I K. n. JOJtLklL .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........12 — četrt leta........ 6*— mesec........ 2m— na v upravništvu prejemam celo leto......K 22*— pol leta........ 11 — četrt leta........ 5*50 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo: Knaflova mlica it 5, (v pritličju levo), lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 28— celo leto.......K 25— pol leta........13- četrt leta........6 50 na mesec......., 2 30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka ■lica šl 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 85 OdvetniiM izpiti pri vlitem deželnem sodišču v Gradcu. Prejeli smo naslednje zanimivo pojasnilo o odvetniških izpitih: Graška »TagesjK>st« piše v svoji 159. številki od 11. t. m. pod napisom »Ein nener Pinbi m lm mu nnti ier Slowenen beim Obergcrichte«, da - v zadnjem času množijo slučaji, v Kuti lih zahtevajo >lo\enski odvetniški kandidati, ki se odlašajo za odvetniški izpit, da se jih v slovenskem dku izprašujc. da pa so jo do zdaj aka prošnja načeloma za\r- nila. Ker sem tudi jaz eden izmed teh vlomilcev«, ki sem pri graškom nadsodisČTj zahteval biti vprašan tu-v slovenskem jeziku, se smatram upravičenega povedati javnosti, da Tagespost« piše neresnico, ko pravi, so se do zdaj vse take prošnje za-vrnile. Moja prošnja se ni zavrnila, r se tudi zavrniti ne sme. »Tagespost ne ]>ozna predpisov o odvetniških izpitih in posebno ne ministrske jredbe od 10. oktobra 1854, d. z. it. ki določa glede jezika, da se ima - kandidati, ki so poleg jezika, ki je navadi pri nadsodišču kot poslovni * zik. zmožni tudi kakega v okrožju 'ladsodišča navadnega dežeuega jezi-vršiti izpit na njih zahtevo delo-tudi v tem jeziku, kar se ima tudi v sposobno:-1 n eni dekretu potrditi. V resnici sem jaz dne 14. junija 1009 delal pismeni izpit tudi v slo-\enskem jeziku, kar je v svojem spričevalu tudi predsedstvo nadsodisea M.*rdilo. Tudi pri ustnem izpitu sem doli od predsednika komisije poziv, 'd govori t i na nekatera vprašanja v slovenšetni, in samo radi tega. ker je m komisije g. odvetnik dr. Grei-viorfer izjavil, da ne razume toliko -lovensčine, da bi mogel mojim odrom slediti, sem odgovarjal mško, ker bi se sicer moj izpit bil preložil, da zavzame mesto dr. Cirei-^torferja slovenščine zmožen odvet-i:k kot komisar izpita. V eein tedaj najde »Tagespost« -vojo načelno zavrnitev takih pro-* uj? Ker imamo torej to svojo pravi-" postavno že zajamčeno zzgorajsnjo ■uni-trsko odredbo, katero si >Tages-naj pogleda, potem pač ne bo roba šele instancu i m potom temelj-p odločbe za tak«* -lučaje, kakor pričakuje »Tagespost«. Sicer je pa tudi že mnogo notarskih kandidatov delalo izpit v slovenskem jezika pri istem nadsodišču. Gotovo pa je tudi po mojih milih najpriprostejša pot, preprečiti *~k »vlom« pri graškom nadsodišču, da se osnovi višje deželno sodišč" Ljubljani. V tem osim se strinjam « Tagespost« in ji svetujem, naj se a vso vnenK> poteguje za udejstvova-nje te njene pametne in srečne misli. I>r. Štefan Rajh. Temu zanimivemu pojasnilu g. rlr. Rajha je dostaviti, da od tedaj.ko on napravil izpit, so se razmere vsled pasivne rezistence graške odvetniške zbornice nekoliko poslahša-To kaže naslednji slučaj. Sedanji odvetnik v Brežicah g. dr. Stiker je dne 8. avgusta < vložil prošnjo za izpit tudi v slovenskem jeziku in predsedstvo zraškega nad sodišča je prošnji ogolilo in določilo termin na dan 11. ' ptembra 1909 ter obenem zaprosili graško odvetniško zbornico, naj loloči eksaminatorja, ki zna slovenski. Graška odvetniška zbornica pa emn pozivu ni ugodila, češ, da je za lotično leto že določila eksaminatorje in da nima takih odvetnikov, ki bi i »ili zmožni slovenskega jezika. Sodišče je še enkrat pozvalo odvetniško dx>rnico, naj določi slovenskega je-'ika zmožnega eksaminatorja, a zbornica je to novic odklonila. Na to je dr. Stiker prosil, naj &e nadsodišce obrne na odvetniško zbornico v Ljubljani, da ta določi eksaminatorja ter obljubil poskrbeti, da vsled tega ne zadene justične uprave nič več stroškov. Nadsodišče pa tej prošnji ni ustreglo. Počim pokličejo pri notar, skih izpitih v slovenskem jeziku eksaminatorja iz celjske notarske zbornice, nečejo enako postopati pri odvetniških izpitih. Graško nadsodi-šče torej ni ustreglo prošnji dr. Sti-kerja, marveč je preklicalo že določeni termin za odvetniški izpit, češ, da ne ve, kdaj bo moglo določiti nov termin. Graška odvetniška zbornica absolutno ni hotela odnehali in ker bi bil vsled tega g. dr. Stiker moral kdo ve kako dolgo čakati še na izpit, je bil prisiljen m1 udati. Kavno tako. kakor v Gradcu, onemogoča tudi odvetniška zbornic a v Trstu slovenske odvetniške izpite, kakor so dovoljeni po zakonu, s pasivno rezistenco, > tem. da neče imenovati slovenskega jezika zmožnega eksaminatorja. Ministrstvo, do katerega je stvar že prišla, je odreklo vsako pomoč. češ. da z ozirom na avtonomijo zbornic ne more m česar ukreniti. Tako torej stoji ta stvar. Zakon in pravica sta na slovenski strani in tiuli justična uprava se ni doslej ustavljala tej pravici, pač pa jo onemogočata odvetniški zbornici v Gradcu in v Trstu in sicer s pasivno rezistenco. ĆV je ministrstvo našlo pota in sredstva, da je v Trstu do--e^rlo slovenskega jezika zmožne sodnike - lajike. bi pač našlo tudi pota in sredstva, da bi za odvetniške izpite pri n a* 1 sodišči h v Trstu in v Gradcu doseglo slovenskega jezika zmožne odvetnike - eksaminatorje. Svojo, v zakonu utemeljeno pravico moramo vsekako varovati in zato je pač narodna dolžnost slovenskih odvetniških in notarskih kandidatov, da zahtevajo deloma slovenske izpite, kakor jih določa zakon in ds se ne bodo. kakor se je tudi že ziro-dilo, kar sami oglašali za nemški izpiti _____ Parlament. Seja poslanske zbornice . — Proračunska debata. — Nujni predloi: i in interpelacije. Včerajšnja seja ni prinesb od strani poslancev nobene zanimivosti. Ko bi ne bil govoril ministrski predsednik baron Bienerth. bi bila seja še bolj enolična kot v soboto. — Ministrski predsednik se je seveda v svojem govoru dotaknil predvsem laškega vseučiliškega vprašanja. Dejal je, da imajo Italijani pravico do univerze, toda težava leži v tem, kje naj univerza >toji. Vlada up«, da 1m> odločitev padla že v pri lunin jih dneh in da jo bodo vsi akceptirali. Baron Bienerth govori dalje o narodnostnem vprašanju. Vidi napredek, četudi skromen, v tem, da povsod že spoznavajo potrebo narodnostnega sporazuma. Vlada bi sicer rada odstranila narodnostne prepire po celi Avstriji, vendar misli, da bi se za zdaj to najložje zgodilo na Češkem. Zato je vlada sklicala neobvezne konference, ki jih je pa onemogočila ena čeških strank (agrarci), ker je sklenila, da se jih ne udeleži. Dotična stranka si ho nakopala veliko odgovornost, če bo na tem stališču vztrajala. Vlada bo pa vedno rada sodelovala kot poštena posredovalka. Će se ustvari narodnostni mir, se bo zbornica lahko polotila rešitve najtežjih in največjih kulturnih in gospodarskih vprašajn. Slednjič prosi baron Bieneth zbornico, naj sprejme proračun. — Rusinski poslanec P i h u -1 j a k pravi, da zaradi vodnih narodnostnih prepirov sosedje podcenjujejo notranjo živi jonsko moč države. Tako se na pr. Rusija že dolgo pripravlja, kako bi ugrabila Bukovino in Galicijo. V začetku se je bližala raznim di oš t »ona, nato je začela aaji- tirati med mladino in zdaj že Ogleduje avstrijske trdnjave. Govornik izjavlja, da bo njegova stranka glasovala za proračun, ker je vlada nastopila proti starorusinom v Bukovini. — Poslanec B i a n k i n i govori o cesarjevem potovanju v Bosno in ostro obsoja nesmiselne varnostne odredbe. Obsoja tudi inadjarsko nesramnost, ki se je med obiskom po Bosni šopirila. Zahteva, datse uredi državnopravno stališče Bosne in Hercegovine. — Poslanec P i t a c c o konstatira, da vlada vleče Italijane že dolgo za nos glede laške fakultete; zato ji ne zaupajo več. Za generalna govornika se izvolita poslanec Glom-binski, ki med drugim izjavlja, da bojem v »Poljskem klubu« ni pripisovati posebne važnosti in poslanec Žemlička; po kratkih govorih generalnih govornikov se proračunska razprava prekine. Sledi razpra\a o nujnem predlogu poslanca L i se ga glede tkalcev na Češkem. Poslanec Prade je vložil interpelacijo, ker je češko namestništvo prepovedalo mestu Libercu sezidavo krematorija. Interpelant poživlja notranjega in justičnega ministra, naj predložita kmalu vprašanje vpepelje-vanja v rešitev parlamentu. Prihodnja seja danes dopoldne. JlovonjRo epopeja". Nedavno tega smo na kratko zabeležili vest iz Bel grada in Sofije, da je neki ameriški milijonar dal slavnemu češkemu slikarju, Alfonzu Muhi, na razpolago ogromno vsoto, da napravi ciklus slik, predstavljajoče »slovansko epopejo« — slovansko vzajemnost. To vest smo zabeležili po dolžnosti kronistov, ne da bi ji verjeli in ne da bi ji pripisovali posebne važnosti. In vendar se ta vest potrjuje, potrjuje pa jo slikar Alfonz Muha sam. Slavni češki umetnik se je te dni mudil na potu v Bel grad in Sofijo v Zagrebu in se pri tej priliki razgo-varjal z enim izmeti sotrudnikov »Agramer Tagblatta«. O tem razgovoru čitamo v imenovanem listu to - le: »Ob priliki svojega četrtega bivanja v Ameriki, se je Muha seznanil z ameriškim multimilijonarjem, ki je pri njem naročil ciklus slik, ki naj predstavljajo »slovansko epopejo«. Poldrugi milijon dolarjev je sijajna kupnina, ki jo je bogataš nakazal umetniku za ta umotvor. Epohalno delo, ki ga ima izvršiti Muha, l>o imenovani milijonar kasneje daroval češki prestolnici zlati Pragi. Za sprejem te zbirke slik se zgradi poseben umetniški hram. Istočasno pa je mestna občina praška poverila Muhi izvedbo še drugega umotvora. Za reprezentacijsko hišo, ki jo gradi mestna občina praška, ima umetnik preskrbeti galerijo slik, predstavljajočih slovansko vzajemnost. Dvajset slik, 9 metrov dolgih in 6 metrov širokih, ima krasiti dvorano reprezentacijske hiše. Vsi ti umotvori morajo biti tekom enega leta gotovi. Alfonz M. Muha je zaključil svoj razgovor o tej temi s temi-le besedami: »Veliko delo, s katerim hočem kronati svoje umetniško delovanje, zahteva obsežne študije, vsled česar sem se napotil na rekog-noseijsko in študijsko potovanje na Balkan. Na potu iz Prage, v katere bližini sem si s svojo soprogo ustvaril svoje ognjišče, je bila moja prva postaja Ljubljana. Smer mojega potovanja je sedaj: Zagreb, Bel grad, Sofija. Od tn se vrnem preko Romunske in Galicije zopet v Prago.« Eksportno akademijo na Dunaju. Slušatelji eksportne akademije so enoglasno sklenili, delovati krepko in neomajano na to, da se pripo-zna eksportna akademija, ki je najvišji učni zavod v Avstriji tudi oficijelno kot trgovska visoka šola. Na eksp. akademiji so dani že vsi predpogoji za visoko šolo. Pred-izobrazba je ista kot za druge visoke šole. predavanja temeljijo na znanstveni podlagi in so skoz in skoz visokošolskega značaja. Zahteve, ki se stavijo na slušatelja glede na njegov intelekt, kakor tudi na njegovo pridnost, so kar najstrožje; profesorji so v istem či no vnem razredu, kakor oni na drugih visokih šolah. Moderni čas s svojo svetovno trgovino in poostreno konkurenco zahteva tudi v trgovskem stanu aka-demično izobraženih moči; zato so se ustanovile v Nemčiji, Belgiji, Italiji in na Francoskem trgovske šole in v omenjenih državah se oblasti niso nikjer protivile pripoznati tem ko-mercijelnim zavodom značaj visoke šole, čeravno se isti kar se tiče kvalifikacije slušateljev in organizacije učnega načrta nikakor ne morejo meriti z eksp. ckad. Nejasno stališče, ki ga zavzema eksportna akademija med avstrijskimi šolami, zamore slušateljem, ki so pričeli svoje studije, ne da bi se zavedali svojega položaja, mnogo škodovati. Postavlja se jih splošno v isto vrsto z absolventi trgovskih šol nižje vrste. Teh nezdravih razmer pa gotovo ne morejo odobravati oblasti, ki poznajo visoki pomen trgovskega stanu za celo narodno gospodarstvo in koiih naloga mora biti pridobiti za trgovino zares zmožnih in delavnih moči. Slušatelji eksp. akad. vseh narodnosti, ki študirajo složno na skupnem zavodu, upajo, da se njih zahtevi čim preje uprodi, posebno še, ker s t*un niso zvezani nikaki financ i jelni stroški. Slušateljstvo s sigurnostjo računa na podporo raznih trgovskih krogov, ki smejo pač najbolj zahtevati akademično izobraženih mož. Na Dunaju, 9. rožnika 1910. Slušatelji eksportne akademije. ZMrovonle tfruitio za prisilno vjsoio m skrb. Včeraj zvečer je župan Ivan Hribar v imenu občine povabil udeležence kongresa k skupni večerji v hotel »Tivoli«. Razen tujih udeležence v so se udeležili večerje tudi zastopniki vseh oblasti, ki so bile tudi dopoldne pri otvoritvi kongresa. Opazili smo predsednika deželnega sodišča, Levičnika, dvornega svetnika Pajka, deželnega odbornika prof. Jarca, podžupana dr. Ivana Tavčarja, ravnatelja Z a -m i d o , deželnega šolskega svetnika L e v c a , vladnega svetnika K r e -m e n š k a , občinske svetnike: dr. Trillerja, Sajovica. M a y r-ja, Franchettija, L i k o z a r -j a , ravnatelja Vo n č i n o , dr. Kri-s p e r j a , svetnika Mi lčinskega i. t. d. Po večerji se je izreklo več navdušenih napitnic. Iz vseh teh je odmeval le en glas. Tujci so bili odiv-ljeni o velikem napredku Ljubljane. Vrsto napitnic je otvoril župan gospod Hribar. Rekel je med drugim, da dandanes pač ni samo tehnika napredovala, temveč humani tet a. Naša doba je doba humanitete. Pod karitativnim praporom delajo občine, dežele, država, društva itd. In ena glavnih nalog je skrb sa mladino, ki jo masla na kriva pota. In ravno to društvo, ki danes zboruje v Izubijani, se je postavilo v službo to ideje, s čemer ima veliko zaslugo za skupno domovino. Veseli ga, da so si zbrali ravno Ljubljano za zborovanje. Videli so, da se je tudi Ljubljana, ki je danes eno najmodernejših avstrijskih mest, postavila v službo te ideje. Končno napije v imenu občinstva, v; imenu občinskega sveta, pa tudi v, svojem imenu društvu. Predsednik društva, dr. H u e b e r, je začel s slovenskim pregovorom: »Ljubo dorna, kdor ga pozna«. Na tega se tujec spomni, ko pride v Ljubljano. Opisoval je ljubezen Ljubljančanov in Kranjcev do domovine, ki so opetovano branili državo, civilizacijo pred napadi tujcev. Rekel je, da je Ljubljana središče umetnosti in izobrazbe. Konečno je napil gostoljubnemu mestu Ljubljani in pa njenemu županu Ivanu Hribarju. Profesor J a r c je omenjal to novo gibanje, ki stremi za tem, da se dvigne usoda zanemarjene mladine. Napije društvu z željo, da se to gibanje razširi tudi v najširše mase. Višji ravnatelj M a r k o v i c h je govoril deloma slovenski ter se zahvalil za prijazni sprejem in za zanimanje, katerega so pokazali v Ljubljani. Želi, naj se Ljubljana šo nadalje razvija in procvita v blagor svojih prebivalcev. Dr. Vanderlik iz Brna pravi v češkem jeziku, da je bila Ljubljana prva, ki je spoznala pomen tega društva in napije županu. Dr. K r i s p e r govori v imenu »Društva za promet s tujci« in pravi, kaj pomaga lepa narava, če pa ni ljudstvo dobro, značajno, pridno. Društvo za promet s tujci skrbi za lepo naravo — zborujoče društvo pa skrbi za lepoto mladine. Konečno se zahvali, da je prišlo toliko tujcev v Ljubljano ter želi, naj se vedno spominjajo te dežele. Ce so prišli kot tujci v Ljubljano, naj se poslove kot prijatelji te dežele. Višji ravnatelj M a r k o v i c h napije svetniku Mil-činskemu kot prvoboritelju za zanemarjeno mladino. Napije tudi časnikarstvu. Konečno napije nižje-avstrijski deželni odbornik Mavec lepim Ljubljančankam. Med večerjo je jako pridno in, precizno svirala »Slovenska Filharmonija«. Večerja je bila jako okusno servirana. Mize so bile okrašene v mestnih barvah, aranžma je bil dvo-raninemu stilu primeren, uamree pristno kranjski, polno nageljnov« Zasluga gre hotelirju g. K e n d i. Danes dopoldne se je zborovanja nadaljevalo. Prvi referent višji ravnatelj Anton Marko v i ch iz Gradca je govoril o »Novem načrtu kazenskega zakona.«. Predavatelj je omenjal točke novega načrta kazenskega zakona, ki se nanašajo na kazenskopravno postopanje z mladino ter se na drobno pečal z načrtom mladinsko-oskrb-nega zakona. Glavni princip novega zakonskega načrta je, da stopi namesto kazni vzgoja. V svojih bistvenih potezah se naslanja novi načrt na nemško in švicarsko postavodajo. Iz vsega njegovega temeljitega predavanja se je dobro videlo, da govori praktik, ki je tudi v resnici dosegel v tem oziru že lepe uspehe. Naglasa! je, da se mora delo v prisilnih delavnicah in kaznilnicah reformirati. Delo tistih, ki so v teh zavodih, mora biti tako, da jih lahko preživlja tudi,, ko so zopet prosti. Delavca se mora napraviti zmožnega konkurence. Plačilo za to delo mora popolnoma odgovarjati plačilu izven teh zavodov. Prisilne delavnice naj bodo vzgo-jevalnice in ne kaznilnice. Upa, da bo parlament ugodno rešil te predloge. Debate so se udeležili Jaroschek* ravnatelj Huemer iz Eggenburga in Vock iz Komeuburga. Drugi je referiral Julij Fischer, kontrolor kaznilnice v Kopru, in sicer o »Moralni podpori drnštev za od ttraat Referent pravi, da bi morala pređvaeni država skrbeti materielno, pa tndi moralno »n društva za oskrbovanje kaznjencev« Konečno predlaga več tozadevnih reformatoričnih predlogov. Popoldne Jo referiraj deželni svetnik g. dr. Franc Hueber z Dunaja o »Oikrbstveneni delovanju io» žele Nhtje Avstrije«. Govoril je, kako ta dežela skrbi za normalnega in nenormalnega otroka, za zdravstvo, za socialno pomoč, zadružnitšvo, pospeševanje obrta, zavarovanje, zavarovanje za starost in invaliditet o. Za skrbstvo normalnega otroka izda dežela 1,823.942 K, za skrbstvo nenormalnega otroka 1,279.538 K, za zdravstvo 6,020.795 K, za socialno pomoč 12,961.425 K. Isti predavatelj je referiral o »Delavskih kolonijah«. Naglašal je, da vsled industrializiranja mest hiti kmetsko ljudstvo z dežele v mesto. Vsled tega nastaja na deželi pomanjkanje delavcev, dočim imamo v me-Mih preveč delavcev, vsled česar nastaja velika brezposelnost v mestih. V tem oziru bi bilo našemu poljedelcu s tem pomagano, da bi se iz prisilnih delavnic pošiljalo delavce na kmete, kjer naj bi pomagali poljedelcu pri njegovem delu. S tem delom bi se pa prislužili tudi vse potrebno za življenje, vsled česar bi bila društva za oskrbovanje kaznenj-cov razbremenjena. Konečno navede načela, po katerih naj se urede delavske kolonije. Kaznilniški duhovnik g. Sehu-bert je predaval o »Soli in mladin-skooskrbnem delu«. V svojem predavanju je osvetlil naloge učiteljstva in šole glede na inladinskooskrbno delo. Podrobno razloži novi mladinsko varstveni za-konski nacrt in katere njegove določbe so važne za šolo. Poda navodila, kako ima učitelj zlasti v soglasju s sodstvom in drugimi merodajnimi činitelji preskrbeti za prisilno vzgojo zanemarjene mladine. Debate, ki je bila jako živahna, so se udeležili g. Hans liuemer, ki je ta k> podrobno razložil, kako naj uči leljstvo tako iolskoobvezno kakor soli odraslo mladino varuje pred pogubnimi socialnimi vplivi, nadalje nadravnatelj Markovieh. baron Ri-Tialdiui in g. Maver, deželni odbornik niljfinmli ijiii i Dnevne vesti. -j- Dr. Rvbar in vseučilisko vprašanje. V n^leljo je govoril poslanec dr. Rvbar ua shodu v Bar kotrljah pri Trstu. Pojasnil je. kako so Italijani vedno služili vladi in Xem-eem in da zahtevajo za To službo pla-cHo v obliki pravne fakultete v Tr-stu. Odločno nasprotovanje Sloven-i-ev je Italijanom odprlo in spoznali so, da bi se morali najprej po-razumeti z .Jugoslovani. Proti zahtevi Italijanov niso samo Jugoslovani, marveč tudi Čehi in po večini tudi Malorusi. Prof. Romancuk je sicer govoril za Italijane, toda mnogi odlični malornski poslanci so povedali dr. Bvbaru, da bo večina Malorusov glasovala s Slovenci, naj bo to Romančuku prav ali ne. Slovenci, je izjavil dr. Rvbar. ne odrekamo Italijanom visoke šole principijelno, ali • »' naj bomo mi njim pravični, morajo tudi oni nam pravični biti. Toda Italijani se principijelno nečejo približati Sloveneem. ker stoje na stališču, da ne smejo dobiti Slovenci nikako odškodnine na šolskem polju. Ako se hočejo Nemci okoristiti ob ti priliki in zahtevajo nemško trgovsko akademijo v Trstu, smo Slovenci toliko bolj opravičeni porabiti to priliko, da prisilimo merodajne faktorje, <-a uslrežejo tudi našim kulturnim zahtevam. Govornik je povedal, da >ta prišla k njemu neki nemški in neki soeijalnodemokratieni poslanec vprašat ga. če bi se ne dal doseči z Italijani kompromis, dr. Rvbar pa jima je odgovoril, da je to utopija, ker so Italijani že lani izjavili in se tpga tudi sedaj drže, da se raje odrečejo univerzi, kakor da bi Slovencem dovolili le najmanjšo odškodnino na šolskem ali sploh kulturnem polju. Končal je dr. Rvbar z apelom na poslance, naj puste strankarstvo ua stran in naj varujejo interese celokupnega naroda. + O italijanski pravni fakulteti, Dr. Susteršič je čutil potrebo, da razloži svoje mnenje o italijanski pravni fakulteti. Sicer je imel za to v državnem zboru že lepo priliko, 1oda v državnem zboru so postali klerikalci čudovito malobesedni. Pravi trapisti so in ludi dr. Šuster-sič ne odpre ust. A ker je čutil potrebo, i>ovedati svoje mnenje, je zapustil Dunaj in je šel v Tomišelj in v Rudnik in je tamkaj povedal, kar mu je ležalo na srcu. Da je v TomiŠ-|ju in v Rudniku pravi publikum /a dr. Susteršiča državniška modrovanja o dreadnoughtih in o italijanski pravni fakulteti, o tem seveda ni nobenega dvoma. Čemu bi se tudi dr. Susteršič izpostavil neprijetni eventualnosti, da bi v državnem zboru ne imel poslušalcev, ko jih ima ▼ Tomialju in v Rudniku kolikor jih hoče in še takih, ki mu n*v4Maaj» ploskajo, naj potem pove katf beia, ali naj nid no pove* kakor jo storil ininolo nedeljo. ^ OtotolTSttia usofeT*. jalU, lem ivnejaa postaja borba med itom Ivanom Ka- ;im in duhovniškim ka*4Matom, profesorjem Verstovškoa*. V nedeljo jo bik> sklicanih kar 1* javnih volilnih shodov in sicer omajat knaočkih in pet duhovniških. V resnici jo bilo duhovniških mevoffo več kot kmečkih, kajti kolikor cerkev jo v volilnem okraju, toliko je bilo tudi shodov. Skoro vsak župnik, vsak kaplan je spuščal s prižnioe politično fovo-ranee, v katerih je priporočal bivšega mariborskega svobodom iaieca. Duhovniško glasilo »Straža« pravi: »Naš kandidat mora zmagati.« Po teh besedah se lahko sklepa, da bo duhovščina uporabila prav vsako sredstvo, da izvojuje svojemu kandidatu zmago. Lahko delo to sicer ne bo in samo s poštenimi sredstvi bi duhovščina tega celo ne dosegla, kajti njeno mariborsko glasilo pravi izrecno: »Proti navalu liberalcev bo treba od naše strani krepkega odpora«. V teh besedah se izraža prikrita bojazen, da bo duhovniški kandidat morda vendarle propadel. Da se to prepreči, je treba »krepkega odpora«. Kdor ve, kaj vse se skriva v besedah »krepki odpor«, kadar ju rabi za-gtizen duhovnik - politik, tisti se tudi ne bo čudil, ako bo neodvisni štajerski kmet končno vendarle podlegel »krepkemu odporu«. t Nemške marke. Kakor povzamemo IX) nemških listih, pošilja podružnica nemškega »Schulvereina« v £t. Lenartu v Slov. goricah zavoje razgednic z beraškim pismom, v katerem berači za pruske marke. Ta način fehtarjenja so se naučili nemški nacijonalci pri podjetnih klerikalnih špekulantih, ki tudi ponujajo ničvredne razglednice za visoke cene. V dotičnem beraškem pismu se trdi, da v nekdaj docela nemškem St. Lenartu mlajša generacija komaj še razume in govori nemško. Tem la-žem i »a pruski Nemci nič kaj ne verjamejo. Zdi se, da so rajhovski Nemci bolj poučeni o resničnem stanju narodnostnih razmer na Spodnjem Štajerskem, kakor je to avstrijskim Pangermanom ljubo. Nekateri listi v Nemčiji odločno obsojajo agitacijo avstrijskih Nemcev, ki kriče o narodni nevarnosti, katere v resnici nikjer ni. V St. Lenartu so samo štirje pravi Nemci, ki pa nimajo nobenih otrok. Edini trije nemški otroci v tamkajšnji šulf ^rajnski šoli so iz Gradca, vsi drugi otroci so slovenske narodnosti. Za slovenske otroke pa Nemci ne bodo dajali mark. — To je oošte-na beseda, le žal. da je med Nemci malo takih ljudi, ki bi sodili tako nepristransko. Večina pruskih Nemcev je taka, da žrtvuje na tisoče mark za »ogrožeuo nemštvo«. dasi so ji ravno tako znane faktične razmere avstrijskega nemštva. Avstrijsko nemško - nacionalno časopisje je seveda strahovito zatulilo radi objektivne sodbe svojih pruskih roiakov. Obklada jih s škodljivci in izdajalci nemškega naroda. — Kako bi neki pisarilo to nemško časopisje, ako bi Slovenci beračili za dinarje ali za rublje? Najbrž, da bi v tem slučaju udarilo po nas in ne po onili. ki bi naše dejanje obsojali. Mora hiti pač velikanski razloček med pru-i o marko in ruskim rubljem v Avstriji. — Podpredsednik hr\ atskega sabora v Ljubljani. Včeraj s« je mudil v Ljubljani dr. Pero M a ir d i č iz Varaždina, [podpredsednik hrvatskega sabora in hrvatski delegat v ogrsko - hrvatskem parlamentu v Budimpešti. Dr. Magdič spada med naj-odličnejše bojevnike hrvatsko - srbske koalicije in njegova glavna zasluga je, da je mestni občinski svet v Varaždinu po dolgih letih zopet prišel v narodne roke. Te dni se vrši v Varaždinu volitev novega župana. Po poročilih od tamkaj bo najbrže izvoljen za župana dr. Pero Magdič. —Naše ceste. »Slovenec« se v zadnji petkovi številki zaganja v mestno cestno upravo. Na vsi njegovi nesmiselni kolobociji je le nekaj resnice, namreč priznano spoznanje, da se na ceste ne razume. Patentiranemu strokovnjaku za napravo novih cest bodi povedano v spopolnje« nje njegove katoliške cestne teorije, da se mora vsak nasip najprej dobro sesesti, potem dobi debelejšo gramozno podlago in na to šele navadni posipa In i cestni gramoz. Vse pa seveda v gotovem redu in z gotovo razvrstitvijo materijal i j. Da vsaka naprava nove ceste združi med gradnjo samo, tudi nekaj neljubih nedostatkov, je pač ob sebi umevno, pa cesta na celi dolžini nima polne širjave, ampak isto, kot jo je vedno imela, je pa zopet zasluga koleričnejra informatorja omenjenega » Slovence vega« članka rja. Novo cesto naenkrat nasuti, ji napraviti zadostno močno cestišče, in obenem jo zvaljati ter postaviti še ograjo, in to vse v teku onega tedna če mogoče, in pri tem So vodni prepir z malkonientninii in čez vsako magistratne odredbo za- bevlpgoeimi noaedi. To je stvar ne 0 lem del -N va novega mostu čem Gruberjev kanal, b—sini >n» njo centa, to so bode v prvi vrsti dobrO dolin najbližjim ntebivaloam onoVtnego, okraja. Da no mora pa pri tam tudi nekoliko šteuttl in paziti, kjs bi se prihranil kak krajcar, je p* tndi jasno, kakor je jaono, da treba od strani prebivalstva nekoliko potrpljenja med gradnjo omenjenih objektov. To bo vendar vsak pameten Človek tudi sprevidel, razun zanikanih »Sloven-čevih« informatorjev. — Priznanice mutaiiiu učitelj, stvu. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski jo v svoji zadnji rodni seji, ki se je vršila dne 31. maja t. 1. sklenil, da se imajo izreči priznanja ali zahvale: Prelatu Andreju Kalanu za vzorno vodstvo šole in lepe vzgojne uspehe v »Marijanišcu«; učiteljskemu zboru zasebne deške petrazredni-ce v »Marijanišcu« za prav dobre učne uspehe; učiteljicam Frančiški Šusteršičevl, Jožefi Rakovčevl in Teodori Wernetov| na zasebni dekliški osemrazrednici v »Licht. siroti-šču« za odlične učne uspehe; učitelju Andreju Rapetu in učiteljici Danici Šinkovcev! na III. mestni deški ljudski šoli za lepe učne uspehe; učiteljicam: Emiliji Rojčevi, Margareti Cundreevi, Albini Svetkovi, Jo-sipini Kalinov!, Marij! Serčevi, Frančiški Zenimetovi, Mariji Cepi-novi, Juliji Borowskl, Mariji Mehle-tovi, Mariji Arselinovi in Marici Meškovi na mestni slovenski dekliški osemrazrednici pri Sv. Jakobu za lepe učne in vzgojne uspehe; učitelju Jakobu Furlanu za 251etno prav uspešno delovanje na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; učitelju Luki Jelene u za lepe učne uspehe, ki jih doseza ves čas svojega službovanja ravnotam; nadučitelju Antonu Likozarju na zasebni salezi-janski šoli za lepe učne uspehe iz pisanja in risanja; učitelju Josipu Bezlaju na II. mestni deški ljudski šoli za lepe učne uspehe iz risanja; učitelju Pavlu Gorjupu. ravnota n za prav dobre učne uspehe; s- EvfemijS Kržišnikovi na zasebni vnanji dekliški ljudski šoli uršulinski za odlične uspehe v elementarnem razredu; s. Elizabeti Kremžarjevi, strokovni učiteljici na zasebni vnanji meščanski šoli uršulinski za odlične učne in vztrojne uspehe; Mariji Jerinovi, voditeljici II. mestnega slovenskega otroškega vrtca v Cerkveni ulici za vzorno vodstvo in odlične učne in vzgojne uspehe; Ani Gorupovi, otroški vrtnarici ravnotam za lepe učne uspehe. Razun tega je c. kr. mestni šolski svet v ravno tej seji sklenil c. kr. deželni šolski svet naprositi, naj nekaterim zaslužnim starejšim učiteljem in učiteljicam na pristojnem mestu izposlnje njih delovanju primerna službena odlikovanja. Obrnil se je nadalje na e. kr. deželni šolski svet s prošnjo, naj i/posluje vsem ljubljanskim učiteljem in učiteljicam, ki so izprašani (e) za meščanske šole, naslove meščanskih učiteljev in učiteljic, oziroma strokovnih učiteljev in učiteljic. Končno je sklenil naprositi c. kr. deželni šolski svet, naj posreduje pri deželnem zboru kranjskem, da se z ozirom na veliko podraženje stanovanj mestnemu nČiteljstvu zviša stanarina za 50 — Za ponesrečene Srbe so poslali: Dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju 10 K; Anton Bizjak, magistrat -ni sluga nabral pri svojih kolegih 6 kron 40 v; učiteljstvo II. mestne deške ljudske šole v Ljubljani: Kecelj Alojzij 2 K, Pire Avgust 1 K, Ivan Smrekar 2 K, Cepuder Josip 1 K, VTaschte Avgust 2 K, Kališ Danica 2 K, Bezlaj Josip 1 K, Arko Anton 1 K, Sodar Adolf 1 K, Janežič Matija 1 K, Likar Janko 2 K, Jeglič Janko Nep. 1 K, skupaj 17 K; dr. Dimnik, Ljubljana 2 K; dr. Emil Stare, Ljubljana 2 K; prof. A. Virbnik, Ljubljana 2 K; dr. I. Žmavc, Ljubljana 2 K; dr. Albin Smola, LJubljana 2 K; neimenovan, Kranj 6 K. Iz občinskega odbora mesta Kranja. V pripravljalni odsek za ustanovitev javne in provizoriČne bolnice v Kranju sta bila izvoljena v zadnji redni seji občinska svetnika gg. Ciril Pire in dr. Edvard Šav-n i k. Pri isti seji se jo dovolilo društvu »Godba prosto v. požarne hrambe v Kranju« podpore 300 K in »Narodni čitalnici« v Kranju za javno ljudsko knjižnico 200 K. Poroka. Včeraj se je poročil g. dr. Ljudevit T r e o, c. kr. sodnik v Kranju z gdč. Hormino B u k o w i t z iz Ljubljane. Iskreno čestitamo! Komičen pffaur. Ponoči ob 3. uri se je pripeljalo na nedeljski »Gau-turnfest« v Golju malo krdeloe tur-narjev is Gradca. Kor ni bilo na kolodvoru žive duše« ki bi sprejela tur-narje, sami pa m bili popolnoma neznani v Celju,niso vedeli reveži, kam bi se obrnili. Slednjič so ae spravili na ograjo pred Dotičkovo vilo, kjer so se pridušali do ranega jutra nad celjskimi zaspanci. Mar naj bi bili pobiči ostali doma pri svojih mami-e*U, uft bi jim ne bilo treba prezebati mm celjskih ograjah. Nenaiki ajanuunuumuata v Celju se je končal, kakor se nam poroča, bron kakih homatij. Slovenci so vso hujakarijo nobei ignorirali. — Pravi Nema! so se lahko prepričali, da Slovenci nemških slovesnosti nikakor ne motijo ter da bi bilo pač že nujno želeti, da tudi naši »Nemci« ob slovenskih prireditvah enako postopajo. Sove so to le »pia desideria«, kakor nas uči izkušnja! Okrajni nadzornik Jos. Schino-ransor baje še ostane kot tak v okrajih Maribor okolica in Slovenska Bistrica. Le okraj St. Lenart bodo priklopili drugemu okr. nadzorniku. — To pa silno peče celjsko »vahto«, češ, da sta mariborski in slovenjebi-striški okraj »skoraj« povsem nemška, a šentlenarski okraj pa da je čisto slovenski. — To pa je res čudno priznanje, ki se nikakor ne stri nja s pisarenjem celjskega lističa ob drugih prilikah. — Je že tako. Kon-sekvenca pri nemških listih ni običajna. Oni pač pišejo, kakor jim ravno hodi v sklad. Izginila je žena kovača Jan zeko viča pri Ptuju. Dne 31. maja je oddala svojega sina pri nekem mojstru v učenje in od tistega časa je ni več. Neki sosedi je pravila, da se bo usmrtila. Toča na Štajerskem je napravila zadnji petek grozno škodo. Zlasti brneljniki so strašno trpeli; sodi se, da je toča pobrala nad polovico letošnjega pridelka. Največ škode je napravila od Sv. Lovrenca pri Preboldu čez Griže in žalsko okolico. Državni poslanec Roblek si je takoj ogledal škodo in storil potrebne korake pri oblastvih v Celju. Ob sebi je umevno, tla bo poslanec lloblek tudi na Dunaju storil vse, da se olajša bedno stanje nesrečnim kmetovalcem. Zrakoplovci v Gradcu. V nedeljo 19. t. m. popoldne nameravajo na velikem vojaškem vežbališču v Go-slingu pri Gradcu priredili poskuse z letalnimi stroji \Vrightovega sistema. Poskuse priredita inženirja Jos. Zi»blatnik in Oskar Hein; ki sta te dni napravila več poletov V Celovcu. Goriški »čuki« napravijo romanje na Sveto goro nad Solkanom dne 3. julija. Pravijo, da se hočejo okrepiti v verskem oziru ter navdušiti za bodoče delo v korist naroda. Okrepitve v verskem oziru so res potrebni, ker je vera v krščanskih organizacijah pastorka; če se bodo pa še bolj navduševali za »delo v korist naroda«, pa pridejo s Svete gore kot pravi tolovaji. Saj vemo, kaj je učil Brecelj, da so slovenski »liberalci« največji sovražniki slovenskega naroda. Vse »navdušenje« bo obrnjeno proti naprednjakom. Uboga Mati božja svetogorska! Sedaj bo morala deliti milosti za boj brata proti bratu. Pri grad bi ceste ob italijanski meji proti Čedadu je bil uposlen tud: neki Miha Bajko, doma s Kranjskega. Mož pa bi moral sedeti v prisilni delavnici v Ljubljani. Te dni ga je aretiral orožniški stražmeŠter Pahor in na to so ga odpeljali v Ljubljano v prisilno delavnico, kjer ostane 3 leta. Napad. V petek je v Trstu v neki hiši na stopnicah napadel Grk Juri Buciol mlekarico Josipino Tavčar iz Dutovelj. Zagrabil jo je za vrat, da ni mogla kričati. Neka ženska je slišala ječanje ter poklicala stražnika, ki je Grka aretiral. Na koprski razstavi. Prijatelj našega lista nam piše: Dne 10. t. m. sem bil z neko gospo iz Trsta na istrski deželni razstavi v Kopru. Govorila sva seveda slovensko, saj razstava vender ni prirejena samo za istrske Lah one, nego v prvi vrsti za druge ljudi in torej mednarodnega pomena. Ko prideva v oddelek motorjev in pušk me ondotni paznik opozori: Gospod, ne govorite slovenski, ker vaš jezik jim tukaj smrdi. Začuden se obrnem k njemu in ga vprašam: Zakaj, ko sva midva, jaz in tržaška gospa Slovenca. Paznik mi na to pove, da je osebju strogo prepovedano, govoriti z obiskovalci slovensko ali nemško in se smejo obrnil stran. Povedal sem mu na to, da je razstava mednarodna, da sem bral na lepakih »Esposizione istria-na internaalonale« in da so v Istri pač slovenske in nemške kakor tudi italijansko-renegatske kronce vsa enake veljave. — Torej, bratje Slovenci, ne hodimo na razstavo v Koper, ker ni mednarodna in darujmo dotične kronce raje za družbo sv. Cirila in Metoda. Italijanski renegatje naj svojo razstavo sami ogledujejo, mi pa imejmo njih brezobzirnost za izgled! — Slovenec. Strela jo v neki vasi pri Buzetu v Istri ubila meznarja, ravno ko jo zvonil za hudo uro. Sploh divja le* ton strela po vsi Evropi in zlasti na Nemškem, kjer jo bilo ubitih še jako mnogo ljudL Najvišje primanje se je izrazilo dvornemu svetniku najvišjem sodno* gn in fcnanotfekagn dvora, Kazimiru Kropaczku povodom njegove upokojitve. ' Dedščino In zavarovalnine v Ameriki. Cestokrat se dogaja, da morajo v Avstriji živeči dediči in sorodniki izdati pooblastilo, dO hočejo priti v posest premoženja oziroma zavarovalnine v Ameriki umrlih ali ponesrečenih sorodnikov. Kaj rado pa se pri tem tudi zfodi, da se izda do taka pooblastila skoro popolnoma tujim in neznanim osebam, vsled česar se stvar silno zavlačuje in nazadnje še nima povoljnega uspeha za dediče. Najbolje je, da se vsaka taka zadeva izroči c. in kr. konzularnemu oblastvu dotičnega kraja, kajti ta oblast zna in more najbolje zastopati interese dedičev, oz. postavnih naslednikov. Kadar pa se izda kako tako pooblastilo konzularni oblasti, se morajo izrecno vsa prejšnja, drugim osebam izdana pooblastila, preklicati in razveljaviti. — Treba je torej tudi v tem oziru posebne previdnosti, da se pride do zaželjenih uspehov. Konj splašil se je včeraj dopoldne hlapcu Jerneju Hribarju, ko je v Daksovo gostilno v Florjanski ulici pripeljal pivo. Konj se je ustrašil električnega voza in je dirjal do Mestnega trga, kjer so ga ustavili, ne da bi se bila pripetila kaka ne sreča. Včerajšnji vihar je podrl v Lattermannovem drevoredu nek kostanj, ki je padel na železniško progo. Drevo so odstranili, ne da bi bil promet kaj oviran. Delavsko gibanje. Včeraj se je t južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 96 Macedoncev, 58 Hrvatov in 5 Slovencev. Od Grubarjevega prekopa je šlo na Reko 7 Hrvatov, 9 jih je šlo na Dunaj, v Budimpešto se je vrnilo pa 18 Ogrov. Slovenska Filharmonija koncer-tira jutri od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »Tratnik« (Zlata kaplja) Sv Petra cesta št. 27. Narodna obramba. Dr. Brejcu in »Miru«. »Mir« je nedavno hinavsko stokal, zakaj se ni v »Ciril-Metodovi družbi« ohranila sloga ter pogreval staro fraze, kako je nekdaj bilo vse navdušeno za družbo. Kaj je zaleglo družbi to navdušenje, kažejo številke. Leta 1902 in 1903, ko je bilo navdušenje največje, je dobila glavna družba iz Koroške 329 K in 248 K. Leta 1907, ko je še bila »sloga« v odboru, je dala Koroška 308 K. Leta 1908, ko so klerikalci obrnili družbi hrbet, je prišlo že 369 K, leta 1909, ko se je začel boj proti družbi, je prišlo 609 K, a letos, ko se je pričel splošen bojkot klerikalen na družbo, je prišlo že dosedaj iz Koroške do 1000 K. Za obrambni sklad »Družbe sv. Cirila in Metoda« je poslal upravni-štvu našega lista g. dr. Stanko L a -p a j n e , dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, en kamen v znesku 200 K. Velika veselica v Štepanji vasi. »Ciril-Metodova« podružnica za občino Dobrunje priredi v nedeljo, dne 19. t. m., veliko ustanovno veselico pri g. Ivanu Briclju v Štepanji vasi. Veselica se vrši na obsežnem, senčnatem vrtu. Kakor kažejo priprave, take veselice še ni videla Štepanja vas. Odbor, ki ima neprestano seje. se neumorno trudi, da bo vsestransko skrbijeno za zabavo. V to svrho namerava postaviti zverinjak, kar ga bo stalo mnogo truda in denarja. Kenguruji, nosorogi, cebre, tigri itd. so že došli. Pred par dnevi je odšel na gore najboljši štepanjski lovec da vjame Zlatoroga. Kakor je včeraj brzojavil, ga je že izsledil in ga do nedelje gotovo privede. Tudi se otvori v nedeljo novi štepanjski muzej, v katerem bodo tvorile poseben oddelek znane »turške glave«. Da, še celo handžari, s katerim so Turki rezali kristjanom glave, bodo razstva-Ijeni v muzeju; našli so jih pred kratkim pri kopanju prekopa. Ženske bo morda zanimala domača apoteka. Razume se, da se bodo plesaželjni lahko zavrteli na velikem plesišču. Ker pa je izključeno, da bi mogla neprestano igrati ena godba, bodo svirali tudi tamburaši »NDO.« Po paviljonih bodo prodajala brhka štepanjska dekleta cvetlice, slaščice itd. Bilo bi odveč govoriti o drugih zanimivih točkah sporeda. Veselica bo nudila potemtakem dosti zabave in prepričani smo, da ne bodo priredili Ljubljančani in okoličani v nedeljo drugam izletov, ampak do bodo pohiteli polnoštevilno v Štepanjo vas. Moška podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Idriji poslala je glavnemu vodstvu 200 K kot pokrovi telnino. Darovali so: g. M. Ko b a 1 60 K, »Delavsko bralno društvo« 20 K, »Strokovno društvo državnih uslužbencev« 20 K, »Gasilno društvo« 10 K, razni darovi in čisti do biček veselice dne 12. t m. 90 K. Tuđi mi tako! Piše se nam: Celjska »Deutsche Wacht« in drugi nemški listi animirajo šolsko mladino, naj sklep šolskega leta oslavi s teta, da prispeva kaj ▼ obrambne namene, zlasti pa za — »Sobulvetein«. Tudi m! slovensno apeliramo na našo šolsko mladež, slasti na boli odraslo, da se spomni naše »Cinl-Mctodove« dražbe« ob zvršetku tekočega šolskega leta ter nji v prilog žrtvuje kak obol. »Zrno do zrna pogača.« Draitvena naznanilo. Ljubljanska sokolska župa. V nedeljo, dne 19. junija pokaže se javnosti prvič pred dobrim mesecem ustanovljena »Ljubljanska sokolska župa<-. ki obsega sledeča sokolska društva: »Sokola« v Domžalah, »Sokola« na Igu, »Žensko telovadno društvo« in »Sokola« v Ljubljani, v Sokola« v Šiški. Sokola« na Viču s odsekom v Notranjih goricah in »Sokola« na Vrhniki, ter priredi tedaj >voj I. župni zlet. Vsled kratkega svojega obstoja, ne more še pokazati l>og ve kakih uspehov, vendar si jih 1k> pn vsakdo, ki se zanima za to. lahko ogledal v nedeljo popoldne na dirkališču pri veliki javni telovadbi. \a večer pa se vrši istotam, letos že \ petič, toli priljubljena »Kresna ve-celica«, ki bo dala cenjenemu občinstvu priliko, sestati se z vrlim So-kolstvoin ter se v bratski skupnosti navduševati za vzvišene cilje Sokolova. Za pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je izročil gosp. Henrik Sutt- ner, trgovec z zlatnino in urami v Ljubljani, gosp. dr. Antonu Šviglju, kot predsedniku tega društva, znesek no 50 kron. — Odbor se plemenitemu darovatelju tem potom iskreno zahvaljuje z željo, da bi si ga vzeli za sled drugi, z zemskimi zakladi bo-uato obdarovani rodoljubi. Slovenskemu trgovskemu društvu »Merkur« je daroval go^p. Henrik S u t t n e r, trgovec z zlatnino in urami v Ljubljani, 100 kron. Dni->tveni odbor izreka plemenitemu da-valcu iskreno zahvalo z željo, da hrani svojo dosedanjo naklonjenost društvu tudi v bodoče. Javna telovadba v Notranjih > i icah. katero je priredil v nedeljo Sokol« na Viču z odsekom, je v vsa-kem ozira jako dobro uspela. Ob pol *.. je prikorakal viški »Sokol« z obrtnim in šolskim naraščajem, par minut pozneje pa vrhniški »Sokol« v iko častnem številu. Slavoloki in -ilaji so krasili veselični prostor, do-tča dekleta so pa pripenjala šopke Sokolom« v znak. d^i so dobrodošli. Nato >c je pričela javna telovadba, 33 krepkih * Sokolov« iz Viča. Vrhnike in Notranjih Goric je prikora-alo na telovadišče. kjer so pod vod-vom načelnika z Viča izvajali proste vaje. lahko rečemo dokaj sigurno točno. — Tudi viški obrtni in šolski naraščaj je s svojim sigurnim i vstopom občinstvu jako ugajal. — Vrsta vrhniškega »Sokola« je nastopila tudi na drogu in na bradlji z nekako dovršenostjo. Splošno priznanje Sokolom^ B strani občinstva je pokazalo, da tudi domače občinstvo ^i m pa t izu je z nami in da ve ceniti -okolsko idejo in disciplino. — Po *• Iovadhi se je razvila neprisiljena -*a zabava, saj so domača dekleta ibela, da je bilo občinstvo, kakor Sr»koli« jako dobro postreženo. — Kmalu, ko se je stemnilo, sta se odbijala vrhniški in viški j Sokol« in »repričani smo. da jim ostane spona Notranje Gorice trajen. Sokol« v St, Petru na Krasu. 7a drdgo zaželjeni /Sokol« se vendar ustanovi za kar gre največja hvala ložrtvovalnima gospodoma Ljudevi-i Špilarju in Zmagoslavu Lavren-:ču. I>ne 7. t. m. je bilo v gostilni--keni salonu g. L. Špilarja zborovanje, katerega se je udeležilo mnogo i ledenice v, zlasti fantov iz Hrastja. Mladina je navdušena; želeti je, da rudi izobraženi in premožni krogi zavzemo za Sokola«. Prosvetn. II. javna produkcija gojencev Glasbene Matice« je bila prav tako rnnogoštevilno obiskana kot prva; trram pa je bil precej bolj razno- rsten. Glavni interes se je osredotočil kar je čisto naravno — okoli !'.vt*ga petja. Tu je treba omeniti predvsem dve »Matični« gojenki Hubadove šole, ki sta že z i»^>im uspehom debutirali na slovenskem gledališkem odru: gdč. Hrastova in ;:rske«. Poleg ol>eh imenovanih je v ^do-petju nastopila gdč. Tominško-va v težavni kavatini iz opere »Ro-'»ert Diabel« in v kavatini iz »ćaro--^relca«. V obeh je pokazala gospodična lepe pevske zmožnosti, ki jim popoln učinek pokvarilo le distoni-uaje, ki se jo mestoma pohaealo, V dvospevn jo goapo&ena nastopila i baritonistom gosp, WL Troštom, ki se prav lepo razvija; samo vokalizacija bo morala biti boljša. Ooep* fin--- Je pel Oounodovo »Pesem Valentina« iz »Fausta« in Griegovo pesem »V čolničku« — na oboje maslnii pohvalno priznanje. Pri nekaterih pevskih solo-točkah nas je prav neprijetno motilo spretnije vanjo na klavirju, ki bi mestoma odločno moralo biti preciznejše in diskretnejše. Kot edini violinist je nastopil gosp. Ločni k; pokazal je v Leonar-dovem koncertnem Andantu in Al-legru, da se mu že ni treba več bati težavnih stvari; tudi pred na sanje je bilo prav dobro. Gosp. R. Stoje je sviral na flav-1 o Dopplerjev koncert na pesem »Lahko noč« z lepim uspehom; v tehniki je že precej visoko in tudi za prednašanje zasluži priznanje. V klavirskih točkah so nastopili razen enega, gosp. Šavnika, iz šole gosp. Vedrala, sami gojenci in go-jenke šole gdč. Prelesnikove; in sicer gdč. Spetzlerjeva, gdč. Sossova, gdč. Snpančičeva, gdč. Kabajeva in urosp. Ravnik: vsi iz VIL in VIII. razreda. V tehničnem oziru so vsi absolvirali svoje naloge skoro da brez napake, kar se tiče prednašanja, 1k> seveda marsikje še treba precej marljivosti; brez dvoma se bo dalo doseči vse, kar še manjka do popolnosti. Take javne produkcije so dobro vzgojno sredstvo za gojence same: drug pri drugem vidijo napredke in to jih navdušuje za nadalj-no pot per aspera ad astra. V. M. Z. Književnost »Stenograf«. (Glasilo hrvatskega stenografskoga društva v Zagrebu) »t. 7. in S. V tej številki se prof. Heffler že obširneje ozira na novo Novakovo > Stenografijo«, a uredništvo piše o njej: »To, pravkar izišlo -lov. stenografijo, o kateri bo svoj čas v »Stenografu« pobliže govor, za -edaj naj t op le je priporočamo vsem strokovnjakom. 1'veril se bo iz nje vsakdo, da je izdelana z izredno marljivostjo in neobično akribijo ter da je diven sklad med jezikom in stenografijo. (So v št. 3. in 4. je »Stenograf poročal o poučevanju slov. stenografije v šolskem letu 1908 09. Št. 9. in 10. ima zanimivo študijo: "Antikna stenografija v današnjim hrvatskim zemljama«. Vsaki številki je dodana priloga v stenograf skem pismu (zadnjič je bil en članek o Blejskem Jezeru). — Priporočamo »Ste-nografa« vsem slovenskim stenografom (za nečlane 4 K. s^ pošilja pn>f. Ivami Janiniekemu. Zagreb. Mihano-vioeva ulica fl). Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« vLjub-Ijani, Prešernova ulica št. 7. Slovenski ]og — Jugoslovanski dijaški shod v Belgradu bo meseca oktobra tega leta. Trajal bo tri dni. Prvi dan bodo na dnevnem redu srbski , hrvatski, slovenski in bolgarski referati o narodnem, prosvetnem in gospodarskem položaju jugoslovanskih naro-lov. Tem referatom bo sledila debata > narodni borbi in o germanizaciji. Drugi dan se bo debatiralo o jugoslovanskem programu in se sestavile temeljne točke tega programa. Tretji lan bo posvečen razpravi o narodnem edinstvu Hrvatov in Srbov. H kongresu lK>do imeli pristop sam n oni akademiki, ki stoje na stališču hr-v atsko-srb^k^ga narodnega edinstva. — Izkopan zaklad. V Belgradu 7.9 dlje časa kopljejo ulice v svrho kanalizacije mesta. Pred par dnevi ita dva delavca pri kavarni »Seba-stopol« v ulici kralja Petra našla zaboj, poln zlatega denarja. Delavca si nista dolgo pomišljala: prilastila sta si zaklad in izginila. Zasledovati jih ni bilo mogoče, ker nihče ni vedel, kako se pišeta, samo za enega se je znalo, da mu je ime Štefan. Enega izmed teh delavcev so te dni prijeli. Toda mož, ki preje še nikdar ni videl toliko zlatega denarja, še manj pa se nadejal, da bi bil ta denar njegov, je ob pogledu na zaklad — zblaznel. Reveža so prepeljali v blaznico, kjer se zaman trudijo poizvedeti, kam jo izginil njegov tovariš, in kam sta spravila cekine. Drugi delavec je is* ginil brez sledu. O tem dogodku govori danes ves Bel grad. — Protestni shod sarajevskih Hrvatov. Hrvati v Sarajevu so v nedeljo sklicali protestni shod proti zapostavljanju hrvatskega naroda ob priliki vladarjevega poseta v Bosni. Shoda se je udeležilo okrog 1000 oseb. Na shodu se je soglasno sprejela resolucija, v kateri ee zahteve pri* memo zadoščenje za to zapostavljanje, ter se grozi za slučaj, da Hrvati ne dobe tega zadoščenja, da se pošlje na Dunaj k vladarju posebna depo« tacija. Kakor je razvidno iz »Hrvatske Zajednice«, je ta protestni shod priredila Stadlerjeva klerikalne st neon v eMUL Ww*<**Vk hi na, se kot hi i Mihi dosegat ndeleii L^be*" pl.k Babki*^jSaki. delegatov le niso znana. — Bvebodemleleoi * ee v zadnjem času izredno živahno gibljejo. V nedeljo so imeli zaupni sestanek v hotelu »Royal« v Zagrebu. Sestanku je predsedoval Davorin Trstenjak. Na predlog Ev-gena Demetroviča ee je sklenilo, urgirati potrjenje pravil svobodomiselnega društva, ki že dlje časa leže pri vladi. Dr. Vimpulšek je nasveto-val, naj se naprosijo vsi napredni saborski poslanci, da čim najpreje iz poslujejo pri vladi odobrenje pravil. Po daljši debati, ki je bila mestoma zelo živahna, v tudi zanimiva, se je sklenilo, v kratkem pričeti z izdajanjem društvenega glasila Svobodna Misao«. V redakcijski odbor je bilo izvoljenih 9 oseb. Afera s strupenimi p lul ml Afera s strupenimi pilulami. * Pred kratkim smo priobčili vsebino pisma, ki ga je neki neznanec pisal »Piccolu« in v katerem se ob-dolžuje, da je on odpošiljatelj strupenih pilul gospe Hamerlitz. »Picco-lo« sedaj trdi, da je to pismo poslal Hladnik iz zapora in da je njegov koncept prepisala neka, njemu blizu stoječa oseba ter jo oddala na pošti v Trstu. Prav enako se gladeče pismo je dobil tudi preiskovalni sodnik dr. Grastselli, in baje tudi to je pisala dotična oseba. V koliko je ta trditev laškega lista upravičena, bo treba šele dognati. Preiskovalni sodnik, dr. Mirko Graeselli, je sedaj, kakor se nam poroča, v Trstu in vodi preiskavo ob — izvoru. Eden izmed dotičnikov, ki so dobili pismo od Hladnika v zaporu, je krojaški mojster g. K. v Ljubljani. On. kakor njegova soproga sta bila že zaslišana pri sodišču. Kakor čujemo, je prav izpoved teh dveh precej obtežilna za paznika Zvana, ki je, kakor je znano, osumljen, da je pomagal Hladniku pri vtihotapljenju pisem iz zapora. Kakor »Piccolo« poroča, je dobila pismo od Hladnika tudi soproga bančnega uradnika, Jos. Sideriča, v Trstu, Corneo 29. V kuvertu ste bili dve pismi. Eno je bilo naslovljeno na preiskovalnega sodnika, drugo pa nanjo. V tem zadnjem Hladnik go-stk> prosi, naj bi prvo na dr. Grassel-lija naslovljeno in slovensko pisano pismo prevedla na italijanščino ter je odposlala v Ljubljano. Gospe se je stvar zdela sumljiva, zato je obe pismi raztrgala. Vkljub temu je za stvar izvedela policija ter dala gospo Sideričevo zaslišati. Toda to zaslišanje ni imelo drugega uspeha, kakor to, da se je dognalo, da je bila ta gospa prijateljica Hladnikove žene. »Piccolo« obširno poroča o odnosa jih med Hladnikom in nekim krojačem, Quirittijem. Stvar v bistvu nima prav nobene zveze z afero. — Kratka vsebina dolge zgodbe je ta, da je Hladnik Quirittija hotel zavarovati za 25.000 K, a je dotična zavarovalnica Quirittija odklonila in da je Quiritti podpisal Hladniku dve menici v znesku po 500 K. __^__idaj 500 K nagrade onemu, ni m povedal sled, po kateri bi Izpred sodita. Zakaj molče? Kadar se kak Slovenec kaj pregreši, tedaj je izvestno nemško časopisje polno samih »sen-zacijonalnih« stvari o slovenskem »hudodelcu«. Kadar se njihov človek pregreši, tedaj je vse tiho. Te dni je bil pred graskim deželnim sodiščem obsojen nemškutarski nad-učitelj Engelbert Hinterholzer iz Obrojne pri Radgoni radi zlorabljanja in pohujšanja šolskih deklic na štiri mesece ječe. Nemško časopisje, ki je sicer zelo kričavo, o tem slučaju dosledno molči. Motenje vere. Posestnik Piauelli je med pridigo župnika v Tersu, ki je zabavljal na napredno laško časopisje, zaklical: »Prokleti pes, zmerja nas in ml ga moramo še poslušati!« Drž. pravdništvo ga je za to tožilo radi motenja vere, goriško sodišče pa ga jO oprostilo, češ da je to bila samo dovoljena kritika. Državni pravdnik se je pritožil in najvišji sodni dvor je odredil novo preiskavo pred okr. sodiščem v Gorici, češ, da gre izrek obtoženca čez mejo navadne kritike, ki je nasproti »božjemu služabniku« dovoljena le v gotovih mejah. — In klerikalci bodo še na* prej tožili, kako slabo se godi katoliški cerkvi v Avstriji. Predobro se jim nvaii sate pa bodo pridlgovali v cerkvi praznini klopom, jim bo že greben upadel! UZM MfVL * Se* K nsgrane Dne 16. decembra m. 1. > mginila na Dunaju notno mio* iehwabL Njeni staral *IMvJa*>ntr*leJe letos posebno opaeno. Med silno nevihto v torek na Nemškem je neštevilnokrat treščilo.. Strela je ubila na rasnih krajih devet ljudi. V Kol inu jo treščilo v tovarno za karbonit, ki je ob silnem tmeftu eksplodirala. Veš bližnjih hiš se je zrušilo. Ranjenih je bilo nad 80 oseb. ♦ Nova država. Dne 1. t m. se je osnovala v južni Afriki nova država. Imenuje se »Državna unija« in obsega Kapsko kolonijo, Transval, Oranje in Natal. V ministrstvo so poklicani najvplivnejši možje iz vseh štirih držav. Ministrski predsednik je goneral Botha, znan iz bursko - angleške vojne. Za zvezo novih angleških držav se je mnogo prizadeval umrli kralj Edvard, ki pa ni ućakal, da bi se njegove želje uresničile. Telefonsko In brzojavno poročila, Poslanska zbornica. Dunaj, 14. junija. Zbornica je dokaj dobro obiskana, vendar pa manjka mnogo poslancev, ki so sicer vedno pri sejah. Takoj začetkoma seje je predsednik odredil glasovanje > prehodu v specialno debato glede nroračnna. Poslanec Fresl je zahteval, naj se preje konstatira razmerje glasov. Pri glasovanju je bilo oddanih za vlado 214 glasov, proti pa 189. Proti so glasovali vsa »Slovanska Enota«, socialni demokratje in Malorusi iz Galicije. Za vlado so glasovali tudi vsi Italijani, samo poslanec Pitacco, ki je še včeraj napovedoval, da bo oddal svoj glas proti vladi, se je absentiral. Nato je zbornica jela razpravljati o postavkah: Ministrski svet, upravno sodišče, dvorna uprava, kabinetna pisarna in državno sodišče.« O teh postavkah bo zborica glasovala jutri dopoldne. Ker je manjkalo pri seji nad 100 poslancev, so jih danes brzojavno poklicali na Dunaj. Po končani seji ima ministrski svet konferenco v parlamentu samem. Laško vseučiliško vprašanje. Dunaj, 14. junija. Krščanski so-cialci izjavljajo, da bodo glasovali za Dunaj kot sedež laške pravne fakultete, ako se bo zato izrekla večina nemških poslancev. Dunaj, 14. junija. Nemški nacionalni klub se protivi glasovati zato, da bi bil Dunaj provizorični sedež laške fakultete, češ da bi bilo to v nasprotju z načeli, ki so Nemce vodili, ko so sprejeli znane »obrambne zakone« za nemške alpske dežele. Dunaj, 14. junija. Italijanski poslanci so izdali komunike, v katerem izjavljajo, da za sedaj še ne spremene svojega stališča in sicer z ozirom na Bienerthovo izjavo, kakor tudi giede na to, da se bodo pogajanja še nadaljevala. V slučaju pa, da bi ta ]K>gajanja ne imela uspeha, bodo Italijani že pri prihodnji proračunski točki glasovali proti vladi. O tem sklepu je barona Bienertha obvestila posebna deputacija na Čelu ji baron Malfatti. Dunaj, 14. junija. Bienerth je ob pol 3. sprejel voditelje nemških strank. Ministrski predsednik je predlagal za rešitev vprašanja o laški fakulteti to-le formulo: Italijanska fakulteta naj ostane 4 leta na Dunaju, potem pa se naj premesti v eno izmed italijanskih mest. Seja obeh jugoslovanskih klubov. Dunaj, 14. junija. »Zveza južnih Slovanov« in »Slovenski klub« imata danes skupno sejo, da se posvetujeta o skupnem postopanju glede italijanske pravne fakultete. Mladoturikt kongres. Solun, 14. junija. Tu se je danes pričel veliki mladoturški kongres. Na kongresu So po odposlancih zastopani vsi mladoturški klubi iz vse Turčije. Posebno mnogo udeležencev je iz Carigrada, ki so se pripeljali semkaj deloma na parnikih, deloma po Železnici preko Kuleli Burgasa, Dedeagača in Drame. Seje kongresa bodo v nasprotju z lanskoletnimi, deloma javne. Na kongresu se bodo predvsem pretrosovala važna politična vprašanja. Prostovoljci za Kreto. Solun« 14. junija. Tu so jeli nabirati prostovoljce za slučaj, da pride do vojne med Turčijo in Grško radi Krete. Med prvimi se je vpisal za prostovoljca mestni župan, kar je imelo sa posledico, da jo bilo v nekaj urah prijavljenih okrog 1000 prostovoljcev. Krvavo klanje med — menihi. Solen, 14. junija. Na Sv. Gori otoški ao se v samostanu Iver med sabo stepli menihi, eter so menihi rabili orožje, jo nastalo v kratkem krvavo klanje. Dva meniha sta bila na mestu mrtva, 16 pa jih je težko ranjenih. Tukajšnji namestnik valija, je s posebnim parnikom odplul na Sv. Goro, da preišče dogodek in kan* nuje kllioo> Boji v Albaniji. Skoplje, 14. junija. Mod turško vojsko in upornimi ArnaVti je prišlo pri Vokši do krvave bitke. Izgube na obeh straneh so bile velike. Araavt-ska armada je štela nad 10.000 mož. Poveljevali so: Isa Boljetinac, Sov le j man Batuš in Hasan Usenm. Povodenj. Berlin, 14. junija. Vsled velikih nalivov je reka Eipel silno narasla ter preplavila vso dolino. 150 ljudi je utonilo, 27 so jih že ptotegnili iz vode. Helmsko vprašanje. Petrograd, 14. junija. Vlada umakne svoj predlog o odcepljenju helmske gubernije od kraljestva Poljskega in sicer baje pod vplivom posredovanja francoske vlade. Če se ta vest uresniči, bo s tem odstranjena ena izmed glavnik spornih točk, ki so v zadnjem času silno poostrile poljsko-ruske odnošaje. Pariz, 14. junija. Semkaj je došla vest, da je ministrski predsednik Stolypin obvestil francosko vlado, da bo uvaževal njene prijateljske nasvete ter umaknil predlogo o odcepljenju helmske gubernije. Rumunsko - grški konflikt. Bukarešt, 14. junija. Iz Aleksan« dr i je prišedši parnik »Imperatul« se je vsidral v Pireju. Tu je naskočila nanj množica, obstoječa iz več nego 3000 oseb. Množica je prisilila poveljnika, da je zapustil ladjo in šel z njo k pomorski oblasti. Na krovu parnika se nahajata princ Nikolaj in princesa Mari, otroka rumunskega prestolonaslednika. Gospodarstvo. Gospodarski program Rusije« Ruski trgovinski minister je proglasil za eno najvažnejših nalog vlade organizirati kredit in ustanoviti skladišča, pred vsem za deželne pridelke, razširiti agenture v tujih državah; izpopolniti carinski zistem, zgraditi pristane ter jih zvezati s železnicami z notranjimi deželami. Pred vsem je treba skrbeti aa strokovno šolstvo. V krajih uralskih, kjer je v rudarstvu nastala kriza, je eksistenca nižjih ljudskih slojev y ue varnost i. Tam se hočejo uvesti domači obrti. Potrebni denar bo preskrbovala komunalna banka, ki bo občinam in deželam dajala potrebna sredstva iz izdajanjem zadolžnie. Obenem hočejo prest rojit i rusko državno banko. Seznam približne potrebščine oskbrovalnlh predmetov za dobo 1910 1911 za c. in kr. vojno. Inten-danca 3. voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani obvestilo o dobavi oskrbovalnih predmetov in seznam o približni potrebščini predmetov, ki se bodo potrebovali za oskrbo c. in kr. vojne na raznih postajah. Seznam obsega pšenico, rž, oves, seno, slamo, trd les .premog, kruh in mehki les. Obvestilo in seznam se lahko vpogle« data v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Poslano.^ Orožniški stražmojster Kušljan v Ljubljani je baje prav fini gospod, kajti on ima izjemo, da nosi orožni-ško in civilno obleko. Slednjo nosi seveda bolj skrivoma, ker se boji, da bi ga kdo prijel. Kušljan je gotovo kakega aristokratskega stanu, ker orožniške oddelke, kateri včasih z dežele v Ljubljano prihajajo, sprejema z izrazom »jetzt koinmen die Baueru v oni Lan de«. Prosilo bi se c. kr. orožni škega poveljnika gopoda Kaschen* reutherja, katerega zaradi njegove nepristranosti in človekoljubnosti vsak orožnik na deželi spoštuje in čisla, da mladojezičnega Knšljana zaradi njegovega lepega izraza pošteno k odgovornosti potegne, kar slednji tudi zasluži. Resnica je pa, da je marsikateri kmetski fant bolj utrjen za orožniško službo, kot pa kak bivši, k orožnikom privandrani krojaški pomočnik. »Bauer vom Landea. Izdajatelj in odgovorni urednik* Rasto Pustoslemšet ^^^ga Prve tovari* .^nenfTr^m tete, tušem« ffmv^^P stva io iso* g^AV-**^ aidtttf a prt- otroke le odrasla, ^»flfl1* ioar Zitft* OeMle V BlštftaofMiti. Dne 14. junija 1910. Tirnlsi Pfteflica u oktober ma , u9k| 94 Rž zs oktober 1919 ... aa is kg Htt m» :: sen m tf.ktl«. 5 vb. *m* itrt 13. 14. 2. pop. 728*8 135 9. zv. 728 8 , 13 4 7. z j. j 730-6' 15*2 > o ha > Nebo sr. jjzah. j nevihta sr. vzhod oblačno brezvetr. Srednja včerajšnja temperatura 13*9«, norm. 17*5*. Padavina v 24 urah 19*8 mm. z večletno prakso in dobra računarica lite primerno sluibe. — Pismene ponudbe pod šifro „400" na uprav-ništvo »Slov. Naroda«. 2025 Suhi in svetli prostori 2022 se oddajo v Voljovi ulici št. 12. Oddajo se radi kleti. Prostorna dvorišče na raipolago. Več se poizve istotam v I. nadstr. Proda se dobro ohranjen gramoio z 20 ploščami. Poizve se v gostilni Bergant na Sv. Jakoba trgu št. 5. 3šče se družina katera zna izdelovati navadno opeko za zidanje. Plača po dogovoru. 2017 Natančno se izve pri g. Kernu V Cerkljah pri Kranju. Išče se spretna šivilja za izdelovanje konfekcije in perila. Zmožna mora biti samostojnega izdelovanja. Zahteve z gotovo plač j even. še provizijo naj se izvolijo posijati do 15. julija na upravništvo listi pod šifro »Samostojna šivilja1 2*48 /Tbsolviran pravnik z daljši pisarniško prakso ište 3074 konclpljentsko mesto. Ponudbe pod V9koncipijen! začetnik" na upravništvo »Si. Nareda«. Mirna stranka brez otrok išče S 1. julijem lepo, zračno 2077 stanovanje z 2 sobama in vsemi pritiklinami. — Ponudbe pod „parket" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. m sprojmo »Jfarodna tiskarna". Večjo množino dobro žgane, rdeče 2079 oddaja i rali imzidi Filip Zupančič, flMfLMaL PriiimR sliki jnfcja h ni|i n nttm nnKji Iv. Bonač v Ljubljani. Cona eittri 0 2073 V nisi Gradišče st. 4 te ammfj odstianjena rtu. udirala, nreže. nulffce za stranifia iti Vpraša se pri hišniku. 2055 mesarski ^ponTocnlli ki je vajen vsega dela, tudi sekanja • e i šče. Prednost imajo starejši, ali vsaj vojaščine prosti. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1990 Močan, trezen in zanesljiv je več nego 2000zdravnikov označilo Zaloga v Ljubljani: A. marka, t. Seiaik, uaariel Hcceti, 35 ■ar. A. Kane, tfreferija. Aat Kriseer. Zahtevajte, da Vam VaS dobavitelj da in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLIVA hvaliti za „ravno tako dobro blago". Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvorna ejenel O L L A na imaji IL 300, P. iT. 1000 se takof sprejme i zalaoi m Ko« IMmMi ▼ Spodnji Šiški. obstoječe iz ene stare in ene nove hiše, hleva, kozolca in drugih gospodarskih poslopij, se zaradi preobilega posla iz proste roke proda. Okrog posestva je skupno 35.845 m8 lepega sadnega vrta, rodovitnih njiv in travnikov. — V novi hiši je gostilna z vsemi pravicami. Pripravna je nova hiša poleg gostilne tudi za trgovino, katere v vasi ni nobene, dasiravno šteje vas blizo 500 prebivalcev. — Posestvo je v najlepši legi poleg ceste ter komaj par sto korakov oddaljeno od vhoda v premogokopne rove, kateri edini imajo v celi okolici prihodnjost. — Kupcu se preskrbi v slučaju, da ne more plačati cele kupnine, tudi posojilo. — Več se izve pri lastniku 2030 Tm Umnim i Zagona t) Savi. prodajalka vešča slov. in nemškega jezika in tudi laftčine, dobro izveibana in poštena, z dobrimi spričevali v trgovino z mešanim blagom moških in ženskih oblek ter galanterije. Ponudbe pod „poitenoet" na upravništvu »Slov. Na»oda.« 2072 Proda se v mestu Celju na zelo prometnem kraju 2027 • O ^teL 1 *5** m o s prostornim vrtom. Natančnejša pojasnila se dobijo pri ft. Mijiiji Imtii dietnim i Cilju Pristen dober Drinjevec se dobi pri 324 L SEBEH1KU u Spol flšKI. 2075 na Jurčičevem trgu 3 se odda z opravo vred v najem. Več se izve v „Narodni tiskarni.« $9 ft tt tudi posestva od 20 oralov naprej se prodajo po nizkih cenah. 2076 Vprašanja pod naslovom y|Gozd>c poštni predal 13, Konjice! Štajersko. Štev. 21 Razglas. 2078 „Zlata kaplja44 Sv. Petra cesta štev. 27 v bližini kolodvora. Lepe zračne sobe. Priznano fina kuhinja. Izborno pijačo. Nizke ceno. Lepi restavracijski prostori in p sem na novo urejen 1913 Bntr velik senčnat vrt. ~?na Vsako srak pri uiriien vremen velik koncert! Vsled odloka okrajnega šolskega sveta v Ljubljani z dne 2. decembra 1909, štev. 3244 poton ponndbe bajni šolski svet oa Vi pri Ljubljani pri zgradbi nove 6 razredne ljudske šole s 14 učnimi sobami sledeča dela: 1. pleskarska dela, 5. lončarska dela, 2. steklarska dela, 6. inštalaterska dela, 3. slikarska dela, 7. dobava okenskih zagrinjal, 4. dobava železnih peci, 8. naprava strelovoda in hišnega signala. Načrte se lahko ogleda, tudi ustmena pojasnila se dobivajo v obč. pisarni na Gliocah št. 8. in to vsak dan od 15 t m. naprej od 5 do 7 ure zvečer, kjer se obenem tudi dobijo proti primerni odškodnini, dokler zaloga traja, iztisi splošnih proračunov, posebnih pogojev in ponudb. Ponudbe po pogojih in po predpisanem vzorcu sestavljene se morajo vložiti najpozneje do 25. juija l. L h 7. ure zvečer v obansKi pisarni na Glincah št. t. Ob enem z vložitvijo ponudbe se mora vložiti 5% vadij v vrednostnih papirjih ali potom hranilne knjižica v občinski pisarni istotam. Ponudba naj ima naslov: „FonnAa sa 4oU pri zgradbi novo ljnaake iolo na Viču." Na Viču dne 14. junija 1910. Za krajni šolski svet Andrej Knez, Broški lanViski tatini 2038 Priporoča tovarna v Ljubljani. Slnriisle prodaste se iz proste volje S 2 donacifi i Kožarjih tri četrt ure od Ljubljane. Ena za 5 glav in ena za 7 glav živine. Vpraša naj se v Kožarjih it. 10. Kovač poslovodja, izprašan iz podkovstva, se sprejme v dobro vpeljano kovačnico, ki se eventuelno da tudi v najem. Ponudbe sprejema I ranči£ka Mactaer v akolji Loki. 2022 Zaradi prenovitve kavarne predajo se cen& razni biljardi, iti za plin, veli Vpraša se »Evropa11 v Ljubljani. Avtomobil za 4 osebe se po jako ugodni ceni proda. Več se poizve 1528 v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku. V hiši Gradišče št. 4 se oddajo s 1. novembrom t. 1. •iPv e za prodajalno ali pisarno. Vpraša se pri hišniku. 2056 Prvi i MM i Dragotin Jurtnan Ljubljana, Šelenburgova ulica št. I. Koncem 176C ae vrše do 15. septembra vsak dan v 44 Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1 /, 10. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer'. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer. Vstopnina vsoloj prosta. Sukno In modno Nago za obleke Karel Kocian tvorila zi okni v Humpolcu 323 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. --,.,tfc, ,u,wip« k ■■■■■■■ Stritarjeva ulica Me«. 2. «.«.■■.«t m *—.oom kr«*. »lica fttev. 2. Cnloioa, Trsta ta Šarale**. Spnjon ver na ftajBke S na kntfi raba kr Jk jK^L^L *P* ■ P"»fr »e&e k vrceoostie papirje vseh vrst Nrakk •! k« vape po Mfc P P po kavani kara. 6606 63 0646 1 4991 M7 L4 7F 826924