dally except Sunday« and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTf. Uiedniâkl in upraviüiki proaiori, MAT South Lawadale Ava K w m mrm " ~ y roaiori | L Office of Publication: SMT South Lawndal a Ava. Telephone, Rockwell 4S04 • « • - - «j LETO—YEAR XL Cona Uata Je SlOO ISTcûaûî 3 ¡KrJTVÏSr CHICAGO 23. ILL.. PON DEL J EK. 13. SEPT. (SEPT. 13). 1948 Subocrlptlon 88.00 Yearly ŠTEV—NUMBER 179 —- —ft'1'»» at »pecial raw oi poaiage provided fo" ua »»cfn liua. An ot Oct 1 tUl7 author»«*! m. J»n» 4 >«<« Progresivna stranka bo šla pred vrhovno sodišče Vprašanje ustavnosti državnega volilnega zakona. Nova kandidata imenovana. Ordower gplazil senatorja Lucasa organizacije vojnih veteranov za Wallacea in kandidat progresiv- riko in španskim dikatorjem Francom. Senator Lucas," je dejal Or Domače vesti Oblak Spopad med Rusi in Nemci v Berlinu > Ena oseba «bita, 22 ranjenih Berlin. 11. sept.—V spopadu med ruskimi vojaki in nemški mi civilisti v Berlinu je bila ena oseba ubita, 22 pa ranjenih. Ruske vojake je podpirala nemška .....rV H.™- . Chicago.—-Glavni ur.d SNPJ ne ».rank* za kongr«nik. v je 9 «ep . ob.skala Ann Brtely »U4nimdemon»tracllam pri bran-ieatem dutriktu, je oplaz.1 se-.u Johnstown. Pa v pet.k pa derburfkih vratih Jpor(K^lo natorja Scotta Lucasa, ker se je Anne Plrman i« Johnstown, in demonstrant ude urekel z. kooperacijo med Am. Kelli. Ulyan iz Shefflelda, Pa. leiUo 2WI (HX) Nemttv Sest Član smagal v kontoatu Conemaugh, Pa. — Pri skola-dower, "hoče. da bi 'mi kooperi- stičnem kontestu, ki ga je raz-rali z edinim še živečim sode- Pisa' Industrijski svet CIO v nje na nemške policaje iz ruske-lavcem Hitlerja in Mussolinija. Johnstownu, je zmagal 17-letni ^ predela in ruske vojake. V imenu mož, ki so se v vojni Joseph Okicki ml., član društva Nemška komunistična strunku je borili proti osičnim diktatorjem,'168 SNPJ. Kontesta se je ude- naznanila, da bo aranžirala pro-izjavljam, da Lucas ne predstav-. letilo devet srednješolskih dija- tidemenstracije. Demonstranti lja ameriškega ljudstva. Koli-1 kov. Kot nagrado je br. Okicki'»o metali kamenje na spomenik, kor se veteranov tiče, bi bila dobil šolnino v znesku $1,200 na katerega je postavila ruska ar pittsburško univerzo, kjer se bo madu v Berlinu.. Neki demon-posvetil študiju kemičnega inže- (Mlrant je 8p|ezal na spomenik in njenih civilistov je v bolnišnici v britskem predelu 'Beilina. Demonstranti so metali kume- edina kooperacija s Francom v poskusu, da se mu legalno zadrgne vrat na vislicah, kar je zaslužil. Ali je Lucas govoril v imenu demokratske stranke in njenih kandidatov, ko je priporočal kooperacijo med Ameriko in španskim diktatorjem? Vo-lilci v Illinoisu morajo dobiti odgovor na to vprašanje. Milijoni moških, žensk in o-trok so izgubili življenja v nedavni vojni, katero so začeli Hitler, Mussolini, Tojo in Franco. Ali je Lucas to dejstvo prezrl in pozabil? Več sto tisoč Špancev je bilo pobitih, ker so se borili proti diktaturi. Lucasfi, kakor izgleda, ne moti smrad fašizma. Zdaj mi je jasno, zakaj je glasoval za Taft-Hartleyev zakon." Ordovver; ki je dobil več odli kovanj, ko se je boril na frontah v Evropi, je pozval voditelje demokratske stranke v Illinoisu, naj nastopijo proti Luca- nirstva. Tudi njegova starša sta člana društva 168. Nov grob na aapadu Pueblo, Colo,—Dne 28. avg. je bil ubit v avtni nesreči Joseph Mohorich, star 40 let, rojen v Ameriki. Do nesreče je prišlo, ko je šel s skupino na ribolov v Salido. Zapušča ženo, dve hčerki, starše, tri sestre in pet bratov. Wallace bo dobil zaščito Cfltsika policija bo skrbela za mir Chicago. 11. sept. — Mestni uradniki so izjavili, da ne bo su, ker se je izrekel za koope | metanja klopotcev, gnilih para-rucijo s španskim diktatorjem, dižnikov in kamnov, ko bo Henry A. Wallace, predsedniški kan didut progresivne stranke, govoril na shodu v Wrigley Fieldu v torek zvečer. Chicago. — Progresivna stranka je naznanila, da bo šla v pon-deljek pred državno vrhovno sodišče in ugovarjala ustavnosti o-ne provizije državnega volilnega zakona, ki določa, da mora peticije podpisati najmanj 200 kvalificiranih volilcev v 50 okrajih, da pridejo kandidati nove politične stranke na glasovnico. Zadevno naznanilo je objavil William Miller, državni direktor progresivne stranke. "Progresivna stranka je dobila čez 75,000 podpisov na svoje peticije," je dejal. "Dvesto podpisov je dobila v vsakem izmed 62 okrajev. S tem je zadostila državnemu volilnemu zakonu. Oni, ki vodijo opozicijo proti progresivni stranki, da ne bi njeni kandidati prišli na glasovnico pri volitvah v novembru, so priznali, da smo dobili dovolj podpisov na peticije. Volilni zakon zahteva najmanj 25,000 podpisov, dobili pa smo jih če-5 75,-000. Priznali so tudi, da smo dobili čez 200 podpisov v vsakem izmed 42 okrajev. V spornih osmih okrajih je manjkalo samo 83 podpisov, toda kljub temu je državni volilni odbor na podlagi zakona odločil, da kandidati progresivne stranke ne bodo na glasovnici. Absurdnost takega zakona je očitna, kakor tudi neustavnost, ker zapostavlja volilce. Nova stranka bi lahko imela oporo pri vseh volilcih v severnem Illinoisu, toda kljub temu ne bi prišli njeni kandidati na glasovnico." Miller je izjavil, da bo progresivna stranka pozvala vrhovno sodišče, naj prisili državni volilni odbor v revizijo odločitve, da bodo njeni kandidati prišli na glasovnico. Stranka je imenovala dva kandidata zu mestna sodnika v Chi-cagu. To sta odvetnika Irving Meyers in Joseph F. Brezinski, Nadomestila sta Edmunda Hat-fielda in Johna P. Kralla. Sidney Ordower, sonačelnik Queuille potrjen kot premier t Orisal je zdravilo za francosko ekonomijo Paris. 11. sept.—Henri Queuille je bil potrjen kot premier v narodni skupščini. Za potrditev je glasovalo 351 poslancev, proti pa 196 poslancev. On je zdravnik in doslej ni igral važne vloge v političnem življenju Francije. "Ako ne odobravate mojega programa, povejte sedaj," je dejal pred člani skupščine. "Vprašanje ni osebne simpatije, temveč blaginja in usoda Francije." Tri francoske vlade so bile strmogluvljene v sedmih tednih. Očitno je. du bo Queuille naletel na potežkoče pri aestavlja-nju kabineta, čeprav so mu za gotovili podfrtro .socialisti, re-publikunci in socialni radikulci. On je prijel v ospredje v kritični situaciji. Novi premier je pred člani skupščine orisal zdravilo za sedanje ekonomske bolezni Francije Zdravilo je štednja v vojaški in civilni ekonomiji, reviziji državnih subvencij, reorga-niziranju podržavljenih industrij in znižanju deficite Queuille je dejal pred člani skup ščine da Francija životari sedaj na račun Marshallovega načrta sil In povzročiti konfuztjo in govoril na shodih. Na ahodu vlaka pisma katoliških škofov, v in da to ne bo dolgo trajalo . | kaos v Berlinu Marshall je po Dcxterju. la., bo govoril 18 *ep ftpaniji v katerih »o protesten Ekonomaka in finančna slabili-1 udaril, da ne ameriške oblasti tembra Nadaljnji shodi bodo v tovski pastorji omenjeni kot racija )e rdinu |>ot ra okrevanje odločno upirajo komunističnim Denver ju. Salt Lake Citvju Ran podfieslci utei/mu in nelojalno. Francije. i erupam - «Francisco in \/m Angelesu Isti proti vladi diktatorju Franca. odstranil rusko zastavo. Ruske čete so šle v akcijo in začele streljati na demonstrante. Spopad je? bil drugi incident v berlinski krizi. Prvi se je pripetil 20. uvgustu, ko so nemški civilisti metali kamenje na policaje iz ruskega predela, ko so slednji uprizorili naval na črna tržišča. Polkovnik Frank liowley, a-meriški poveljnik v Berlinu, je poslal protest ruskemu generu-lu Kotikovu, ker so .j uske čete udrle v ameriški urad v berlinski mestni hiši. . Kotikov je zavrnil protest. "Nekateri člani ameriškega vojaškega osebja se nedostojno obnašajo/' pravi Kotikov v odgovoru na protest. "Namesto du num bi pomuguli pri vzdrževunju miru in reda, podžigajo nemire. Ameriško vojaško osebje naj drži roke proč od zadev, ki niso njegova briga. Demonstranti so vzklikali, ko je Ernest Reutcr, socialist in mestni odbornik, dejal, "da se bomo vrnili v mestno hišo v ruskem predelu Berlina. Borili se bomo proti komunistom in jih zdrobili. Prišel bo dan, ko bo- Progresivci na glasovnici v Missouri ju Jefferson City, Mo., 11. sept. 2upan Martin Kennelly je v —Kandidati progresivne stran-' noti policijskemu komisarju __ ke bodo na glasovnici v državi Prendergastu naglasil, da mora mo odkorukuli iz Berlinu proti Missouri pri volitvuh v novem- policija preprečiti vsako vmeša-! Frankfurtu, l^eipzlgu, Dresdenu bru. Tako je odločil državni Vanje v pravice državljanov do in naprej v vzhodno smer." tajnik W. Nelson. On je dejal, zborovanja in svobodnih disku-! da so nominacijske peticije pro- 2ij. "Incidenti, ki eo se pripe- Slišali so se vzkliki, ko je Keu- gresivne Strünke dobile dovolj tili v drugih mestih, se ne srne ter K°voril» tudi v J i ...... .. J - ..I -____- I <.s. Lik. " podpisov v državi. Ogrski obrambni minister odstopil Budimpešta, Ogrska, 11. sept. —Obrambni minister Peter Ve-res je resigniral. On je načelnik kmečke stranke, ga je Mihail Farkas. jo ponoviti v, Chicagu," pravi | Moskvo.' Kennelly. Prendergast je dejal, "da bo policija skrbela za mir. Posebni policijski oddelek bo spremljal! in ščitil Wallacea. Oseba, ki bi metala klopotce ali paradižnike, bo aretirana in odvedena v ječo. Nasledil 'Skrbeli bomo, da se incidenti ne bodo pripetili." Vera ni svobodna v Španiji Vlada podpira perse* kuçije protestantov AMERIKA SE NE BO UKLONILA RUSKEMU PRniSKU. PRAVI TRUMAN Waahington. D. C.. 11. sept.— Predsednik Truman je dejal, da se Amerika ne bo uklonila ruskemu pritisku in pristala na nezadovoljivo izravnavo berlin-^jtega konflikta, ki je posledica sovjetske blokade zapadnega' Berlina. | Truman je podu I to izjavo na ventanku s Časnikar ji. Dejal je,» um . po«aJailJwn. du ne smatra sovjetske blokade £ ^ „ (i zapadnega Berlinu za stisko, ^ temveč za preizkušnjo ¿."JJ,, temveč tudi reševa Amerika se ne bo uklonila in odpovedala svojim pravicam v Berlinu. Predsednik se je skušal izog niti dtskuziji o berlinski kontro-verzi in nemških problemih. Časnikarje je opozoril na izjavo državnega tajnika Marshalla, da hočeio komunistične grupe v Berlinu ovirati razgovore med vojaškimi governerjl štirih vele- London. II. sept -Dr. John S. Bonnell, pastor presblterijanske jceikve v New Yorku, ki je štu-' dual verske ruzmere v desetih 'evrophkih držuvuh, je dejal, "du fušističnu Spunlju )e najžalvst- Neki čusnikar je opozoril Tru- nifjA4l ^e^U v Evropi z ozirom munu, da berlinski problem visi njl versko svobodo. Kot prole«-kot težko breme v zraku nad i,,r,lovski pastor bi danes raje Ameriko, zato nuj bi javnost do- pridigal v Pragi za železnim /a bila potrebne informacije, da bo «turom nego v španskih mestih." nu jasnem. truman je dejal, du bo Ame , Dr. 'r, BonnHI je ritjral pastir SPIONSKI KRO- Moskva ponovno 'DEMONSTRACIJA ŽEK ZDROB- napadlaTita [JEN V NEMČIJI SOVJETSKE OB Petnajst agentov v ameriški in britski službi aretiranih ZBIRANJE VOJAŠKIH PODATKOV Berlin. 11. sept.—Nemšku čas-nišku ugenturu v sovjetski oku» pucijski coni poroču, du je bil špionski krožek v vzhodni Nemčiji zdrobljen z aretacijo IS a-gentov v službi ameriških in britskih oblasti. Agenti so dobivali navodilu od Kurtu Schumucherju, voditelja stranke socialnih dujnokra-lov v zapudni Nemčiji. Agen* turu pruvi v svojem poročilu, da imu Schumacher vso oporo pri umeriških in britskih okupacijskih oblasteh. Schumacher je ustanovil o-mrežje podtalnih celic v sovjetski okupacijski coni. Jouchim Barkmunn, vodju šplonskega krožku, je med uretirunl ugentl. Poročilo pruvi, du je Burk-mann prihajal iz Ilannnvorja skozi Berlin v sovjetsko okupacijsko cono in zbiral podutke vojaške, politične in ekonomske vrednosti. On je imel tesne ¿veze z omrežjem podtalnih celic. Podatke je redno Izročal tuji obveščevalni službi v^runk-furtu, ki je v ameriški okupu-cijski coni. . Služba je dobivala informacije o gibanju sovjetskih čet v vzhodni Nemčiji. (Uradniki ameriške in bntske vojuške vlade so zanikuli poročilu o delovanju špionskegu krožku v vzhodni Nemčiji, katere je objuvilu nemšku časniška ugenturu.) Vest iz Humburga pravi, da so tuske vojaške oblusti dovolile prehod poštnemu vluku Iz blo-tirunegu Berlinu v britsko oku pucljsko cono. Vest dostavlja, 1a dovoljenje ne pomeni, da bn blokada kmalu preklicana. Dovoljenje je le začusnu ruska koncesija brltskim vojuškim oblastem. Ameriški uradniki so zavrnili rusko noto t zahtevo, da mora-•o informirati ruske oblasti o obsegu tovorov na trunsportnih le-tulih, ki dovu/.ujo živilu In dru-ie potrebščine prebivalcem v 'upudnem Berlinu. Pravda ga obdolžila teroriziranja opozicije Mcskva. 11. sept.—Pravda, glu silo komunistične stra ike, pravi v uvodniku, da se je mui^ul Titu pridružil imperiulistom In du vodi kuntpanjo terorja, zuti-ranja, masnih urelucij in umorov proti večini v jugoslovanski 1 komunistični stranki. Tito predstavlja munjšinsko frukcijo v strunki, poslužuje pu sc držuv-nega upurutu v zutirunju volje in opozicije večine. Uvodnik je poiipisul centrulni rdbor ruske komunislične strun ke. Muršulu Titu očita, du nI naredil pravilnih in •potrebnih' zaključkov iz resolucije, ki je bilu sprejetu nu seji Kominfor-me, zato ne more ruzumeti, du njegovu nucionulističnu tuilitiku škoduje Jugosluvlji. Ako se bo nuduljevula, bo Jugoslavija izgu-bllu resnične in zveste prijute-Ije, ki so komunistične strunk« v vseh krujlh sveta. Jugoslo-vunsku komunlstičnu strunku je že Izolirana znotraj in zunuj de žele. (Uvodnik v IMuvdl je znuci-len, ker je bil objuvljen po smrti Andreju A 2danova,.ustanovitelja Kominfornic. Komin-forma je pied nekaj ledni ob-dulžila maršalu Titu in druge voditelje jugoslovunske komuni stične stranke, du so se izneve-lili Mui ks-Leninovi liniji in du se hočejo nusloniti nu zupadne države. Mnenje je bilo, da bo smrt ftrianova omogočila spravo med Titom In Komtnfnrmo, u-vodnik v Pravdi pu kuže nu* sprotno sliko.) "Edini izhod," pruvi uvodnik, "je v prlznunju muršalu Tita in njegovl.h pristašev, du so storili nupake To jim bo omogočilo povrutek v družino komunistič nih strunk. Titovu grupa se bo* ji in noče priznati napuk in je zduj v tuburu impci iulistov. Ble* »teče fruze, izrečene nu neduv* nem kongresu jugoMlovunske ko* munistične stranke v Belgrudu, /lu je Jugosluvija prijateljica Sovjetski» unije, so bile slepilo Titovu giupu Ae vedno meč« blu to nu druge komunistične nIiuii* ke" OROŽENE SILE Bojna letala v ozračju , nad severno Evropo MANEVRI V AMERIŠKI CONI 1oljski kmetje irodajajo živino Vuršava, l'oljbku, 11. sept — Kmetje prodajajo A"vcjo živino m konte, du prehitijo komuni* tično vlado, ki m* je odločllu /u socializacijo kmetij. Ot>erutorJI črnih tržišč žunjejo profite. Nov jugoslovanski poslanik v Rumuniji llclgiud, 11. sept,- Jugošlaviju je poslula novega |>oslanlka v Rumunljo. Tu le Hudošu Jovu-novlč, bivši finančni minister v srbhki vludl. Nunledil je Kudu nja Cjolubovlču, ki je bil odstuv ijen I. septembra, ker se je )u> stuvil nu strun Kominforme v njenem nu|>udu nu muišulu Titu. DfSKUZIJE 0 BIVŠIH ITALIJANSKIH KOLONIJAH BODO V PARIZU Washington. D. C.. II. Mtpt.-Amcriku i»c je i/icklu zu disku* /ijv o l/od«u nohti tuvših Italijan* »kili kolonij v Ali tki. Disku/ije je sugcrliala Sovjetska uni Ju Dizuvnl dcpuiliuent J«* naznu nil, du M' I »«»do diskuzije pii<< U v |s»ndcljek v I'aiizu. Kunkl (Hidumk Aleksander Pupjuškin v W.mhirigtonu ju sugeriral, nuj !»l m dukuzljr piičele takoj, v noti državnem tajniku Murshal* lu. Slcinji jc odgovoril, du u-meriški lepceaentunt ne bi mogel priti v Puri/ ob določenem času, /jiUj naj m< disku/ije ptič-nrj«» v |x»ndeljok, Muishall je inf«»imiiul ru«»ke ga (^»sfariika, da )e Amerika t-nravijenu zu dukuzlje o bivših Itulljunsklh kolonijah Velika Britanija in Francija *ta naznanili «1 < m* strinjata / ru.sk/» sugentijo. M"/noat je, da bo v Parizu padla odločitev yle-dc Itofh*HtthH kolotiij, kater« K* Italija izgubllu kol v vojni |H» la/ena divuvu. Numesiriiki zunanjih ministrov ¿litih velesil se niso mogli nu konferenci v (¿ondonu zedl niti gle«ie luN|er udeležil kn/.i| na k«tiifeienei v Part/u Berlin. U. sept.—Ruska bojnu letula so krožila v ozračju nad 1 severno Evropo, bojne ladje pa križarile na Baltiškem morju v bližini obrežja Danske v največji demonstraciji mogočnosti sovjetske oborožene sile po saklju-čehju druge svetovne vojne. Nobenega dvoma nI, da so bile ruske uktivnostl in raskaso vanje oborožene sile namenoma uiunžtrane. Podčrtale so resnost krize med Vzhodom in sa* pudom zaradi Berlina. Kusku bojna letalu so se po-juvila nad Berlinom in v zračnem koridorju med Berlinom in /.upudiio Nemčijo. Skozi ta kondor ameriška in britska trans-portna letala dovažajo živila in drugu luitrebščine prebivalcem blokiranega zupudnega Berlina. Okrog 60 ruskih letal je krožilo nad dunskim otokom Born-holmom. Letelu so nizko nad Hoennom,glavnim mestom. Eno letulo je krožilo nad dansko bojno ladjo v bližini otoka. Dunske inornarične oblasti po rocujo, du so ruske krišarke in rušilcl krlžarili po morju v bližini otoku Bornhoima in danskega obrežja. Danska vlada bo ntortia nuslovilu protestno noto Rusiji, ker so sovjetska letala Invadirala dansko ozračje. Zavezniške vojaške misije v Berlinu trdijo, da je bilo to prvo razkazovunje ruske oborožene sile v velikem obsegu na Baltiku in v ozračju nad severno Evropo Sovjetske oblasti v Berlinu so vnaprej naznanile letalske ma* nevre. Zu vozniški krogi so u* verjenl, du Rusi lahko pošljejo 4,000 letul v ozračje nad severno Evropo. Koliko ruskih letal je hllo nud Berlinom In Dansko v teku manevrov, ni znano. Ameriške čete so bile istočasno udeležene v manevrih v svoji okupacijski coni v Nemčiji. Britske unije podprle vlado Zmaga finančnega ministra Crippsa Margale, Anyll|s, 11, aept.— Kongres britskih strokovnih u nlj, ki imajo skoro 11,000,000 članov, je podprl vlado premier ju Alliecju Sprejeta |e bila resolucija z odobravanjem vladne politike, katere namen je slabi* lizuelju rne/d in cen, Piedlog levičarske manjšine, nuj vlmiu «»meji pioflte in poostri kontrolo cen, je bil pora >eu Pied debulo o stabilizaciji rne/d in cen je bila zavržena resolucija s kritiko- vladnega «tunovunjhkegu programa. Zukljtukl kongresu so zmagu /a finunčnega ministra Mtaffor* «lu Cnppsu On je zagovarjal politik«» stabilizacijo mezd In cen kot edino alternativo y kri-Iliru situaciji IVI izmed šestih komunističnih kandlrlakrv za člane generalnega «veta strokovnih unij je bilo imruženih pri glasovanju Izvoljen je bil samo Herbert l'apworlh. ' Dva ogrska ipiona ustreljena Dudlrrip*»ttu, (Igrsku, 11. sr|d Polk«»vnik l'ul lludvary, bivši člun geneialnega itaiik, in Ele mer l^ivasz, bivši nadzornik železnic, sta bila ustreljena. Oba sta bila ria obravnavi pred ao-diSčom s|M»/naria za kriva Izdaj* stva m f*i>ioiiuže v prilog neki rapadm di>avi in «»banjenu na smrt. PEOSVETAj PONDEI-JEK, 13. SEPTEMBRA 1948 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE i) in Kiwii MS« aa Ist«, ÜN sa pol lots. $2.00 sa ¿etrt Iota; u Chicago In okolico Cook Co, M.SO sa celo lefs. $4.71 so pol lotai sa inosomstvo 911JO. »i for tho Uiiltod lUioo Coxcopt Chicage) and MJO por yeor. Chicago and Ceafc County N M per goax. countrios $11.00 por year. Cono oglaooo po dogevoeu.—Rokopial doplsov in nansrsfranlh tlankov ao na oratajo. Rekopial liier orne vsobiao (¿rtiso. Ud.) ao or aojo poéiljoiolju la v »luía) a. ¿o Je priloáll Advertising ralea on agreement.—Manuscripts of and unsolicited ort Icios will not bo returned, auch as stories, ploys, poema, etc, will bo returned is when accompanied by »oli-addressed and stamped on sondar only Naslov no eae. kar Ima atik PROSVETA , 2167-59 Sow Lawndale Avs. Chicago 23, Illlnolg I....... plotovi naÄifv noMlbitL nasaaaMQonaeoaafMti Zgrešena delavska politika Ni je deželi z močnim delavskim gibanjem, kjer bi unijski voditelji kazali tpliko politične nezrelosti in bankrotiranogti kakor jo kažejo v Ameriki. Sicer tudi ni dežele, kjer bi bili delavski vo ditelji tako mastno plačani kakor so v Ameriki. ' V mislih imsmo glavne unijske funkcionarje, predstavnike GiO, ADF in posameznih narodnih in mednarodnih unij, katerih letne plače zna šajo od deset do .'10 tisoč dolarjev pole£ potovalnih in drugih stroškov, ki v msraiksterem primeru tudi niso dosti manjši od plače. Glavnih unijskih voditeljev, ki bi imeli manj ko $10,000 na" leto, je malo. Pri marsikateri uniji go mastno plačani tudi dr-žsvni in lokalni poslovni voditelji in tako zvani bizniški agenti. Z drugo besedo: po svojih plačah in dohodkih spadajo ameriški unijski voditelji v vrhnje plasti srednjega razreda; svoje otroke lahko pošiljajo v najboljše in najdražje kolegije in univerze in žive v razkošju, kakršnega delavstvo, "rank and filerji" ne poznajo. Njjh poklic je, cia širijo organizacijo in da ae pri mezdnih pogajanjih bore za boljše plače, krajii delovnik in čim boljše delovne pogoj. Mnogi voditelji so v tem zelo sposobni in izurjeni in v argumentiranju kos delodajalcem ali njih mastno plačanim predstavnikom. V tem je velik mojster zlasti John L. I^ewia, ki je obenem tudi najbolje plačan unijski voditelj. Poklic unijakih voditeljev je tudi, zlasti voditeljev CIO in ADF, da govore v imenu organiziranega delavstva. Tukaj pa pridemo do velike sporne točke, kjer se mnenja razhajajo. Kadar govore v imenu delavatva striktno o ekonomskih vprašanjih in potrebah ljudstva ip ae bore za izboljšanje položaja, so navadno na trdnih Uch. Vae drugače pa je. kadar se podajo na politično polje in se postavljajo v pozo delavskih političnih voditeljev. Tukaj pa veli ka večina tako zvanih delavskih voditeljev ksže vso svojo burž-vazno vzgojo in politično bankrotiranost, to zlasti pred volitvami, ko se postavijo v isti politični tabor, v katerem se nahaja poae dujoči in vladajoči razred, ki živi od izkoriščanja delovnega ljud stva na stotine različnih načinov. ★ To nas privede do točke, o kateri hočemo spregovoriti nekaj besed. Kakor je čitateljem že znano, no se voditelji organiziranega delavstva, predstavniki CIO in ADF zopet vpregli v voz demokratske stranke, za katerega hočejo privezati tudi vse delavce, zlasti organizirane. Vpregli so se v isto stranko in se vrgli v boj za isto sdministracijo, ki je bila zadnja leta na vsej črti v službi Wall Streets in se kosala z republikanci, kdo bo bolj zvesto alu-ŽU velekapitalu v notranji in zunanji politiki ih kdo bo bolj vih tel bič nad ameriškim organiziranim delavstvom specifično id nad delovnim ljudstvom na splošno ter ga držal v verigah monq-polističnega kapitalizma, da gu bodo "free enterprizerji", veliki in mali, laže skubli in ga odirali na vseh koncih in krajih. Ni še dolgo, komaj tri mesece, ko so voditelji CIO in ADF n predstavniki ADA (Amerikancev /a demokratično akcijo) vodili histerično kumpanjo proti Trurnanu in skušali preprečiti njegovo nominacijo, O njem ao govorili, da čcNtokrat ne ve, kaj dela, da nirna kvalifikacij za predsedniku, da je navadna šleva in da nima nobene prilike do izvolitve Ker ao v tisti svoji kampanji pogoreli na vsej črti in se totalno diskreditirali, so po Trumanovi nominaciji požrli vse svoje besede in se ga oklenili kot se oklene potapljajoči človek vsake bilke. Zdaj hočejo uiti delavski voditelji in isti desničarski liberalci prikazati istega Harryja Trumanu za drugega Llncolna! Iz istega Trumaha, ki m» ga še včeiaj .smatrali /a navadnega polltikaša petega reda. povsem nesposobnega /a predsednika Združenih dtžav, bi sda) vadi nupravili nekakega Mojzesa, ki naj reši deželo in pojtelje ameriško delavstvo i/, republikanske reakcionarne sa here. Iz Taft-Hartleyev1h krempljev. * V očeh velike večine unijskih voditeljev in ADA je Trumai; zdaj "okej'V Enako tudi demokretaka stranka, katere hrbtenica • je še vedno butbomkt rasistični jug ter enuko korumpiranc vele mestne politične mušinc v dnipih krajih de>ele, h kakršnimi se ponaša icpubllkuntiku stianku Obe stari stranki «ta stoprocent no vdinjani Wall Stiectu To vedo mnogi delavski voditelji, ako ne vsi. To vesta tudi Munay in (¡iecn. 7.luxti pa je to znano Reulherjein iti Dubunskvjem. ki so o tem že neštetokat javne govorili in pisali. ItuioiMtonje Trutnana in demokratake bastardske stianke, ki je kot pocestnica na prodaj Well Strretu, političnim rakettrjcm in rasiatom kot unijskim voditeljem in "liberalcem", mora biti gren ka ptlula za vsakega količkaj politično zrelega in zavednega delavca. Kakor vae kare. mi voditelji CIO napravili ta skrajno opor-tunistični skok bn / vsake rdečice Na zadnji sej» glavnega od bora CIO je bil o tem slcet boj, končno pa sta bila Truman in demokratska gtranka indorsirana / veliko večino—¡15 glasov sa. proti 12 Proti ao glesovsli prog resi vel, ki so ta Wallacea in tretjo stranko Bolj previdno so ravnali voditelji ADF Zadnja aeia ekaekuti ve ADF si je unula roke s tem. da je prepuatila indorsiranje pu littčnih kandidatov Delavski nolitični 'irobratevalnl' ligi. ki je bila uptanovljeha na lanski konvenciji federacije, in posamez-nm\ prdfruženim unijam l*i<* .mno \m ao člani eksekutive ustanovili "delavski o»lb*»r /a Trumana" Ta "delavski" odbor je precej eksklufiven. Otganiriralt ao ga in dmtop vanj hod»» imeli le vrhovni unijski poglavarji -v naznanilu ao rekli, da bodo povabljeni W glavni predsedniki, torej same velike glave Pod Goinpersom in olago več delavcev {brezposelnih) nego je dele v lelaUki Jn ladjogradniski Industriji. Karta je bila Isde-lana v sveži s ncvlm oboroževalnim programom vlade. Nekatere konservativne unije ao toliko kratkovidne. dg se vesele tega oboroševanja, "ker bo doall dela ..." Dokler ae bodo delavci veaelili takega zaslužka, bo nas ie tepla šiba. verski fanatiki. Vse tisto je živa resnica, kajti nekaj tel) imen so mi Že omenili v pismih. Anion fflreel). Lep KLrzycki na kampanjski turi Er progresivno stranko New Ycrk, N. Y.—Leo Krzy-cki, predsednik Ameriškega slovanskega kongresa in bivši podpredsednik International Ladles Garment Workers-unije, sedaj potuje Ob zapadfti obali v imenu Ameriškega slovanskega kongresa in Narodnega odbora za Izvolitev Wallacea za predsednika Zedinjenih držav. Krzyckl bo govoril v Los An-gelesu, San Pedru, San Francis-cu in drugih mestih ob zapadnl obali. Qn.fpgiM™ tudi za izvolitev delegatov za zborovanje Ameriškega slovanskega kongresa, katero se bo vršilo v Chi-cagu 24.-26. septembra.—ASK. Poročilo o prispevkih Cleveland. O. — Zadnje čase smo prejeli pri podružnici 48 SANSa sledeče prispevke za o-brambo svobodnega tiska: Frank Mihelič in žena $5, mesto za venec za. pokojnim Louisom Ivancem, Louis Kaferle $5, mesto za venec za pokojnim Frankom Polantzem, Jos. Tomšič $3, Mary Kajfeš $1, Julija Počkaj $1.60, John Bogataj (Girard, O.) $1, Jos. Miklavčič $2, Frank Ker-žič (Geneva, O.) $2. Mrs. Frances Myers pa je izročila $2A, katere so prispevali sosedje mesto vencev za njeno pokojno mamo Frances Bostič, katera je preminula 11. junija t. 1. Za upravo SANSai Društvo 142 SN P J za članarino S12. društvo Kras št. 8 $18 za članarino za mesece junij, julij in avgust. John in Anna Zaic $5 za članarino za 1. 1948. Vsem prispevs-teljem najlepša hvala in želimo, da se še vedno odzovete s pri spevki v ta dva skladf* Dalje je prav tako potrebno, da podpiramo sklad za progresivno stranko. Ce hočemo, da bo progresivna stranka Imela res učinek na ameriški politični po-zomici, potem je potrebno, da jo gmotno podpiramo. Podružnica 48 SANSa je prejela nekaj knjižic s kuponi, kateri se pro-• dajejo od $1 do Poaežite po teh kuponih? Pomnimo, da progreeivno I stranko ne bo podpiral Wall i stre<»t pač pe jo bo moralo pod preti delavstvo Sedat je čas. ' da vsi i «omagamo po svojih mo- ni hotel slišati niti o kakih takonudajnih zahtevah a strani delavatva V bistvu je Izpovedoval deoničamki aindikaliaem. Šele zadnja leta svojega vo^ptva ae je toliko aprljasnil s realnostjo, da ni «vlprto nasprotoval sprejetju retne delavske zakonodaje Danes vsi unijski voditelji priznavajo to, da ae delavatvo ne mote izogniti politiki, da je delavska tn sodalna zakonodaja po-trebna. kakor tudi delavska politična akcija Toda namesto, ds bi krenili na novo pot in ustanovili ali |>omos*l+~u*t«novttl last no delavsko stranko, se pa kotalijo in prevrata)0 kozolce v mrežah starih kapitalističnih strank, predvsem v mrežah demokrat- itie stranko , _ ;— , - .. ' _ (Pride še) čeh In omogočimo z našo podporo, da bosta Henry Wallace in Glen Taylor 'cim globje prodrla med ameriško ljudstvo., Za demokrati in republikanci stoji vse radijsko omrežje in časopisje ter jim delajo reklamo. Pa če tudi jim ne bi, republikanci in demokrati imajo milijone, katere žrtvujejo v vsaki kampanji za svoje kandidate. Torej brez finančnih žrtev ne bomo dosegli, kar bi radi, zato pa je dolžnost nas vseh, da prispevamo po svojih močeh za progresivno stranko, tako da bosta Wallace jn Taylor izvoljena v novembru. Če pa se to ne jagodi že v tem novembru, pa mora progresivna stranka ostati stalna in se pripravljati za bodočnost. Dolžnost slehernega malega Človeka, delavca, obrtnika in uradnika je, da se pridruži tej delavski stranki! J. F. Dum, tajnik. Zalivala IgliČarjeve družine iz Gor. Logatca Chicago. — Sledeče pismo je prejel Ludvik Medvešek že po odhodu v staro' domovino: "V čast si štejem, da se Vam lahko zahvalim za Vašo velikodušnost in skrb za potrebne Slovence. V dolžnost si štejem, da se zahvalim vnem ameriškim Slovencem, posebej pa še Vam, ker ste nam toliko pomagali. Prejeli smo že veliko paketov iz raznih krajev in mest Amerike, za kar nas nekateri zavidajo. (Temu se ni čuditi, kajti ta družina je prejela izredno ve liko paketov od vseh strani Amerike, prav tako denar.— Ured.) Za pakete smo ae zahvalili vaa-kemu.posebej, ker pa je možnost, da se kakšno pismo izgubi, se želim zahvaliti še v časopisu Še posebej se zahvaljujem gospodu Adamiču, Gracaninu, Pol-locku in Progresivnim Slovenkam,' Najlepše poadrave iz lepe slovenske dežele iiosilja družina Antona Uličarja."--M. M. Razmotrivanje o svetovnih, problemih Bellingham, Waah. — Rad či- tam Prosveto, posebno kadar je kaj o ekonomskem napredku v Jugoslaviji. Seve, čitam tudi dopise, v katerih pa se zadnje čase dopisniki največ bavijo z bivšim ljubljanskim škofom, ki je zdaj v Zedinjenih državah. Trenje med Jugoslavijo in njenimi zavezincami pa ni nič kaj razveseljivo. O stvari je Prosveta že podala svoj komentar, naš pisatelj Louis Adamič pa je obljubil, da bo v prihodnji reviji T & T obrazložil pravi vzrok o tem trenju. Upajmo, da se bo vse prav izteklo, brez slabih posledic. Tukaj v Ameriki pa "smo" zelo v strahu, da ne bi bil Wallace izvoljen . . . Kaj hočemo, je ,pač tako, da hočemo vedno najcenejšo robo: republikance in demokrate. In naši Slovenci so še vedno zvesti člani katoliške cerkve, neglede kaj je katoliška cerkev počenjala in kaj še počenja na račun jugoslovanskega naroda. V Ameriki vlada tudi velik strah pred komunisti, ki baje hočejo s silo odstraniti vla^lo. V Nemčiji bi pa Rusi imeli radi Berlin izključno v svoji oblasti . . . " Kakor se vidi, je precej gradiva v Prosveti brez škofa Rož-mana. On ima za seboj še vedno precej vplivnih oseb, zato mislim, da bi bilo najbolje, da ga pustimo pri miru in se oprime-mo bolj varnih vprašanj, ki so na svetovnem pozorišču. Eno teh vprašanj je, kakšen gospodarski in družbeni red bo na svetu, recimo 1. 2000? Do tega leta je' sedaj, ko pišem te vrstice, to je 31. avg. zvečer, natančno 51 let in štiri mesece. 51 let je dolga doba, ako "gledamo naprej", zelo kratka pa za nas starejše, ako "pogledamo nazaj" ... Ce računamo, kar je bilo in kar je danes, potem bo v prihodnjih 50 letih toliko spremembe, da se nihče ne more predstavljati niti v sanjah. Seve, vprašanje bodočnosti je, če ne bodo svet še poprej uničilo M c dar no teklnico w meen Ico h ao aoatarolo ' vslod naraščajočo draginje. Tehtnice, ki ao bile narejene sa tehtanje funta mooa po 7&c. več no odgovarlalo potrebam sato morata mooar in kupoval-; kg arsčnnsll ns prste ceno kolltfno pečenko, ki atsne 99c funt. atomske bombe in drugo uničevalno orožje. Upajmo, da ne bo vojne. Ako odštejemo politična nasprotstva in pogledamo gospo darski položaj, iz katerega tudi izvirajo vsa nasprotstva, na eni strani pa ogromno bogastvo v rokah nekaj ljudi, a zopet na drugi revna masa, ki živi od danes do jutri, potem vidimo, da je ta neenakost povzročala v preteklosti in povzroča v sedanjosti nemire, vojne, revolucije, depresije, deflacije in inf^cijo, kot jo imamo sedaj. Tak neenak gospodarski položaj je ustvaril razpe talente, ki so stopili pred ljudstvo, mu pri-digovali in vzpodbujali na revol-to. Eden teh je bil Kari Marks. Prav kar sem prečitaj knjigo o njegovem življenju in delovanju v politiki. Njegova izvajanja v teoriji so bila na mestu, ne pa v praksi. Mož se je zelo motil, ker ni računal q ekonomskih spremembah, ki vplivajo na posameznike in maso. V času njegovega življenja so bili nekateri možje bolj dalekovidni in se.niso strinjali z njim. Kari Marks je bil tip Trockega, kateri si je zadal nalogo, zanetiti svetovno revolucijo. Zato si je želel vojn, ker iz vojn se izcinijo revolucije. Tudi Kari Marks je hotel revolucijo, kateri bi bil on na čelu. Radi tega je bil zelo ljubosumen na vsakega, ki je kazal talent in ga kot takmeca vrgel iz stranke. .. Zdaj čitamo o trenju med komunisti v Evropi, med Titom in Kominformo. V Rusiji pa je bil svoj čas boj med Stalinom in Trockem. Trocki je sicer napravil precej škode, ne samo Stalinu, ampak ljudstvu na splošno, vendar pa ga ni uničil, niti Hitler ne. To se pravi, da je gospodarski red, kot sta ga zasnovala Lenin in Stalin, postal dejstvo. To niso več sanje. In to je, za kar gre. Da, tu ne gre za osebe, pač pa za boljši ko kruha. Kajpada, nasprotniki kričijo, da je to DIKTATURA! To zato kričijo, ker drugega ne znajo. Toda narodi, ki so živeli pod carji, kralji in fanatiki kot je bil Hitler, vedo bolje, kaj je dobro za njih. Najbolje pa to vedo kolonijalna ljudstva, katera bi tisto svobodo, ki jo imajo danes, najbrze radi zamenjali za sovjetsko diktaturo, ako bi jih pustili. Marks se je v marsičem motil, ker ni bilo tedaj še toliko strojev, kateri so postavili go-spodarsvo na glavo. Ne kapitalizem, ampak stroj je vrgel delavce na cesto. Stroj je vzrok skrajšanju delovnih ur. Ako pa delavec nima dela, tudi tovarne nimajo naročil. Končno je gospodarstvo zajezeno v zastoju, nakar sledi depresija, gospodarski kaos. Edina odpomoč je, da ljudstvo prevzame industrije in jih obratuje v korist vseh! In baš to je tisto, kar je zahtevAl Lenin in Stalin zvesto izpolnjeval ves čas po njegovi smrti. Rezultat je velikanski, čeprav je naredila zadnja svetovna vojna ogromno škodo. Ta rezultat dobro vidijo ameriški kapitalisti in vedo, da ni več daleč čas, ko bo Rusija zmožna konkurirati ameriški trgovini. Konkurenta pa je treba odatraniti, ampak kako? Ne republikanec ne demokrat ne bo rešil tega vprašanja. Prav. tako ne snovanje bloka zapadnih dr za v. Vse druge krize, ki so zdaj v ospredju, ne pomenijo veliko v primeru s tekmovanjem na svetovnem trgu. Vse zapadnr države z Anglijo in Francijo vred bodo trgovale z Rusijo! Oja, dokler dobivajo zastonj iz Amerike, ao za Ameriko. Hočeš ali nočeš, obeta se nem kriza, kakršne še nismo videli— sli ps vojna* In kaj potem? Edino, ker bi rešilo krizo, je od-! prava kapitalističnega sistema. Ker je Marka napovedaval i dolga leta. je že na obzorju. To pa ni zasluga Markaa. pač pa L*mna. Lenin ni pridigoval o svetovni revoluciji delavcev proti burioaziji, kakor je upil Trocki. pač pa je priporočal mir za vseko ceno. poleg tega pa sUo-ie. elektriko, moderno industrijo m agrikulturo Tu je učil Lenin, zato je Rusije postala mogočna To je tisti komunizem, atrah. ki j Je mnogim zašel v mozeg Georgo Gornik. Razgledi po stari domovini (Poroča Franjo Alei iz Ljubljane) LJUDSKO GOSPODARSTVO Jugoslavija sodeluje na jesenski razstavi v Trstu V Tfstu se bo tekom meseca septembra vršila pomembna gospodarska razstava, na kateri bo poleg zalednih držav sodelovala tudi Jugoslavija, ki bo razstavila svoje proizvode in dokazala uspehe svoje gospodarske iniciativnosti ter osamosvojitve. * Mariborski otok že proizvaja električno energijo Prvi agregat velike hidrocen-trale na mariborskem otoku je koncem avgusta pričel oddajati električno energijo .ter se s tem pridružil ostalim elektrarnam v borbi za elektrifikacijo in industrializacijo nove Jugoslavije. * LJUDSKO ZADRU2N1STVO Zadružni domovi rastejo iz tal Za izgradnjo socialističnega gospodarstva in socialistične družbe, v kateri bo #lepše in boljše slehernemu delovnemu človeku, je bilo pokrenjeno v teku zadnjih dveh let več velikih akcij, ki so zajele delovnega človeka od Triglava do Kaj-makčalana. Ena takih gigantskih' masovnih akcij je bila pričeta letos z graditvijo zadružnih domov. Doseženi so veliki uspehi in številni primeri izpričujejo na vseh gradiliščih zadružnih domov, da mali kmetje pravilno pojmujejo pomen graditve zadružnih domov. Veliko podporo • pri gradnji zadružnih domov so kmetom nudili delavci in delovna inteligenca iz mest in industrijskih srfediŠ2, člani stro- kovnih delavskih sindikalnih or- j gariizacij. Tudi mnoga strokovna dela so bila opravljena prostovoljno. Po zadnjih statističnih podatkih so od pomladi pa do konca avgusta 1948 popolnoma dogradili in odprli 441 aadruinlh domov. Največ- sadrušnlh domov je bilo dograjenih v Sloveniji in alcer 149. V Srbiji je pod streho 142 zadružnih domov^ Končujejo pa se dela pri gradnji na-daljnih 600 domov, 138 domovom morajo še zgraditi strehe, a na 1124 gradiliščih zidajo temelje, pritličja in nadstropja. Veliko pobudo pri zidanju zadružnih domov so pokazali zadružniki v Dalmaciji, kjer je 172 gradilišč. Pa tudi v drugih krajih Jugoslavije je gradnja zadružnih domov v največjem razmahu. * IZ KULTURNO-PROSVETNEGA ŽIVLJENJA brinah, omogočajo ta nova ma-terijalna sredstva hitrejši razvoj kulture in prosvete. Centralna vlada v Beogradu je sklenila, da podeli glavnemu odboru Enotnih delavskih sindikatov 400.000.000.— dinarjev koi pomoč se kulturno-Proevetno delo v delavskih strokovnih organizacijah. To je ogromna vsota, ki jo je dala država že v drugem letu prve petletke za kulturni dvig članov delavskih strokovnih organizacij in ki jgsno dokazuje, da je težišče ogromne pozornosti ljudske države namenjeno napredku delovnih množic. Poleg pomoči kulturno-prosvetnim društvom, knjižnicam itd., bodo iz tega fonda zgradili 2 sindikalni šoli, ena od teh bo v Sloveniji, druga pa v Bosni, 34 domov kulture, od tega v Srbiji 9, na Hrvaškem 10, v Sloveniji 5, v Makedoniji 5, Črni gori 1 in v Bosni 5. V Sloveniji bo opremljenih 100 novih "rdečih kotičkov" tet zgrajenih več lesenih zgradb za kulturno-prosvetno delo gozd nih in poljedelskih delavcev. Ogromna vsota 400 milijonov dinarjev za kulturno - proeveino delo razločno govori o veliki povezanosti delovnih naporov dvige m šivi jonske ravni delovnih ljudi. Intenzivnejše dalo ter večji napori, ki jih izvajajo Šlrcm nove Jugoelavije, pomenijo borbo za materljalni in kulturni napredek delavalva. za kuliurnejše življenje delavskega razreda. Vsi plodovi dela in tudi pojačanl napori delavcev ne nredo ve* v žep kapiialiatlč-nlh lakorižčevalcev. Večja eio-rllnozt del» ne povečava Izrab* ljania delavcev niii ne ustvarja prcflfte Izkoriščevalcem. Plodovi dela pripadajo danea v Jugo zla vi JI ilztlm, ki ga opravljajo. Vzak nev napor in vsako povečanje proizvodnje ter vsako no-vaterstvo vse to krepi gospodarsko moč ljudske državo, a tem pa se že dviga blagostanje ti stih. k| delajo in kar tudi služI h kulturnemu dvigu delovnih Beogradu. Ta festival je zveznega pomena., V pripravah na ta festival je že večina okrajev Slovenije izvedla okrajne mladinske revije. Vse te kulturno-prosvetne prireditve povečujejo priliv mladine in kmečkih ljudi za kultur-no-prœvetno delo'ter dajejo še večjega elana delavskim centrom. Letošnje rçvijske prireditve in festivali imajo tudi na men, da povzročijo sistematično delo za dvig strokovne in idejne ravni slovenskih delavsko-kfnečkih kulturno-prosvetnih a- materskih skupin. • ' Uspela koncertna turneja v Kopru Mnoge kulturno-umetniške skupine gostujejo pri sosednih bratskih igralski!) družinah. Tako je skupina "Hinko Smrekar" 14 dni gostovala v koprskem o-kraju z recitacijskim zborom, pevci in godbeniki pod vodstvom dirigenta Pegana. Priredili so koncert v gledališču v Kopru, v Padui, Valdoltri. Ma rezigi, Portorožu, Piranu i dr. Konoertov in prireditev se je u-deležilo na tisoče ljudi, ki so ob tej priliki manifestirali bratstvo in enotnost Slovencev, Hrvatov in Italijanov. MARJETA KOSANOVA, MATI IZ SLOVENSKEGA! PRIMORJA Ko sem spoznal Marjeto Koša-novo, je bili» že petdesetletna vdova. O njeni mladosti vem le malo, zato bogvečesa o njej ne bom povedal. Njeni trije sinovi so bili med prvimi, ki so na primorskih tleh odšli v borbo za svobodo, Najstarejšega so Italijani ob neki ofenaivi na Nanosu ujeli in potem v Rimu obsodili na smrt In ga tudi uamrtili. To junaško dejanje so časopisi s ponoMom razglasili. Niso pa |>o-vedali, da «o materi Marjeti zaradi toga na cesti zažgali pohištvo. ker hiše zaradi soseščine tujih stavb niso hoteli upepeliti. Ko sem prišel v vas, je stala mati Marjeta ob osmojenih ostankih jo udaril, "Vsa vas ga pozna, samo ti ne." Spoznala je, da njeno prikrivanje nima več smisla. "Morda je res on,1' je piizuala. "Tako strašno ste ga zmrcvarili, da je .««daj čisto drugačen." Res je bil hudo zdelan, a ne tako, da bi ga materine oči ne mogle spoznati, Pa je šlo za to, da bi vas ne trpela zaradi njenega otruka, ki mu nobena mate-i inska zvestoba ni mogla več po-mugutl. A se je izkuzalo, da ta zadnja žrtev nI imela več smisla. Kako pa jI je bilo ob tisti zatajitvi pri srcu, ni mogla povedati. Tudi ni bilo več časa za razmišljanje in pripovedovnnje, Srečko Kosovel, prerano umrli peenik—Primorec. Primorske vesti svoje nekdanje opreme in ra/.la- ker so Jo stlačili na avtomobil gulu vaščanom, kako se je vse I in odpeljali s seboj proti Trstu,, odigralo. Žalostna ni bila vide- Tudi če bi bil kakšen pogreb doti. Čez nekaj dni so prišli in jo voljen, bi ne mogla s svojim odpeljali«v internacijo nekam v otrokom na zadnjo pot. V neki južno Italijo. Dolge mesece je sosedni vasi «o Jo pognali iz av-bila tam, tomobila, zaprli v neko sobo in Vrnila se je nasmejana, po-"*" t*'. ^ gumnu in zav*dna. kakor je Itd- J? Jf Rezultat ljudskega štetja v novi Jugoslaviji Vsa Jugoslavija ima 15,751,935 prebivalcev množic. Teh 400 milijonov dinarjev dokazuje veliko možnoat sredstev, ki jih ljudska država vrača delavskemu razredu za njegovo kulturno-proavejno napredovanje Jugoslovaneki delovni človek, ki Je bU še do včeraj nebogljen In upognjen od bede in neananja ter strahotnega Izkoriščanja. stoPa danae po-nesno v novo kulturno in človeka vredno življenje. S tem pa se kropi tudi zavest delavskega razreda. * Festivali in revije v letu 1948 Velik razmah kukurno-prosvetnega udejstvo-vanja v delavskih strokovnih organizacijah Na kulturno življenje delavskega razreda je silno vplivalo sprememba družbene in ekonomske strukture nove Jugoslavije ter prehod oblasti v roke delovnega ljudstva. Vsa sred stva in ustanove za izobraževa nje in prosvetljevanje so posta la last delavca in kmeta. Tudi nov položaj delovnih množic kot gospodarja države je prebudil slo po znanju in kulturno-pro-svetnem dvigu. Naslednje številke naj poka žejo veliko aktivnost delovnih množic na polju ljudske kultu re v okviru enotnih delavskih strokovnih organizacij. Enotni sindikati razpolagajo s preko 300 delavskimi klubi, nad 1960 "rdečimi, kotički", 3000 knjižnicami^ 30Q i udu »-centri, 1500 kulturno-umetniškimi društvi in skupinami. v katerih sodeluje nad M,OSO delavcev in umetnikov ter končno vet tisoči marku* ličnih krožkov, ki skrbe za poli-tično-idejno *n teoretsko vzgojo delavskega razreda Ker postaja nova Jugoslavija bogatejša na> matenjalnih do-. Letošnje delovanje amaterskih umetniških skupin je bilo osredotočeno na razna gradili šča, zlasti na gradilišča zadružnih domov. Festivali in revije so manifestacije uspehov v gospodarstvu in kulturi, istočasno dvigajo povezanost delovnega ljudstva mest in 'vasi ter poglabljajo zanimanje za kultur no prosvetno delo. Številne so bile in dobro so uspele revije v Kranju, fikofji Loki in Železnikih. Veliko zanimanje vzbujajo okrajne revije v Gorici, v Novem mestu, Kočevju, Gro suplju, Trebnjem, Trbovljah Krškem, Celju, Mozirju, Murski Soboti, Ptuju. Ljutomeru in Radgoni. Najboljše skupine pokrajin skih revij nastopijo koncem septembra v republiški reviji > Ljubljani in najboljše med nji mi bodo dajale program za za ključno svečanost v operi. Pg-sebnega pomena bo slovensko hrvaški festival v Brežicah sn di septembra, Ta festival Ji povdarek bratstva in edinstva jugoslovanskih narodov ter p» vdate k sodelovanja delavcev in kmetov Tradicionalna revija sindikalnih kulturno-umetniških skupin bo letos novembra v Mariboru Letošnji ljubljanski fe »tival se bo «idlikoval po množičnih pevskih in glasbenih na stopih ter bo združen z razsta vo o delu šol. domov dela in igre. fizkulturnih, t. j. telovad nih In športnih društev in ljud sko-prosvetnih organizacij. Ver-1 je kulturno-proevetne prireditve bodo tudi v dravograjskem o lira ju ter v Prekmurju. Največji | in najveličastnejši bo festival j Ljubljana.—Zvezni statistični urad je te dni objavil rezultate prvega ljudskega štetja v novi Jugoslaviji. Po teh podatkih živi v vsej Jugoslaviji vključno z osvobojenimi deli Istre in slovenskega Primorja 15 milijonov 751,935 ljudi, od tega 7,579,538 moških in 8,172,397 žensk. V primeri z letom 1931 se je število prebivalcev v vsej državi dvignilo ,za 1,313.982 ali za 9.1'«', ker je po takratnem popisu na teh področjih živelo 14,437,953 ljudi. Na dan 15. marca 1948, ko je bil izvršen popis prebivalstva, so imele posamezne ljudske republike naslednje število prebi valcev: Srbija 6,523,224, Hrvat-sku 3,749,039, Bosna in Hercegovina 2.561,961, Slovenija l,389,f 084, Makedonija 1,152,054 in Črna gora 376,573 prebivalcev. • Glavna mestu ljudskih repub ik zavzemajo po številčnosti prebivalstva naslednja mesta: 1, Beograd, 388.246, 2. Zagreb 290,-417; 3. Ljubljana 120,944; 4. Sarajevo 118,158; 5. Skoplje 91.-257; 6. Titograd 12,206 Ljudska republika Slovenija je imela na dan 15. marca 1948 skupno 1,389,084 stalnih prebivalcev, med njimi 652,622 moš kih in 736.462 ženskih oseb. Med okraji zavzema prvo mesto glavno mesto Ljubljana z 115,534, njej sledijo okraji Celje-okolica z 87,384, Kranj z 75,178. Ptuj z 73,612, Krško z 66,066. Maribor-mesto z 64,819, Gorica z 64,285. Murska Sobota t «2,257, Ljubi jana-okolica z 61,627 in Poljčane z 58,509 prebivalci. Vsak izmed ostalih okrajev pa ima manj kakor 50,000 prebi valcev. Med sedeži okrajev v ljudski republiki Sloveniji ai izmed največjih po številu prebivalcev sledijo Ljubljana 120.944. Ma ribo i 66.498, Celje 22,048, Kranj 15.640, Trbovlie 13.743 In Jese niče z 13,458 prebivalcev. Od zadnega popisa prebival cev v letu 1931, ko je Slovenija štela skupno 1.318.320 prebival Tržaškemu tranzitu bodo odprte vse proge v zaledju Ljubljana.—V Trstu je bila zaključena mednarodna železniška konferenca, ki je izrednega pomena za razvoj tržaškega prometa in gospodarstva. Po sporazumu, ki je bil dosežen, bodo jugoslovanske proge vključene v začasni tarifni sistem Češkoslovaška—Trst in Avstrija—Trst preko Trbiža. Glede dokončnih tarif na navedenih progah tržaškega zaledja se bodo nadaljevali razgovori v septembru. Uspeh konftience za tržaško gospodarstvo je v tem, da bodo odslej odprte tržaškemu tranzitu vse proge v zaledju. U|»ra-va jugoslovanskih državnih železnic je uporabljala doslej na progi St. llj-n-Maribor—Sežana dokaj višje lokalne tarife. ~ Bohinjska proga je bila r.a tržaški promet sploh zaprta. Upati Je, da se bo tržaško gospodarstvu ob tem sporazumu znatno okrepilo. pristanišči, če ne bo stalno, sistematično izpolnjeval svo^e pristaniške naprave ter organtzaci jo pristaniške službe. Sprememba v ustroju angloameriške vojaške uprave Z ukazom Štev. 308 Je bil spremenjen ustroj angloamerlške vojaške uprave v Trstu, ki je po novem razdeljena na glavno ravnateljstvo, ravnateljstvo za notranje zadeve ter ravnateljstvo za finance In gospodarstvo. AngloamertŠka uprava je meni la, da je potreben zopetni pre-ustroj in to v času, ko so raz-mere takšne, da zmerom glasneje kličejo po guvernerju Svobodnega tržaškega ozemlja. šla. Tudi v tujini ni tožilu in tarnala. Njena ljubezen do slovenske zemlje je postalu večja in globlja. Vedno bolj sem ponosna na to, du sem Slovenka," mi je rekla kmalu po svoji vrnitvi, Potem se je čisto vprejla v delo za naše oMVobojcnJe. Poznala je vsa pota, imela zveze na vse strani, zbirala, kuhala in pe< kla, da naši fantje niso stradali, oficir pri priči ustreliti. "Kar dajte," Je rekla In mu nastuvlla prsi. "Ustrelite, če hočete. Se prav nič ne bojim." Nemca je ta neustrašenost Čisto'zmedla. Spravil je revolver in začel zlepa. Ukazal je, da naj jI postrežejo In lepo poskrbe zanju. Čez dva dni se je vrnila. Poiskala je smuv grob in zanesla rož nanj. Bila je črno obleče- prevzemala je najbolj nevarna I \u jokala HV je vJno «.»»va I P» "Dva sinova sem že žrtvo- vala," je rakla z nekim vidnim ponosom. "Ni^mlajšega pa bi naročilu In se je vedno znova | svobodna in samozavestna vračala v svojo vas, če že v svojo i . t - . - . lastno hišo zaradi razdejanja n41 « ^a ohranila, saj sem samo ubc»- več mogla Tako je pričakal« ^pam, smrt svojega drugega sina Nem- ld» B('« l*«a ob"ro' Pomanjkljivosti v tržaškem pristanišču Tržaško pristanišče spada eer mod najbolje opremljene v Evropi, vendar pa se opažajo zadnji čas nekatere občutne pomanjkljivosti, ki hromijo razvoj pomorskega prometa spričo konkurence severnih evropskih pristanišč. lziovarjanje premoga na petem pomolu potoka na zelo primitiven način. Tako razto-varjajo n. pr. 10,000 tonsko ladjo, naloženo s premogom, 8 do 10 dni, dočlm opravijo to delo drugod celo v manjših pristaniščih, v 48 urah. Nujno |>otreb na bi bila preureditev pristaniškega premogovnega b a z e na . Omeniti moramo tudi lesno skladišč« pri čkednju, ki Je v tehničnem pogledu občutno po manjkljivo. Posledica je, da so povsod na obalah starega in novega pristanišča nakopičene znatne količine lesa, ki čakajo vkrcanje. Prav gotovo je, vzdržati drugimi Ob vtdalijevem kongresu Vidali, voditelj tržaške frak cionaškc skupine komunistov, je organiziral svoj kongres. V obliki, ki je bila nedostopna večini delegatov, je Vidali pove-dul, da je za revizijo mirovne pogodbe z Italijo In za priključitev Trsta k Italiji. Zanimiva i I je sestavu izvršilnega odbora Vldulfleve frakcionaške stranke Ni videti nobenega sledu o I ju deh, ki so najtesneje povezani z našo oboroženo borbo proti fu-šizmu, proti nucifušlstičnemu o-k upu t oiju, ko je bilo treba ti tveganjem življenja in vsega izpričevati svojo predanost Sovjetski zvozi. Iz referatov, ki jih je imel sam Vidali, Je bilo ški vojuki so ga utrujenega, do smrti izmučenega nekje ujeli, ustrelili in potem v gnojnem košu ,tu je bil italijanski in tudi nemški pogrebni voz, pripeljali v njegovo rojstno vas. NujpreJ hO nekega kmečkega človeku vprušuli, če ve, kdo je ta mrlič. Mož «e j*? ustrašil In povedni, da je ustreljeni sin Marjete Koša-novc. Potem so poslali j>o mater In Jo hoteli preizkusiti. Vpra-AuJl so jo, če pozna mrliča. Po-gledulu gu Je, pu ni niti vztre-petulu, niti prebledelu. "Ne vem, kdo bi bil," Je reklu čudno mirno. "Svojegu sina ne poznaš?" sit Je režul tuji vojuk škodoželjno. "Ne vem, kdo bi bil," je pono-vila "Nikoli gu nisem videla." ."LuŽeš," je zarjovel vojuk in Ogromna veČina sloven skih žena v Italiji je vključena v svoji jasno razbrati, da gre pri vsem enotni organizaciji tem za to, du bi se Vidalijevu grupa i udu polastila Osvobodil lic fronte In Slovansko Italijanske proflfaftlNtične zveze. nu da ne bo mogel Trst konkurenčno borbo z cev, je število prebivalcev naraslo za 5.37'i. Od takrat pa do popisa v novi Jugoslaviji je z ozirom na novo upravno razdelitev in sedanje mestno |>od-ročje dosegel največji porast prebivalstva Kranj, ki Je povečal svoje prebivalstvo kar za ll2'/f, Jesenice /a 36.9',', Ljub Ijana 30 3'; Živo zanimanje sa tržaški velesejem V inozemstvu kujejo živo zanimanje za velesejem, ki bo v Trstu od 15. septembra dalje. Za Trst je poaebne važnosti, da so privolile glede udeležbe na velesejem vse države zaledja, t. J Jugoslavija, Madžarska, Češko-1 slovaška in Avstrija. Tudi ftvi ca se zanima ra velesejem In so pogajanja pred /uključkom, Zanimivo je, da Oo sodelovala tudi irraelaku država a svojimi iz- 27.1 delegatk Iz vseh predelov Itulije, kjer živijo Slovenci, se je zbralo na I. kongresu Zveze slovenskih žena v Podguri. Ves potek kongresu Je pokazul, da se slovenske žene zavedajo velike ga pomenu vseh manjšinskih vprušanj, predvsem pu otrok Posebno nuvdušeno ao bile po zdravljene delegatke iz sloven ske Benečije In Kanalske doline Ne umetno pozabiti, da so slo venske žene iz Benečije prvič sodelovale v okviru slovenske ženske organizacije. Vse slovenske vasi v Italiji so poslale udeleženkam kongresa Upa darilu. Posebne pozornosti so bile deležne v tem pogledu sestre l/, slovenske Benečije, V résolu- delki in proizvodi. 25'i razstav nepu proa tora |e določenih /a J" bl" »'«'"T Italijo Tudi zapudne držnve ^ poudarjajo -^enake iene iz .... .........Goriške Benečije in KunuUke doline, du se hočejo vztrajno bo val. Najmlajši je res dočakal dnevu svobode In vstajenju. Ko sem bil preti nekuj dnevi zopet nu obisku v tistih krajih, so mi povedali, da se je «rečno vrnil. Ka-in pu je z mu ter ju Marjeto, pa ne vem. Zaradi najmlajšega, ki gu e hotela obvarovati, «o jo Nemci še enkrat odpeljali. Takrat te niso ustavili v sosedni vasi. Dolgo čusa so Jo imeli zaprt«) v Trstu, potem «o Jo zavlekli nekam Nemčijo, odkoder se ni več oglasil« Kje Je danes In kako je r. njo? Ali «o ji Nemci pregnali njen pogumni nasmeh'' Ali so ju mučili, tepli, ubili? Nič lie veni. Če je še živa, jo zopet boli, da njena domovina še vedno ne more uživati v«e svobode, kakor si Jo Je zaslužila Če še živi. se pruv gotovo sprašuje, če Je res /.ustoni žrtvovala svoje sinove, če je zastonj trpelu ona na mu To je kratka zgodita o velikem trpljenju Marjete Košanove, to je krutku /godba o velikem trpljenju vseh mater Slovenskega Primorja Presunljiva je zato, ker Je Murjetu Košanovu v resnici živela, ker je v resnici živela pruv tuko kol pripoveduje tu zgodba fte bolj presunljiva pu je /uto, ker lil Uko živela v slovenskem Pri mor Ju sama Marjeta Košunov« Mnoge žene so sicer Jokale ob ruševinah svojih domov in medlele ob grobovih svojih |xibitih sinov, ko Je bila Murjetu Košunovu kljub vsemu pt>-gutnnu Bilo je polno tukih, ki so m« smeha skoraj odvadile, Vae to Je res Toda njihovo trpljenje ni bilo /urudi tngu nič manjše Se bolj presunljiva pa je zgodba zaradi tegu, ker je bilo tukih mater dolgu, nepregledna vrata (fotlano Samu) Pripomniti Je treba, du ne bo mogla Jugoslavija pokazati vse-za 30 ë ', M url bor za ga, kar bi lahko, kar eo nastale Celje za 23 6', in Ti bov- ! ovire zaradi pomanjkanju ru/ I je za 12 5' « i stavnega prostora. riti zu pravični mir v svetu, /a boljše Življenje v okviru svetovne protllmperlullstUrie fronte pod vodstvom Sovjetske zve-/j- Borile m* bodo /a dosego vseh narodnostnih pravic, /a o» hranitev jezika, kulture, šeg In navad, pa tudi za pravilno vzgo jo otrok, in p«Mipltule vdove, sirote, revne dijake m politične plipornlke, Izjavljajo, da ne bodo odnehale v svoji /ahtevi po dvoje/ičnosti, kjer živi slovenska tiar (ulita manjšina. Slovenci naj sodelujejo v javni upravi v okviru Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Zve/a sloveli» AKADEMIJA ZNANOSTI Sovjetske /veze je pred kratkim |>iejelu celo vrsto obveetll o imenovanjih /u člane oziromu zu častne doktoijo, a katerimi ao nekatere ukudemije m univerze v deželah ljudske demokracije ?r>čustile sovjetske znanstvenike, ako je piedsednlk Akademije znanosti SZ Seigij Vavilov postal častni član sofijske, beograjske, zagrebške In ljubljanske akademije Matematik tvan Vinogradov, siaviat Nikolaj Derža-vin in etnogref Dimitrij Zelertin Mi bili imenovani za doplenečaat-ne člane Mifijake akademije Ver šev*ku akademija je imenovala /a redna častna člana akademiku Borisu Giekova in *ru*M|gu skih >ena hoée biti leaiio pove-( |*'/navul< u ur abake kulture h /ena i >*naml v LR Sloveniji, s nutiju Krakovskega, kmetijska Lelor ao cene mesu 2S' : višje kot leal In 200% Ta skica naaorno keže vtšenla ron od leta Ittt vitja nego leta 1090, kruh ae Je podražal 71% od lela IM0. mleko 00% In konservlranl paradižniki mledinaklh umetniških »kupin v! 133% od lote 1030. avojlm matičnim narodom. Naša ljudatvo Je porioano nu m ved ne slovenske žene in jih bo podprlo v njihovi borbi ter prizadevanjih (Poelano Sanaul ukudernija v Piatfl pa Trofima ¡¿«neuka m Nikolaja Cu ina Akademiki VuvUov, Tark^Jlsftai-nov in drugi pu so bili ¡1^.1.oveni trn rastne doktorje Karlove univerze v Pragi t y P* O« V IT A PONDELJEK, 13. SEPTEMBRA 1948 Tihožitja in pejsazi-iMe MlfiKO KRANJEC - » DOVOU»,D< ArTOmJA (Nadaljevanje) Jasa je bila obdana z vojaki. Stali ao v krogu drug ob drugem, podobni obsekanim zelenim štorom, z rjavimi krpami svojih mrkih brezdušnih obrazov, se naslanjali na puške, nekateri na pol dremali, drugi kadili in topo itrmeli predse. Sredi jase na mahu med praprotjo sta ležala dva človeka tako, da sta videla krog vojakov pred seboj, in še bolj, da sta videla, kaj se dogaja med njima. Prvi je bil Nemec, drugi Slovenec, prvi nacist, drugi belogardist. Ležala sta na trebuhu, si podprla glavo z rokami in kadila Govorila nista, še zganila se nista. Tudi ozrla se nista drug po drugem. Ne da bi trenila, sta gledala predse, kakor bi se bala, da bi jima ušlo kaj pomembnega pri tistem, kar se dogaja pred njima. Pred njima, že ob robu gozda, je človek kopal jamo. Bil je visok in močan. Toda njegov obraz je bil podplut, tudi krvav In raztrgan, prav tako so bile krvave in razmrcvarjene roke, na katerih si je podvihal rokave. Bil je slabo oblečen, na hlačah so hlačnice bile polne že posušenega blata. Lase je imel skuštrane in si jih je včasih s prsti počesal proti tilniku. Včasih se je vzravnal, si obrisal pot s čelo In nato še postal, kakor bi si hotel oddahniti. Delal je počasi kakor kak najemnik na tujem vrtu. Ne zato, ker morda ne bi hotel kopati, temveč ker je zemlja pretrda, polna kamenja in skal. Sprva je ležeči Svab včasih nestrpno zapel svoj "inel, inel", počasi pa se je pomiril, kadil cigareto in ni več prigovarjal, kakor da se mu ne mudi nikamor in da mu je vseeno, kdaj bo delo opravljeno.' Kadil je svojo cigareto, poslušal krakanje vran in šele, ko je zapela ptička v veji, je rahlo okrenil glavo v tisto stran. A tam v vejah ni bilo ničesar opaziti, ftele, ko se je ptička spustila z veje in se je zazibala nekam v goščavo, jo je zagledal. Tudi belogardist ob njem se je zagledal v tisto stran in tudi ta jo je videl, ko je vzletela. Ko je zapela, je tudi kopajoči človek za trenutek prenehal z delom. Naslonil se je na lopato In se zagledal v gozd Tokrat nI bilo Sva-bovega priganjajočega "Inel, šnel", in zato je kopajoči človek skoraj sanjavo gledal v veje, kakor bi hotel zazreti plitko, ki mu je prišla prepevat. Prisluškoval je njeni kratki, topli pesmici in se ni zganil niti tedaj, ko je obmolknila. Kakor da bi čakal, da še zapoje, Pa ni, A prav tedaj se je zazibala veja. na kateri je sedela ptička in nato jo je videl, kako je pozibavajoč se zletela globlje v gozd Tam je zapela še enkrat, nakar je utihnila. Človek z lopato v roki je še čakal, kakor bi verjel, da bo še zapela, A ko pesmi ni več hotelo biti, se je sklonil in spet zasadil lopato v peščeno zemljo. Za-škrtalo Je ob kamnu —Poslej je bilo vse okrog mirno. Kadar se je za trenutek vzravnal, kadar se je zazrl predse, je videl tam samo okrog sebe strnjen zeleno oblečen krog, štore z rjavimi krpami obrazov, naslanjajočih se na puške. Po onima, ki sta ležala na mahu, si podpirala glave z rokami in ves čas kadila, se ni ozrl. Ne ta dva človeka, ne krog vojakov, ne vse drugo, kar se dogaja, zanj ni imelo pomena. Vse to je bilo zanj mrtvo, še stokrat bolj mrtvo, kakor bo kmalu mrtev on sam On ls> mrtev; morda najkasneje /a četrt ure bo ležal docela negiben v tej jami, tod« nekaj pri vsem tem vendar ne bo mrtvo Mitvo I»«» samo to n|egovo trpinčeno, razmesarjeno telo A nekaj bo živelo naprej, nekaj, kai ne lielogaidisti ne ftvabl ne morejo ubiti, pa naj se še tako trudijo, da bi ubili Tam v onima, ki ležita /adaj in v teh v krogu na jasi, pa ni ničesar, kai bi bilo treba ubijati, ničesar ta/en pretalkajotcga se telesu. K«» je to mrtvo, je mrtvo tudi v*e diugo. Kopal je dalje in za trenutek še mislil na ptičko. ki je ni hotelo biti nazaj, da bi mu še enkrat zapela. Nemara pa se bo prav za konec vrnila? Ni vedel, zakaj si jo je tako želel: želel, da bi mu prav za konec še zapela. _ Potem se je za trenutek zazrl prek okrog sebe sklenjenega kroga, ozrl se v gozd med debla, kjer je bila gosta, skoraj somraku podobna senca, Trava tam je bila redka, nekakšna divjina je preraščala gozd. Veje so ležale križem in ponekod so ležala tudi trohneča debla. Vfdel je vse to, videl je krpe skozi veje padajočega sonca na mah In praprot, ali tudi o tem ni razmišljal. , Njegov duh je plaval še dalje Iz gozda, tja, kamor se sam nikdar več ne bo vrnil. Tam nekje so polja, tam nekje je rodna vas, tam med hišami ob cesti je prijeten preprost dom, v tem domu živi žena, ob ženi dva otroka. Tam živi troje ljudi, preplašenih In nekam zagrenjenih. Vstajajo zgodaj zjutraj, strmijo skoz okno na cesto, delajo ves dan in spet strmijo na cesto in strmijo v gozd, strmijo, kakor da se kjer koli mord nekdo prikazati, pa ne vedo, kdo bo tisti, ki bo prišel: ali tisti, ki si ga'tako žele, ali tisti, ki se ga tako zelo boje. Zdaj najbrž okopa vajo koruzo. Žena sama dela, otroka sedita na koncu njive. Tam nabirata rož in pleteta vence in se šepetajoče pogovarjata. Sredi koruze stoji žena, vzravnala se je, morda od utrujenosti, morda da se za trenutek zazre, zdaj proti gozdu, kakor da mora iz tistega gozda vsak čas nekdo stopiti in ji pomahati z roko, zdaj sjttt po cesti, kakor da se boji, da po tej beli, prašni cesti vsak čas pride tisto strašno, kar tako brezupno posega v človeško srce. Njen obraz je utrujeni trpljenje zadnjih časov je zbrisalo z njega tisti ljubki nasmeh, s katerim je vedrila življenje vsem okrog sebe. Sanjave oči so objokane, rdeče, mrtve, nič sanjavega ni več v njih, nič tiste lepote, s katero je nekoč blagoslovila vsakogar, po komur se je ozrla. , "Schneller; schneller . . pretrga nenadoma sanje zoprn nestrpen glas. Teduj se je človek v jami ozrl proti onima na mahu. Njegove oči so se zdaj prvič arečale z njunimi. Skoraj ukazujoče ju je pogledal, ali vsaj tuko, kakor človek, ki dobro ve, kaj ima delati, pa mu zaradi tega ni treba ukazovati. Takrat se je tudi Švab prvič ozrl po onem poleg sebe nu mahu. Ta je videl njegov pogled, a se okrenil strun. "Ali bo teden dni kopal to prokleto jamo?" je nenadomu razdraženo vprašal. Belogardist je /.mignil z rameni. "Ne vem, to ni moja stvar. Zaradi mene lahko koplje tudi delj." "Kaj pa je potem tvoja stvar, ako ti je vseeno, kako dolgo koplje?" "Moja naloga je, da ga ubijem," je kratko odvrnil oni in kadil dalje. Zdaj se je ftvab nenadoma surovo zasmejal. "Torej naj pa koplje, dokler se mu bo ljubilo. Morda pa se bo sam naveličal in naju pride prosit." Nekaj je razmišljal, vsaj tako se je zdelo, dokler naposled ni dejal: "Morda pa ti je naložena pretežka kazen? Ali se bojiš prijeti za revolver in ga ustreliti? Ali se ti trese roka?" Belogardist Je za trenutek močal. Naposled pa je odvrnil suho: "Rekel sem, da ga ubijem. Ubil ga bom." "Kaj pa," je vprašal §vab, "ali bi ga ubil tudi tedaj, če mislil?" je vpi bi bil sam? Ali pa bi si mordu prc- Bclogardiat je pokimal "Ubil bi ga." Svab je spet nekaj razmišljal. "Prijatelja sta bila nekoč, si priznal," je rekel, "ali ti vendarle ne bi bilo težko? Zakaj bi ga ubil kljub temu?" (Dalje prihodnjič) NASTOP NAČETA OSTROŽNIKA "Bolje /a nas." hiti Franc, "saj zato bomo igrali, da nas vidijo drugi, da se pri nas ute. Ne s.» mo to. tudi mi se bomo od lin hove kritike urili »n drugič ^c bolje nastopili " Kotnikov Viktor m- je s kalnimi očmi /asiimel v Ktamela Takšnih besed i/ njegovih ust ni bil vajen Najmanj pa jih je pričakoval tukaj sa) niso bile kraju nič kaj primerne. "Piane, preveč" pametno gov< ri. To ni za nas " "Ni res " se, )e vmešal K<»m.\ Slavko, ki je vedno hotel |*> udarjati svojo resnost in meno-1 Slavko je in «si ra/g<>\ otom pt sedel k mizi ter, 'nadaljeval "Kaj misliš, ds mi beseda kultura. izobra/ba, samo /a fičfiu če, kot so bili včasih Dobnikai in nJemu enaki? Tudi mi m »*. mo izobraževali. Namesto pi|a če, ki nam zdpravlja dobro v«« lto, bomo Igiall. studilul|. 1 HsbUn Vlado (Nadaljevanje in konec.) Viktot. nam t>oš |>omagai!H Kitaš pijačo?" se je Mi i bliskalo za- v Viktorjcvih očeh. Ou-t« M.« celu s»» |M»stale močnejše, no.Miui sta sc mu lahno razši-i ill "Ne vprašaš me. zakaj pijem " j ' Vem, Viktor." Nu ne \cs," ga je prevpil 11 v delavnici, tam še '•«•le» m tako vroče, kot Je pil na-, v jami Dan na dan se po- • itn ne samo jaz, vsi. da teče z n.. N., Štefane bi lahko vsak ,'isn tr,«-111 nas /noj. če ga vča J »I» k .«k s«m i litei obrnem, se brž I« kdo. ki ka>e s prstom: • /e /oja-t m pijan. Sa-v «njo v»- tudi ne morem za-ivali |N»tem ne l»oš dolgo rogo-• 1 i*» jami Mogoče je vedno Voda še za čevlte nI do-|),i od tega je že dolgo. I «d leti ga je /a»uln, ko se Je «t;«n la* m» kup ožga ' »o oiiv le kil na dan." I "lUntotu b« Sovražni blesk v njegovih očeh je izginjal. V družbo so spet zrle prijazne in mehke oči rudarja Viktorja, "Mati je ostala sama," je govoril Viktor naprej, "s šestimi otroci. Jaz, najstarejši, sem moral s štirinajstimi leti na separacijo; kmalu nato pa v jamo. Potem sem štrajkal, se pretepal z iandarji, stradal, klel in si mislil: koplješ, garaš, se ves omotičen prebijaš od odkopa do odkopa za tuje trebuhe in izkoriščevalce ter čakaš, kdaj te ho zasulo. V tem srdu sem iz-iul včasih kozarec, da bi pozabil na to gorje in krivico, a sem bil s»- bolj razdražen." "Kes ie, Viktor," je nadaljeval Slavko, ' mi vsi smo napravili to pot, vemo, kakšna je bila. Sedaj je /v drugače In še bo drugače i»olp. /*, to »kitamo mi, ti Viktor m tvoja grupa, ki vsak dan oukopiji* na vai^»>ne premo-ga* "Fantje, pustimo l«».*'. je silil Ogrizkov Frane "torej, Nace. I prevzame^ vlogo?" "Kakšno"»" je odMitno vprašal Nace pttv..cl. Slav- ¿o bo Franc /Bernot, Jokl župnik, Viktor Krneč, Supnikova Zora Francka. Ivanka Hana", Je še a poudarkom dodal. "Ostale tudi vse poznaš." "Vidiš, sami znani obrazi." "Jaz, da bi bil Kantor? Saj sem premlad za to vlogo. Tudi ne ugaja mi ta vloga kaj preveč. Ne bi se znal vživeti v takšnega oblastnega in zvitega tovarnarja. Rajši bi bil Maks, neomahljiv, uporen. To vlogo mislim, bi laže rešil." "Brez skrbi", sta mu hitela zatrjevati Slavko in Ivanka, ki se je pridružila njihovemu razgovoru—pri blagajni ni bilo več toliko dela. Ljudje so odhajali domov. "Drugače te bomo oblekli, pa boš kot rojen tovarnar." "Tako je! Kaj se boš izvijal," jih je prekinil Viktor. "Prevzemi, pa je! Če prevzameš ti, bom tudi jaz prevzel Krnca! Bom vsaj videl, česa sem sposoben." Dobro, bom," je pritrdil Nace in se spogledal z Ivanko, ki je lahko zardela. "Slavko, povej še drugim," je odločil France, "bralna vaja bo kar jutri v domu." Poklicali so natakarja, plačali, pomahali Ivanki v pozdrav ter odšli domov, čuteč, da se je v njihovem življenju nekaj premaknilo, pričakujoč jutrišnjega dne, ko bodo zopet šli v jamo in ko bodo potem šli na prvo vajo. III. Skoraj vsak večer so Imeli vajo. Čas prireditve se je hitro bližal. » France, ki je režiral ip igral Maksa, je bil zadnje dni bolj zadovoljen z njimi. Vloge so znali že skoraj vsi prav dobro na pamet. Nace, ki se je sprva stežka prilagajal, da bi bil zdaj grob, drugič zopet uglajen in prijazen, kot je zahtevala vloga, se je zadnje veftire vživel v stvar, kot da je na odru doma, a ne v jami. Franc mu je le/ še sem in tja popravil kakšno besedo, ki jo je premočno zategnil v narečju. Od kraja je Načeta jeeilo to večno Francetovo popravljanje In njegovi nič kaj prijazni medklici: "Ponovi še enkrat ta stavek, te besede nisi pravilno naglasil. Ti ne čutiš, se ne vživlš v to, kar govoriš." Včaalh ga je prijelo, da bi vse skupaj pustil. Potolažil se je s tem, da tudi drugim ni teklo gladko. Groblerjevemu Joklu so se izza kulis hihitala dekleta in ga motila, da se mu ni vedno posrečilo napraviti svečanega, svetu odmaknjenega obraza, kakršnega da mora imeti služabnik božji na zemji, kot je trdil France. "Vedno izprašuješ in praviš če bomo dobro napravili, nas bodo slikali in dali v časopis Lepa reč. Rajši se obesim, kot da bi slišal kritiko, ki bo slaba po tvoji krivdi," je razdraženo vpil nad njim Franc. Tako je tudi Jokla minila želja, da bi prišli v časopis, čeprav se mu je to zdelo poprej nad vse imeni tno. ftu pni kov a Zora, ki je igrala Francko, je bila zopet prežl-vahna. Vse premalo so nanjo vplivule v igri besede študenta Maksa France se je razburjal češ da nima mimike. Trdil je tla preveč monotono govori, nc zna barvati in izpreminjati gla su po notranjem razpoloženju In vlogi, ki jo zahteva drama. Fran kovičeva Ivanka mu je bila za liano presamozavestna in preži-vahna Priporočal ji je. naj se čimprej omožl, da bo znala igrati dobro. |>oelušno gospodinjo, ter pri tem pomembno pogledal Dva tisoč japonskih filmskih delavcev, ki ao saaiavkali pri filmski druibl T oho, jo občutilo silo ameriških tankov In oklopnlh avtev, ki ao Jih proti njim obrnili ameriški vojaki v pomoč Japonski policiji. Ameriške vojaške oblaatl pomagajo satiratl delavsko gibanje na Japonakem, kadar prilika naneae pa tudi doma. Načeta. Ta se je pa delal, kot i ma, zelencema očete.. Primerjal da vsega tega ne vidi in ne sliši. x" — Viktorja je prijemal le pri na-glaševanju. V kretnjah ga je celo hvalil, da se vede kot pravi pijanec. Ni bilo čudno, saj se ga je Viktor večkrat nalezel. Pri vsakem je imel France kaj pripomniti in še mu ni zmanjkalo. Nacetu se je čudno zdelo, kje se je ta človek tako izobrazil, da jaozna, vse finese jezika in družabnega občevanja. Napravil je samo toliko razredov kot on. Res je, da je vedno tiščal v knjige, da pa lahko človek v je cas, ko so jih metali zaradi krize — ne zaradi dividend — na cesto, da so sovražili vse, ki niso imeli od premoga tako črnih in razpokanih rok kot oni—vse, ki se niso pehali pod zemljo. Še knjig niso ljubili, knjig, ki človeka bodrijo, mu dajejo v boli in razdvojenosti zaupanje do samega sebe, voljo do novih na- Čutil dobričina, vzor župnika, ki gladi revežem pot v nebesa in deli bogatinom odpustke za njihove slučajne prestopke. Dvorana, ki je bila v začetku šumna in bučna, je postajala pri vsakem novem prizoru mirnejša. Ljudje in gledalci so se zbližali, še več, v igri so videli same sebe in svoje življenje. Spoznavali so v boli in borbi Maksov, Lužarjev in Lužaric njih same, tisoče, milijone odločnih ljudi, ki so desetletja potem, ko je pisatelj napisal to igro, trli, uničevali Kantorje, delničarje, kapital, krivično družbo in gradili novo—njihovo. V dušah gledalcev je vihralo kot tisti večer v Načeto vi, ko sta se ločila s Francetom. Bilo jim je, kot da so pijani, pijani zmagoslavja svoje moči. Čvr-stilo in čistilo se jim je spoznanje, toliko smo že podrli in še bomo podirali in še več postavili.—Že samo zato se izplača živeti, truditi in nenehno graditi. Nace je igral z zanosom človeka, ki skuša dobro in prav delati. Z zavestjo človeka, ki je dojel lepoto in silo ljudske misli, besede, zajete v knjigi ter z željo, tO' dati tudi drugim. Trda resničnost je govorila iz vsake njegove kretnje, ko je igral Kan-torja, ga kazal takšnega, kot je bil v resnici, krutega, sebičnega, uglajenega in dobrega, če je to narekovala potreba. Vživel se je v mogočriika Kantorja, ki se je znal svojemu^ nasprotniku dobrohotno smehljati v obraz in porov in ustvarjanj. CutU je, vse to, tudi razumel, le misli, ki istočasno kovati nakane, kako bodo to izoblikovale, razvijale «a b° umcl1-v besede, stavke, teh mu jej Neopazno je teklo dejanje za manjkalo. Te bo dobil, mora ' dejanjem in vsem je bilo žal, njih toliko pridobi, tega Nace do tedaj ni vedel. Skoraj v vsem se je Nace znašel kot Lesjak, ki je igral sodnika ali Kovač, nje- jih dobiti. Takrat bo dodobra je že konec. Se bi hoteli gledati. Ta igra jim je prirasla k duši. To niso bile lažne podobe, bili so živi ljudje, takšni, kot jih spoznal razliko med novim in starim časom, dojel prelom-—re volucijo. * I | Za sedaj je vedel, da se mora je ustvarilo življenje. Trdi v gov"adjunkt, ki sta bila oba štu- učiti, vztrajno učiti. Proti jutru sovraštvu in iskreni v ljubezni 2irana se je spomnH na Frankovičevo do vsega njihovega. m«« ^ i- nočntil maleaa sla- Ivanko, na njene mehke in do- Gledalce in igralce je navda-JFnae.^.^o zT n - bre oči ter zaspal do sunkovite- jala močna zavest, ker so obo- iniltm ui e na reko-' «a in odvratnega ropota bu- gatili svoje spoznanje, utrdili gQya samozavest mu je nareko- K zaupanje v vse dobro in pošte £%more•57, 8. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111______________________ .1®____ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem. V slučaju, da le od strani upravniitva kakšna pomota, nas tako) obvoatlte. da ae ista poprsvil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" . CENE LISTU SOr Za Zdruš drisvs la Ksaado M M Za Chicsgo la okolico jo 1 todnik ta ..._______• M 1 todaik U_______ t tednika In___________Mf I tednika In___ 3 tednika In_______________ 4M % tedniko In______ « tedalko In________t J» 4 tednika In___ ft tednikov In_________Me I tednike* In--- TIS 4.70 Za Evropo jat Dnovalk ftl 1.00 — Todnik ft2.20 I spolni to spodnji kupon, priloiuo potrokno vsote danarja aH lonoy Order v pismu ta si naročite Prosveto. Ust ki je vaša Prtfctefi sa smo la ono tlaao Is drvMao. ki to dovolijo In ki Uro ali staaujojo as enem ta iatem aoslovu V nobenem slučaju ao vet kot I tednikov Pojasalloi—Vselej kskor hitro kateri teh stanov, ki so prišteti, prenehs biti član SNPJ. ali čo m preseli proč od družina in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti ¿lan is dotično d rutine, ki jo tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj natnsniti upravnittvu lista. In obenem doplačati dotifao vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedsj mors uprsvniltvo znitati dstum u to vsoto nsrotniku ali ps ust svili dnevnik. PROSVETA SNPJ. 2S57 A Lavadale Are. Cblce«o 23. Uliaete Prtloieao poèiljsm navočniao sa Sat Prosveto vsoto I. 1) t) ft) «) ft) In es stedotth članov mojo k meji ČL ČL Dvftaea Noe aaroéalk Ksdsr se prr* lite. v»elej nsrnAiiile svoj stail In novi naslovi