezi z načrtom uredbe o sklepanju obveznih kolektivnih pogodb, določevanju minimalnih mezd, pomirjenju in arbitraži, ki ga je izdelalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, poslala ta-le članek, ki ga v celoti objavljamo.
Uvod
Tudi v Sloveniji se pojavljajo kot posledice krize delavske mezde od enega do dveh dinarjev na uro. Oči-vidno, da se s takimi mezdami ne da živeti. Očividno pa je tudi, da odrekajo običajno baš v situacijah, kjer srečujemo take mezde, sredstva delavske samoobrambe, kakor je stavka. Zakaj nizke mezde so vedno spremljevalke izobilja delovne sile in prenapolnjenega delovnega trga.
Posledica teh spoznanj je, da se postavlja s strani državne socialne politike .delavstva in — ker so nizke mezde tudi važno orožje v konkurenčnem boju .— tudi od velikega dela poslodavčev vedno glasneje zahteva ,da morajo intervenirati v takih situacijah državne oblasti. Ker manjka dosedaj za take intervencije zakonska podlaga, se postavlja zahteva, da je potrebno tako podlago ustvariti. Ta stremljenja se zgoščuje-jo v zahtevi po uzakonitvi minimalnih mezd, ki je prišla zaradi pooblastila čl. 88. finačnega zakona med zakonodajno nalogo ki čakajo neposredne rešitve. Stremljenja, ki se izražajo v zahtevi po minimalnih mezdah, pa nikakor niso prečiščena in jasna. Vsak si predstavlja pod to parolo nekaj drugega.
Kako sl zamišljalo uzakonitev minimalnih mezd delavske strokovne organizacije
Tudi med delavstvom predstave o uzakonitvi minimalnih mezd niso bile vedno enake. Morda tudi še danes niso povsod in povsem enake.
Vendar so žive diskusije, ki so se o tem problemu med delavstvom zadnja leta vršile, naziranja med delavstvom tako zbližala, da so mogli zavzeti o tem avtoritativni delavski forumi stališče, o katerem se lahko reče ,da ga delavstvo osvaja.
ti nujno rešen. Delovne prilike na vasi morajo dobiti socialno zaščito, da se tudi v tem omeji premočan beg v industrije. Kdo naj vzame delo na kmetih, ako niti za slučaj bolezni ni zavarovan? Viničarji žive tudi iz tega razloga v najbednejših prilikah.
Armada onih, kateri so se odtrgali od rodne zemlje in prešli v kader industrijskega delavstva, je vedno večja. S tem se veča tudi število onih, kateri stalno groze, da radi onemoglosti ali starosti padejo y breme javnega skrbstva, dokler ni uvedeno zavarovanje za te primere. Po naših občinah je vedno več invalidov dela, kateri prenočujejo v skednjih enkrat tu, enkrat tam in jedo to, kar pade od miz. Zato je borba delavstva za uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja sveta borba, katera bi morala biti od vseh pozdravljena z največjimi simpatijami in razumevanjem. Pri tem pa vidimo nasprotno: gospodarski krogi predlagajo izločitev teh panog zavarovanja iz občega zakona o zavarovanju delavcev. To se dela celo ob času,
To stališče je izraženo v resoluciji, sprejeti na zadnjem kongresu delavskih zbornic. Ta resolucija izhaja iz dejstva, da obstoji mezdna tarifa v vsakem podjetju iz cele skale mezdnih postavk.
Urne mezde vajencev ali delavcev v priučevanju znašajo n. pr. komaj 1 Din, ali pa še to ne.
Od tu se mezde za različne mezdne skupine stopnjema dvigajo, za delavce na 2, 3, 4, 5, 6; 8 Din na uro; za mojstre na 10 do 15 Din na uro, za nameščence pa gredo še v višje zneske.
Kako naj se minimalna mezda doloei
Ali z eno mezdno postavko za vse podjete, ali s posebnimi mezdnimi postavkami za vsako mezdno skupino? Ali naj osigura predpis o minimalni mezdi le preživljanje delavca ali tudi njegove rodbine?
Na to vprašanje je zavzel zadnji kongres delavskih zbornic naslednje stališče:
Predpis o minimalnih mezdah naj predpiše ono višino mezde, pod katero mezdo odraslih in izučenih delavcev v podjetju ne smejo pasti. Ta predpis naj ne normira cele mezdne skale, temveč le spodnjo mejo, od katere se sme stopnjevanje mezd začeti.
Ta meja naj odgovarja najnujnejšim stroškom za preživljanje delavca.
Pri tem je jasno, da določanje minimalnih mezd ne more predstavljati edine in morda niti ne glavne oblike zaščite mezde. Z določitvijo višine minimalne mezde se bodo dale ele-minirati n .pr. mezde po 1.5, 2 Din. Za bolje plačane kategorije delavcev in nameščencev bo ta oblika zaščite brez učinka.
Delavsko mezdo je treba zaščititi zato na dva načina:
a)	nedopustno nizko mezdo je treba zabraniti potom normiranja minimalne mezde.
b)	skalo od najnižje meje navzgor je treba dvigati, kakor dosedaj potom sindikalnih akcij in kolektivnih pogodb. V tem pogledu so potrebne nekatere spremembe zakonodaje o kolektivni pogodbi, v cilju olajšanja sklepanja kolektivnih pogodb in povečanja njih učinkovitosti. Normiranje cele mezdne skale od strani dr-
ko gospodarske publikacije pišejo o zdravem razvoju gospodarstva in o vedno večji konsolidaciji gospodarskega življenja.
Zelo značilne pojave vidimo pri nas: v naši najmočnejši industriji, v rudarstvu, je periodično kriza. To krizo v glavnem plačuje delavstvo. Prvo, kar je ob izbruhu krize storjeno, je ukinitev dela, zmanjšanje delovnih dni in padec mezd. Premogovne družbe zbirajo vsako leto kapitale v kritje kurznih razlik, množe rezervne fonde v zaščito dividend, store mnogo v zaščito gospodarjev; v zaščito delavstva ne store ničesar. Niti skromnih sredstev ni na razpolago ,da bi ob izbruhu krize dobilo delavstvo primerno pomoč. Ako se kriza v rudarstvu pojavlja periodično, leži na dlani, da bi ta pojav moral biti pravno reguliran in materi-jelno zaščiten — in ne, da je edini ukrep v tem, da mora rudar na cesto. Rudar je za velikonočno spravno jagnje dobil na mizo lakoto in glad. Ne zasluži ničesar ali 70 do 80 Din na teden- Podobno je tudi v nekate-
žavnih razsodišč smatra delavstvo v sedanjem družabnem redu za opasno in škodljivo in sicer iz naslednjih razlogov:
Verjetno je, da bi imeli na državna razsodišča poslodavci večji vpliv, kakor delavci. A tudi če bi ne bilo tako, razsodišča v kapitalističnem družabnem redu ne morejo imeti pravega upogleda čez materijo, o kateri sodijo. Zlasti velja to za spore v privatnih podjetjih.
Prednacrt © kolektivnih pogodbah, pomirlevanju, minimalnih mezdah m razsodiščih
Ministrstvo za socialno politiko je izdelalo načrt, ki se na zgornje pomisleke delavstva ne ozira.
Načrt skuša rešiti s pomočjo organov državne oblasti tudi pod b) navedeno nalogo in predvideva normiranje cele tarifne skale potom razsodišč. Če bi bilo tako normiranje mogoče, bi postala samoobramba delavstva potom stavk seveda nepotrebna. Stavke bi se smele zabraniti strokovnim organizacijam pa vzeti glavni delokrog.
Načrt si stavlja dalekosežne naloge: Vsako podjetje z nad 10 delavci bi moralo imeti delavskega zaupnika in kolektivno pogodbo. Povsod, kjer bi ne prišlo do sporazuma med podjetjem in delavci bi določila končno celo mezdno tarifo državno razsodišče. Stavka, izraz delavske samoobrambe, bi bila praktično zabranjena.
Naše stališče do načrta
Seja centralnega tajništva delavskih zbornic se je postavila ponovno na stališče, osvojeno na kongresu delavskih zbornic. Ona je bila mnenja, da je treba dati resoluciji sprejeti na kongresu v dveh uredbah in v uredbi o pospeševanju kolektivnih pogodb zakonsko obliko.
Ločeno obravnavanje materije se priporoča, ker zahteva po določitvi minimalnih mezd, kakor si zamišlja to določitev resolucija kongresa delavskih zbornic predvidoma, ne bo zadela na večje težkoče.
Tudi oziri na možnost plačanja minimalne mezde ne prihajajo tako v poštev, kakor pri ukrepih, ki bi normirali celo mezdno skalo, četudi
rih drugih industrijah, zlasti v papirniški. Vodstvo industrij ima gotovo vsaj delen vpogled v bodočnost in more krize vsaj delno predvidevati. Zato je v zakonu o borzah dela odrejeno, da se mora nameravani večji odpust delavstva v naprej javiti, da s tem javna oblast dobi možnost pravočasno zaščiti delavstvo in preprečiti, da bi bilo delavstvo nepričakovano brez kruha. Zdi se, kakor da bi hotele imeti socialno krizo delavstva, da z njo lažje dosegajo uspehe ease.	1 1
Pomladansko solnce kliče k novemu življenju. Zdi se, da v delavčevo borno bajto solnce spomladi noče prodreti.
Toda v delavstvu je vera, da po smrti pride Vstaijemje |in 'življenje tudi za njega. Pridite in odvalite kamen, kateri leži na grobu.
Delavstvo hoče, da je pri življenju, hoče biti polno življenja; kajti tudi ono hoče zidati na stavbi sreče in lepe bodočnosti naroda in države.
»DELCk
Štev. 6.
Stran 2.
]e v obliki eventualnega razširjenja veljavnosti obstoječih kolektivnih pogodb potom oblasti, kakor to delavske zbornice zahtevajo.
Na uravnovešenost podjetij višina minimalne mezde ne more imeti tistega dalek-osežnega vpliva, kakor določitev cele mezdne skale, ki se izraža koncem koncev v povprečni mezdi. Zakonodaja, ki si stavlja težjo nalogo, naj se od one, ki si stavlja lažjo, loči, da ne bi ovire, ki bi se postavljale eventuelno na eni strani, upropastile brez potrebe lažjih in brez dvoma z zadostno politično močjo podprtih prizadevanj na drugi strani. Seveda pa bi bilo napačno misliti, da zahteve, ki gredo za tem, da se sklepanje kolektivnih pogodb olajša in napravi bolj učinkovite, niso važne. One predstavljajo nasprotno dalekosežnejši del naloge.
Situacija
Ob priliki seje Centralnega tajništva delavskih zbornic in intervencije v ministrstvu za socialno politiko j3o delavske zbornice ugotovile, da načrt ministrstva ni končnoveljaven in da ni nespremenljiv. Delavske zbornice so bile pozvane naj konkretizirajo z lastnimi protinačrti precizno, kako si predstavljajo rešitev problema v za-
kon oda jno-tehničnem oziru, češ da se pojavljajo težkoče. ki se v resolucijah lahko prezrejo, šele pri konkretni stilizaciji.
Delavske zbornice in tudi naša zbornica bodo dale kongresni resoluciji v tej obliki izraza. Tajnik Delavske zbornice v Ljubljani je poskusit v korekturi, ki se oslanja na glavne zamisli prednacrta ministrstva pred-Oičiti, katere točke tega načrta naletavajo na najhujši odpor delavstva. Ta korektura pa služi le tej svrhi in se v svoji celoti ne more smatrati za predlog zbornice, pa tudi ne za predlog, ki naj ilustrira idealno rešitev tega vprašanja.
Našo zamisel o pravilni rešitvi naloge bomo poskusili ilustrirati v smislu sklepa seje Centralnega sekretariata delavskih zborniv v načrtih za dve uredbi, ki se bosta naslanjati povsem na sklepe kongresa delavskih zbornic.
Vkljub temu, da daje načrt ministrstva za socialno politiko povod za vznemirjenje, se radi njega vendar ni treba preveč vznemirjati, vsaj za sedaj ne, ker so dobile delavske zbornice zagotovilo, da se to vprašanje ne bo skušalo rešiti proti volji delavstva in brez sodelovanja z delavskimi zbornicami.
Jeseniški delavec:
Naprej I
Splošna svetovna kriza tudi našemu delavcu ni prizanesla in je posegla v borne delavske barake, v kmečke izbe in celo v ponosne meščanske domove. Kratek sprehod po delavskem revirju nam nudi strašno sliko neznosne bede, v kateri se nahaja naš proletarec. V tem revirju polagoma ginejo bedna bitja, ki jim je vse življenje ena sama muka, ena sama skeleča rana. Omejimo se samo na naše jeseniške razmere, ki so povsem podobne razmeram vsakega delavskega okraja. Mnogokrat se sliši trditev, da živi jeseniški delavec v sijajnih razmerah in da ima nadvse ugodne življenjske pogoje, radi česa se marsikje, čeprav še tako upravičeni zahtevi protivijo, češ, kaj boste vi zahtevali, ko imate že vsega dovolj. Tako navadno govorijo oni, ki naših razmer ne poznajo in ki še niso prodrli v vse blatne nižine našega revirskega življenja. Vse drugače bo pa sodil tisti. Iti si je na lastne oči ogledni naše življenje, ki je stopil iz prašne ulice v nizke in zatohle domove, ki je s kritičnim očesom in hladnim razumom premotril dejanski položaj našega delavca.
Da si bomo položaj pravilnejše predstavljali si ga oglejmo na konkretnem primeru. Vzemimo, da delavec zasluži dnevno povprečno štirideset dinarjev. In s temi štiridesetimi dinarji mora sedaj hraniti štiri do šestčlansko družino, jo primerno oblačiti, plačevati stanovanje, kupovati otrokom drage šolske potrebščine in še skrbeti za nešteto drugih malenkosti, ki so za življenje ne-obhodno potrebne. Vse te dolžnosti bi človek z lahkoto prenašal, če bi bili življenjski pogoji ugodni. Toda življenje je danes silno drago. Hranila imajo tako visoke cene, da si človek komaj privošči to, kar je za življenjski obstoj potrebno, ne da bi mogel pomisliti na kakšen priboljšek. Prav ista pa je z obleko. Naša delavska žena mora deliti, računati in zopet deliti, ker moževi zaslužki za življenje ne zadostujejo. Prejemki družinskega očeta, ki zasluži dnevno 40 Din, znašajo na štiriindvajset storjenih dni, t. j. v enem mesecu 850 do 875 Din. Če bi upoštevali minimalne delavske potrebščine štiričlanske družine, je pri takem deljenju skozi štiri petke manjkalo proletarski družini za preživljanje 987.50 dinarjev.
Prav tako pa je seveda s stanovanji. Stanovanjska jkriza se pri nas čuti mnogo bolj kot kje drugje. To nam najbolj jasno izpričujejo nešteti primeri, da v enem stanovanju prebivajo dve ali celo tri družine. Kakšno mora biti življenje v takih razmerah,
si lahko vsak misli. Pomanjkanje stanovanj pa ima samo te slabe strani. Uboge delavske družine moralo samotariti po podstrešjih, luknjah ali po vlažnih kletnih stanovanjih, kar ima za posledico, da prebivalstvo delavskega okraja zdravstveno in moralno propada. Kakšen vpliv ima to za napredek vsega naroda, si z lahkoto predstavljamo.
Toda storili bi krivico, če bi rekli, da pri vsem tem naš delavec drži roke križem. Na drobno posejane hišice v mestni okolici nam jasno pričajo, da se trudi na vso moč, da bi si zgradil svoj dom in tako pripravil svoji družini primerno stanovanje. Vsak dan lahko vidimo marljive dru-žinsike očete, kako odhajajo po opravljenem delu v tovarni na skalnato in poraščeno ozemlje pod Mo-žakljo, kjer si v potu svojega obraza v živo skalo sekajo svoje bodoče domove. Ali nam ni nekdo dolžan graditi družinske hišice in dati stanovanje? Če si predstavljamo koliko truda je treba, da je postavljena taka družinska hišica in če bi imeli to liko vztrajne volje,, bi bilo življenje ugodnejše. Misel o protituberkuloz-ni ligi ne bi bila predmetna, okolica občine bi bila lepša. Delavski oče, ki ga že itak tovarniško delo popolnoma izmozgava, mora skozi eno ali dve leti ves prosti čas porabiti za to delo. To pa navadno ne ostane brez posledic. Vzlic temu, da opravi skoro vse delo sam, narastejo gradbeni stroški tako visoko, da si mora on in njegova družina prikrajševati pri hrani, pri obleki in drugod. Hudi napori in nezadostna hrana so prepogosto vzrok, da odhajajo družinski očetje prerano v grob. V družini se naseli revščina, pomanjkanje, bolezen in druge nesreče. Otroci, ki so tako izgubili očeta, so predani siromaštvu in beračenju s čemer postanejo nadležni ostali družbi. Tako se docialni ipoložaj samo slabša mesto da bi se izboljšal.
V boju s stanovanjsko krizo nam v znatni meri pomaga tovarna s tem, da gradi stanovanjske barake in hiše, ki pa po večini nimajo ustrezajočih stanovanj. Saj so stanovanja, kjer so kuhinje brez oken itd.
Iz tega težavnega položaja je nujno potrebno v najkrajšem času najti primerno rešitev, zato tovariši, sledite pozivu! Odločujoči faktorji bi morali vzeti to vprašanje v resno pre-motrivanje in delavcu na način nuditi pomoč. Povišati pa je treba tudi plače delavcem manjših in srednjih kategorij, vsaj v taki meri, da bo delavcu nudeno to, kar mu je za življenje nujno potrebno. Ne zahtevamo razkošja in ne nepotrebnega izobilja.
Mezdno gibanje stavblncev
Že neštetokrat smo pisali v našem listu o skrajno slabih mezdah in drugih kričečih razmerah v stavbinski stroki. Stavili smo tudi razne predloge, pošiljali smo spomenice, vendar je bilo vse zaman. Mezde ne samo da se niso izboljšale, ampak celo slabšale tako, da je bilo preko 71% zaposlenega stavb inskega delavstva plačanega pod tri dinarje na uro. Med delavstvom se je kuhalo, dokler ni končno takoj po binkoštnih praznikih izbruhnila v Ljubljani in bližnji okolici stavka, kot posledica nerazumevanja upravičenih delavskih zahtev. Pred stavko so se namreč že vršila na banski upravi pogajanja med zastopniki delavstva in podjetnikov, ki pa niso rodila nikakih uspehov. Med stavko je prišlo do novih pogajanj ki so bila zaključena z uspehom. Rezultat je bil naslednji:
Vsa stavbinska dela se delijo v stara in nova. Pod starimi deli se razumejo vse stavbe, ki so že v delu odnosno se bodo pričela delati na podlagi že sklenjenih pogodb med stavbnimi gospodarji in podjetniki. Kot nova dela pa se smatrajo vsa ona dela, za katera se sklenejo pogodbe po podpisu sporazuma. Za sedanja (stara) dela so bile določene sporazumno naslednje minimalne urne mezde: za mladoletne težake (do 20 let starosti) 3 Din. za težake nad 20 let starosti 3.25 Din, za zidarje, tesarje, strojnike itd. do dveh let po izučenju 4.50 Din, po dveh letih od izučenja 5.25 Din. Pri novih delih pripada težaku do 20 let starosti 3.25 Din, nad 20 let starosti 3.50 Din, zidarji, tesarji, strojniki itd. do dveh let po izučenju 5 Din, nad dve leti od izučenja 5.75 Din.
Razen gornjih mezdnih postavk vsebuje sporazum še aaslednja določila: 1. Na deželi se plača vsem po 25 par manj, kot mesta pa se smatrajo Ljubljana, Maribor, Celje in pa Kranj. 2. Za javna dela se plača pro-fesijonistom in kvalifeiranim delavcem 25 par manj. navadnim težakom pa 50 par manj. 3. Na Ljubljanici se plača delo v strugi 25 par višje, kot so mezdne postavke za sedanja stavbna dela. 4. Fasaderji dobivajo za izdelavo teranove, terabone in umetnega kamna 8 in 7 dinarjev. 5; Za tesarje tesarskih podjetij se ^plačujejo mezde v mestih in na deželi enako. 6. Kot javna dela se smatrajo ysa ona dela države, banovine,. občine itd., ki se oddajajo na podlagi prora-
V. Šimenc:
Kriza današnje družbe
0 tem predmetu so že pisali razni učenjaki velike razprave, toda kriza družbe gre neomejno dalje svojo razdiralno pot. Nešteto dobrih nasvetov je bilo izrečenih, a vse zaman, kajti' tisti, ki bi te nasvete lahko uveljavili, nimajo za to niti smisla niti časa, tisti pa, ki dobro svetujejo, nimajo vpliva in ne moči.
Vendar moj namen ni razpravljati o vzrokih družabne krize in tudi ne o njenih najrazličnejših pojavih. Težko se je namreč odločiti za eno izmed neštetih teorij, na podlagi katerih bi se dali doseči boljši uspehi od dosedanjih.
Nas delavce zanima ta pojav predvsem s stališča, kakšen vpliv ima družabna kriza na strokovni pokret in na društveno življenje vobče.
Jasno je, da nobena kriza ne vpliva ugodno na svojo okolico. V društvenem življenju ovira konstruktivne sile pri njihovem delu, mnogokrat jih pa celo zavaja na stranpota, predvsem tiste, ki nišo dovolj zavedni in odločni. Skratka: kriza družbe vpliva na omahljivce in nergače.
Ko razmišljamo o tem zlu društvenega življenja, se nam stavlja vprašanje, kako naj bi se temu odpomog-lo ali pa vsaj zajezilo razdiralno delo, ki ga povzroča kriza današnje človeške družbe. Naša nacionalna in delavska dolžnost je, da podvzamemo
čuna za proračunsko leto 1936-37. 7. Vse dosedanje plače ostanejo na isti višini, ako so višje od navedenih. 8. Stalno odpovedno stanje delavstva se ukine. 9. šušmarstvo se obojestran-gko zasleduje. 10. Radi stavke ne bo nihče preganjan. 11. Sprejete mezde veljajo od početka dela. 12. Pogajanja za kolektivno pogodbo za 1. 1937. se bodo vršila tekom meseca junija. 13. Sporazum velja do 1. januarja 1937. Od 1. januarja 1937 dalje velja nova kolektivna pogodba. 14. Določbe obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev se morajo v polni meri upoštevati.
Omenjeni sporazum je bil dosežen 5 .junija t. L, vendar s tem stavka še ni bila končana, ker so si predstavniki obeli strank pridržali pravico sporazum predložiti svojemu članstvu v odobritev. Delavstvo je na sporazum pristalo med podjetniki pa so nastala različna naziranja in zato so podpis sporazuma zavlačevali. Končno pa je tudi večina podjetnikov podpisala sporazum in delavstvo je slona delo.
Pokazalo pa se je že takoj v začetku, da nekateri podjetniki krivo tolmačijo nekatere točke sporazuma in zato se je pri teh stavkalo dalje. Vendar je bilo tudi pri teh kmalu doseženo to, kar je delavstvo na podlagi sporazuma kot minimalno zahtevalo.
Borba stavbinskega delavstva je v glavnem končana, vendar še ne popolnoma, ker se še vedno skuša sporazum izigravati. Zato je delavstvo še vedno pripravljeno ponovno stopiti v stavko,, če se z izigravanjem ne bo prenehalo.
Do pogajanj za kolektivno pogodbo, kakor to predvideva sporazum, pa v mesecu juniju še ni prišlo, vendar se bo k istim v kratkem pristopilo. Vzrok zakasnitvi je predvsem v tem, da so se ves mesec pojavljali lokalni spori radi krivega tolmačenja sporazuma in so bili merodajni krogi zavzeti z reševanjem teh sporov. Razen tega je bila koncem meseca velika staka delavstva pri gradnji železnice Št. Janž—Sevnica, kjer je stavkalo 750 delavcev. Tudi ta stavka je bila trenotno zaključena z uspehom.
Led je prebit in ustarjeni so pogoji da se v bodočnsoti lahko položaj stavbinskega delavstva še bolj izboljša. Tudi vse stavke so potekle v najlepšem redu in miru tako, da je vsa poštena javnost s simpatijami spremljala borbo stavbincev.
vse mere, da skušamo to zlo čimprej odpraviti, ker nam sicer grozi uničenje vseh onih dobrin, ki so nam jih ustvarili naši veliki borci s svojim nesebčnim in požrtvovalnim delom.
Če bi hoteli ozdraviti to zlo pri koreninah, bi morali ozdraviti člove ško družbo sploh, kar je pa nam gotovo nemogoče. Zato se moramo omejiti na to, da skušamo obvarovati naše vrste, da ne podležejo oni razdiralni sili, ki hoče upropastiti vse ideale ter napraviti iz nas zgolj brezobzirne materialiste.
Poleg vseh tegob, ki nas tlačijo, se pojavlja še splošno nezaupanje, ki je tudi velika rakrana na našem narodnem telesu, v nemali meri pa tudi v društvenem življenju.
Spričo vsega tega je potrebno, da se zganejo vsi, ki trezno in pošteno mislijo, da se vsaj delno ustavi razdiralno delo, ki lahko upropasti ne samo naše vrste, temveč vse, kar je do sedaj s tolikimi žrtvami ustvarjeno. Da to preprečimo, je potrebno, da vzgojimo v naših vrstah nacionalne idealiste ter zavedne strokovne borce. Postati moramo ena sama velika družina, moralno jaka in nezlomljiva. Ko bomo to dosegli, bo takoj ozdravljena marsikatera bolezen, za katero danes zaman iščemo leka.
Vsi idealisti in borci za boljšo bodočnost naj stopijo na plan, da nas zgodovina ne bo ožigosala kot brezpomembne slabiče, ki si niso znali ohraniti tega, kar so podedovali kaj šele, da bi bili ustvarili novih dobrin sebi in svojim potomcem.
Štev. 6.
>DELO<
Stran 3.
Delavska zbornica in brezposelnost
Da bi se omilila brezposelnost v Dravski banovini, je Delavska zbornica v Ljubljani izdelala program zasilnih del. ki ga je predložila merodajnim faktorjem v proučitev. Želeti je, da tudi delavske in druge strokovne organizacije, kakor tudi posamezniki ,iznesejo k stvari svoje misli. Članke, ki bi jih v zvezi s tem vprašanjem prejeli, bomo radevolje objavili v našem listu. Da bi se naši čitatelji z načrtom Delavske zbornice čim bolje seznanili ,objavljamo v naslednjem okrožnico, ki glasi:
Podpisana zbornica poudarja ob vsaki priliki, da je potrebno mobilizirati za preživljanje nezaposlenih tudi v naši državi velika denarna sredstva. Vsa ta prizadevanja pa imajo le v toliko uspeh, da se vnašajo v državni budžet in v samoupravne budžete zadnja leta precejšnja sredstva za zasilna dela.
Delavstvo je s sedanjo prakso pri zasilnih delih po pravici nezadovoljno.
Tudi pošteni brezposelni delavci si žele vedno in povsod dela, ne podpor. Vendar se misli o podpiranju brezposelnih z delom ne bi smelo proglašati za edini sistem brezposelnih podpor, že zato ne, ker se dela ne dajo vršiti ob vsakem času in povsod. Pri naših sedanjih javnih delih pa leži sploh ves poudarek na delu, ne na socialni svrhi. Dela se ne vrše tam, kjer je največ brezposelnih, temveč tam, kjer je potreba po novih gradnjah največja. Kot zasilna dela se ne vrše dela, ki bi se drugače ne vršila, temveč dela, ki bi se morala tudi drugače vršiti. Javne korporacije štedijo v rednih budžetih na ta način, da izločajo iz njih najpotrebnejše investacije. Potem pa izvršujejo iste investicije kot zasilna dela pod sramotnimi socialnimi pogoji. Razumljivo je, da je moralo vse to med delavstvom pravilno misel, da je treba podpirati brezposelne predvsem z delom, do skrajnosti kompromitirati.
Podpisana zbornica pa je bila kljub temu vedno mnenja, da je vredna ideja produktivnega podpiranja nezaposlenih najškrbnejše proučitve. To že zato, ker se imamo nadejati pri razmerah, kakor moramo ž njimi računati, da bodo priskočile država in samouprave le preko javnih del brezposelnim z znatnejšimi sredstvi na pomoč.
Pri tej situaciji je izredne važnosti, da bi se zasilna dela tako organizirala, da bi imelo od njih brezposelno delavstvo, posredno pa tudi narodno gospodarstvo čim večjo korist.
Postaviti bi si morali najprej program zasilnih del.
V tem pogledu je važno, da bi se vstavila v ta program dela, ki bi se sicer verjetno ne vršila, tako da zasilna dela ne bi zoževala kroga rednih del.
Ozko s tem je zvezan postulat, da bi se zasilna dela ne finansirala z rednimi davki, temveč z ad hoc najetimi posojili, katera bi najemale javne korporacije.
Gre tu predvsem za možnost, ali bi se mogla mobilizirati preko posojila taka obratna sredstva, ki leže v krizi mrtva. Tu sem ne spada le delovna sila. Tudi marsikaka tovarna se bolj kvari, kadar stoji, kakor takrat, kadar obratuje. V krizi vidimo propadati premogovni prah v rudnikih, ki bi mogel spraviti poleg delovne sile morda v pogon opekarno ali cementarno. Celo pšenica, mleko in drugi kmečki pridelki postajajo v krizi često mrtev kapital, ki propada brez koristi, kakor električna sila neizrabljene elektrarne.
Nastane vprašanje:
Ali te industrije v času krize ne bi mogle nuditi državi in samoupravam posojil v tej obliki, da bi jim dovolile uporabljati v korist zasilnih del svoja sicer neizkoriščena proizvajalna sredstva? In drugo vprašanje: Ali te industrije ne bi prišle ce-'o v tem primeru na svoj račun, če bi bila ta posojila brezobrestna?
Vtis imamo, da se da na taka vprašanja pozitivno odgovoriti, vendar le pod tem pogojem, da se krog zasilnih del tako izbere in določi, da si podjetja s tem ne bodo jemala rednih naročil.
Daljnje vprašanje, ki ga je treba proučiti, je:
Ali morejo obstojati zasilna dela le v gradnji in popravljanju cest, kakor je to danes, ali pa je mogoče krog teh del tako razširiti,
a)	da bi prišlo do večje veljave kvalificirano delo stavbinskih delavcev, tesarjev in mizarjev,, zasebnih nameščencev, tehnikov;
b)	da bi se dalo vršiti to delo eventualno tudi ob slabem vremenu,
c)	da bi se dalo vršiti tudi za privatnike proti odškodnini in ne samo na račun javnih korporacij.
Zbornica je poverila poseben odsek s proučevanjem teh vprašanj. Ti mu odseku je naročila, naj prouči ta vprašanja povsem konkretno. On naj sestavi seznani del, ki prihajajo koj zasilna dela v poštev. Za ta dela naj sestavi po možnosti točne proračune in kalkulacije. Odsek je začel z delom.
V seznamu del, ki prihajajo kot zasilna dela v poštev, bi se mogla postaviti po mišljenju odseka tale dela:
1.	Za račun države, banovine, občin: Manjša cestna dela. Osuševanje močvirij. Vodovodi.
2.	Za račun privatnikov: Pogozdovanje goličav. Zidanje cistern. Zidanje gnojišč. Zidanje podstrešnih sob. Polaganje podov v kmečke hiše, v katerih je pod iz ilovice ali iz cementa. Izoliranje vlažnih stanovanj. Popravljanje kmečkih kuhenj.
Ta seznam del bi bilo treba izpopolniti in razširiti. Že za to razširjenje pa je potrebno po mišljenju odseka sodelovanje najširše javnosti, predvsem naših gospodarskih krogov, naših indusirij, naših inženjer-jev in tehnikov, duhovnikov in učiteljev. Sodelovanje slednjih bi bilo zlasti koristno, ker je to inteligenca, ki je v najožjem stiku z našim podeželjem.
Še v večji meri je navezan odsek na sodelovanje vseh. faktorjev pri izdelovanju konkretnih proračunov za tipična dela, ki bi prišla v seznam.
S temi intencijami in s prošnjo za pomoč v smislu obrazloženih smernic se usoja obrniti podpisana zbornica tudi na Vas.
Prosi Vas, da bi odgovorili na tista zgoraj navedena vprašanja, na katera morete na podlagi svojih skušenj sami odgovoriti. Prosi Vas pa tudi, da bi se posvetovali o tu očrtanih problemih s strokovnimi močmi svojega okoliša in poznanstva.
Oprti na tako široko sodelovanje naše javnosti upamo, da bomo mogli dati na postavljena vprašanja take odgovore, ki bodo enake važnosti za naše brezposelno skrbstvo, kakor za naše gospodarstvo.
Prosimo, da bi poslali svoje odgovore na podpisano zbornico.
Delavska zbornica za Slovenijo.«
Uredba o sanaciji brat skladni!
Na podlagi § 98. finančnega zakona za proračunsko leto 1936-37 in na predlog ministra za šume in rudnike, ministra za socijalno politiko in narodno zdravje, predpisuje ministrski svet sledečo
uredbo
o spremembi obstoječe uredbe o ustanavljanju centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladbic za zavarovanje delavcev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone v kraljevini Jugoslaviji.
Člen 1.
Člen 4. uredbe o ustanovitvi centralnega fonda za sanadijo glavnih bratovskih skladnic št. 6963 od 7. maja 1935 se menja in se glasi:
Sredstva tega fonda se stekajo iz:
1. Prispevkov, katere bodo plačale vse bratovske skladnice v iznosu od 10% (deset odstotkov) od vplačanih
skupnih prispevkov (članov in podjetja) v pokoiniLnsko zavarovanje.
2. Rudarskh in socijalnih prispevkov, ki se bodo plačevali pri prometu antracita, črnega premoga in koksa, in to:
za črni premog in antracit:
pri velikosti zrn od 10 do 30 mm, kakor tudi za jamski premog.
Za industrijo cementa 2 Din po toni od velikosti zrn nad 30 mm 25 dinarjev po toni, za koks industrijske in metalurške svrhe 2 Din po toni in koks za ostale svrhe 40 Din po toni.
Prispevke za fond za uvoženi antracit, črni premog in koks se bo plačevalo carinarnici o priliki carinjenja, za domači premog se bo pa prispevke plačevalo pristojni bratovski skladnici od samih podjetij, M to proizvajajo.
Od plačevanja prispevkov po točki 2 tega člena so oproščena naročila antracita, črnega premoga in koksa za potrebo plinaren in državnih prometnih ustanov.
V spornih primerih o vrstah premoga odloči minister za šume in rudnike.
Člen 2.
Člen 5. navedene uredbe R. br. 9663-35 se izmenja 5,n se glasi:
Glavne bratovske skladnice pošiljajo na nje. pripadajoče prispevke upravi fonda koncem vsakega meseca. Pri plačevanju prispevkov po odrejenem roku prispevajo glavne bratovske skladnice v centralni fond tudi pripadajoče obresti.
Člen 3.
Ta uredba dobi obvezno moč na dan objave v »Službenih Novinah« kraljevine Jugoslavije.
Jeseniška poplava
Početek normalnega razvoja po vojni in hitri razvoj železne industrije na Jesenicah ter občutna stanovanjska kriza, ki je dosegla 1. 1932 svoj vrhunec, je prisillila mnoge, še tako revne družinske očete do resnega razmišljanja, da bi si zgradili lastni dom. Mnogim delavcem je zamisel uspela, tako da so s pomočjo uvidevnih in resnih mož, ki so uvideli potrebo, kako zajeziti zdravstveno in moralno propadanje delavskih družin zaradi prenatrpanosti v starih zatohlih kolibah, prišli do lastnih hišic. Zgraditev novih družinskih hišic pa je povzročilo pomanjkanje pitne vode. Leta 1930 so naši mestni očetje pričeli razmišljati o vodovodu in so sklenili, da bodo zgradili nov vodovod in rezervoar. Zamisel se je uresničila in za zgraditev so baje znašali stroški 1,300.000 Din. S tem so Jesenice preskrbljene za dolgo vrsto let, da ne bo pomanjkanje vode. Kranjska industrijska družba se mestnemu vodovodu ni priključila, zgradila je svoj vodovod z črpalko, ki zadostuje tovarni. Za mestni vodovod je bilo treba kriti stroške in tudi amortizirati kapital, kar morajo storiti odjemalci vode. Nekdo je predlagal števce in to tako, da si ga je dal inštalirati samo tisti, ki je hotel.
Zato so uredili amortizacijo vodovoda tako, da so napravili štiri razrede. Prvi razred je prost plačevanja; drugem se plačuje nabavo števcev in v tretjem pavšalno 3 Din na osebo. Onim v četrtem razredu se odpiše po kazanju števca ali pavšalno delni ali ves znesek in jim ni potrebno plačevati niti števca, niti pavšala. Na ta način je po mnenju nekaterih »rešeno« veliko vprašanje amortizacije.
Kako pa izgleda ta »rešitev« v praksi? Vila, ki ima več tisoč kvadratnih metrov vrta, garažo, dva vodometa, krave in veliko število malih živali, plača pavšalno letno 116 Din. Hotel s tujskimi sobami, trgovina z vinom, advokatsko pisarno, zdravniško ordinacijsko sobo itd. plača pavšalno 144 Din. — Kavama, najlepša in najmodernejša na Gorenjskem, ki ima tudi hotelske sobel za; tujce, z mrzlo in toplo vodo, trgovino in pekarijo itd., plača 576 Dn. — Vila, ki oddaja stanovanja s kopalnicami (najemnine v njej znašajo 1000 Din mesečno), plača 800 Din. Ker pa števec preveč kaže, ni potrebno, da se pla-
čuje vodarina. Takih primerov, ki bi jih lahko navedli, je še cela vrsta.
Razmeroma mnogo višje pa se z vodarino obremenjuje delavstvo. Na Jadranski cesti je mala delavska hišica. Od dveh družin v tej hišici sta v službi oba očeta, ki plačujeta pavšal 585 Din. — Dvodružinska hišica, Lampetova ulica, plačuje 270 Din; iridružinska hišica, Lampetova ulica, plačuje 297 Din; štiridružinska hišica, Lampetova ulica, plačuje 432 Din!
Izrabljanje delavskih družin potom vodarine pa se vrši tudi na la način, da ima posestnik stanovanjske hiše, ki ima inštaliran vodovod s števcem, predpisano za uporabo vode 1268 Din. Najemniki, izključno iz delavskih vrst, pa mu plačajo 1160 dinarjev na vodarini.
Krivična odmerjava vsekakor zahteva, da vprašamo upravo mestne občine Jesenice, če se misli to krivično odmerjanje vodarine kmalu spremeniti tako, da delavstvo ne ho plačevalo več kot drugi, socialno in materialno boljše stoječi sloji. Ali je pripravljena, da te visoke zneske delavskih družin odpiše, odnosno zniža na minimum.
Zavarovanci SUZ0R-a v aprilu 1936
Meseca aprila 1936 je bilo pri mestnih organih SUZOR-a v vsej državi zavarovanih 598.363 delavcev in nameščencev, od tega 431.097 moških in 167.266 žensk. Napram mesecu marcu je 24.037 zavarovancev več, napram aprilu lanskega leta pa 47.282 več, kar znaša v odstotkih 8.58%.
Po raznih panogah se je število zavarovacev povečalo od aprila lanskega leta do letošnjega takole: v stavbinski stroki za 7259, v tekstilni industriji za 5826, v kovinski in strojni industriji 5326. V odstotkih izraženo je slika naslednja: stavbinstvo 47 odst., tobačna industrija 46 odst., kovinska in strojna industrija 16 odst., lesna in oblačilna industrija 14 odst., tekstilna 13 odst. itd.
Število zavarovancev pa se je znižalo v gozdarsko žagarski industriji in to za 2855 delavcev ali za 57 odst., kar je brez dvoma posledica sankcij. V kemični industriji se je število zavarovancev zmanjšalo za 690 delavčev ali 6.5 odst.
Napram številu članov v istem mesecu leta 1935. izkazujejo največji absolutni porast okrožni uradi v Ljubljani (5959 zaposlenih delavcev), v Skopi ju (za 5368), v Nišu (za 5319).
V mesecu aprilu 1936 je znašalo število delavcev in nameščencev s stalnim dnevnim zaslužkom do 8 dinarjev (vajenci) 86.355, z zaslužkom preko 8 do 24 Din 283.710. z zaslužkom preko 24 do 34 Din 96.454, z zaslužkom preko 34 do 48 Din 63.750, z zaslužkom preko 48 Din dnevno pa 68.114 članov.
Povprečna zavarovana mezda znaša 21.35 Din ter je napram povprečni zavarovani mezdi v istem mesecu lanskega leta manjša za 0.22 Din.
Navedli amo samo nekaj številk,-ki nam kažejo sliko sedanjega gospodarskega stanja v državi. Podrobne številke bo v kratkem objavil Središnji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu v svojem službenem glasilu »Radnička Zaštita«.
Naš pokret
Širša seja CT0
V soboto, dne 4. julija t. 1. se je vršila v Delavski zbornici širša seja Centralnega tarifnega odbora za tekstilno delavstvo. Udeležili so se je vsi člani, razen delegata iz Maribora. Na seji je bilo podano poročilo o dosedanjem delu ožjega OTO, o dobljenih predlogih ter o formiranju krajevnih in okrožnih tarifnih odborih. Seja je tudi! definitivno redigirala tekst kolektivne pogodbe, ki bo v kratkem predložena banski upravi in podjetjem s prošnjo, da se čimprej razpišejo pogajanja. Tarifna tabela, ki tvori sestavni del kolektivne pogodbe in vse-
huje minimalne mezde za vse panoge tekstilne industrije, bo definitivno izdelana na drugu seji širšega centralnega tarifnega odbora, ki se bo vršila v torek 6. t. m. —*Ker je CTO s tem končal svoja pripravljalna dela, je pričakovati, da bo v kratkem prišlo do resnega gibanja tekstilnega delavstva za izboljšanje sedanjega položaja.
Anketa medstrokovnega akcijskega odbora
Meseca maja se je vršila v veliki dvorani delavske zbornice anketa o rudarskem vprašanju in o položaju delavstva vobče. Sklical jo je Med-strokovni akcijski odbor. Udeležba je bila prav dobra. Poleg zastopnikov delavskih, obrtniških in drugih strokovnih organizacij, se je iste udeležilo tudi več narodnih poslancev ter senator g. dr. Kramer. O raznih vprašanjih so referirali tov. Bučar ter Arh in Pliberšek. V debato pa so posegli mnogi navzoči, kakor dr. Kramer, Pleskovič, Mravlje, Turk i. dr. O anketi sami je obširno poročalo dnevno časopisje.
I* podružnic
HRASTNIK
Rudarski shod. V soboto, 13. junija se je vršil v dvorani konzumnega društva dobro obiskan rudarski shod, ki ga je sicer sklicala ZRJ, ki pa je bil pozneje shod vseh rudarjev, ne glede na njihovo pripadnost strokovnim organizacijam, Ker je delavstvo v naši dolini prepričano, da bi se dalo s skupnim, delom vseh pozitivnih elementov vendarle doseči vsaj delno izboljšanje obupnega položaja, je spontano povabilo na shod tudi zastopnike medstrokovnega akcijskega odbora. Prišel je od vsake strokovne centrale po eden, za NSZ se je shoda udeležil tov. V. Bučar. Poročilo delegatov medstrokovnega akcijskega odbora so bila vzeta z odobravanjem na znanje, medstro-kovnemu akcijskemu odboru samemu pa je bilo izrečeno popolno zaupanje.
JESENICE
Shod stavbinskega delavstva. V Sokolskem domu na Jesenicah se je vršil dne 13. junija shod stavbinskega delavstva. Bil je prav dobro obiskan. Vodil ga je tov. Markovič, o gibanju stavbinskega delavstva v Ljubljani in o doseženih uspehih pa je poročal tov. Vekoslav Bučar iz Ljubljane. Ob koncu shoda je bila sprejeta soglasno naslednja resolucija: »Delavstvo pristaja na sporazum, sklenjen med gradbenimi podjetniki in stavbinskim delavstvom dne 5. junija 1936. Vendar pa z ozirom na veliko draginjo, ki vlada v radovljiškem srezu radi letoviščnih krajev in velike industrije, zahteva, da za radovljiški srez v celoti veljajo mezdne postavke, določene v omenjenem sporazumu za mesta Ljubljano. Maribor, Celje in Kranj, Nadalje zahteva delavstvo, da se še pred sklenitvijo kolektivne pogodbe striktno izvajajo vsa določila zakona, predvsem v pogledu ročnih lekaren pri poedinih objektih. — V pogledu javnih del. ki se vzvajajo v režiji samoupravnih teles Mi države, se pooblašča Narodna strokovna zveza, da predloži vsem merodajnim faktorjem, predvsem ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje spomenico, v kateri naj obširno utemelji zahteve stavbinskega delavstva po izpremembi sedanje uredbe o javnih delih tako, da se določi minimalna dnevna mezda za težake v višini 32 Din, za profesijo-nista pa na 58 Din.«
KRANJ
Izid volitev v »Jugobrunk. Ker so bile prvotne volitve obratnik zaupnikov v »Jugobruni« razveljavljene, so se vršile dne 27. junija t. 1. ponovne
volitve, ki so pokazale lep napredek NSZ. Volillnih upravičencev je bilo 960. Volilo je 820 upravičencev, glasov pa je bilo veljavnih samo 766. Plava (NSZ) lista je dobila 104 glasove in dva zaupnika, bela (JSZ) 248 glasov in pet zaupnikov, rdeča (SDS Z J) pa 414 glasov in 9 zaupnikov. Tzprememba od prejšnjih volitev je v tem, da je NSZ enega zaupnika pridobila SDSZJ pa enega izgubila. 'JSZ je obdržala prejšnje število zaupnikov. je pa delno nazadovala v številu dobljenih glasov.
LJUBLJANA
Strojne tovarne in livarne zopet preživljajo težko krizo, radi česar se obetajo nove redukcije. Podoba pa je, da se bodo razmere polagoma vendarle izboljšale tako, da delavstvo ne bo v večnem strahu pred redukcijami. — Delavstvo tovarne, organizirano v NSZ ima stalne tedenske sestanke, na katerih razimotriva svoj položaj.
Zloba ali (duševna omejenost. V nekem ljubljanskem podjetju se je nedavno zgodil neki incident, ki ga pa v interesu delavstva in podjetja ne moremo opisati. Na intervencijo strokovnega tajnika NSZ je bila zadeva takoj likvidirana ker se je izkazalo da je bil po sredi nesporazum in pa zloba ali pa duševna omejenost rdečega glavnega zaupnika. Slednji ie namreč takoj po izbruhu incidenta hitel k vodstvu podjetja in tam javil da mu je znano, da sta incident premišljeno organizirala strok, tajnik NSZ in eden od plavih zaupnikov, ki ga je tudi imenoma imenoval. Izkazalo pa se je, da je ovadba glavnega zaupnika izmišljena, da je podla laž, za katero bi zaslužili eksemplarično kazen. V vprašanje čemu naj bi služila laž obratnega zaupnika, se ne spuščamo. Ugotavljamo samo, da je to storil iz zlobe ali pa radi duševne omejenosti, ker drugače si njegovega »delovanja« ne moremo razlagati.
MARIBOR
Mezdno gibanje stavbincev. Ker mariborska stavbna podjetja niso hotela pristati na sporazum, sklenjen med stavbnimi podjetji in gradbenim delavstvom o priliki stavke v Ljubljani, je kralj, banska uprava — inšpekcija dela razpisala za 15. junij pogajanja v Mariboru. Pogajanja je vodil inšpektor dela g. ing. Baraga, navzoči pa so bili tudi mnogi mariborski podjetniki, zastopniki Delavske zbornice ter delavskih strokovnih organizacij. NSZ je zastopal strok, tajnik tov. Vekoslav Bučar iz Ljubljane. Pri teh pogajanjih ni prišlo do sporazuma, pač pa so podjetniki izjavili, da v načelu pristajajo na ljubljanski sporazum pod pogojem, da pristanejo gradbeni gospodarji na plaćanje razlike, ki bi s povišanjem mezd nastala. Prosili so za tridnevni odlog pogajanj, da se lahko pogovorijo z gradbenimi gospodarji. Delavsko zastopstvo je na to pristalo in dne 19. junija so se pogajanja nadaljevala. Ob tej priliki so podjetniki podpisali ljubljanski sporazum, s čemer so se mezde stavbinskega delavstva tudi v Mariboru delno zvišale. — V zvezi s pogajanji sta se vršila na verandi »Uniona« dva velika shoda stavbincev. na katerih so zastopniki strokovnih organizacij poročali o položaiu in razvoju pogajanj. Na obeh shodih je za NSZ govoril tov. Bučar iz Ljubljane. Prvi shod je sklenil da stavbinsko delavstvo Maribora in okolice kompaktno stopi v stavko, če podjetniki pri nadaljevanju pogajanj ne pristanejo na ljubljanski sporazum. Drugi shod pa je z odobravanjem vzel na znanje rezultate pogajanj. — Ves čas mezdnega gibanja je delavstvo kazalo najlepšo slogo in disciplino, kar je mnogo pripomoglo do uspešnega zaključka pogajanj.
SV. PAVEL
Občni zbor. Ker je oblast zahtevala predložitev novih pravil naše podružnice, se je vršil v nedeljo dne
17. maja občni zbor podružnice NSZ v Sv. Pavlu pri Preboldu. Kot zastopnik centrale se ga je udeležil tovariš Franjo Rupnik, ki je v daljšem govoru izrekel mnogo vzpodbudnih besed. Pri volitvah je bil izvoljen skoraj popolnoma nov odbor, za predsednika pa je bil izvoljen dosedanji predsednik tov. Krištof šibret. Slednji je bil od izvrševalncga odbora iz Ljubljane tudi imenovan v širši centralni tarif-nfi odbor za tekstilno delavstvo v Ljubljani. dosedanji član istega Rudolf Lukman pa je bil razrešen. Občni zbor se je vršil v Zadružnem domu ter je bil razmeroma dobro obiskan.
Marksisti se gibljejo. V našem kraju so marksisti večkrat poskušali ustanoviti svojo strokovno organizacijo, vendar je bil ves njihov trud brezuspešen. Pred kratkim pa so ponovno začeli pripravljati ustanovitev svoje strokovne organizacije za katero se je zavzelo nekoliko nezadovoljnežev iz tovarne »Cosmonos«. Mi. ki stojimo na stališču da naj bo delavec strokovno organiziran, organizira pa naj se tam, kamor ga vleče srce in njegov svetovni nazor, nimamo nič proti ustanovitvi marksistične strokovne organizacije. Mnenja pa smo, da bo cepitev delavstva potom nove organizacije delavstvu samo v škodo, posebno če se bo nadaljevalo z obrekovanjem NSZ, kateri so nekateri novopečeni marksisti še do včeraj pripadali. Nam ustanovitev nove organizacije ne more škodovati in zato bomo tudi v bodoče — ne glede na to, kaj bodo rekli novi marksisti ogromna večina, ostali zvesti naši nacionalni delavski organizaciji. — Nacionalni delavec.
ŽERJAV - CRNA
Dobro obiskan članski sestanek se je vršil na binkoštni ponedeljek pri Ceršaku v Črni. Na sestanku je poročal obširno o položaju delavstva v Dravski banovini delegat centrale tov. Vekoslav Bučar iz Ljubljane. Prvotno je bil sestanek zamišljen tako, da bi se ga udeležili tudi tovariši iz Mežice in Podpece. Slabo vreme pa je preprečilo večjo udeležbo imenovanih. Zato pa so bili zelo častno zastopani člani NSZ iz podružnice Žerjav-Črna.
ŽIROVNICA
Preklic. Podpisani Plevnik Franc, posestnik iz Podsmreke št. 24 p. Dobrava, obžalujem in preklicujem kar sem o g. Seidlu Karlu, monterju Kranjskih deželnih elektraren, slabega glede njegovega dela pri meni govoril. Za odstop od tožbe se mu zahvaljujem. — Plevnik Franc 1. r.
Članski sestanek. V nedeljo, dne 28. junija se je vršil v prostorih gostilne Svetina članski sestanek podružnice NSZ v Žirovnici, ki ima včlanjene delavce KDE. Na sestanku je podal situacijsko poročilo tovariš Mencinger, govoril pa je tudi delegat centrale tov. Bučar iz Ljubljane. Po krajši debati je bila z ozirom na nevzdržne razmefe, ki so v zadnjem času nastale pri KDE sprejeta resolucija ,ki zahteva naslednje: 1. Čim-prej naj se sprejme službena pragmatika, katere načrt je bil predložen merodajnim krogom že pred leti; 2. v zvezi s službeno pragmatiko naj se izdela službeni pravilnik; 3- delovni red, ki ga zakon predpisuje naj se čimprej objavi; 4. vsi predpisi obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev naj se rigorozno izvajajo; 5. iz političnih razlogov naj se nikogar ne preganja ali odpušča in 6. iz političnih razlogov odpuščene uslužbence naj se takoi sprejme nazaj v službo. — Delavstvo KDE pričakuje od merodajnih krogov, da se bodo merodajni krogi vendar enkrat zganili in ustregli njihovim upravičenim zahtevam.
TRBOVLJE
Praznovanje v juliju. Rudniško ravnateljstvo v Trbovljah je razglasilo, da se bo delalo v mesecu juliju pri rudniku še vedno samo 12 dni. Nihče ne vpraša tisoče rudarjev, kako se bodo z dvanajstimi šihti preživ-
ljali, nihče ne vpraša družinske očete, kako bodo preživljali svoje nedo-letne otroke in dorasle sinove in hčere. Kriza se vleče v nedogled, podjetja krčevito drže svoje privilegije, svoje dobičke, delavstvo pa strada dalje. Ni čuda, da se v globinah delavske duše poraja mržnja do vsega, kar vidi, kar občuti. Od rudarjev se zahteva samo storitev, zahteva se od njega disciplina, ne vpraša se ga pa nikoli, kako živi, kako se z 12 šiliti pri splošnem znižanem zaslužku preživlja. Lačno, zaskrbljeno in obupano rudarsko delavstvo se vedno bolj demoralizira. Ta demoralizacija se jasno izraža v zabavljanju čez vse: dobro in slako, koristno in škodljivo. Rudarsko delavstvo je kot bolnik, ki prestaja težko bolezen in si včasih želi da bi se bolezni rešil na kakršenkoli način tudi za ceno lastnega živlienja. Rudar preživlja težko gospodarsko bolezen. Ko je takšen bol nik v skrajni sili. posega po never-jetnik zdravilih. Tako je danes z rudarjem. Čaka samo trenutka, da bi dal duška ogorčenju, radi stradanja in izrabljanja. Škripajoč z zobmi in mrmrajoč opravlja nevarno delo, ki ga ne hrani in ne preživlja njegovih otrok. Ko pride dan plačila, bi moral biti za rudarja tudi dan veselja. Sedaj je pa ravno obratno. Dan plačila je dan jeze. žalosti in prepira. Danes 45. ali 1. v mesecu za rudarja ni dan plačila, ampak dan miloščine, dan joka. Ob plačilnem dnevu ne prinese rudar domov plače, pač pa prinese drobtinico, ki je padla drugim raz mize. Ali je to življenje, če rudar nima toliko sredstev, da bi si kupil krompirja in se do sitega najedel, ali je to življenje, če nima rudar niti za črni kruh? To se ne more imenovati več življenje, pač pa robstvo, robstvo tujemu -kapitalu. Kakor sedanje prilike kažejo, kakor oznanja glas, ki prihaja iz mrmrajočih ust rudarjev in pogledov rudarjevih oči. je prišlo rudarjevo trpljenje do vrhunca; približuje se dan in ura, ko bo rudar spregovoril: Dovolj je garanja, dovolj je stradanja, ker imamo nravico do dela. hočemo imeti tudi pravico do življenja!
Eazno
Načrt poslovnega reda za industrijska podjetja je izdelalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Objavljen je v 46. kosu Službenega lista kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. junija 1936.
Naši izseljenci v preteklem letu. Iz Jugoslavije se je izselilo v letu 1035 okrog 12.000 oseb. Od teh se je izselilo v evropske države 8500 in to po večini v Francijo, 3500 pa v prekomorske države. Iz tujine se je vrnilo približno 5700 izseljencev ter se- je torej 6000 ljudi več izselilo kot pa vrnilo. Večina naših ljudi, ki se izseljuje v Francijo, dobi začasno zaposlitev na kmetih, kjer so znani kgt prav marljivi poljedelski delavci.
Ogromna uporaba papirja. Melan-trich, delniška družba za grafično industrijo in založništvo v Pragi, ki je osrednja tiskarna in založba čehoslo-vaških narcdno-sccialističmh političnih in strokovnih organzacij, je v letnem poročilu ravnateljstva objavila zanimive številčne podatke o svojem delovanju. Celokupni denarni promet tiskarne in založbe je znašal v preteklem letu 102,229.025 čeških kron, kar predstavlja v našem denarju ogromno vsoto blizu 200 milijonov dinarjev. Čisti dobiček je znašal približno pol drug milijon Kč od katerega je bil velik del poklonjen brezposelnim. Zanimivo je, da je Melantrich v letu 1935. porabil 1395 vagonov papirja, od tega samo rotacijskega časopisnega 965 vagonov, kar predstavlja skoraj tretino celokupne uporabe časopisnega papirja v češkoslovaški republiki. Te številke najbolj zgovorno pričajo o ogromnem delu, ki ga vrše v bratski ČSR narodno-socialistične strokovne, politične, kulturne, zadružne in druge organizacije.
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. — Urejuje: Vek. Bučar. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.