77. ifnilii. I ItaMM I MMh I. Hrita KO. NIL lito. SLOVENSKI NAROD. •MMrall t Proctar 1 m/m X 54 m/m za male ogttte do 17 m/m vWnt 1 K, nad to vtfJnovsl oglasi 1 mfm X M «/« 1 if 50 v. Uradni raiglasl te posiaat tar notice teti prostor p#2K, ienltne somibc in poroke ptvialao 60 K. ~ Pri naročUih nad 10 objav popnst^^ *«■— Vpcaiaajen gtode taaentov atj se prik* ataka a odgovor. Ofera¥»tttro „Ilov. Ifaroda«' ta (V*awo4aa Tiskana« K—Ha)wa olloa «. 5V pritUte«. * T*l«loa at. t* „Stota««** «ar#T —& v if«M|ajsI ta »• pcatti v Jfigaa|avt»i ¥ tmisiilni celoletno naprej piaCaa . R 186-- celoietao......K24O-— poletno........ 3fr- pottetno.......t,120-— ■wboki • • ••»•„ 4«y — « netočno • «••••» wr— 1 - ......• U— .. .....„30>- Novi narodiikl na) pofljejo v prvfč naroCniiio vedno Ms^ po nakaznld. Na samo pismena narodi« brez noslatve dermje se ne tioremo ozlratl. VvS)SjSll9tVB m^psOVs IKSJVSjSjSJr* Ii^KShSVVS ^UflajS 8v 9v •■ ^BBflflajPMBS^Bt' •vlaSajBl WmlBWm 9%m ■V Rokoptaov m v ratau "VH Posamezna Itevilka v«lia 1 krono* Pottnina platana v gotovini« Dr. Vladimir Ravolhar: Jugoslooenska nacfla. & vciiko sveiovno revomcuo, ki fe zrušila stari svet in bi bila morala rušiti tuđi stara mišljenja, smo Jugo Slaveni, zlasti se njih slovenski del, dosegli svobodo, rešitev izood sto-letnega tujega gospodstva, lastno sa-mostojno suvereno državnost. »Une histoire fini, une histoire conmien-ce« je dejaJ pred kratkim Clemence-au za francoski narod. Še več vcUa to glede nas, za kaj iz£>rememba s prevratom pri nas je globi ia, je temeljna. Pričenjamo novo zgodoviuo, novo politično življenje, ki gioboko posega v gospodarsko in socijalno strukturo našega naroda, ki tuđi v kulturnem pogledu zahteva povsern novih smernic. Anahronizem bi bil, da pustimo veljati predvojne razme-ret ki so bile prikrojene tedanjim ča-sovnim potrebam in zahtevam, ki so se morale uklanjati višlim sflam, ki so uporabljale metode, neorimernc sedanji novi dobi. ker malenkostne ii5 uporabne prav samo za tedanji foložaj našega naroda. Pred tem novim problemom stoje tuđi politične stranke. To velja ševe manje za ob2 internacijonali. socijalistično in klerikalno stranko, ki glede svojega pr y .erama in svojih ciljev ne poznata ne državnih, ne na-rodnostnih meja. Narod, država sta jima več sredstvo ne svrha. Ve-I]a pa gotovo za naciioralistične stranke, kakor Je stranka »Edinost'v na Primorskem, kakor *e bila narodno - napredna slovenska stranka, z glavnim sedežem v Ljubljani, alf na rodna stranka na Štalcrskem, obe še jpređ prevratom spojen? v fugo-' vansko demokratsko stranko. Vse politično delovanie ten strank se je bilo fzčrpavalo v okreriivi našega naroda, da ga napravimo soosobnini za boj proti neprijateliem. vnaniim in notrainim, prot! sovražnemu vladne-mu sistemu, proti narodnim nasprot-nikom. Inter arma sfTent Musae — cra-vijo; toda prav mi smo med ve-'in m tojevantem in sekanjem na levc i,i desno, morali grad;t! na svoji kuitrr-ni rasti. Santi z lastnimi sredsfvi smo ustanavljali sole v narcdno-ogroženih krajih. Prosvetna društvi. čftalnice, bralna, oev^ka društva — so naše dclo. V Sokolstvu smo zrl; svojo narodno vojsko, srno glodali prevažen činitell za pravilno vzg^o našega naroda, ki nai telesno li» d»i-ševno krepak, odloče^ m Jeklen k!j;--rm> vsem svoHm nro^viiikom. Na gospodarskem do!iu smo po-tzkušali osamosvojiti se. Ne da se tajiti, da smo vzlic skromnim svojim sredstvom dosegli usnehov. Ako več ne, vsaj to, da smo zavlekli odločil-no zmago tujerodn? crosnodar^ke sile, ki je bila brez pravočasnega od-pora našega vže prav blizu svojemu cilja. S tem svojim delom ni kuKur-nem !n gospodarskem poliu pa smo dali vže tudt pravec scitalnemu razvoju našemu: dvlgnlt) svojega ma-lcga človefca. Na mestu tujerodnega delavstva postaviti svoje ljudi; z redko energijo smo zahtevali javnili in zasebnih nameščencev iz svoj:h vrst; svojega kmetskeea človeka smo vabili v mesta, da se posveti trgovini in obrti. Svoji k svojini da si ustvarimo s v o 1 kapital kot protiutež proti ti-jc-rodnemu, ki nas fe duševno, r»a tu Jf telesno resorblral. On je bi! kri^. da se je leto za letom konstantna pogrezala naša meia. Svoi kapital1 Ne oni veliki kapital, k* ie h\\ dal povod nemškemu sociial'sttčnemu g?-baniu. Takega kapitala niti danes ni-mamo, za.to trdim, da ne gre onih socijalfstičnfh tearii kratkomalo pre-sajati na naša. za nffh nerodovlina jugoslovenska tla. Pa se čudijo. da sogijalistično gibanje ori nas ne more prav ttsneti ter da zašepa marsi-kak Marksov aksijom, ko ga hočeh aplicirati našim razmeram ter pri nas nvest! v prakso. One teor'je in vse njihove lepe ktiffre so msane «a čisto druge razmere, kntfh razsež nost in veTfčfna se z našim? nfH nri-merjatf ne moreta, Cksotfčna rdeča roža ne usneva na v^'^h V-*^ * tleh. V demokratski smerf ie Sef socijalni razvoj našega naroda, ker ie tako morafo ^**5 ••"- v»!a na$a n^cffofiafna nofttifr^. Nismo mogli in nismo smeli biti dru- nst socfjfafTstlčriemti rrikretv. Vs? smo vzrasli iz maleca človeka. 7?»to v nas ni pravepra oh?n*Va za pre-vratne snciia15*ti'čn*» idHe. Vse er-*r*enje r>rot? «kgm»t?»1»zmtf« ie rri nas boj z mlin? na veter. so naiveč i^1-rriacrn^ke tiTKte. Vi f, piimi sVvŠ^I^ !i-crtirati soctialfstične ali oa stranke k? jiTTj hočejo biti podobne. Boj za vsakdanii kruh našemu narodn fe tako reTo izčrnaval vse na še sile m naše deto. da smo drugi ć*\ svojesra nroflrrama. na"??^^^očecra se povsem puščali v nemar. Pobijali smo klerikalizem. ah le redkokedaj smo ga zgrabili ob njeuovih koreni-nah, sekali smo bolj po niega vidnin 'f7rastkih. Borili smo se proti njemu, v kolikor je na^r>ro4oval kulturnim našim stremljenjem, ki smo »ih sta-»ili v službo nacijonalističnemii de-lu. Več z narodnostncea stališča smo se obračali proti njemu, ki je skuša! zatreti naše prosvetno ff'Kanie. ki ]e dušil naše Sokolstvo. orosvetnu dri-štva na dež^li. ki se ni D-laŠH. da je nastopal proti Slov. Maticu pro*l Tiril-Metodo vi družbi in ki se mu je končno ćelo posrećilo, da ie zađa-vfl naše narodno Kledališče Iz povedanega je videti, kako ogromno, da orjaško in nečloveško delo so opravljale one naciionahsr:.v ne stranke: med boieir na vse strn-nl smo morali učvrstiti narod v nie govi eksistenčni borbi. In te stranke morajn se^ni tuV očitek. da so opravile svoje delo. da so zrele za pokoj. da so »prcnerele« stranke. To Iz nst ljudi, ki bf jih danes ne bilo :n ki bi danes ne mo*li tako srovoriti 0a •:i bilo onih »prepsrelih« strank. iJn. nrav pripadnfki teh strank so pripravljali ono veliko delo osvob^je-nja, so utrdili našemu narodu teren ?a zmagonosno pot v veliko svobodo. Gotovo pa je, da samo oieteta fo, da smo doboiev«ill boi. Ha sr lahVo rr«irno vtp*'**1""^ v «v<^V domove in vle?^m^ nn?;Vat. Tn ?c Ie smo nr?v r>p*»-**i? ^r»Vo i<* nret^^n^ polovico na**ea Živ!fen ta iznolnje-vala horba. borba, ki ie zahtevala leV!f*nih živcev in neveriftne vztraj-nosti. ki nas ie tud? v najrrranjših rlrobnarn^h t?Vo zelo r^nosl^vala. da na*n »e "t% n*>7Hivno dHo rreosla- pa smo nakrat stali pred neko praz-noto in nastopila je reakciia, kakor p> vsakeni intenzivnem 'Jelu. Toda Ie za trenutek! Zakaj naglo je prišlo spoznanje, da naciionalizern H; izvršil svoje naloge ob osvobodit v: našega naroda, da ie marveč zan,, prišla nova doba. novo življenje. Jasno nam je postalo, da bo nai, da bo pozitfvnejše, slohlie in širših potez. Naš narod ie dobil široke ireie, od morja. domorja. ki mu dado med nar. veljave. Zakaj te nieje so hkratu rr'eje lastne. svobod-ne države, ki hoče biti enakopravna drugim enako obsežnim ali celi% več jim državam. Hočemo, da ž njo v bo-oč^ rači'naio v mednarodnem svatu. V tem krasnem okviriu ie Jobrot na narava našemu naroda v naioćje nasula bogastev, prirodnih k«asot in darov, da nam jih la^ko zavidajo rlnigi. tiidi kulturno stareisi narodi. Vse kliče na blagostanje, na ^ospo Jarsko in ž njo kulturn:- silx ki se naravnost vriva našemu narodu. N* i; tu za nacnonaTista doveli ,irostra-t*ega polja za najvspešnejše delor Svoje v trdnem boju oiačene mišice, svojega zbistreneija duha stavimo na >!užbo naro^M. državi, m'enl veličini, plemeniti tekmi t druclmi velikim* rarodi. Vsak s! lahko ^zbere niesto. kjer hoče zastavi ti svofo lopato Pden na srosnodarsketn polf'i, drugi naj (ne kuHnrno ledino. In socijalno vprašanje? Nacijonalist, zlasti |irgoslovan<;ki ne more biti drugačen nego demokrat, po bfstvu svojeg«! rrograma ne. Za doseeo svofh ci-ficv mu je treba vsera naroda, vseh njegovih stanov in slojev, v vzajeni-ni pomrjčj črvz dn'?emu. ne v med--•ebojnem preziranju in trkonščanju KT1fogar ne more pojrreŠati za dovr-^itev veličastne stavbe oba sta mu "nako potrebna in enako vredna, na vaden nosač in profesiionist, rudar ?n stavbenik, kmet in nčiteli, konio-arist in učenjak, trj?ovec in rbrtuik skratka \rsi delo^rni sloii. Vsem pa mora dajati zadostnih sređstev za v^pV^nriie živlfe""*5'. Vervtemprfmeni *e oipče^a odrKvrna sila cefote, je delo ^sr>e?5neiše. gre hitreie od rok. pose-laš s\'o?esra konkurenta orstran dr ?a\m;f» ?r»^?a. V tem rravcu In s ten* riptrtonnm vrši nacUoTialist svoje socijalno delo. Za^?»t nr'nov^^itfeni to? Ker ho-čem s tem Č6k3zat\. da ie eksistenc;t lAcvnndin* stranke v v~ "■ odnoša-i;h nrav t^Vo če ne boli upravičen.i. VaVor je bita prei in da ie v okviiu nif*Ti*t** nr^r^ma, ?-akor Je ravno vse, ki se hočejo smotrono udejstvo^ vati za dobrobit svojemu narodu in njegovi državi. Ki se hočejo ude]* stvovati, ki hočejo resnično in rosnoi delati brez sebičnosti in egoizma^ brez zadoščenja svoje Častihlepncsrf in brez samo začasnih efemernih učinkov! Morebitna nezadovoljnog Kcstilniškega omizja. ki se ne strini* s trenotnlm delovaniem vodieljeir, stranke, z njihovo metodo in taktika^ še ne daje temu omizju unravičcno^; stl za snovanje lastne politične strmu' ke. Še manje morem priznati to upra« vičenost kaki strokovni organizaciji, ki zdržuje v sebi elenente najra7iič-» nejšega političnega naziranja. Stro* kovna organizacija, ki hoče veljarj za politično in delati politiko, n<*>si vi *ebi kal smrti, ker je polttika nnjspo-« srbnejše sredstvo, da tako organizam cijo ctezorganizira. Iz takih motivov, 7asnovana stranka ni več stranka, je klika. Kogar goni neka notranja sw la na delo v javnosti, nai oegumna stopi na plan, postani član pditičV ne organizacije, ki se njegovomu rtiišljenju vidi sorodna. pridi na zbon rovanja, loti se podrobnega dela Tu raj zasnuje svoje delovanie. ki je pd njegovih mislih bolje od dosedanje^ sa, tu naj dvigne svoj elas. Temo^ kratski ustroj stranke mu daje doveli' prilfke na udejstvovar.jc; ako so njegove ideje preprtčevalne. dobi zarije tuđi večino. Samo kritikovati in za--, ^avljati slučajno na krmilu se nabaci :i:ioči stnii!. ra ?t:?t! ob ~<-'r"}\. il\ 'imetnost, je komodno, a kaže ob-fj cem na lastno impotenco n^adCHi voljnežev. In boj, kl nas je bil zđruževaf y' nacijonalnem delu, ki nam ie bil ua^j ial impulsov, je li na vidiku, da bode rrejenjal? Ne m;slim pri tem end oskutne borbe pod starim režimenu Proti drugorodcem. ki so bili pre| stali r>od vsemogočno zaščito Duna-ia in Berlina. Pešte in Rima, nam V. ^otraniosti naše države ni več tre-4 ba boja. Sami uvidijo. da jim ne ka-že drugega, nego da Dostanejo lojaln ni državljani in — dobro borno iz-hajali drug poleg drugega. Za svojo \seho s^m načeloma proti vsakemit nasilstvu iz političnih nagibov, ker ie nasllstvo ubožno sorfčeralo za ~repr?Čevahiost tvo^b idei: a naravnost strahopetno se mi zdi. ako ra-Mš nasilje iz gole maščevalnosti ali pa tam. kjer imaš absolutno pre-Tioč. Tuđi ni nikaka sentimentalnost, nko rečem, če so bili Nemci oŠabni, oholi, surovi in nasilnu — ni treba, da si tuđi tak, marveč Dokaži, da si fcoliši od njih, da si kiifttirneiši, da si rnd rmmi. Nob^no zpdoščertje mi ni. Fran Govekar: 27 Sulfanle. (Dalje.) Kakor bi bila od vsake odvfisna usoda ti sočerih, je premišlja! ugibal in omahoval: kakor da bi visela na potezah peresa bodočnost, sreča ali nesreća države, je odlašal in oprezo-val, preden je nadalteval. Tih, pritajen vzdih se mu je včasih izvil kakor bi hropel pod ne znosno težkim bremenom . . . Bilo je točno polpetih, ko Je vstopil general Bellegarde in iavil princu, da je vse pripravljeno za nadaljnje potovanje. Nadvojvoda je nemo pokimal. zvil dve pismi, ju zapečatil in izročil generalu. Bellegarde je o'ihitel na dvoriSče, kjer so že stali huzarji poleg osedlanih konj. Pismi je izročil dvema podčastnikoma, ki sta ju spravila pod suknji na pr ih in zajezdila konja, Ž njima je planilo v sedla šestero buzarjev in vsi so bliskoma oddlrjali po ljubljanskih ulicah. Pred karosama ^o stali vpreženl konji in poleg njih jezdeci, pripravljeni, da jih zasedejo. Hoteljer Janez Rechter je v praznični obleki hitel od huzarja do huzarja, držal v desnici veUko steklenico slivovke in točU v kosar-ček. »Le pijte, gospodje!« ie prigovarjal. »Ti pogreje! Da vas ne bo zeblo! Domaća sli-vovkal Na vsem Kranjskem ne dobite boljSe.« Iz kuhinje ie sr»**dalo ve-* ženskih oči in se nasmihalo vojnikom in skrbnemu gospo-đarju. »Težko krečih se o& iv živaben kakor mlade^ič dvajsetih let je stopit • vsied svoje oremočL Aj Junaštva! Zadoščenje Da mi bo dala zavest, da tem prcmagaj tvojega rivala t svobodal tekari s tvojo Moralno taago, s svoSn četom, svojtai *nanjem, svo|o marOiTOstto, po&ta. nostjo in treoMtetlo. Na tako zmagc sem ponoeen* Pred očmi pa imam drago bojao Hode. Je B dbeteta svoboda dosegla ,Vse dele našega naroda? Stotisoče ph je ostalo ztmaj mele naše svobod-na države. Žanje brusimo svoje me-jjSe, Kot mcijonalist se nikdar ne fcprtjaznim z mJstJjo, da ie, ćettiJI mdnje gorsko selo, obljudeno z Bndnri moje krvi. ostalo pod turm gospodstvom: nikari da bf oustil to ivdjati za najlepše naše kraie z na;-Tavednelšimi naShni hrđf. Gospo* [svetsko Polje fn Zfltska đoftoa, Gn-rfca in Trst nam mora}o postati nesla. Vera. da mora tudl tem našim krajem vzitf solnce svobode, nas mo-fra voditi v boju za to svobodo; kakor je tuđi naša đolžnost, đa skrbf-!mo-, da našfrn bratom onstran morja •nikdar ne tone zavest, da smo jih za-jjMistili. In ako bi ne imeli ničesar Augega na programu kakor to. ta §e dovelj za ekstitenčno pravico na-|dfonalne stranke! [ To Je le del našega novi dobi jprikrojenega nacijonalneira progra-šna, zakaf ta proerram obsesra kakor f e povedano mnogo več nego Maj poprej. Ia preorosteca roda smo ba portali narod, aaie driarne graalce ■m velevaK da awr—w» ptjttatl aaefe Van hi priznam, da at kaj tako velikeca ne da vstvarM čez noft. saj smo danes Se v razvallnah, sa| je za naml atoletna vtgoja. kl seje vsa protivila tej veliki mislt. tuda končni cilj nam mora biti. S tem ciljem pred sebo) mi ne bo tefko, da si ustvarlm svoj politični program, mi bo tuđi lahko izblrati sredstva in metode, kako se približatl cilju. Razumeli boste one. ki vam dan za dnem govorijo o ujedinjenom narodu in enotni državi. rasumeH feoste pa tudl bolje idealizem onih, ki v svoji mladostni navdušenosti misu>\ da se da to mise! lordrati v kraiki dobi nekaj let, razumeli in odpuščail. Delovni program te nolltil-e obsesa dol^o, dolgo dobo, zre sto let pred seboj. Vzvišuje se nad vsakdanjo politiko malenkostne vsebine in forme, ki se še čisto nič ne razlikuje od predvojne posestrime. Diferencira narod po čisto drugem vkttkti, nego smo bili vajeni dosihmal. Ne priha-jajte s pomisleki in skepso. Hoted moramo. Le oni doseže mnogo, ki najvec hoče in šega za naivišlim. Ne bojte se posrreha. Zmaga Je naSa, kedar bode slehemi Sutnadinec ali pa naš Oorjano nosil v svoj! duši svojo: grande nstion! Raslo Pustoslemšek: Ile rušite driaue! * Sredi novembra 1918. sem se Jvrnil v domovino. Našel sem jo do-icela spremenjeno, prerojeno. Jtiso-slovenska ideja, ki Je bila preje iast Samo ozkega kroga intelekftialcev ta ki je po balkanski vojni obstojaki samo v podzavedni slutnji zgorujih plasti našega naroda, se je mo?očno razplamtela in z magično silo zago-spodovala v vseh srcih v Sloveniji. Naše narodne mase so se kopale v ekstazi in navdušenju za Jugoslavi-Jo, njih idol pa je bila Srbila, do ka-tere so vsi sloji brez izjeme srojili brezmejno občudovanje, spoštova-nje in zahvalnost kot svoji junaški pevoboditeljici in zaščitnici. Srbsko ime je bilo takrat S£T:ro-sanktno in gorje tfcstemu, ki bi se ga drznil blatiti. Spominjal sem se silne proti-srbske gonje, ki so jo že pred vojno panesli med ljudstvo gotove stranke £n gotovi listi, in bil sem radostno presenećen. V zadoščenje mi je bilo. Sta ta ostudna .v svojem bistvu proti-tiarodna in umetno vprizorjena žroaia kr našem narodu ni našla ugodnih kal in da ni ostalo brezplodno delo ionega malena kroga političnih in kulturnih delavcev. ki so zadnja de-setletja propovedovali m oenanje-vali v besedi in pismu za nas Slovence edino spasonosno jugrosloven-sko idejo, čim najtesnejše politično, kulturno in narodno zdmžen;e s iir-vati In Srbi. Vihar svetovne vojne 5e očisti! ozračje, je odstranil ves plevel iz naše narodne njive. Tako se je zdelo. Mise! državnega hi na-rodiiega edinstva je bila tako globo-ko in trdno ukoreninjena v srcu našega naroda, da se je zdelo, da je ni sile pod solncem, kl bi io mogla emajati, kamoli izruvati in uničiti. Poteklo je od tega eno leto in v tem razmeroma kratkem času so se razmere tako spremenile in ž njimi tuđi razpoloženje naših ljudskih mas, da človeka, ki je lani 8e krepko veroval v našo lepšo in boljšo bo- dočnost, zazebe v srce in da se v njem že poraja bojazen, da bi lahko postalo državno in narodno edfti-stvo zgolj kratkotrajna epizoda, tre-noten svetli žarek, ki se je pojavil samo za hip, da napravi prostor še gostejši temi. In kdo je temu kriv, da danes vsak pošten rodoljub, ki ni šlep !n ki mu ljubav do rodu in domovine ni samo na jeziku, marveč tuđi v srcu in duši, trepeče pred mrklo, nič do-brega obetajočo bodočnostjo? Narod sam? Kdo si upa to trdi« ti! Ta narod, ki je s takšno Ijubezni-jo pozdravi] in s takšnim notranjhn prepričanjem sprejel in vsesal v sebe blagovestje o državnem m na-rodnem ujedinjenju, o skupni donr>-vini od Soče do Vardarja, ne, naših širokih mas ne zadene v tem pogledu nobena krivda. Ne, krivci so tišti, ki so vzeli v roke usocto našesra naroda In pre-vzeli nalogo. da ga vodilo iz pustinje avstriiskega robstva v obljubljeno zemljo, ki smo jl dali trna Jugoslavija. A kakšn? so bili ti vodiči? Ali so bili to možje, ki so se zavedali prevzete velike dolžnosti, prevzeie velike odgovornosti? Ne mislim tu na osebe, v mlslih imam tu politične stranke. In o teh smelo trdim« da se od vsega začetka nišo zavedale in se §e sedaj ne zavedajo onih dalž-nosti, kl so jih prevzeie takrat, ko so po prevratu in po osvoboditvi proglasile ujedinjenje troimenskega naroda v eno državno in narodno ce-loto. Mesto da bi započele z Intenzivnim delom, da čim najpreje zgra-dć močno državno poslopje, k\ bi dajalo varno zatočiSče ta zavetje ne samo onemu delu našega naroda, ki doslej ni poznal svoie strehe, mar-več tuđi tistemu, kl Je dolga leta kot izgnanec taval po tujlnl, so jeli raz-dirati 5e one temelje, ki Jih je se^Jal trud poedlncev pred vojno fn po- lHtvvaftnoct poaanHkov putš v& nim orkanooL % Menlm, da je treba naipreje iffradM Mo i« to odoboo nrSđNI kl opretriML ie H potoB !• dovnnMk đa se prKne raacovor« ali recima prepir o vpraSanl«. hdo bo laseđif prizeniHa. to ali atanovanle. Pri nas se Je postavilo poriopJu obod Hi dalo se nm Je streho. Istočasno pa se ie Jelo izpodkopavatJ hlS ajene temelja. Kako? Narodno predstavništvo bi naj sredilo drfavo. dalo M li na] ostavo ta ii z sakoni iačrtak> In trn-siguralo pota k boUH trečneflU bo-dočnosti. A to narodno predstawii-fttvo ni izpolnilo niti ene svoje naloge! Jedva so se narodni pred*tavi-telji zbrali, že so si bili v laseh in v parlamentu so se pričele ostiidne strankarske borbe vseb proti vsem. kakršnih ni niti poenal na takšnih dogodkih toli bogati avstrljski dr-žavri zbor. Mesto, da bi se kosali v plemeniti in Idealni tekmi, kdo bo več stori! za državo in narod, kdo bo večfi v nesebični požrtvovalnosti za mlado, sele v povojih se nahaMjo-čo državo, so se borili na nož samo za to. kdo bo dobll v roke državno krmilo in kdo se bo vsedel k vlad-nim jaslint. V slepi svoji strasti so docela pozabili na državo, za to se ni čuditi, da je ta država sedaj tik ob robu političnega razpada in go-spodarskega poloma. Na čelo državne uprave bi te morali postaviti najsposobnejši iz-med sposobnih, defansko pa je bila pri oddaji upravnih mest merodajna ponajveć samo strankarska pripadnost Vse stranke so skrbele samo za korita. Pri tem se je gospoda pri upravnem aparatu še menjala. kakor prizori v bioskopu. Imatno nam-reč vsak mesec vtadno krizo in vsak drugi mesec novo vlada Vsaka vlada pa smatra za svojo prvo In slavno dolžnost, da spodi od iasli stare »jedce« in jih nadomesti s svojim! »koritarjic. Pa tako je bil običaj od nekdaj na Balkanu. A nihče neče uvideti. da je to zlo, kl lahko tioro-pasti državo. 2e leta 1906. je ni kongresu v Sofiji sedanji češko - slova-ški minister narodne obrane Vaclav Klofač odkrito povedal v obraz Srbom in Botgarom, da Je tak vlađni sistem rak - rana, ki razjeda $i-cer zdravo telo mladih držav in Jih spravlja v propast. Klofačevo opo-zoriio je izivalo takrat vihar ogorčenja in radi te dobrohotne kritike bi ga bU sedanji đirekufr sarajevske »Srpske Riječi« Stepo Kobasica skoro đejansko napadel, In če je bil ta sistem veliko zlo že takrat, kako po-guben mora biti $e!e sedaj! Glavni pogoj sa uspe§ni državni razvoj je brezhibno funkcioniranje npravnefra aparata in kontinuiteta uprave same. Ako tega ni. za-staja državni stro! in odpro se na široko vrata vseobčt demoralizaciji In korupciji. Da Je to fstina, vidimo in Ćutimo na svojem tefesu, Brerbrifnost za državne in narodne Interese, demoralizacija in korupcija zgroraj — na vodilnih mestih ima za nujno posle-dico gfnevanje vsake^a zanpanfa v državno avtoriteto, kar povzrofia v ljudskih masah vseobčo nezadovolj-nost, sploSno anarhijo, bolJŠevizem, kaos. Ne postopa pa se tako samo v Beogradu, marveč tuđi v Zagrebu, Sarajevu, Splitu In v Ljubljani. Tud! ta se menja upravni aparat vsake kvatre, za to Je kaos še tem večjf. A narod Izgubila pri tem zauna-nje fn vero v državo, to tem bofl. ker uradnlki v centrali zares stnre vaa, prav vse. da ubijejo v ljudski doli zadnji sled ie preostalesa po-veronja v državno oblast NeS'eta paraGa vpralanja ao, U se rtiuMo v Baotrndn. Cesto ta nnjna re^ittv teh vpratoij živUensktga pomena. Toda odpoBJe sa lahko deset nro-ienj tat deset brrojavk. Beorrad ostane moKeč kakor grob. Uraditi-5kl reocofinik sedj na aktu, Ukntot bresdelno sa trenotek, da ?a pHhod-nja tprenrnnba v vladi ne odofhne % nJetovera mesta. In sprejema flec-matKno vsako vrgenco z matomar-no priporabo: »Ima vremena, mole čekati!« Takšno postopanje ostavlja hiadfiega in ravnodušnega. kdor je fatalist, naše ljudi pa ogorčttje in vzbuja v njih neprijateljsko razpoloženje ne toliko proti brezvestnemu uradniku kot takermi, ker Je ve/fno-ma napoznan, kakor proti onemu delu našega naroda, kateremu pripada tak svoje dolžnosti zanemarja-joči činovnik. !n ta nesrečni carinski postupak s svoHml pedantsko - oskosrčn!-mi, naičešče pa naravnost nesmisel-nimi določbami, koliko zla je Že po-vzročfl, koliko Škode Je že zadal na5i državni misli! Saj morda carinski zakon sam na sebi ni tako slab, dasi se zdi na prvi hip docela srednjeveškl, ako ne prednotopen, ali večina tistili, ki %a Izvajalo, so Tjudje, katerim so ^e vsled topeea birokratizma že skisali možfirani. SIcer bi bilo nemocroče, da bi ujraniali take bedastoće, ki so ori nas sedai na dnevnem redu dan za dnevom. Strogost, kl je umesnta, odobrujemo, nelzprosnost tuđi, da bi pa bilo zlonamemo Sfkan'ranie strank umestno in v interesu finanč-nejja ministra in države, do tesra .ia-ziranja pa se ne moremo povsne^i. Ako zacarinjujejo danes ne samo knjige, marveč že ćelo brezpo-membne inozemske časopise, zahte-vajo, da je naslovnik pri tem posto- panjn. katerega iavilujetu trlje alt itirje uradniki. sam navzoč, da more tako) na licu mesta odšteti pred-pisano carino v mesku — 65 vtaar-iev, potem se ni tadltL da lacarina-nje tako brzo napreduje, da stoji na obmejnlh postajah na stotine tovor-nih vagonov ter zavlra. ako ne one-mogoča, vsak promet A promet Je danes predposroj idravega razvoja. To dela slabo kri, povzroča ne-voOo ,vzbuja nezadovoljstvo in pod-paUuje tište strasti, kl so Uh pred vojno tako veSče In spretno mali gojiti in podpibovatl gotovi činitelji in fJvUL Treba je samo neznatne Iskrice, da se ne zaneti pravcati požar teh strasti In takšne iskre švigajo z vseh strani Povsodi se potikajo plačene propalice, in teh Je legion. ki znajo mof-stersko izrabljati situacijo, da zno-va zanetijo plemensko mržnjo, na katero so od vse^a začetka gradili svoje nacrte. Cesto zadostuje bese-dica. mnog-okrat nedolžna prispodoba In cilj je dosežen. Ne redkokrat pa opravljajo ta nečasten posel tuđi naši ljudje, ve-činoma nezavedno, dostikrat pa iz užaljenesra samoljubja, ker se čutijo zapostavljene ali oškodovane na svojih interesih. So to uradnlki, trgovci, ki se vračajo iz centrale In po beznicah povzdtjrujejo na5o kultu most ter zabavljalo na orlent tara doli... Tako se ustvarja težka atmosfera, ki postaja, nespamerno bi bilo to prikrivati, od dne do dne bolj nevar-na in bolj erozeca, Še Je čas, da se odkloni preteča opasnost, toda treba je takojšnje od-ločitve. Ta odločltev pa je v rokah onih zgoraj, ki vedrć in oblačijo .. # Govoril sem odkrito in breas ovfnkov na vse strani, stavim, da bo tuđi zamera na vseh straneh. Nič ne dene. Dixi et salvavi anlmam meam! Dr. Fra* HM HlDUienfL I »Zafiloft si po sirani!« Davtdović je bale rekel uradnl-$ki deputaciji, da si uradnik lahko zasluži kaj po strani. In planili so pokoncl gospodje in listi 9)0 pisali ćelo o »zločincu«. »Aha,« so dejali, »ta misli na pod-kupljanje, na pomoć verižnikov, ti-hotapcev — SvercarJev.c Hitro so mislili; prav blizu lim Je bila ta hu-dobna misel fn so rekli: »Glejte, Davidović tu(Q to misli In nam to ćelo priporoča.« Ttko so oni ražu-meH besede Davidovićeve. Kaj ie Davidović hotel ftSL ne vem seveda; a ne verjamem, da Je mislit na koruntne zaslužke. Zločinci nišo tako bedasti, da bi kaj take-ga tako na glas povedali ali pripo-ročali. Zločinci so marveč — prefrigani in le — Sepetajo ali namiga-vajo. Kdoi* je in hoče biti pošten, mora dopustiti, da se besede razumejo tudl v dnigem pomenu nego se za-zdl prvi hip razgretemu človektu ki liče — orožja. »Po strani« sem si zaslužli tud! Jaz In z menoj marsikdo že v mirnih časih. Za Uubljanskega urarja Je uradnlk »po strani« prevajal In v ćirilico preplsaval njegove cenfke; za banatskega lekarnarja Je slovenil njegove prospekte Ud. Seveda radi tega še ni bil zloSlnee. Ne branim minlstrov: Kdor H na visokem mestu rekel besede v onem koniptnem pomenu, bi bil zlo-činec A zločince je tuđi, kdor bi splošne besede brz razume! v hu-dobnem pomenu, ki mu ga vsiljuje lastno srce ali pokvarjeno ozračje. ni *i Zaka} jih ne pokopavate vMb enako? »Veče'rnemu listu« se Je zmra-Čllo takrat, ko je to vpra^al; ni videl več okoll sebe niti samega sebe. Pred par tedni je poroča!, da gre vsako jutro mrtvaškj voz k Sv, Križu, a nikdo ga ne spremi ja; priprost vojak je mrlič. In »Večerni list« Je vpraSal: »Kje Je demokracija? Zakaj pa oflclrje pokopavate s tolikim pompom? Vsem enake pravice!« Cutil sem tuđi Jaz to fazllko In obžaloval: >Se v smrti torej ni ena-kosti, enakopravnosti?« In vp tem razpoloženju sem ugledal še druge pogrebe: Škofe pokopavajo s silnim pompom, sijajneje nego vse druge člane vojujoče se cerkve; župnike-pastirje drugače nego njih ovčice, tuđi če so te - le — bogate! Še druge slike so se mi r&zgH« njale pred očmi, a ta mi Je ostala. Zakaj vojaška in cerkvena organizacija sta si po svoji avtoritativno- Miaica: VstaJenSe BlaganlCeoB Ulete. Dih vstajenja je zavel po vesolj* stvtL Njegova ožlvljajoča moč Je bila tako silna, da Je prodrla ćelo v gomilo, v kateri je Blaganičeva Meta, premožna in priletna samica, sanjala ravno deset iet svoi smrtni sen. Meta Je vzdlgnila irokf, pomela si otrpli trepalnld ter takoj razu-mela svoj položaj. In mahoma Je v njej vstala neodoljiva želja, videti Se enkrat božje sclnce, zreti zemljo, na kateri Je živela, se veselila in trpela. Večnl pa« k! vid! ćelo v globo-Sbio morja, je videl tuđi v grob Bla-ganičeve Mete tn mflostno ugodil njeni vro& želji. Razirmlla se |e zemlja nad njeno gomilo In Meta se Ie dvignila Iz groba. Počasnih korakov Je ođlla s pokopallšča. Med potjo se Je doml-sflla, da Jo sedaj brez vsakega pre-moženja. Po njeni smrti je podedo-vala njeno veliko In lepo hlšo naj-bttSJa sorodnlca, denar se Je pa raz-delil med oddaljenejše dediČe. No, % pa kaj tot Sorodnlca, kl Je Meti za njene velike dobrote gotovo Iz srca hvaleina, io bo brndvoomo uto | vesela In ji rada prepusti najlepšo sobo za začasno bivanje. Pot Jo Je vodila mimo neke zlatarske prodajalne. Tu se spomnl svoje zlate verlžlce z obeskom, svojega edlnega nakita, kl so ga deli ž nio v grob. In da bi takoj prvi dan ne bilo treba sorodnlce nadlegovatt za denar, sklene Meta prodati nakit. Stopi tore) v prodajalno, sname obesek z vrata in ga ponudi zla-tarju. Zlatar, star možiček, si natakne očala* ogleduje ponujeno blago od vseh strani in zadovoljno poklma. Urno seže po listnlco in naSteje Meti Štiristo kron. Meta se je čudom začudila. Kako tudl ne? Saj se vendar prav dobro spomlnja, da jo je prav ta nakit pred dobrind tridesetim! leti stal okrog dvajset kron, sedaj pa naen-krat tolika svota. Toda ne reče nl-česar,ampak denar lepo spravi ter si ; misli: »S tem denarjem se bo pa že dalo lepo žlvefl pir mesecevlc Nsto ubere pot pod noge In kmaln dospe do svoje nekdanfe line. V veži sre&i sv«fo sorodnteo, seda* njo posestnteo in se jl takoj da spo-, znati. Sorodnlca se Je sfeer sitno za-i vzela nad njo. vendtr se fe Dt ni rt* t kakor tako razveselila, kakor je pri* > Cakovala Itota. In ko Je Mota on* nlla, da bi rada Imela začasno eno aH dve sobi zase, je sorodnlca tleskntla z rokami In kriknlla: »Za božjo voljo, tetka, kaj pa mislite? Jaz sem omožena, imam pet otrok in jedva dve sobi za vso družino. Vse drugo Imam. oddano. Odstopfti vam ne morem ničesar.« »Nehvaležnlcac, reče Meta s trdim glasom, »sram te bodi! Ker ml nočeS ugoditi zlepa, te hočem k temu prisiliti. Dobro veš, da je pra* vica na moji strani. Hiša je moja! Zatore] ti dve sobi v prvem nad* stropju ođpovem.« »fla, ha, ha!€ se Je zakrohotala Mina gospodinja In brzo Izginila skori vrata. Meta se Ie seseđla na stol, za-krHa obraz v dlani ter tužnega srca prenriSlevala nehvaležnost sveta. Oospodlnja se je kmaln vrnOa, a ne sama. Z njo le prBel fospod, se vstopfl pred Meto In pričel z nradnlm glasom: »Sliste, ženska. I« sem flan stanovtnjtkega orada. Olede stanovanja Imam govoriti le laz, — to se pravi, stanovanfsk! nrad. A Jaz vem, da Ie v tej iiiH vse pravilno zasede-no. VI nimate tn nlkake pravice. Kaj sltnarlte tod? Pojdlte stanovat kam ven na kmetel Upam, da boste to upoStev*& ako ne, vas dded Nato je gospod odSel, gospodi-nla se Ie pa porogijivo obrnila k Meti: »No, tetka, sedaj ste pa sli-šali.« Iz Mednih oči sta kanili dve sol-zL Kam naj se obrne sedaj? Zdajd jl šine v glavo, da Je nekdaj stanova! gori v podstreSJu čev-Uar Matic, dober človek. Bog ve, ali še živi in če Se biva tu. Da, pogledat gre, on ji gotovo ne odreče strehe za neka] časa. In Meta leže po stopnlcaK. K sreS je bil čevljar, visoko gori pod streho, še vedno živ in zdrav nabija] po trdih kopitih. Res je Meto pri-Jazno sprejel In ji tuđi dovolll, da srne bivati pri njem, dokler se Jf poljubi. Toda plačati mora 50 K na mesec Meta se je zasmejala, saj je mislila, da se Matic šali. »AH ne raJS 100 K?< Ie vpra* Sala, a Matic le resnobno prlklmal: »Pa dobro: sto kron!c Ko sta prerešetala vse važnejše novfce zadnjih let, se vzbudl v Meti* nem telesn zivijenska potreba — lakota. »CuleS, Marte, lačna tem postala. Pojdem Iskat ko*cek mesa tn skuham v tvoji pećici. Meso bo lahko tvoje. Jaz sem zadovoljna, da Imam 'e *kodeWco dohre Hie.« »Prav, prav. Meta. Toda vaH tevlfl, Ooom bi rtket niao sa cesto. Za krsto. ne rečem, so bili dobri Mogoče bi se med mojo Saro dobilo kaj pripravnega, a?« »Ah, Matic, res, ti beli šolni nekako čudno Izgledajo za staro žensko. Najljubše bi mi bilo, ako bi mi hitro napravll par novih.« »Napravim Jih že, toda sele v par dneh. Pač pa imam slučajno pat Izgotovljenlh, čisto novih čevljev ia če se ne motira, bodo vašim nogam ravno prav.c To rekSi izvleče Matic iz omare par novih čevljev, bi Meta jih začne takoj pomerjati. In res, prijeli so se nog, kakor uliti. Meta, vsa vesela, hoče Matica nagraditi in ne vpraša-Je, koliko stanejo čevljl, pomoli Maticu dvajsetkronski bankovec: »Na, Matic, pa kar vse obdrži!« Matic napravi prečuden obraz« »No. kaj pa gledaš? Le kat spravi, saj vel, da nlsem nikdar sko- parila, kadar ml je kdo napravfl po voUL« »Meta«, bruhne sdaj iz čev- * Uarja. »Mete, to je mnogo premalo! Cevljl stanejo danes petsto kron.« Meta se zdrzne, toda pojmiti ne more, da čuje resnico. Bila je prepričana, da se Mat?c norčuje In hl-poma se Je vzbttđii v njej ažatjenl ponos gospodlnje. Hitro- sesttje čev-Ue In Jih vrfo Matica: »Na ifli. na! **»• n'__________________________________ _______ .SLOVENSKI NAROD\ dne 4. aprila 1920. Stran 3. stj in disciplini najbolj podobni: ecclesia militans. Zakaj ni bil »Večerni list« pra-vičen? Zakaj je bil pristranski? Njegove besede so bile — prosto brezvestno hujskanje. Naj bi na-pravil tuđi pred svojini pragom red. III. Poglavje o »žJahtl«. Hvala Bogu, da je vendarle en-krat konec tega poglavja! Dolgo je bilo; škoda papirja. — Škoda? Ni škoda papina, Če gre za obrambo javne poštenosti. Tuđi napad je upravičen, če je sum tehten ali očitek dokazan. V Zerjavovem slučaju se je iz-kasalo, da je obdolžitev bila neosnovana. »Slovenec« je prehitro — in zato pregrešno — govoril. Bog ve, kakšne ie imel namere; ali je imel za glavno namero, razkrinkati korupcijo, ali pa: zadeti demokrata? To ve on sam najbolje, namreč »Slovence«. Jaz bi ne maral brž napasti ka-kega »glavarja«, zato, ker je posta-vil kam koga iz svoje ž 1 a h t e. Med osebami izbirati kandidate, je težavna stvar. Ali naj izberem one-ga, ki mi ga priporočajo drugi, ali onega, ki ga sam dobro poznam, ker je moj prijatelj ali moj sorod-nik? »Oziraj se na izpričevala!« ml porečeš, a jaz ti odgovorim: »Izpričevala so papir. Živa oseba je vse.« Treba je torej gledati na o s e b o, osebe poznam najbolje, Če so mi prijatelji ali — žlahta. O, nepreviden si, če name-ščaš žlahto. Zakaj planili bodo po tebi oni, kf U nišo žlahta! A po-kvarjen že samo radi tega nisi. Lahko sera naplsal te besede. Zakaj nlmam pravice, nikogar nastavljati, in če bi jo imel, nimam takih »žlahtnikov«, ki bi jih mogel imenovati. Se eno: Hvala Bogu, đa so žlahta često skregana med seboj! Se vsaj s te strani ni bati najhujše korupcije. Huje je, če stranke s trdnih mest mečejo vse ljudi, ki — nišo njih duševna žlahta. IV. »Marš veo!« Tako pođimo pse iz sob . . „ včasi tuđi nesramnike, ki nam z be-sedami ali dejanji skrunijo posve-čene prostore naših hiS . . . Stanko Banić, dalmatinski duhovnik, pa je tako podil predsedni-ka našega parlamenta dr. Drago Pavlovića, ki ni hotel parlamenta odgoditi do — 19. aprila. V Beogradu ga je podfl. Tam je prof. Pavlović doma; Ba-nić pa je prišel tja sele, ko so ga — drugi osvobodili. Ne vem, če Banić čuti, da je Beograd naS skupni dom. Ce je Banić res rekel gori navedene besede, je on po svoj! duši čisto navaden človek« nič duhov-n e g a ni na njem. Gotovo pa ima rad, da mu pravijo: Prečastni . . ♦ • • • Vi vsi, ki se ču ti te prizadete, razmišljajte o teh stvarch in o sebi, predno boste mislili na mene. Hladna anketa In omeilteo draulnle. Gospod dr. Brejc, predsednik deželne vlade v Ljubljani je objavil te dni v časopisih program ankete, katera se vrši dne S. aprila in na-slednje dni v Ijubljanskem deželnera dvorcu. Žalostna, pa nepobitna res-nica je, da gredo v Sloveniji in zla-sti v Ljubljani cene najpotrebnejšim živilom in življenskim potrebščinam silovito naglo kvišku. Hkratu z dvi-ganjem cen se pojavlja občutno pomanjkanje moke in mesa zlasti po mestih. Nerodno je, da se oglasa tr-da draginja in sitno pomanjkanje s posebno nadležnostjo prav te tedne, kar je zasedlo klerikalno prvaštvo moč in oblast v naši deželi. Nočemo biti krivični, nočemo vračati milo za drago. Priznamo ćelo nasprotnikom, da smo sedaj prišli v najhujšo dobo zaradi prehrane. Toda klerikalni voditelji so obetali zlate čaše v prehrani, ko priđe g. Brejc na krmilo, in dobre vožnje v prometu, ko postane g. Korošec vodja železniškega obrata. Prišlo ie drugače, in pri brezglavni vladni gospodarski poli-tiki drugače priti ni moglo. Dasi je bilo zadostno znano pomanjkanje, je nova vlada se 9. marca dovolila izvoz 150 vagonov jaje in 100 vago-nov fižola. Iz članka Riječ SHS, ki smo ga včeraj priobčili, so razvidne se druge čednosti iz »dobičkanosne-ga trgovinskega ministrstva« seda-nje vlade. V te se iz estetičnih ozirov ne spuščamo. Dovolimo si pa izraziti in zastopati mnenje, da bi bila sedanja doba pomanjkanja in dragf-nje lahko mnogo mileiša, ako bi bil gospod dr. Brejc skllcal anketo lan-sko poletje in jesen. Sedaj, na spo-mlad, ko so naše zaloge močno Izčr-pane, zlasti za žito In moko, bodo najboljši svetovalci komaj mogli pomagati gospodu dr. Brejcu In klerikalni vladi iz mučne zagate. Ali go- spod deželni predsednik je bil že prejšnje čaše enkrat predsednik naše vlade na Slovenskem, in sicer do prvih dni meseca novembra. Tedaj je bilo čas misliti, kako bo ob koncu zime in na spomlad. Meseca av-gusta, septembra ali oktobra bi bil gospod dr. Brejc uspešnejše pre-udarja in se posvetoval. Tedaj bi bilo, kakor na CeŠkem izvedljivo, da se pokrijejo najprvo domače potrebe pri nas po zmagljivih cenah, po-tem pa se sele dela z izvoznicami in z eksportom k našim »najbližjim prijateljem« v Pešti in v Beču. »Re-gieren heisst voraussehen«. Navziic tej zamudi je hvalevredna dobra volja. In mi želimo anketi dobrega uspeha. Bojimo se pa, da bo efekt komaj velik. V Sloveniji je sedaj nekaka država zase, pri nas se vse drugače in dokaj trse upravlja, kakor na Hrvatskem, v Vojvodini in v Srbiji. S kakšno srečo za prebival-stvo, bodo povedali n. pr. strokov-njaki za usnjarsko stroko. Navziic temu, da sedaj pri nas manjka moke In mesa, je po Hrvatskem in Srb-skem razširjeno mnenje, da smo v svoje dežele izvozili mnogo preveS za resnične potrebe. Kdor priđe iz teh krajev, ogorčeno pripoveduje o Slovencih in njih trgovanju. Nas predstavljajo za strašne tihotapce in verižnike, dasi smo otroci proti onim na ogrski meji. Mi sami jhn dajemo radovoljno materijal s tem, da nimamo nič nujnejšega dela, kakor širiti po naših, hrvatskih in srb-skih listih »kolosalne« uspehe veriž-niškega urada. Evo vam! pravijo potem tam doli svetohlinsko in ho-dijo z blagom čez mejo brez strahu pred organi verižniškega urada. Pri vsem tem je to, kar vjame ve-rižniški urad, Ie kapljica od mbčne- ' ga blagovnega odtoka, ki se na vseh mejah tetiva Iz Jugoslavije k mela* Sem. Kakor rečeno, želimo anketi dober uspeh. Zdi se nam pa, da Je sa anketo, ki naj opravi resno delo in ima obsežen program, prav malo primerno, da se otvori galerije. Ali morda za to, da bo narod imel clr-censes in gledlšče, če mu ni moč dati kruha In pa oblake pocenl? Taka Javna rasprava bo komaj v prilog uspešnetnu delu ankete. Mi bi si že-leli mirnega razpravljanja, brez demagogije. Tako je drugod pri anke-tah običajno. Pri nas pa je klerikalna modrost drugega mnenja. Dr. Fon»z.rifi: 1fSfaIei||£ «3^ Veliki čudežni simbol odrešenja trpečih množic, hrepenečih, pričaku-jočih rešitve, danes simbol narodov sveta, ki so doživeli svojo krvavo Golgoto in v trepečejo v pričakova-nju svojega po veličan ja. Kdaj bo simbol postal resnica, živa, polna blaženstva in sreče? V ta dan človek izprašuje sebe in večnost. da bi ii iztrgal tajno, da bi iz svoje Golgote v srečnem trenutku zasledil vsaj žarek velikega dne, ki mu je pisan od večnosti; v ta dan pretresa svojega življenja ugasle dneve, premerja svojo doltfo trnjevo pot do Golgote. Kakor Človek, tako narodi, člo-veštvo. ki je trpljenja polno tako mi vsi, ki smo doživeli svoje kronanje z žarečo krono .doživeli svoje strašno križanje! Nišo veseli dnevt preteklosH, grenkih napojev razočaranja in prevare je Šio mimo nas. izprazniti smo morali vse do dna. Niti kapljica nam ni bila prihranjena. Tisočletjc sužnostl in trpljenja. strahota svetovne^a požara je rodila našo svobodo, ni pa izžgrala iz na-Šlh duš znameni suznih Časov, srca nam nišo še godna za veliko praz-novanje. Bili smo veliki otroci, smo še vedno. Vsi srečni smo v prešemem trenutku svoje svobode pozdravljali ves svet, vsem ponujali svoje srce, ker smo verjeli v poštenje, v zvesto-bo in plemenitost sveta. Videli smo vstajati svojo staro pravdo, v rokah smo imeli svoje pravice, svetu snio klicali: pridi, poglej, pod piši! Prišel je veliku lepi, pravični svet Pismottki so prevzeli v svoje roke našo pravdo, začeli nam Disati pravico Ti pismouki so bfH hujši kot farizeji, zapisali so nam strašno krvavo pravdo, pravdo da moramo na Golgrato. V naš lepi svobodn! dom so stopili, zaprli nam vrata, odrekli nam solnee in zrak — za svojo sod-bo so zahtevali pol naše dedščine. Sklonjenih jrlav smo stali pred nfi-mi. kot srrešnikf. slušali, molčali tn dušili solze; naše silne, komaj ve-rig osvobojene roke so začeli raz-peniati na križ. Prosili ?mo in joka-li. krivili kolena in čakali — pol-drugo leta, čakali in upali! Kaj smo še upali, česa smo še pričakovali? Danes je veliki čudoviti dan, ko se odkrivajo tajne in ko narod na svoji Golgoti povišan in razpet na križu trpljenja spoznava resnico in vidi svojo čisto, od vekomaj zaželjeno pravdo in težavno trnjevo pot do nje. Vidi in spoznava resnico, naj-večio, ki mu je bila neizmerna za*:>-netka. Vidi svoje sodnike in mučitelje, vidi sebe in svoje razpete roke. — vidi svoj lastnl neodpustlflvl sreh. za katerega se pokori: Verovnl ie zvesto In trdno v druee, oozabli Ie nage, Veroval Je v tuio moč, — ni Da vide! svoiih mosročnih mladih oc-sri, — v tnJo veličino in silo, sedii dm se mu odkrlva lastna malodušnost In slabost. Sooznava sele sedai v svoiem troHeniu, da v nieeovem srcu ni bilo orave vere, vere vaše, in zato tud! ne prave sile, kl bi ga pe-Uala Iz Uolsrote v Vellkonoč. Vidi to in spoznava, in že fe v njesrovem srcu vera, že je v njegovih udfh čndovfta moč, In na križ razne-te roke krčilo svojo silo v pest. Glej čudo: Nič več proŠenj ,nič več trepeta! Velika noč je pred njim. kvišku in njej nasprotL Samo svoje moči zberl mladi orjak .združi jih v eno samo moaroč-no pest, in poln vere in samozavesti vaše in svojo pravdo položi na pravdo, pisano ti od sovražne tujine, ro svojo silno pest, raztrgaj to tujo nravdo v vse vetrove in napiši si sam, v svoje srce, zariši v svojo zemljo in na svoje meje. dane ti od dedov svojo pravo staro pravdo! Svojim sovražnikom pa pokaži svojo silno moč. ki ti jo daie tvoja vera in Uubezen do vsesra, kar ie tvojega, tvoja edinstvena zavest. Ne več prosilec, z glasom leva opozarjaj tujino. da si vedno na straži. To bodi tvoja pot v bodočnost SUa. vera, zvestoba. 2ivi, vsemu svetu razodetf sre-nij Tvoj pa bodi vse pomirjajoča in združujoča, vsem tvojim otrokom enako dobra mati Tvoja Ju^oslo-vanska Matica, tvoj edini resnični zvesti prijatelj in pomočnik, ki tebi varuje dom in z zvestim srcem matere ščiti s svojo roko tvojo uropano deco. Le tak bos dozive! svojo Veliko noč. Zato čuj in slušaj in kvišku srca. Itete urane. Italijanski senator Ruffini je iz- ! dal knjigo »II Patto di Roma« (Rimska pogodba). V predgovoru piše: »Smatram za najpomembnejši do-godek v svojem kratkem političnem delovanju, da sem imel spomladi I. 1918. čast, biti predsednik rimskega kongresa narodov, tlačenih v državi avstro - ogrski, ter da sem sodelo-val ob sklepanju rimske pogodbe, kl ima danes že zgodovinsko važnost.« Rimska pogodba je bila sklenje-na med zastopniki avstrijskih Itall-janov, Ceho - Slovakov, Jugoslova-nov, Poljakov, Romunov, Ruslnov, ob sodelovanju antantnih velesil in pod protektoratom Italije. In pri Ita- I lijanih, ki so takrat z odkritosrčnim navdušenjem priredili tišti rimski kongres in ki so bili takrat prepričani, da je prišla doba, ko nas topi Italija pot, ki ji jo je določil Mazzi-ni, pri teh Italijanih je ostal lep spo-min na dobo čtstega idealizma, hkratu pa tuđi žalost nad vse, kar je temu idealizmu sledilo. In skoraj v vseh italijanskih udeležencih živi danes neomajna vera, da bi bilo za Italijo in za vso Evropo lepše in bolje, ako bi bili italijanski diplomatje in poli ti ki sploh vz trajali v smeri, ki so jo 5Pomladi leta 1918. nastopili s tolikim navdušenjem in zaupanjem. Senator Ruffini je baš iste- ga leta v Rimu proslavit spomin u Jana Husa s krasnim, globokim go* vorom. In danes piše v predgovoru omenjene knjige: »Kolikor se tiče mene, sem dandanes prepričan trđ* neje kot kdajkoli poprej: če bi bfl takrat v Italiji politik takega duha in take avtoritete, da bi bil odločoo nastopil ter nadaljeval v takrat za* početem delu, bi imela naša Italija zdaj že več mesecev mir znotrai IH zunaj svojih mej ter bi imela tuđi večjo in gotovejlo korist, nego jo bo imela. Imela bi gospodarske koristi in predvsem po svetu tako slavno ime, kakor ga ni imela nikoli in kakor si ga izdaleka ne pridobf nikdar več.« Mladi italijanski zgodovinar P„ Silva piše v svojem poročilu o Ruffinovi knjigi: »Kapitolski kongres je bil posledica dveh struj, dveV sil, ki sta se združili v pravem hipu za skupno delo in z blagodarnim uspehom. Ena struja je bila navdah* njena s tradicijo, ki ji leži izvir ^ dobi italijanskega prerojeiya; drugo strujo je določal jasni pogled na politični in vojni položaj, ki je nastal po odpadcu Rusije in po porazu pri Kobaridu, Možje prve struje so bili idealisti, povsem vdani naukom Mazzinijevim, drugi pa so videli, dft preostaja Italiji edina cesta, če naj se izogne nevarnostim separatnega miru z Avstro - Ogrsko, ki je imela svojo vojsko na Piavi: podpirati vse protihabsburške akcije. S svojini često nehvaležnim delom so ideali-, sti od samega začetka vojne v pro-speh tlačenih narodov pripravili fla realni politiki.« Knjiga »Rimska pogodba« ft zbornik razprav mož druge smerj, torej realnih politikov, ki so po zmar gi namesto hvaležnosti želi gola očitanja in gonje, ki pa so ostat) zvesti prvotni svoji politični smert* čeprav so pahnjeni v opozicijo tet imajo proti sebi skoraj vse javno mnenje italijansko. V knjigi je so-* vor poslanca Amendola, ki je v »Corrieru della sera« vedel borbo najprej za češko gibanje, kasneje pa za vse protiavstrijske pokrete. Do* kazuje, da je bila politika rimskega kongresa edino pravilna in kako je grešila Italija, ko je to politiko osta>* vila. A. Borgese, profesor na rimski univerz?, je objavil v tej knjk gi spomenico, ki jo je podal Sonni* novemu ministrstvu glede jugoslo-vanskega gibanja. Podatke je dobđ v Švici v jugoslovanski družbi. Spofi menica, izročena pred kobariško ka^ tastrofo, se odlikuje z resnico- !d pravicoljubnostjo napram Jugoslof! vanom. N. O j e 11 i, organizator poJ zvedovalnega in propagandnega' urada na italijanski fronti, pripovoK4 duje, kako so čehi, Jugoslovani ni dr. pomagali pri poizvedbah in v agitaciji med avstro - ogrsko voj^, sko. A. Torre, ki se je pogajal z dr. Trumbićem v Londonu pred kongresom, popravlja razna zavija* nja italijanskega časopisja glede tlj stih sej. Vsa knjiga pa govori ševe-«, da o sporu italijansko - jugoslovanv skem, obsega mnogo oštrih napa^ dov na Sonninovo politiko, mnogd' rezkih besed proti onim ItalijanoiiV ki so se sicer rimskega kongresa navduseni udeležili, a so mu kasne-, je, po »zmagi«, obrnili neznačajno svoj hrbet Opozarjamo le še tuf Ojettijeve besede, ki se tičejo Slo>; venca, prof. Pivka. Ojetti pripove-^ duje, da je prof. Pivko meseca av^> gusta 1. 1917 .organiziral na italijan^ ski fronti čehoslov. in jugosl. oddeL ter predložil cei nacrt za ofenzivo proti Trenti. Te ofenzive se Italija* Pa jih daj tistemu, ki ti plača žanje petsto kron.« Mislila je, da bo sedaj cevljar skesano obžaloval svoje norčije, toda on je potisnil čevlje nazaj v omaro, se vsedel na svoj stolec in rekel malomarno: »Naj pa še počakajo! Zahteva-no svoto dobim žanje itak lahko vsak dan, ali pa tuđi še več.« Meta je bila užaljena. Obula si je zopet svoje »mrtvaške« šolne In slabe volje oddrsala po stopnicah. »Hm, hnu, je mrmrala predse, »vse na svetu se je spremenilo. Vse je narobe. Tuđi čevljar ni več tistf, ki je bil. Užalil me je, to je res. Toda vkljub temu mu hočem pokazati, da sem še vedno tista dobra Meta, kakor prejšnje čaše. Orem in kupim kar cei kilogram mesa. Naj se ga enkrat pošteno nasiti!« Šla je k mesarju, s katerim se je v prejšnjem življenju dobro poznala. Njegova mesnica Je še stala tam, kjer nekdanje čaše. Pred mesnico je stala dolga vrsta ljudi. Kal naj to pomeni? Molče je šla mimo vseh, hoteč naravnost v mesnico. Ali glej, na pragu jo ustavi straž-nik: »Ženka« kam hočete?€ »Mesa bi rada kupila« gospod.« »V vrsto, ženka, Ie v vrsto! 11a sadajl« »Joj, joj, gospod, sedaj je pa čudno na svetu. Včasih tega ni bilo.« »O, verujem! Včasih tuđi še kaj drugega ni bilo, sedaj nas pa doleti marsikaj. Torej, le v vrsto!« In stražnik ie zamahnil z roko proti čakajoči gruči. Meta pa je vze-la iz žepa dvokronski novec, potis-nila ga stražniku v roko In prosila* »Gospod stražnik. stara sem in tež-ko stojim na nogah. Bodite tako dobri in kupite zame kilogram mesa. Tu je denar, kar ostane. Je vaše!« Stražnik je skušal napraviti re-sen obraz, toda moral se Je smejaH »Žena, ali ste pri zdravi pameti? In kaj hoćete z dvema kronoma? Kilogram mesa stane vendar okrog trideset kron.« Meta je izbulfla očL »Gospod, vi ste bedak!« Sedaj se stražnik ni veC smejal. Z eno roko je Izvlekel Iz žepa zapisnik« z drugo je pa ubogo Meto. strese! za ranio, da so ji zaSklepe-tale ko6tL »Za to besedo boste odgovarjall na policiji«, je stkal mož pravice. »Kako se pišete?« Hoćeš, noće* se Je morala Mota legitimirati »Sedai m mi bgtaMe urno iz- Tega Meti ni bilo treba dvakrat reci. Zaobmila se je molče in vsa preplašena bežala — kolikor Je namreč sploh bežati mogla — nazaj k čevljarju Maticu. Na vogalu ozke ulice se je ustavila in videč, da je ne preganja nih-če, se Je naslonila na obcestno ogra-Jo, da si nekoliko oddahne. Ali sedaj Ji začne želodec nanovo kruliti in vrhutega se spomni, da tuđi čevljarju nima nesti nićesar. Nepopisna tuga ji stiska srce. Kaj početi sedaj? Nemirne oči ji begajo na vse strani in pri tem zapazi v sredfni ulice nad nekimi vrati veliko tablo z obšimimi črkami: »Specerijska trgovina«. Cdo se JI nekoliko razvedri »Ha« naj bo v božjem imenu. En dan se bo že potrpelo brez mesa. Pri čevljarju sam videla nekaj lipo-vega cvetja. Pm ostanemo za danes pri Ilpovem čaju. Ampak sladak mora MtL Tlsto pa, tista« In Meta Je 9a v špecerijsko trgovino bi zopet Izvlekla dvokronski novac »Prosfan kilogram sladkorja!« Prodajalka, ndada dekllca, se le namaznfla: ^mStodfcofla? CMkod ste se p; VBS^t flPU^ BHpH* SSS} vi' SMlcVi vendar vedeti, da sladkorja ni dobiti nikjer.« »No, no, za mojo potrebico, upam, da ga že še premorete. Dajte mi ga kilogram. Tu je denar. Ostalo spravite vi, pa je mir besedi.« In vrgla je na mizo dvokronski novec* Prodajalka Je prasnila v glasen smeh. Sedaj pa je Meti zavrela kri tn požugala ji je s koščenim prstom: »Gospodična, mlada ste še, ni lepo, da se posmehujete meni, stari revi.« »Kdo se vam posmehuje?« je hitela prodajalka. »Smešno se mi pa vendar zdi, ko mećete ta novec po mizL Ali res ne veste, da stane danes kilogram sladkorja — če je namreč kdo še tako srećen, da ga dobi — celih dvainpetdeset kron?« Meta je spačila obraz ter se kr-ćevito prijela za mizo. »Kaj, kaj pravite? Pet — petde-set kron?« Prodajalka Je smuknila v spod-nji konec trgovine, kjer Je sedel de-bel mož, brezdvomno njen gospo* dar. Pošepetala mu je nekaj na uho ter se s prstom povrtala po čelu. DebeMhar Je vstal ter se naglih korakov pribUžal Meti, U se Je Se Pogledal jo je od glave do nog in rekel mirno: »Zenica, najbrž ste ga danes zvrnila par meric preveč? — Poj* dite na prosto, da se vam izkadi!« To rekši, je odprl vrata in i6 narahlo porlnil na cesto. Meta je obstala kakor kip. Ozf-la se je kvišku, ozrla se okrog sebe in zaječala str to: »Ne vem, sem li blazna jaz, a$ je zblaznel ves svet, ali pa je oboje? Matic se torej ni šalil? Gospođini« sorodnica, stražnik in ta prodajalka govorć resno? Taka draginja vlada torej po svetu? Kdo pa še more mirno živetl? Vem le, da zame ni, već prostora na tem svetu.c Glava se ji je sklonila gfobtiEef! k tlom in ne ozrši se ni na desno, ni na levo je šla trudnih korakov, ne već v svojo nekdanjo hišo, nego na« ravnost na — pokopališče, Dospevfif do svoje gomile, je obrnfla o(9 prođ nebu in milo zaprosila, naj te M nsmill dobri Bog. Većnl ie slišal in usftšal wk*o molitev. Zemlja se Je razgrnlla, hi BlaganiČeva Meta se je z vzklflcom: »Blagor mrtvim!« vtagta zopet U POĆItklL b zemlja se Je sopei sfnrila mi njeno gomDo. strag *« __________________________________ _____ .SLOVENSKI NAROD', dne 4. aprila 1920. . Itev. 77. iđso upali izvršiti, dasi bi bfla tinela aedvomno dalekosežne posleđice ter M bfla pripravila avstro - ogrskl ar-Biadi debacle — pred italijanskim Kob ari dom! Po besedah naivečje pohvale o tem našem rojaku, pravi C Ojetti: »Ne vem, kakšne zahvalne besede je izrekla ali kaj je storfla republika čeho - slovaška v zahvalo «totniku Pivku. Toda (ponavljam besede generala štefanika) malo apostolom češke ideje bi imel biti jk> pravici češki narod tako hvale-ten, kakor Slovenca Pivku.« Tako Ie danes v Italiji vsaj ne-fcaj belih vran - politikov, ki ne so-glašajo z vladno politiko proti Jugo-fclovanom. Te dni je eden izmed naj-bo!j gorečih glasnikov Mazzinfjevfh idej In sloge z Jugoslovani, poslanec Q. Salvemlnl izstopfl iz svoje parlamentarne skupine, ker se ne strt-nja $ protijugoslovanslco politiko. In njegovi volilci v Bariju so slavnost-no izjavin, da popolnoma pritrjojejo njegovi politiki in odobrujejo njegov izstop. Malo je se takih italijanskih se-natorjev, poslancev, volilcev in ča-snikarjev, ki so dosledni, značajni v svoji politiki in ki jim »sveti« e*o-izem ni zatemnel pogleda v bodoč-nost. A zdi se, da vpliv te male čete razsodnih realistov narašča. Vedno nove vesti o novih pogajanjih vzdr-žujejo nam pojemajoči plamenček nade, da se prt med Italijo in Jugo-slavijo morda vendarle ne prereze Dr. O. Pirkmaier: Hapraolmo red 0 našem gospo- darstou! IV. Po Millco Brezigarjevetn »Os-.nutkiz slovenskega narodnega go-ispodarstva« producira Slovenija okoli 15.000 vagouov krušnega jszrnia. rabila pa bi še nvažanih 12.000 fVagonov. Ker je pa tu porabna koli-■Chia vsekakor visoko računana ter ine odgovarja popolnoma našim raz-jmeram, ker je poleg kruha Še krom-fpir bistvena hrana prebivalstva, mislim, da bi zadostova'o okoli 8000 !$ragonov krušne^a zrnj'a. Pri tem računam, da ima Slovenija nad 1 mflijon prebivalcev, ki rrabijo povprečno na osebo po 160 kg: JcruŠnega zroja t. i. 16.000 vagonov. ■Ce znaša naša lastna produkcija ^5.000 vagonov krušnega žita ter :se porabi za seme in krmo okoli '"47% to Ie okroerlo 7000 vaeronov, ostane za prehrano prebivalstva se od Iastnegra pridelka 8000 vagonov fcrušnega zrnja, fn ćela potreba uvo-fea znaša okoli S000 vasronov kruš-aega zrnja. Ker bi državna preskr-bovalna akcija obsegaJa Ie srednji In revni sloj, bi se ta številka še Vnenda znižala za 10—15%. Gornjih številk ne navajam, ker jbn prepisujem bogrvekako zaneslji-Tost — saj nam manjkajo točni po-^đatki m so vzete številke Ie aproksimativno — ampak ie, da dokažem, 2a ne gre za količine, ki bi jiri naša blagoslovljena država ne zmogla. paj ie samo Hrvatska in Slavonija fcvažaia letno nad 20.000 vagonov M tuđi Srbija, ki je pred vojno pro-Sikcirafa nad 75.000 vagonov kruš-gega žita. bo imajmo skoro vsaj to-mko restituirana. da bo Iahko prp-gfvljala večii del sedaj zmanišaneiEra jRevila svojih prebivalcev sama. Pa tndi v drugih pasivnih delih naše dr-Save ni količina za osiguranje državne preskrbe tako velika, da bi je rodovitne pokrajine Banat, Prek-■murje, Medjimurje itd. ne mosrle jpreskrbeti. če odđajajo Ie del odvfš-ne produkcije in tuđi Je sisruren prosti trgrovini še lep preostanek. Da mora pri tem vz narodno-iBfospodarskes:a vidika ponehati ob-sojanja vredno In naš promet po ne-potrebnem ovirajoče izvažanje žita hz nepreskrbljenih ali gospodarsko pasivnih krajev, pač ni treba po-«darjati; saj ie to b rez grla vn ost ka-fero bi bili mora!! davno odpraviti Še z ozirom na pomanjkanja prevoz-nih sredstev. Na podlaci statističneg^ mate-r^ala se bi đa!a doimati vsaf približ- na količina krušnega zrnja^ Ki se mora nabaviti za oinenjeno preskrbo-valno akcijo ćele države na eni ta nadprodukctja krušnesra zrnja aktivnih okrajih na dragi strani. Razlika med obenia količinama je ona množina, ki bi prišla v poštev za prosto trgovino in sicer za. im ovite s!o»e tn za izvoz. Da si država brez nasilnih sredstev zasigura predvsem svojo količino zrni a, prepove naj izvoz za vse poljedelce in trgovce, ki se ne izka-žejo s potrdilom, da so državni na-fcupovaln! poslovalnfci po določenl ceni že oddall izvozu od?rovar|aioče količine zrnja. Ako bi bflo n. pr. po produkciji v Jnsroslavijt za oddafo na razpolago 50.000 vagonov zrnfa ter bi se rabilo za državno oskrblje-ne sloje 25.000 vagonov. bi se mojrlo dobiti izvozno dovolflo Ie za ono količino zrnja, katera se ]e že pref od-dala za določeno ceno državi. Ker pa obstoja nevarnost ,da bi prišla država zlasti v začetka firospodar-skesra leta v stisko fn bi ne spravila sknpaj pravočasno za preskrbo oo-trebne količine, bi bila priporočljiva oblf^atorična naturalna oddaja zrnja, n. pr. pri vseh posestvih. ki merijo nad 20 ha ter imajo od tega najmanje 10 ha njiv. Količina naj bi se predpteala potom davkarije, na podlagi posestne p^le po čfstem donosu njiv. Uverjen sem. da bi že Vio povprečnega pridelka zadosto-vala, da se zasigura vsaj prva najnninejša količina zrnja za Drehrano srednjih in revnih slojev. Ostalo, kar §c rabi država, bo pa privrgla želja po izvoznicah. Ta kombiniran sistem prostovoljne Tn obligratorične oddaje, ki bi se moral seveda še primerno izpooolnitu bi gotovo zasi^ural za državno preskrbo potrebno količino krušnetra zrnja. Znabiti bi bilo ćelo umestno, desetino sprejemati kakor davek, ker bi se s tem na zunaj nafbolf označila obveznost te dajatve. Be-seda desetina pa naj ne zbuja mne-nja, da žalujem znabiti po razmerah, ki so vladale pred letom 1848. Saj bo ta dajatev za del a v prvi vrsti veli-kega producenta in bo zahtevala Ie tam, kjer je res, kaj dobiti. Našemu kmetu se torej ni treba bat i, da pri-dejo zoret oni nesrečni čaši rekvizicije, ko se je iskalo in jemalo pri onem, kateremu bi bilo treba navad no §e kaj dodajati. MogoČe si bodo potem vsaj nekoliko oddahnili zago-vorniki šablonske agrarne reforme. ker bi se tako naložila veleposestvu naloga preskrbe, slednjcnra pa bi bfl zaslgnran Se nekak mflostnl rok; veleposestvo moramo namreč priznavati za potrebno socijalno zlo fz vidika naSe prehrane ter vsega na-^ga narodne^a gospodarstva. Na ta način bi prišel seveda ves promet z zrnjem in moko pod nad-zorstvo. ker bi morala biti vsaka poSiHatev zrnja, ki ne firre na državno nakupovalno poslovalnico. opremljena s prevoznico v obliki do-trdila o oddani količini. Le v okolišu i$tega političnega okraja naj bo promet popolnoma prost. Ker bo treba torej v splošnem za vsaki prevoz nrevfv^rtfce. bo tuđi izostalo veriže-^fe ali premikanje blaga. Vsakdo ho namreč interesiran na tem, da priđe blago že po prvi poSfljatvj na končni naslov, sicer bi moral zopet oddati polovico v dobavo nadaljne prcvoznice. Predaleč bi nas privedlo že se- daj razpravliatl o podrobnostlh predlairane reiitve našega trenotno najbofj perečega vpraSanja. Seda} Je predvs^ii poglavitno to, da prlde stvar sploh v tek in sicer tako], doktor je mogoče Se kaj resiti. Za neposredno bodočnost, ko smo £e v drng! polovici porabnega leta, je nalmijnejša odredba, da mora vsako velepodjetje. kl prodaja zrnje ali moko, oddati po določeni ceni polovico zalog državi, ta pa naj mu orno-goči za ostalo blago prosto trgovino v mejah kraljesrvsu izvoz iz države pa Ie potem, ko se je zasigura-1a preskrba naših državljanov. Ker sebi in svojim sodržavlja-nom ne želimo potopa^ naši mladi državi pa bi radi prihranili katastrofo, ki prihaja vedno bliže, sem zapi-sal te vrste z željo, da bi eventuelno rodile boljše misli in predvsem pripravile našo vlado do prepričanja, da se mora krušnega vpraSanja loti-ti z vso vnemo* ne Ie radi želodca. temveč tuđi radi žepa. Pnlltlfne nesti. = Ouođ Ilcet bovi non llcet Jovl! »Slovenec se zgraža, da ie JDS ustanovila za svoje člane gospodarsko organizacijo* da jib pre-skrbuje z živili. Posrečilo se je ti organizaciji, da si je preskrbela nekaj moke. To moko deli seđaj svojim članom, t. }. somišljenikom. Da je JDS kaj takega ustanovila, je bilo silno pametno in stranka bo še bolj napredovala, Če med svojimi privr-Ženci ustanovi še druge gospodarske organizacije. Ce bf bfla JDS ustanovila to gospodarsko podjetje s kakim vladnim denarjem, bf bilo to graje vredno; ker pa se Je asta-novftev Izvršila z zasebnim! sred-stvi, ne more temu nikdo ugovarjati, ker velja tukaj popolna gospodarska svoboda, katere so se dosedaj poslu-ževali socijalni demokratje in v pol-ni meri posluževala se je te svobode rudi SLS. Zadružna zveza, Mlekar-ska zveza, Zadružna centrala, Gospodarska zveza — vse to so bile klerikalne ustanovitve, in njihova prva naloga je bila, podpreti predvsem somišljenike SLS. Nikdo se proti temu ni upiral. In če sedaj druga stranka ustanavlja svoje gospodarske organizacije, nima »Slovence« najmaniše pravice ugovarjati. Zavil pa Je zadevo tako, kakor da bi bfla šla JDS z moko v volilnf boj. To je naravnost otročje, posebno od glavnega glasila tište stranke, ki je po deželi javne aprovizađje v bogati meri zlorabljala samo v to, da je podpirala fzključno le svoje somišljenike. Stvar vam Je sfeef na poti, to vemo, in tukaj Je iskati vzro-ka vašemu divjanju, ki pa JDS nika-kor ne bo zadrževalo, da ne bi usta-navljala novih gospodarskih zadrug In podjetij na korist svojim somišlje-nikom. To je naša pravica In te se borno posluževali, naj se pri tem tišti katoffški komunist!, Id danes ure-jajo »Slovemza«, še tako peirijo! = Krooskf svet ▼ Beogradu. Beograd, 1. aprila. Jutri se vrši v poslopfu ministrskega predsed-stva kronsk! svet pod predsedstvom prestolonaslednika regenta Aleksandra. Na kronskem svetn se bo pretresa! zunanjepolitiŠnl položal in se bo raspravljalo tudf o fadranskem vprašanjti. Sef naše mirovne delegacije v Parizu Pas"lć bo ob tej prl- Hki poda! svoj ekspozć. V političnih krogfh se zatrjuje. da je spor med Trumbićem in Pašlćem principijal-nega značaja. Na^ zunanj! minister Trumbić zahteva, da naša vlada ne dovoli prekoračenja Wllsonove crte ter zahteva kot skrajno mejo reko Raso, tako da bi Opatija in vzhodni del Istre pripadaj Jugoslaviji. Pašić zagovarja temu nasproti stališče Llovda Georga in zahteva kot proti-kompenzacilo za izgubljene kraje v Istri odškodnino v Albaniji. (Ne ver-Jamemo, da bi bila ta verzija res-nična! Uredn.) Ako se na jutrišnji seji mmistrskega sveta odloči kron-ski svet za Pašićev nacrt pomeni to novo krizo, ker stoji Narodni klub trdno na stališcu, ki ga zavzema đr. Tnimbić. Neki radikalni poslanec ie odgovoril poročevaJcu zagrebških »Novosti« na vprašanje, kako stoji naš zunanjepolitični položaj: »Vprašanje Reke stoji za nas zelo slabog — drugega pa ni hotel nlčesar izjaviti. = Pašlć se vrne v Pariz. Beograd 1. aprila. Iz krogov Pašičevih pristašev se trdi, da je Pašić zelo nezadovoljen z današnjim stanjem v Parizu in z delom parlamentarne Ievice ob prillki zadnjih dogodkov. Zagotavlja se, da Pašić v najkraj-šem času odpotuje zopet v Pariz in zatrjuje, da bo samo toliko časa ostal v javnem življenju, dokler tra-jajo mirovna pogajanja, potem pa se odtegne polltičnemu življenju. Njegov prihod v Beograd je po zarrdilu njegovih prtstaSev bolj v zvezi z no-tranjepolitičnhn položajem, kakor pa z vprašanjem rešitve našega Jadrana. Iz teh vzrokov je pričakovati na današnjem kronskem svetu večje popustljivosti radikalcev napram drugim strankam. Takoj po veliko-no&nih prazntkih namerava Pašić odpotovati zopet V Pariz. = Ital^n — fugoslovenski delegat v Londonu! Beogradska »Politika« priobčuje tole neverjetno vest: >V Londonu se je poiavil nek Wolf, ki se je predstavi! medzavez-rriSki pomorski kotmsffi kot delegat — }«gos!ove««ke reparacltske kontl-sQe m v njenem Imenu zahteva!, da se zapfenfene bivše avstro - ogrske fađfe fzro6e — človek bf mtsHI J«er>-sfovefiotn — loda ne. marveč tržas-kta hrrPoiHlkine« vesti, saj ie znana stvar, da imaio Itaiijani po-vsodi pri nas svoje raupnike m vo-hune. Cfsto gotovo je toret, da je iu-di Wolf italijanslsi vohun* ki se fc hotel s svojo avanturo v Londonu ne samo proslaviti, marveč si tudl pridobiti priznanje in zahvalo pri svojih gospodari ih. Na ceH stvari se nam zdi čudno predvsem to, da ie mogla naša delegacija sprejeti v slu>btf človeka, o kateretn ni imela prar nobenih imormacij in nobenega um-stva, da ie zanesljlvo nas človdc = Jasnosti zahtevatno v Ia-dranskem vprašanju. — Tajnih fK>-godb ne priznavamo! LDU Z a * greb, 2. aprila. VčeraJ popoldne je bil setanek zastopnikov Iz okupiranih krajev, na katerem je bila spre-jeta nastopna resolucijat Vsled tr-dovratnih glasov, ki se širilo posled-« nje dni, da bo jadransko vprašanja, zlasti vprašanje Reke in Kvarnera* v kratkern rešeno ali da je že rešeno s tajno preliminarno pogodbo med gotovimi našimi činitelji in !taj lijo, je nastala v vseh krogrih naroda velika razburjenost. Zaradi tega za* stopniki jadranskih krajev brez raz* like strank pozivajo tem potom vse narodne predstavnike Iz okupiranih* krajev, naj brez odlašanja zahtevajo od mirovnih delegatov, ki se sedaj nahajajo v domovini, resnično in ne^ dvoumno poročilo o stanju stvari ter naj potom akcije svojih klubov v Narodnem predstavništvu dobe Jam-> stvo, da se jadransko vprašanje ne bo preliminarno resilo na način* da bi se postavil narod pred gotovo dejstvo. — Za zbrane so podplsanl Ivo Erzarič, Rikard Katalinič - J^-retov ,dr. P. Mandić, Milan Marja-nović, šime Pečinić in dr. Evgen Verk. — Poslane! iz okupiranih krajev so poslali danes nastopno brzo-* javko ministrskemu predsedniku Stojanu Protiću v Beograd: Udm-* Senje poslancev iz okupiranih krajev najodločneje protestira proti vsake-mu popuštanju v jadranskem vpra^ sanju ter zahteva« da naj narod sam s plebiscitom odloči o svoji prlpađ-* nosti. Prosimo, sporočite to brzojav-* ko predsedniku mirovne delegacije Sfosp. Nikoli Pašiću. — Podpisanr predsednik dr. T r! n a J s 11 ć. = Naši mirovni delegati v Beo-gradiL Drugi naš delegat na mirova ni konferencl v Parizu, Andrija Ra-dović, je došel v Beograd, kjer bo ostal kakih 10 dni radi referata fn prevzetja instrukcij glede onih vpra-šanj, ki se bodo reševala na mirovni konferencl. = Reorganizacija naše trgovine z Inozemstvom. Na enl izmed bo-dočih sej bo ministrski svet skiepal o vprašanju reorganizacije naše trgovine z inozemstvom, in sicer na podlagi predloga ministra za trgovi- Ivan Debevec: V kazematah. (VeUkouocna crtica.) Dne 23. marca 1916 — v "dru-gem letu svetovne vojne — smo po težku umazani roboti, ko je bilo končano strogo kontrolno štetje, polegli po trdih kazematnih ieži-ščih. V VIII. kazemati na pol pod rte slavonske trdnjave Stare Gradiške ob tam žoltomotni Savi, smo životarili sami izbrani uporniki, izdajalci In politični nezanesljiveži, skupno pomešani z najrazličnejšimi elementi raznovrstnih značajev in jezikov. Pogled na pusto* prostrano slavonsko ravan, stoječo skoro ćelo zimsko dobo pod vodo« nam je bil edino razvedrilo v vlažni, temni, z opeko tiakovani in kakenm podzemeljske-na rovu podobni kazemati. V tež-kem molčanju smo se premetavali tem in tja m slamnjačah. Naenkrat sačuiemo težko rožljanle ključev. KUnčar odore močna hrastova vrata. Strogo resno stopi v kazemato, malomarno ponavljajoč: »Evo vam trojico do — smrti!« Planttl smo pokoncf ter z naj-Več)o radovednostjo obstopflf novo-doilo trojico. Odkazali smo lim tri, Se prosta ležišča. Tatovi in vlontii-d so z Jastrebsklmi pogled! premo-trivali nesrećnike, po bBskovfto so C9*z01. đa tattjo ttboi MkaJ pol- belega kruha. Ponoći jim ga je potem nekdo ukradeU ker glad — kralj kazemat — je bil velik. Sezna-nili smo se medsebojno. Z vso dvorljivostjo In vljudnostjo smo si kratko dopovedali svojo usodo in sodbo. % — Dimitrij Origorević Janče-veckij, korespondent »Novega Vremena« na Dunaju.« Predstavili smo se mu po vrsti: učitelj France, sodar France, kraška korenina s 15. leti težke ječe in drugi. »Koliko let ječe?« »Do smrti! Toda, uverjen sem, da nam vsem skoro zasine solnee svobode,« nas je samozavestno to-lažil Dimitrij. Pri teb besedah so naši obrazi, izstradani in izmučeni, zažarell v trdni nadi boljše bodočnosti, velSce svobode. »In tovariša?« . »T, Djakov, posestnik v Prt-karpatski Rusiji. Dosmrtna ječat« »Q. Oavrilovič« župan In posestnik v Kamiencn Podolskem. Ob-sojen na dosmrtno ječo.« •Vzrok? »Obsojenl tmo veleizdaje, fa-Uenja Veličanstva- Nad eno teto )e trajal naS proces.« Postali smo si iskreni prijatelji. Zadnja dva — postani, ostvela antau ttt bittki niste f^ojl MU suženjski usodi v ruski bibliji, ka-tero so jim bili izjemoma dovolili vzeti v kazemate. Samotni revolu-cijonar pa si je vedno ponavljal uganjko: »Sto golobov na rumenem žlrnem polju. Njih 99 zbira zrna na kup In edin sam se z njim! gosti — hu-u — ČloveŠka družba.« Počasi so se bližali tuđi vteza-puščene kazemate velikonočni praz-niki. Bila je cvetna nedelja. Mesto palm in duhtečega spomladnega cvetja — torture robote In kosti II-zajoči kazematn! mraz. Mesto »ho-zana« — hreščeče psovanje. ćmerikav, težak je Wl veliki teden. Vrhunec zavidnim strastem egoizma Je nastopil na veliki petek, dan generalnega posta. Izstradani so se spogledovali kazematarfl kot zveri. Valovifo je po vsej kazemati razburjenje. Dimitrij Origorjevfć Je stal pri šfrokem, težko omreženem olnm. Oledal Je na dvorišče, kjer so strmit palili svoje lale ter oteptll vojn^id komis. Kazemata Je bila tfk stralnice. Mimo je prišel slufbtiJečL sloM profos s težko kavalerftelro sabljo. Razkazoval Je novodoilemn lairnantu - računovodjl kazemate in njih stanovalee. Trenotno sto postala pred VITI. kazemato. Profos Je z zaničijivo gesto pokazat na Dfmfrrl-\pl Sitijofieflfa 6b oknu blMHo. Dimi-tri! Je zftnftzff ta zanfffevanla nolnl mir-sfc-esra, baje zategađelj. ker se j! Je zđel preveč nespraviilv. Dasi še ni usotovlfeno, kdo bo ime! volilno pravico, venđar se da že do redanjem postupanju komisije sklepati, da se mora plebiscit na TeSinskem smatrati za Poljsko kot izjarublfen. S Cehi gredo Nemci in poljski oportunisti, takozvani Koždonovi Slonzakovei (to so Slezfjski Poliaki). Zato tuđi zahteva češki minister zunanjih dcl dr. Beneš zase vse Tešinsko. Tako piše Zamorski. Zdi se. da 5e đokaj resnice na njegovih trditvah. Vodi-teH takozvanih Slonzakov KožAm nriobčuje namreč v »Wiener Mit-tag-sztjr.« članek, v katerem oravi Me: Stojim vp. sta'lsču. da fe človek lahko dober Poliak, a vendar lahko efasuje proti nnpofem'n Vzhodne Slezije Galiciji. Nismo narodni iz^v jaici. hoćemo pa imeti Dravico glasovati rako. kakor to odgrovarja »a-Šemu svobodnemu v.SLziran'vjt. Te#a nam ne zabrani nobecJen teror. Vi-dfmo svoj spas v vrir^ienvi k zapadni kulturi: ne da bi bMi občudovatelfi Čehov, vendar se za vodamo, da nas gospodarski !n kulturni interesi od-kazujete na zapad. Zato homo mi rojeni Sleziici poljskesra iezika gla-sovali za priklopitev Vzhodne 51e-ziie k Cehoslovaški republiki.c Telsffnnska fn brznlanna nnrnčfla. 1TALUAM SE UDAJO! — RESKO VPRASANJE SE RESI PO VEUKI NOĆI! Zagreb, 2. aprila. »Domovina« ftoroča iz Beocrrada: Poročila, ki prihajajo v zadnjih dnevih od naše mirovne delegacije, nišo tako pesimistična, kakor si jih predstavljajo v eotovih kro^ih. Po teh poročilih so se ItalUani že definitivno odaU v svoio usodo. ćb izdube Reko. Id na? se za Dar let Intemactionalizfra. do-iem vb prefde v roke JusroslavHe. Rešitev reškega vprašanja se priča-kuje takoj po Veliki nočf, takoj nato r>a se bodo resila ekonomska vpra-^anja. tičoča se odnošajev med našo kraljevino m Reko. TUĐI DR. PAVLOVIC .TE ZA RAZ-PUST PARLAMENTA! Beograd, 2. aprila. Regent je sprejel danes ponovno v avdijenci nredsednika parlamenta dr. Dražo Pav Ioviča ter se danes še enkrat na-tančno informira! o stanju sedanje krize. Dr. Pavlovfč le iziavfl, da se je tekom zasedanja parlamenta opetovano pokazalo, da vlada nima kvoruma fn da noče sodelovatl opo-ziena s sedanio vlado. Ker je tako onemogočeno zakonito delovanje parlamenta, smatra dr. ParlovIC za eđino rešHev sedanje krize, da se parlament razp*«stf, nova vlada pa, ki bi se sestavfla na podlasri sporazuma ali pa te nevtralnih oseb, bi imela nalogfo izvršiti nove volftve. DR RENNER PRIĐE V BEOGRAD. DmaL 2. april*. Po poročflih oolitične korespondence se v krat-kem nanotl državni kancler dr. Ren-ner v Beosrrad in Rim. Potovanje drja. Rennerja v Beograd se je ore-ložiTo radi spremembe vlade v Jn«o-slaviji. iz Rima je že došlo oficijelno povabilo. da se naj dr. Rernier ade* leži važnih konferenc v Rfaira. NOVA AM^??^A NOTA. Pariz, 2. aprila. Predsednflc Wff-son je poslal za veznikom no*o, ki se nanaša na turffco vpraSanje. V tej noti oaglaSa Wttsotu da Je trth* VihođM Ttmdto *mm Cmđgmtft li carigrradske okolice priznati Grški z »zjemo severnesra dela teh pokrajin, kjer je preb?valstvo čisto bofearsko. Jedrenje (Odrfn), Kirktliso in vso bHžnjo pokrajino je treba dati Bol-prariji že zategadelf, ker se je morala Botearsko odpovedati zapadne Tra-kijske obale in do vol i ti, da nripadejo nekafteri obrnejni bolgrarski kraji so-sednr Jugoslaviji, da se na ta na£?n da Jugoslaviji možnost da si ustvari ugodno stratecrično mejo. WHsoii zahteva nadalje, da se Armeniji prizna izhod na morle. V to svrho je treba, da se prisodi Armeniii rudi pristanfSče Trebizon na Crnem rnorju. ARHIV DUBROVAČKE REPU- ĐLIKE. Sarajevo, 2. aprila. Danes je do-spei semkaj dr. Rešetar, ki vodi transport arhiva dubrovačke republike, v katerem se nahajajo važni historiSni dokumenti izza franeoskih in avstrifekih časov v Dubrovniku. Dr .Rešetar odpotuje še dases dalje v Dubrovnik. ZVEZA MED CFffOSIOVASKO IN AVSTRIJO? Varšava, 2. aprila. »Kurjer Pol-skic javlja, da se je skienfla med Av-strijo in Cehoslavijo rveza za slučaj oboroženega konflikta z kakšno so-sedno državo. Ta allfansa fe bila skleniona in rodoisana meseca decembra f. t kb fe bit kancelar dr. PREPOVED AUCOHOLA V ITALIJL Amsterdam, 2. aprila« Listi po- rečjtio iz Italije, da namerava minl-strski predsednik Nlttl uveljavltl ▼ TtalW prepoved afkoholnfh pifač In da prfčakufejo Italifanl od tega koraka znatno zbotiSanfe itaHJmnske valute, ker bi vsa produkcija vtna na ta način Sa v inozemstva VOLITVE V BOI OAR8ICO SO-BRANJE. LDU. Soma, 2. aprila. Bohrarska brzojavna afeodte Javila: Volltve v - Uedelcev, 48 komiinistov. 24 damo-1 b kratov, 16 nacijoaalistov. 0 socUaJi- I - stov, 3 pristaši (j#nadiieva, 7 ra-r dikalcev, 7 napredniakov in 3 fibe- - ralcL Celokupno šlevilo vseh maa-i datov znaia, ako ođSteiemo sadaSe, • ki pripadajo izgubljenim pokrajinam, I 219. Zemljedelci, katerim pripada i mlnistrski predsednik Stambulijski. i so pridobili 25 mandatov več, ne da - bi prišli s tem do večlne. SocijilUlf - so izgubili 30 mandatov. Demokrati, i ki so imeli prej 28 Doslanskih mesi, od teh 5 v izgubljenih Dokraiinah, so i napredovali za I mandat. Nacionalf- . sti, radikalci in naprednjak! so iz- i gubili ok po 1 mandat. Liberala", I ki so i ;i:-H ćr,^'-' le 1 zastopn'ka, 50 I dosegli 3 mandate. Listi pišejo o * preosnovi novela kabineta na padia-) gi koatiefte med agraret nacionalisti . in naprednjakL " MIR MED AMERIKO Hi NEMCUO LDU. VVasbhiffton. 2. aprila, (D. . KU. Brezžično.) Kakor vse kaže, bo I ' mirovna poredba z Nemčtfo kmalj t odobrena. V resoluc"*-" v* ?o Je bpre-, jel senat, stoji tuđi đoločba. da 7e-i dinjene dr?^ve stopio z NemSiio v trjrovske stike. 1 CEHOSLOVAŠKI DEPOTI V AVSTRUL Praga, 2. aprila. »Pra^er Ta^r- blatt* poroca, da se vrše pokajanja z Avstro - ogrsko banko glede izro-čitve depotov, In jih ima čehoslova-ška na Dunaju in v AvstrOL KRIZA NA DANSKEM. LDU. Berolin, 2. aorUa. (DKU.> »Lokalanzeifirer« javlja Iz Kodanja: Od snoči se vrše med vlado in za-stopniki strokovnih onranizacU soci-alnodemokratske stranke ooeajania za ukinjenje splošne stavke fn za od-pravo politične krize. Med tem s« splošna stavka širi čimdalie brfj. IZ RUIfRSKEGA OZEMLJA. LDU. Parfe, 2. aprila. (DKU). »Petit Parfsien« favlja, da le po oo-ročilu generala Noulmana pretežna večina delavcev v ruhrskem ozem-Uu proti sovjetom, Le maniši, iz slo-vanskih in madžarskih kormmfstcv obstojeS del se trndl oovzročlti prevrat. BOJI V UKRAJINL LDU. Washfcigton, 2. atwi!a. (D. KU. Brezžično.) »Associated Press« javlja iz Varšave, da je dospelo v Lvov na tisoče Rusov in judov iz Ukrajine, zlasti iz Kifeva. Kijev Je vsled neprestanih bojev med boljše-viki in UkraHnci skoro popohi^na porušen. Stevilo orebivalcev tega mesta zna^a le 5e 150.000. ROMUNIJA IN RUSUA. LDU. Moskva, 2. aprila- (DKU Brezžično.) Ljudski komisar za zu-nanje posle Cičerin ie na komuni- 1 stfčni konferenci govoril o mirovnem vprašanju in je izjavil da Romunija sploh ni odgovorila na oredlog ruske sovjetske vlade, da bi Dremestili pokajanja v Harkov. To se da razla-?ati le po dejstvn, da ie sedaj v Ro-muniji nova vlada in da ie general Avarescu nasprotnik jnim 5 sovjetsko Rusijo. Kar se tiče Poljske, so : vsa pogratanfa nemosroCa, dokler Poljska ne ustavi vseh sovražnostl. Vsekakor pa bf se morala nogajnnja < vršiti v kaki nevtralnf državi. Mi- 1 rovna pogodba z Estonsko je ratifi- 1 drana, mirovna pogajanfa z Latiško 1 pa se začno te dni. Konferen^ v 1 Helsinsrforsu in Varšavi kler naj bi < se po vspodbociB zaveznikov ustva- : rila zveza obrnejnlh đržav, sta se 1 žalostno izjalovili. 1 Iz naf c fcralleof ne. ; — Vojvoda Mifić boUa- Po po- < slednjih vesteh, ki prihajajo iz Pa- \ riza. vzbuja zdravstveno stanje voj- \ vode Živojina Mišića resne skrbi 1 njegovi družini. Vojvoda leži zadnji r čas v posteljL \ — Srbski narodni borec Mlhaflo ; Polit - Desasčtć mrtev. \z Velikoga / Bečkereka poročaio, da le umri srit- t ski narodni boritec v Vofvodini Mi- 1 hajlo Polit - Desančić v 97. letu sta- i rostf. Na željo njegove zone so trup- 9 lo prepeljali v Temifvar. kier }e bHo ookooano 1. t. m. na srbskem poko- | DaJi^ču. Pokojnik |e skoro vse svoje , *fvljoofe preiHl v teflrtn w>lfrl5nfh 1 boflh proti Madžarom In Memcem. j — Uatrf v Mhđ. V nekem sana- j torffu pri Dunajo Je vmrt g. Naum s DimHrOevfć, ustanovitelj in dolgo < lettri glavni urednik beograJsk^ 1 ♦Tribune«. Bil Je eden nafetarej3?h 3 beogradskih aovfnarjev. Blag ma 3 spontaf 1 — Aretiraa froL »Nova Zxa- I poroča, da so v Vlafkovcn v Banam 1 arerlrall tatnkaftnjega crraSčaka jmv li fa Bfssingeiia, SodiSče ga tasledufe I radi Javnega oasllstva. razširjenia i lažnHvih vesti ia prilastitve Une last- - i ItMdrclcu Ahinh — Zoan|s »potrebnih taftove »L' O6servatore Triesrino*, uradn? glasilo generalnega civilnesa komi-sarijata asa Julijsko Benečilo St. 69, s dne 24. marca 1020. oblavlja ia shilbenJ razpls: (Prez. 1832/4. 1. 20.) Razpisuje se služba računskega svetnika v 8. čin. razredu ori priziv-nem sodišču v Trstu. Pravilno opremljene prošnje o sposobnosti in manju potrebnih iezikov naj se vio-iijo službenim potom pri predsed-ništvu prlzivnega sodišča v Trstu do 10. aprila 1920. Nadalje: (Prcz. 2157/4. a 20.) Razpisufeta se službi predsedrtikov ekrožnega sodišča v Oortd v 6. čtn. redu z rokom do 31. marca z istimi pogoli. — Otrocl z Reke v itaUL Tuđi otrod naj poroagajo, da bi prišla Rc-ka pod Italijo! Ko so čuli o dunaških otrocih, da so šLi v Italiio na prehrano, so prišli na Rek i na misel: poS-Ijimo nekaj reskih otrok v italijo. da jih tam pokažemo, gleite iih, oiroke italijanske, kaj vsi ti nai se potujći-\o? Italijanska vlada je zavrnila dotično prošnjo, sledili so protesti in nova moledovanja. na kar s^i spra-jeli nekaj reskih otrok v Portort>se in v neko vilo pri Genovi. PiSejo obilo o njih. Tuđi ti otrocu med ka-terimi je polno ićev in čićev, naj bi pomagali, da bi se v Italiji ne ohladila flronia za PeknL Dneune uesfl. V LiubUani. 3. aprila 1920. — Naročmkom in čitateljem *Stovenskega Naroda* veselo Veliko nočf — Boljševičko hujskanie »Sto-venca«. Ćasih se je pripovedovalo, da je v nebesih več veselja nad enim samim spokorjenim grešnikom, nego nad devetindevetdesetiml pravični-ki. Ta izrek danes »Slovenec« kot katoličko glasilo oficijelno zanikava ter nam hoče v glavo vtepsti, da vlada v nebesih radi enega spokor-Jenega grešnika — velika žalost. ZakaJ vsaj za silo se je spokoril grešnik, a radi tega je pri »Sloven-čevih« velika jeza! Kakor znano, za-htevali so stavbinskl zaposlene! 12 K plači 1 a za eno uro dela, kar bi zna-šalo na dan pri osemurnem delu 06 kroa. Po dolgih pogajanjih, katere so na strani delavcev vodili komuni-stL se Je dosege! sporazum, tako da so delavci, če se motimo, odnehali za 4 krone pri uri; potem tak em bodo imeli dnevno še veđno 64 kron, kar bo marsikateremu mojstru ne-mogoče plačevati. Ali dosegel se je I sporazum, in mi take sporazume po-vsod z veseljem pozdravljamo; in če so pri ti priliki komunisti nekaj odnehali, je to dokaz, da Imajo ti UudJe boljše pojme o faktičnih raz-merah, nego gospoda pri »Slovencu«, kl danes sama ne ve, kaj poče-nja. Razjezili so se namreč čez vso mero, češ, da so komunisti delavce za nos vodili in da bi bili, da so delavci zaupali »Slovencu« in gosp. Gostinčarju, dosegli vsaj 12 kron za uro. »Slovenec« bujska torej delavstvo proti podjetnikom, proti obrtnikom ter ga vabi k skrajnemu boljševizmu. Na kaki katoliški podlagi se je to zgodilo, nam ni prav jasno; stvari pa naj obrtnik! in mali naši podjetnikl,kot mizarji, stavbeniki, te-sarJI nikdar ne pozabijo! »Slovenec« naj si zappmni, da bo pri boljševizmu na jprej zažgana farovška streha in da bo farovška živinica prva, ki bo morala iz hleva! — Pfsmo I? SiMriie. \z Irkutska smo danes dobil! tole pismo, datirano z dne 29. novembra 1919; »Slavna redakcija? Ker smo šsle zadnji trenotek zvedeli za ođhođ brata kapetana HoleČka, urednika ^Ćeško-slovenskeho Dennfka«. ne moremo Vam pfsati obširneje. Po enem letu svobodne domovine — srao naveza-nf samo na tu je vire; iz domovine nismo dobili niti enega Dlsma, niti enega časopisa. Živimo kot na Ro-binzonovem otoka, rreouščeni sa-mfm seb? m itsckH. Prošlim) hi za-frffnlamo Vss, poštSte nam defegacDo naših tjtu!?, po?19te nam časopise iz I domovine in Amerike. Z vdantm po- I edravom narodu in domovini! Za uredništva »Našega Lista*, glasila prostovoljcev I. fcteoslovenskega x)Dca v Irkutsku, noročnik (1. Peklć. — Imeli smo priliko v Pragi govo-iti s čehoslovaškimi lesrionarji, ki so se vrnili iz Sibirije. Vsi so nam pri->ovedovali, da naši Budie v Siblrlji le naravnost obupavajo. ker se pod )ožjim joincem nihče, pa pntv nihče ie briga žanje. Cehoslova$ka vlada e tako} no povratu poslala svojo ni-;ijo v Sinlrio, isto Je storiia Poljska, tvstrffa. Italija, samo Jneoslaviia ni ikrenila za naše ljudi v daljnji Sibi-iji prav nfčesar in zanfo ne skrbi l\v krsti Kje ao naJi narodni pred-KtavIteOI? — Avstrf> bo Prosila, da vza-nemo nazal v službo ođpattenc lenške ■radnfte! V Gradcu *o imeli r sredo zborovanie nemSkl državri islažbenc!, ki so bili odouščeni iz dr-favne službe v Jugoslaviji in vCetio-iovaSkt Na zborovanhi se Je pove-!ak>, da se fe avstrilska vhda obr-rfla na Jogoslovensko in čehoslova-Iko vlado s prošnjo, da bi na] zopet nr^fcla v svofo shfibo. kol-lcor |e to nofoče, vse om aearfke mćktihmo* rl so svolefasiio tamksf d«tžbovaB. To vest so sprejelf zborovalcl, ka-:or pripominfak> nemsTd flsti. z veli-tim ogorčenjem, kličoč: »To je iz-lajsrvo, to se ne bo nfledar zgodilo!« I - To se ne bo nikdar zgodilo, to |e rili km U imoik*m* fn CeU no-l rali imeti golobjo čud. ako bi zopet sprejeli v službo in hranili s svojim kruhom gadjo zaJego, ki ie prei de-. lala v naših krajih pans^rinansto politiko. — Kopallšče Gastein za tngosto! venske častnike. Uprava kopališća] hofeastein na SohiograŠkem jo ob-' vestUa našo vlado, da daje v tekovi sezoni na razpolago stanovanje ini vse potrebno za 100 srbskih bolnih-Častnlkov, ki jih določi naše ininistr-' stvo za socijalno politiko. Beograd^] ski listi beležijo to vest in oripomf-: njajo, da je Hofgastein — »u KranJ-l skoj, odnosno u Slovenačkoj«. — Učitelji — penzOonistl — pra.] varani! Po vseh časopisih so troblli,' da dobljo 1. aprila rudi učiteljski: upokc^enci nove drajrinjske doklad«. i Pa — prišel je 1. april — niČ, 2. april < — nJČ! Ubogi učiteljski penzijonist je spoznal, da so ga pitali Ie s praz^ nimi obljubami in po pravici je vzdih-' nil s Ciceronom: O fallacem homf-| num spem! skandal Je, da se ravna I 1 z ubogim učfteljskimi veterani tako, v Času neznosne draginje. ko stane' že en sam krotnpirček 1 krono! Afti se vam ti stradajoči starčki. odgoft-! telji narodovi, nič ne smilijo. da rav« nate z njimi kakor z izžeto citrono*:3 Prav Je imel zaslužni učiteljski ve^-i teran, ki Je ogorčen nekie danes] vzdihnil: »Treba bo zapustiti đeželo.; ki ravna z nami tako nehvaležnofl Ingrata patria, ne ossa ouidem ha>*> bebis! — Korespondeat »Vosfltscfcj Zeitung v LhibliaiiL Berotinskai »Vossische Zeitung,« kS ji Je svoi&i čaše stal zelo blizu znani Nanmann,; izumitelj »Srednje Evrope, je posla-; Ia v Ljubljano svojega staJnega kore-j spondenta. Kdo ve, kaj Nemce takbj silno zanima v Ljubljani? Jadranski vprašanje? Ne verjametno. — Dražba sr. CM. v UaH|aa| prosi vse one, karteri sa preieli dru^. bin koledar, pa ga še nlso plaćahV da nakažejo prej ico niogoče označe^ ni znesek družbi Vsled sDlošne dra< grinje so narasli tuđi stroški za kol^J dar za tekoče leto nad 20.000 K & danes smo prejefi se le doIovIco. —^j Prosimo, da se naši prošnji odzo^ — Osebiie recU. Mmlster Maroa^ nega zdravja je izvršil nasledniat imenovanja: 1.) pri knjigovodstvu! zdravstvenoga odseka za Slovenija in Istro: rač. svetnika Ivana FreUkat; za visjela rač. svetnika in Dredstoi-f| nika knjigovodstva zdravstvene^, odseka v VII. čin. razredu; rač. syet#j nika Toma Ivana Kalina zsl vtšjegajj rač. svetnika v VII. čin. razredni rač. oficijala Alojzaja Adamiča uo± Franceta Martmana v isti iastnosft v X. čin. razredu; »adz. upravitelja! Josipa Stegnarja v isti lasnosti % VIII. čin. razredu; 2.) pri uoravHelJ-1 stvu občne javne bolnišnice v Ljub-r; Uani: rač. svetnika fimkota Logarj« za upravitelja v VII. Čin, razredu^ rač. nadoficijala Janka Dolžana %d\ rač. revidenta v IX. čin. razredu;;) rač. ofkfjala Janka Habiiana v MH Iastnosti v X. čin. rasredu: pis. oad-J olicijala Franceta Oamerca v Istf Iastnosti v IX. čin. razredu; pts, ofM cijala Pavla Kržana v isti lafttoma vr X. čin. razredu. , — Ogrska repoMfraf oripifS&i W odprta pisma. (St 14.008/IU-2G.) Pot odloku rafaiistrstva za pošto In brzoj jav v Beogradu Javlja ocrsfco gene* ralno ravnateljstvo za pošta, da prP pušća Iz ftnancijelnih rezlogov na svoje ozemUe samo odi>rta navad^j na m priporofiena pisma. Zacrta phH ma se bodo odđajala lastnim cari^ skmi tiradom, odnosno se bodo on* vračala. — Zamoa baakovcev. Ker ia ve&la količina novih bankovcev v. Parizu zopet gotova* bo te dnl od-> potovalo na Francosko več uradnl-kov, da prevzamelo izdelane baa-» kovce* S tem bo istočasno tuđi po« soešena samenjava kronskih bmn-kovcev po 50, 30 In 10 krmu xa ka-i tere ie ni določea rok, kdaj Jih o* egaejo iz vvmatiL Stran 6. .SLOVENSKI NAPODV dne 4. aprili 1920. Itev. 77. — davnoj komandi mosta Ljubljana neka se odmah prljave rez. pešadiski poručnik gosp. Gustav Pasovec i rez. pešadski poručnik Anton B a t a g e 1 a. — Trgovski in privatni name-ščenci! Tovariši Maribora se naha-jajo v mezdnem gibanju; pozivamo vse, da nihče ne išče sedaj dela v Mariboru. — Zveza privatnih nameščencev. k — V Mariboru so dne 1. aprila stopili v stavko vsi privatni name-ščenci in sicer zatejradeli. ker se trgovski gremij ni hotel pogajati z deputacijo privatnih nameščencev o regulaciji plač trgovskim nastav-ftencem. — Električna žica. Itaiijani sb po većini zapustili postoianke ob demarkacijski crti. zlasti v Snežni-Ških gozdovih okaii Leskove doline, kjer so popustili velike množine zire, slasti električne in drugega materijala. Kmetfe — lastniki cozdov ob demarkacijski crti, so začeli pobirati to žico in 30 dalje proda] a ti. Oo-stilničar Ivan Hočevar rz Starega trga pri Ložu je pokuptl to ehktrično -žico ter jo ponucMl lju3?Uaj^ki tvrUki >Sveria<:...,Poik>ja--.pa "te nedavno na Dolenjskem kofodVcmi to žico za-plenila in sicer okoli 4? kg. Zadruga zidarskih mojstrov. Mestni magistrat kot obrtna oblast sklicuje v Ljubljani na podstavi do-iočila § 119 a obrtnega reda usta-novno zborovanje zadruge zidarskih mojstrov za Slovenijo dne 25. aprila '1920 ob 10. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red zborovanja je: 1. Nazna-nilo obrtne oblasti glede konstituira-,nja zadruge. 2. Volitev načelstva. 3. Slučajnosti. K temu zborovanju se vabijo zidarski mojstri iz ćele Slovenije. — Zdravstveno staoie mcstne obcine ljubljanske. V času od 21. do 27. marca se je rodilo v Ljubljani 15 otrok, 1 je bil mrtvorojen, uru rio je 33 oseb, med njimi 14 tufcev. Za ie-,tiko sta umrli 2, vsled mrtvauda 3 in jvsled nezgode 1 oseba. Oboleii so za škrlatico 1 oseba, za erižo 1 vojak, iza vratico 2 osebi, za gripo 4 osete in za legarjem 1. — Otvorftev telefonske centrale pri poštnem uradu Fram. Pri pošf-nem uradu Fram se ie otvorila dne 18. marca t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico za kraievni in medkrajevni telefonski promet. Aparat za rSntgenizIranje v ljubljanski bolnici. Vsem gospodom zdravnikom in p. t. občinstvu naznaka ravnateljstvo obČne in javne 'bolnice v Ljubljani, da je aparat za frontgeniziranje na razpolago samo v diagnostiške ne pa več v tera-pevtske svrhe. — Vnovčevafaica za živino in mast Je nam poslala obvestilo o prodaji govejega in telečjega mesa v .soboto dopoldne — včeraj v petek ob 3. Dopoldne. Vsled česar nismo mogli vesti objaviti v včerajšnjem Hstu. Ker pa se meso prodaja samo :^jutraj, je objava za današnjo števil-ko tuđi brezpomembna. Ali se je na ta način hotelo spraviti naše čitatelje ob meso? »Parkhotel TSvoli« v Ljubljani ie prevzel znani Ljubljančan gospod Vekoslav D o 1 n i č a r. Za letovi-ščarje in prireditelje veselic krasna lega z razgledom na mesto. — Glej ifnserat! — Poziv! Pevsko društvo *Sls-\iia VIC - Glince.« Na svoii 6. redni fcdborovi seji dne 31. marca t. 1. se ie sklenilo, da se ustanovi poleg se-danjega moškega zbora tuđi »me5a-m zbor«. Tem petom prosimo vse zavedne viske, glinške. rožnodolske in novovaške gospodične in gospe pevke, kakor tuđi začetnice, katere imalo veselje do petja, da pristopijo k pevskemu društvu v čim največ-iem številu. Pristop oziroma zglaše-vanje se bode vršilo od 3. Jo 14. tm. pri vseh red-niTi g^.^h. odnosno pri tajnika Đatteiina Petra na Olin-cah ter tuđi pri blagajniku Rožancu na Glincah 220. Skupni sc-stanek je v sredo dne 14. aprili v društvenih prostorih »Amerika« na Glincah. Podrobnosti se razglase pri skupnem sestanku. Nad se »ud! pri nas vzdrami zaspano prebivatetvo ter naj gre na dek). da bode lahko pričakovati obilo žetev. Tekmujnio z drugimi, da pridemo tuđi mi do cilja* za katerem stremimo. Vpisujte se tembolj, ker je društvo neoolitično. — Umor sodnika. Sodni svetnik Bogoslav Medini, predstojnik okraj-nega sodišča v Trogiru, in njegova soproga sta bila v sredo, ko sta se vračala domov, blizu doma napade« na od ziikovcev, ki so izoalili nanju nekaj strelov iz puške. Svstnik Medini je obležal na mestu mrtev, do-čim je bila njegova soprojra težko ranjena. Vzrok napada Se ni znan. Iz Splita je odpotovala tja redarstvena in sodna komisija, da uvede vse-stransko preiskavo. Dozodek je ljudi zelo vznemiril. — Ukradeno kolo. V veži liceja na Bleiweisoyi cesti v prosiorih državne železnice je bilo Ivtnu Dež-manu iz Laverce ukradeno »Kinta-* kolo, vredno 1500 K, — Ne ogrsk! ofgani! PreieJi smo: Na notioo, objavljeno v »Slov. Narodu«, iz ja vi jamo, da nismo nikald ogr-ski cigani, temveč državljani svo-bodne Jugoslavije, Štajerci, iz Celjske okolice. Kar se tiče napada, ie res to, da smo bili nanadem nri. l>a pa se vsak človek brani. ?e naravno. Naj se ne dela krivice. Mi smo pošteni jufcoslovanski državljani. — Clani ciganske gođbe. — Šentjakobska napredna knjižnica, Vožarski pot 2. koncem Flni-janske ulice, postajalisče elektrf&ie cestne železnice, izposoia vsak de-la\Tiik ražen srede in netka slovenske, srbohrvatske, češke, nemške, italijanske in franeoske knti^e. K tipu jejo se vsakovTStne knjige po najviši' ^TIT. k Koncert ciganske godbe se vrši na velikonočno nedeljo in ponede-ljek v velikem salonu gostilne »Dra-šček«, Bohoričeva ulica 9. Začetek ob pol 7. zvečer. k Prikrojeralna šola. Opozarjamo na današnji oslas otvoritve te sole tvrdke Verdnilc in Žnidar. Kultura. Gledališka vest. Dosedanji dramaturg g. Pavel G o 1 i a je imenovan za ravnatelja naše drame v Ljubljani. Dve uradniškj predstavi. Za javne in zasebne nameščence se vr-šita vsredo in četrtek 8. tm. dve predstavi: v sredo operi »Kseni-ja« in »Pagliacd«, v četrtek komedija »Vrag«. — Repertoir kr. slov. ziedrfšča v L|ub!ianL Opera, 4. anr^i. ne-delja, Migmon, abn. izv.: 5. ponede-ljek: Žongrler, abn. izv.: 6. torek: za-prto; 7. sreda: Kseniia - Pavfliacci. abn. izven., uradn. predstava; 8. četrtek: 2ongler, abn. E: 9. petek: Faust: abn. B: 10. sobota: Prodana nevesta, abn. izven; 11. nedclja: Ksenija - Pagfliacci. abn. izv. — Drama. 4. aprila, nedelirt, popol-dne: Golirata, abn. izv.: zvečer: ir-nulčica, abn. izv.; 5. Doneđeljek po-noldne: Trnulčica. p^n izv : rvečer: Bene^ki trgovec. abn. izv.: 6. toreK. Nora: abn. C; 7. sreda: Oote'a, alv A: 8. četrtek: Vrae, uradn. prcds:a-va, izvn.; 9. petek: zaprto; 10. so-l^ota: Salome, abn. izv.: 11. nedclja. DODoldne, Trnulčica, izv.; zvečci: Salome. irven. abn. — Repertoir Slov. mar'ouetncga *;fedal'?ča. Nede1?a 4. in torek \ aprila zaprto; četrtek 8. ob 5. uri popol-dne z novim dobrim kvintetom na iok »Obuti rnačekce. Pravljica v sti-rih dejanjih. — I. komorni večer kvnrtztn 71- kvartet D-dsr op. 11. 2L> Cfcr. Stn-dinjf: Serenara, op. 92. za 2 gosli in klavir. 3.) a. Dvofak: Oođalni kvar-tet F-dor, op. 96 (ameriSkl). * dt enkrat opozarjamo vse prijatelie crlasbe na ta važen in razveseUfv ro-iav v našem srlasbenem življenju. Naj občlnstvo z obilnim poeetom dokaže, da visoko ceni delo kulturnih delavcev, ki so nam ostvarili »rodal-ni kvartet — Vstotmice in vsporede prodaja trafika Dotenc v Peršernovi ullcL — Narodna Oalertti v KresifL Šolski drevored št. 2, bo odprn oh-Činstvu na velikonočno ne-lelio od 10. do 12. ure. Vstopnina 2 K 2a osebbo. Bob za mladi zob. Pesml za mladino. Zbral Cvetko Oolar. Založila Jugoslovanska knjigama. V Lzjubtjani 1920. Str. 81. Oolar Ie zbral v šopek nekaj lirskih tn balad-nih pesmic, ki jih bodo otroci radi deklamirali, ker so lahke, zvonke, deloma humorne in otroški duši mile. Z veseljem se jih bodo učili, in prav gotovo postane večina ten pesmic kmalu splošna otroška duševna last in zabava. Pesml so napisali Iv. Cankar, Cv. Oolar, Simon Jenko, Vida Jerajeva, Fr. Levstik, Jos. Murn, K. Kette, M. Pugelj, O. Župan-čič in Fr. Žgur; dostavljenih je tuđi nekaj narodnih. — »Pesml šamote«. Anton Lafo-vica, solospevi s premije van jem kla-virja ,izidejo v kratkem v založbl pevskega društva LjubHanski Zvon v Ljubljani. k Proti sofcDlstun! Đesnenje, in sicer prav nespa-metno besnenje opažamo sedaj v katoliškem revolverskem časopisju proti Sokolsrvu. Nobenemu človekn ni jasno, s čim da je Sokolstvo po-vzročilo to nekatoliško jezo katoli-ških glasil. Naše Sokolstvo kot tako ne pripada niti ti, niti oni politični stranki. Deluje samo zase, in telo-vadba nm je prvi in edini smoter de-lovanja. Na sokolskih shodih se nikdar ne spregovori politična be-seda, in glede verstva se »Sokolom« ne more ničesar očitati. Vzlic temu pa vidimo, da se »Slovenec« zadnje čaše spravlja nad Sokolstvo s suro-vostjo, ki je toliko bolj ostudna, ker je zavita v katoliški papir. Kjerkoli se zgodi kak eksces, takoj pobožna ta gospoda preišče, če ni bil kdo udeležen, ki je slučajno član kakega sokolskega društva. In kakor hitro slavno uredništvo izvoha — tu hi tam se tuđi zlaže —, da je razsaja-lec »Sokol«, plane po sokolskih dru-štvih, češ, tako je Sokolstvo! Radi posameznega člana se oblati vse Sokolstvo, prav kakor da bi ori »Orlu« ne bilo slučajno ljudi« ki so pijanci, razsajači in, če nj drugače, tuđi goljufi. Da bi mi radi takih iz-jem napadali »Orla« v ćelo ti, bi Škl-Ijasti postali vsi redakterii »Slovenca« ter vpilf na nas, da radi posa-meznika obrekujemo celoto. Oni sami se pa sedaj valjajo po takem pavšalnem obrekovanju, kar proti Sokolstvu ničesar ne dokaže, pač pa dokazuje, da je časoplsje SHS tako globoko padlo, da sta laž in hudobno obrekovanje glavna moč te pokvarjene žurnalistike. Soholsfloo. Sokol il. v Ljubljani priredi svoj pomladanski pešizlet v ponedciiek, dne 5. aprila na Sv. Jošta pri Kra-nju. ZbiralfSče na šlšenskem kolodvoru. Odhod ob *A7. zjutraj, po-vratek z večernim vlakom. Clani in članice se vabijo k obilni udeležb?. Obleka civilna. k Tmistlki In sport. — Slorensfc? dlrkalnl kfvb ▼ objavlja srdi program, kf m prina-Šaino n**"* * sortnim i vestmi. — »Ittrliac : »Rapld«, Maribor 0 : 2. Rezultat nedeljske tekme proti mariborskomu »Rapidu« 0 : 2 (polčas 0 : 1, koti 6 : 1) pomeni za »nirijo« občuten neuspeh. Moštvu »Ilirije« manjka do forme, ki jo je imelo lansko jesen, še skoro vse. Z fzjemo Vrančića in Držaja se je poznalo vsem, da se letos še ni treniralo. »Rapid« Je Igral z največjo požrtvovalnostjo; pri njegovih igral-cih je omeniti dober start na žogo, tehnično pa je moštvo slej ko prej slabo. Zanimivih momentov je nudila tekma malo. Igralo se je na obeh straneh brez sistema In brez kombinacije, tuđi tempo je bil me-dei. Sele proti koncu je zadobila Igra živahiteJSe Hce. Prvi gol lasten. — Sodnik slab in pristranskL Publike približno 1500. & Draitoene uesti in prlredltue. Gospodarsko napredno društvo za Sentjakobskl okraj v Ljubljani ima redni občni zbor v nedeljo, dne 11, aprila z običajnim dnevnim redom pri Kavčiču na Privozu ob 4. popoldne. k Društvo za podplranje visoko-šolcev sodnega okraj a Litija ima svoj redni občni zbor, dne 5. aprila ob 10. uri v dvorani Sokolskega doma v Litiji.«~~ Odbor. nalnooelSa ooročlla. DEMOKRATI ODKLANJAJO PO-GAJANJA S PARLAMENTARNO ZAJEDNICO. Beograd, 3. aprila. Današnja »Politika« piše o notranjem položaju med drugim nastopno: Predsednik ministrskega sveta Stoian Protič je prejel včeraj od g. Milorada Draško-viča v imenu demokratske stranke pismo, v katerem ta naznanja, da se ne more spuščati več v nobena po-gajanja s parlamentarno zajednico, dokler vlada Stojana Protiča ne poda ostavko. O tem najnovejšem koraku demokratske zaednice bo da-nes sklepa! ministrski svet Regent prestolonasledink Aleksander ni po-zvai včeraj niti enega politika na po-svetovanl«. Dr. Josip Smodlaka, predsednik udruženja ooslancev izven strank, je odpotoval za nekdiko dni v Zagreb, kjer se ravno sedaj đovrSava njegova knjiga o nacrtu ustave za kraljevino SHS. Od slovenskih in hrvatskih mlnisrrov ostane v Beogradu za velikonočne praznike samo dr. Ivan Krnic ter ne bo do bodoče srede nobenih posveto-vanj o rešitvi sedanje politične krize. REGENTOVO POSREDOVANJE V VLADNI KRIZI? Beograd, 2. aprila. V političnih krogih se računa, da je prišel moment, ko poseže regent s svojim posredovanjem v rešitev vladne krize. Mnogo se govori o sestavi nove ne-vtralne vlade, kateri bi načeloval naš sedanji zunanji minister dr. Trumbić. Ker pa vlada med njim in PaŠićem veliko nesoglasje, je pričakovati, da parlamentarna zajednica njkakor ne bo soglašala z dr. Trum-bićem kot kandidatom za mesto ministrskega predsednika. JUGOSLOVENSKA MATICA V ZAGREBU. LDU. Zagreb, 3. aprila. Ka med-strankarskem posvetovanju y Zagrebu dne 1. t. m. se je sklenilo, da se osnuje glavna podružnica Jugo* slovenske Matice v Zaarrebu. Sesta-vfl se je prioravljalni odbor, v katerem so poslanec Cezar Akačič. po» slanec dr. Angjelinovič, časnikar Stavko Jutriša, književnik Rikard Katalinič - Jeretov, publicist Milan Marjanovič, profesor Franc Novljan, duhovnik Sime Pičilič m odvetnik dr. Hugo Verk. Pripravljalni odbor ima pravico, da se po potrebi raz-širi ZAGREBŠKT AKADEMTKI IN JADRANSKO VPRAŠAN.IE. LDU. Zagreb, 3. aprila. Zagreb-ška akademska omladina je poslala včeraj prestolonasledniku Aleksandru nastopno brzojavko: »Vaše Vi-sočanstvo! V poslednjem trenotku rešitve jadranskega vprašanja je nastala vest. ki ji ne moremo verjeti, da je namreč kraljevska vlada pristala na to, da žrtvuje Reko in ozemlje Istre pri Reki in Voloski za albanske kraie okolf Skadra. Aka- demska omladina vseučiffšča v Za* grebu, opirajoč se na Vaše kraljevsko obetanje, ki nam je bilo dano, upa, da boste zastavili ves svoj ugled v tujem svetu za pravično rešitev Jadranskega vprašanja. Prosimo Vas, da nikakor ne dopustite, da bi s kakršnimkoli korakom naše vlade padlo v robstvo še 100.000 našega naroda, ki živi vzhodno od Reke. Brez Reke nam je vse gospodarsko življenje za desetletja onemosročeno. Ne pristajamo na to, da se z najza*. vednejšim delom našega naroda trguje. Akademska omladina vseučt« lišča v Zagrebu. KRVOLOK PRED SODIŠČEM. LDU. Beograd, 3. aprila. Iz Loz-nice poročajo, da so v tamošnjo so-dišče pripeljali stražniki bivšesra avstro - ojarrskega polkovnika Koko-toviča, doma iz Virovitice na Hrvat-skem. Kokotovič je obtožen% da je pri prvem avstrijskem vpadu bil glavni organizator klanja in pustošenja v ložniškem okraju. Dolgotrajna pieiskava v Loznici in v Zagrebu je potrdila obtožbo, naperjeno proti Kokotoviču. ZVEZA NARODOV. Pariz, 2, aprila. »Newyorlc Tri-bunecf poroča, da odT>otuje v kratkem sir Orey v Ameriko, kjer bo de-lal propagando za zvezo narodov. Po vseh večjih krajih bo prirejal sir Qrey večje shode.________________ HproDizacIja. f OblaćilnJca za Slovenijo v Ljubljani oddaja od 1. aprila 1920 naprej manufakturno blago samo proti takojšnjemu plačilu. To velja tuđi za javne nameščence._________ Poizuedbe. — Poizvedba. Kdo od vračajo«> SE se ruskih vjetnikov ve kaj o mojem sinu Karlu Tanko, ki je zad-njikrat pisal dne 5. avgusta 1917 \z Omska v Sibiriji, naj blagovoli spo-« ročiti njegovemu oče tu na naslov: Fran Tanko, Ljubljana, Karlovska cesta št 12. — Ukraden Je bil mojemu ti-grastemu psu lermenček z vrata in 2namka, vredno skupai 48 K. Dotični fantek, ki je vse to vzel. mi Je že znati, zatore) ga opozarjam. đa tni v vse to v teku treh dni nazal prinese, sicer ga naznanira policUskemu rav-natebstvu. (2466) Mfšfco Welss. tr«O?<5tpr v T iitM^ni. TmoVbw LISTMCA UREDNIŠTVA, Q. vi. svet. F. 2. v U Clanek priobčimo prihodnjič. Pisan je $ svičnikom, bilo gra je treba prepisati — O.L H. v Lf. TuxE Valo razpravo moremo priobčiti sele prihodnjl teden. ______________________ Glavu! urednik: Rasto Pustosletnšek. Odgovorni urednik: Božfdar Vodeb. Sapun dober pianino Bartel. FtaZakra ulica !•. 2462 ffUaff dobro ohranjen, tvrdkc BOsen RHIU, dorfer, se proda takoj. Naslov povc Slov. Narod_______________2475 U|H HttliU Bifll, mebiovano sobo v mestu ali Izveo mesta. Cenj poročila pod H. §./2476 na iipr. Slov. Nar. 2476 9 l*««4 LjlaIim tn delen bluza za Ml SCflBT DUli manjšo osebo se proda. Slwi5k«?i nL 3, pritllCjc desno. (Od 10 do 12 dop)______________2481 ■/ | v hotelu KnnPl$|on I\U|ICI itiirjeia. P. n. občinstvu naznanjam, da je moja mesnica zm6mwno x»-prtav ker vsled visokih nakup-nih cen ne morem prodajati mesa po K 20 in K 22-. Maritaii, mesar, aib us mmijc f nusaurBimicDeB j. naj se blagovoli zglasiti proti dobri nagradi pri vratarju hotela »Union* v Ljubljani. 2461 lite M padiniH knit li kolar hrana in stanovanje v hiSi. Plača po dogovora. Vprasa se: Cesti sa Koiei-Je?o tt 8.______________________2468 SaiKtaheia kiiitorttla ii a* ttaiiilinpiilntiiii.,re^« noči, sprejme takoi proti dobri plači Kttttta Qtsp«4anka inih* Zglasitt se je v pisarnl dražbe v Ljubljani .BaJkia*. Ruski kružok v Ljubljani nmplsait sst>sto tafalkau Pogojl; vsaj delno znanje raskega ieztks v fovora in gUdek slovenski koncept Dela 4 are dnevno, plad po dogovor«. Pismene ponudbe če nog*»če z do kalili nspotobljenosti vsekako pa enrricnluoi viUe na Rnskl krafek, Wobl|aiu, Jur- uvi mm vioiDin telite vrsto sprelavta tmksif. PlaČam 20 do 26 K na dan pa hrano in stanovanje, ali pa po viSjI plači brez vsega F«v«aMii Mt>*siajr Mllra«l W«U», UsUjMa, Ksajsisa Hica IS. 2464 Stare slamnike ii ttMn. damske In mo5ke. sprejetnatn ▼ moderno prcnovllenje. hnam moderne vzorce na vpogled istotan se poizve za spre* jem gospodov m gospodičen na dobro domaćo hrano. !!■■>■■ sjac Duaafska c. 9/11. dvoriHe 246& za gMpeie ittte. la «#Jake. JAKOB SHERAJO, BMla^ Ij^MtM. SVadltcaM Ism Sprefemani popravila, obročan»e, mo-dernoikifite la vse v mojo stroko zu, ki t novo naredbo ni bik nir: rre-klicana. nfti srjremeniena. vso valuto oddajatl potom določernh. nr^errskiri z^vodov devizni centrali v Beocrrarlu. /e navidezno nova naredba malopo-membna in bi se mosr!q nnnaSati icvec-Jemu na stare. iz nrHšniih časnv v iLozemstvu se natiali«oče terjatve. ozlroma imovine naših bar*. VerHar pa stvar ni povsem taka Pre^vsem ne vsebujelo ponrefšrrie naredbe sploh nikakiri določb o strokovni kontroli prodajnih cen 7? lz'vi"r~ blago in v tem ohstoja glavna hiba vseh naredb o izvozu in obračunu z Inozemstvom Praksa ;e cokazala, da se rta škodo rtaše vafnte in nnše uvozne trgovine ta nrostost lahko ^lorabija. Deklaracije izvažanega kvalitetno enakecra bla^a kažeio velike razlike. Nameti Izvozrjlkrvv. k? ni£je deklariralo blago, kot so &a v resnicl pravilno po sveiovno tržoi konjunkturi v inozemstvo Drodall. je lahko predvsem trojen Ali je namen za vaJuto, katera Hm ostane prosta v Inozemstvu, nakaniti druaro blago, ali pa hočeto valuto v inozemstvu tezauriratf. ali na riočef} Vončno 7\\-na| z valuto fzrablfati kurzne razlike. Oba zađn!a momenta ništa i;I:a kor v skladu z našimi narodnocosuo darskfmi Tnteresi. ker izvornik i pri tem o§Vodtife*o državo za civš*!ne in uvoznikom nrf prodaii n^v'iaio ce-nc za tufe valute. Tem nov? narei-ba ni niti prer>rečfl:i niti izbcl» nabava valute prej kot sfef skoro nemocročn. Ravno vsi ti momenti *o svoiečasno hlli povod, da smo s! bi!? za SI iver ]o morali ustanoviti rrnt cene, kar je glavni vzrok sedanic Druga hiba ie, da Je ostalo Iz-menjavanje tujih valut Še vedno prosto. V Sloveniji igra ta moment vele važno u 1 o g o. Vse-mu temu pa bi se bilo dalo že pred dvema mesecema odpomoči, ako bi bila Narodna banka v zmislu sklepa ministrskega sveta prevzela podružnice Avstro - ogrske banke in začela poslovati s celim omrežjem filijalk. Iz neznanih vzrokov se to zavlačuje že nad dva meseca, kar je predvsem na škodo našega na-rodnega gospodarstva, Opozarjamo merodajne činitelje na to, da je nujno potrebno, da *»e ta služba organizira in Narodna banka podružnice Avstro - ogrske banke brez odlaša-nja prevzame. Namesto, da bi se stekale tuje valute k Narodni banki, ostalo je trgovanje z valutami prosta domena ne Ie trgovskih bank in menjalnic, ampak ćelo zakotnih valutnih verlž-nikov. Razmere, v katerih se vrši ta promet, so z neznatnim! iziema-mi nezdrave. Kljub vsem resnim opominom se dosedaj še ni nlčesar ukrenilo, da se prepreci neopravi-viCeno i^korisCanje interesentov. Tuđi poslovanje devizne centrale fi-nančnega ministrstva v Beogradu je skrajno lukrativno, ker zahteva za vsako transakcijo 5 odstot. provizije brez ozira na vi5ino zneska. Zadnja naredba o p'ačevanju v inozemstvu določa, da se smejo izplacfln v inozemstvo izdati samo podanikom kraljčstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta določba je za naše razmere nepraktična. Vprašanle državljanstva glavnih interesentov, veleindn-strijcev je po većini še nerešeno in je vsled zavlačevanja ratifikacije st. Q:ermainske miirovne pogodbe rešitev tega vprašanja še bolj ote^-kočena. Na druei strani pa imamo mnogo interesa, da te industrije na slovenskih tleh obratujejo in da se podjetnikom. Četudi nišo Slovenci, omogoči neoviran nakup valute za nabavo surovin in obratnih sred-stev iz inozemstva. Tuđi ta pasus je bilo torej v novi naredbi nadome-štiti z besedilom, da so opravičeni k nabavi tujih plačil vsi podietnfki in trgovci, ki ima.TO v na^em kralfe-stvu trgovsko sodno protokolirana pod je tj a. Rok šestih mesecev za uvoz blaga iz inozemstva, ako se je pla-čilo prejelo od devizne centrale, In treh mesecev, ako se le prejelo od pooblaščene banke, jft za današnje abnormalne produkcijske in prometne razmere prekratko od-merjen. Po izkušnlah preteklega leta Je treba blaeo plaćati v gotovini tovarnam naprej dostikrat ?e predno sploh na ročilo reimejo in ga začnejo izdelovati. PoSiijatve pa se morajo mnogokr3t v tranzitnih deželah, posebno v Avstriji, deponirati med potio pri šneditenrh. kjer čakajo po ćele mesece vsled zatvoritve prometa na nadaljno ekspedicijo. Na vse te momente obraćamo pozornost merodainih kroeov, da pri definitivni ureditvi plačilnega prometa za Inozemstvo sanirajo dosedanje razmere In v bo-doće varuieio splo^ne Interese v<:eh gospodarskih krogov. M. f. Rlbanfla In Ifalfia. Italijani se trudijo na vso svojo moč. da bi se ustaliti v Albaniji fn od tam širili svoj vpliv po Balkanu. Kakor pa moremo posneti po itali-janskih iistih, se italijanske želje ne uresnićtijejo tako, kakor on! žele. Prinnvedujejo, da Je rudi {talijanska politika pred vojno marslkaj napać-no ukrenlla glede Albanije. Posebno so se urezall z znanim Esadpašo. katerega so oni, kakor trde, svoj čas reSili pred puSkami albanskih nacljonalistov, mož pa Jlm }e sedaj obrnil hrbet fn se pHdružil Srbom, ki so ga Imenovali za giivernerla srbske^a dela Alhanile. Ttaltjanf so dobili tako! do volnl sicer ugodno polje v Albaniji za svoje delovanje aU neoda so bflf preveč sigurni svo- je stvar! pa se nišo pobrtealf za za-dostno organizacijo posameznlh ro-dov, Tako se le zeodilo. da so se Albanci organizirali proti Ttalijanom. Padel je Premk Bib Doda, jeden vo-dlteljev Italiianom priiaznepra alban-skega đela. Srb? fn Orkf so vsak s svoje strani delalf v svoje svrhe v Alb*-trl. Ttall'anskf mrnfstrsk! pred-sednik Nlttl |c v parlamentu obetal A'baricem nomoč TtalHe pr! ustva-ritvi neodvisne albanske države. Ko so pa albanski nacifonalisti uvideli, da so skleni v Parizu glede usode Alban?^ n^frnodbltn!, so sklenilf, nozvatl ll*Tdstvo pod orožje. Na kongresu v T »^nfif %n bflf sfeer vs! iirnt! sklepom mirovne konference, ali za flaliiaasko pomoć se nišo prav ide ogrevali. Sklenili so, da strmogiavi-jo začasno vlado v Draču, postavljeno od Italijanov. To pa je prepre-čil italijanski general Piacentini. Od takrat dalje pa se širi še večji odpor proti Italijanom in Albanci uvideva-io, da je boljše srbsko prijateljstvo nego podati se italijanskeinu imperijalizmu, ki dela proti albanski neod-visnosti in se hoče polastiti Valone. Tako je Albanija zopet pred vojnim ognjem. V okolici Hoti. Hrude in Di-bre imajo Srbi vse stratepične in tr-govske točke v svojih rok ah. V Dra- ču je prva provizorična vlada, ki brani mesto, v Kavaji je druga vlada, proti Italijanom naperjena, ki hoče naskočiti Drač. V Korici so Prancozi. Po Korici in dotični pro-vinci pa streme Grki. Srbi so pripravljeni s severa pritisniti, Grki pa z juga. Vsled velikih zmed in nego-tovosti, pred vsem pa vsled vedno bolj raraščajočega sovraštva do ftalijanov, se italijanske čete umika-jo iz Albanije. Tako pravi porocilo iz Drača v »Piccolu«. -----*----- „Itallianski Imperiallzevn u ingoslouansMI Izdali". Pod tem naslovom priobčuje »U Piccolo della sera« iz Zadra datiran članek. ki pravi: Zakaj je hotela Italija mejo ob Brennerju in hoče mejo ob Julijskih Alpah? Za svoje var-stvo, pravimo mi. Na Jadranu? Za svoje varstvo. pravimo mL Italija potrebuje vou«ško sigurnost, da se mr»rc oosvetiti uspe^nemu delova-niu miru. ker mora prehraniti tako števNne svoje otroke. Na svetu so lindie. ki venijejo, da se ravna Italija po trdi potrebi svojeea življenja: so pa tuđi Ijudie. ki io obdolčnjefo imperijalizma. Med obtožitelji je naihmŠi predsednik \Vilson. ali on pozna ladran samo po svojih infor-tnatoriih in ekspertih. Sedaj vedo vsi, da je Jugoslavija potrošila o^romn^ svote za nronaerando, neka vest iz Pariza trdi, da doseuajo te *vote skoro pol milijarde, in vsi vedo, da Wilson rad posluša Klas ineosiovanskih siren. Prof. Osterrnan je izdal brošuro, ki se bavi z Italljo in Jueoslavijo na Jadranu. V niej razpravlja obšir-no o itatffarjsVem fmperiializrnu, k! stremi po zavoievanin RalVana In ran>rada. Prof. Osterman izvaja v crlavnem: Ko je pronadala avstrijska TTTnnarrina, se ie vrela Italija na Jadran jn na zapadne balkanske deže-lo. Oprta ra Ape^fn le vzela z levico $očo oč Trsta do Trfelava, z desnico VojiiSo od Valone do Oramoza in z lač^fm? ustmi Dalmaciio od Zadra dn Trosrira. Ko ie okupirala jv-eosl^vansko Primor'e in Albanijo, ie prišla Italita v posest ekscelent-nih stratesričnih Dozicii na kopnem m na morfu in je zanrla Jadransko morie. Tako se ie polastila vseh za-nadr^h Dristanišč ?z podonavske in balkanske dežele. »Hic manebtmus optime« je vodnik tretje Italije v stremljenju proti vzhodu. Italija rada žrtvuje za Jadran javno in tajno, vse svoje gospodarske m fizične, intelektualne in moralne sile. V tem oziru so si vsi jednaki: diplomacija, vlada, družba, buržoazija, demokracija in posamezniki. Treba omeniti, da je društvo pristaniških delavcev v Genovi oodorlo D* Annunzija s 50 tisoči lir. Prof. Osterman pravi da-Ife: Italiia potrebuje za svojo mlado industrijo žcieza. ojarlja, lesa, kož. volne itd.. sploh kar manjka doma in tera je precej. Prebivalstva pa ima toliko, da *ra mora »izvoziti« na leto ^ad 8(>0.000. Emigrracija Je tuđi po .i^dica socijalnih razmer, kajti vsa nrivatna posest se nahaja v roKah oVoif 2 nrlnona in pol družin, to je okoli II milijonov ljudi. Okoli 16 mf-'iionov je kmetiiskih delavcev. Iz ekspanziiske italijanske potrebe Iz-viraio aspiraciie po pridobivanju. Treba dobiti Sredozemsko morje, zato mora biti Jadransko morje »mare clausum«. Glede Sredozem-ske5ra morja služi Italiji že tripoli-tanska kolonija. Ali za sedaj je ekspanzija na to stran še nemo^oča zbojf AngrHie in Francije, treba torej se cbrniti proti vzhodu . . . O italifanskih namenlh proti vzhodu se te razpravl.lalo že obširno rudi v našem listu. Na poti je Italiji Tni^oslaviia. 7ato pa Italija tako jarlb-Ije In dela croti Jujaroslavlil ter se njeno časopisie razveseli vsake^a ^di naimanišesra jugoslovanskegra spora. AH Jit^roslavija ostane In bo odbijala vse nakane italijanskesra imperijalizma, katere prav pristno slika Ostermanova brošura. Rushn aledallSfe in hnliSenlbl. Francoski i^ralec in r^ži^er L#oo-nida? Valter je bil meeeca julija 19 U pozvan v Petro^rad, kjer ga je za'i'*-ža^a vojna. V svojo domovino se je mo-gel sele pred kratkim vrniti. Tako ie moral ostati na Rusktm nad pet let \*r preživeti najburnej^o dobo ruske zgode vine. V n^riškem dnevniku je Valter zdaj popi9al svoie doživljaje med vojno, med revolucijo in konČno med boljj-^evi.^ko strahovlado Januarja leta I9i8 je pri^el kot i^ralec v Odeso. ko je tr-\>e\o mesto pravkar najhujš© krizo. Vladala je namreč renavadno octra zima z vso svojo errozo, ki je v zapadni Evropi ne poznamo. Vendar bo v ode-škem drampkem gledališču Igrali da-Ijb. V pledali&hi -*e j|e kurilo Ie enkrat nr. teđen. Gledalci so sedeli v kožuhih kučmah in z odejami preko kolen. A igralci so trpeli še huje. Valter Je pred-stavlial Metfernicha, oblečen v dveh suknjah. a vrhu teh je oosil Se onifor-mo. Ni ga zeblo. toda Raniti se ni mo-gel. Toda koketnost žensk je triumfira-la ćelo nad silnim mrazom: igrale so dekoltirane, a blede in zelene od zime. Ker je nedostajalo kuriva in luci, so se \ršile predstave le po trikrat na teden. Ko je prenehala električna razsvetljava popolnoma, so igrali pri svečah in acetilenkah. Todi nastajal Je tolik smrad in dim, da so gledale] uh a j ali. Predstave se konćno zaradi mraza nišo mosrle nadaljevati, a tuđi nevarno3t na ulicah po predstavah jje ostrašila ćelo riivzv inojše početnike. Zsrodilo se je namreč, da ie pocestni ropar ustavil gospoda, mu slekel kožuh In odš°l ž njim, kakor bi se ne zeodilo nič. Kdor je nosil s seboj denar ali dragotine. je bil v nevamosti kdor pa ni rdec^im garde m< igrati i«rre. ki jih doloći«.io boljševici. Ker so 3>meščanski< dramatiki na bolj-šev'SkoTn iTidek«ti. ^e njih i£r© ne sm^o ierati ter so pisatelji Te^inoma brez *a-Mržka. Tjrra^o pa i ere raznih »generalove, >državnih svetitkov« in komisar-ja >za liudsko vzgojo«, Luna5axskega. V popolni milosti je lc Maksim Gk>rir?J. V Odesi je bil g!«dbliski komisar uilfld §ruđent. a generalni komisar za ljudsko vzeojo nrofopor Slenkin. H so g& pred vojno zaradi alkoholienosti spodili 8 uiiiverze. Toda boljševiki plačuir igralce izvrstno, ker napimatega đe-narja je kot smeti, eaj ga tiska viada brez kontrole. Tako dohivajo bolji* ^vi-§ki ierraiM — razdelvni v dva razreda — po 1200 ali po 4000 rubljev na rae-sec ter po vrhu Se vso prehrano. A glavno je hrana kajti denar je sfroraj brez vrednosti ... FTo je ođnehala zim«i, so začela igrati sopet vsa gledaliS^fi. Tako so ukazali boljševik!. A većina prostorov je pridržana vojakom rdt*?e atmade in Menom delavskih flindlka-tcv. Tud! ti morajo hodlti k preJ-etavam, kakor morajo ia:ralci igrati k«r hočejo boljSeriki. — Nekega v<*ceia pa se je pripetilo «?a t)h>Ki]ačRini in vilami. — Neki bolj5cviSki orkostor 31 t^lenov so pretepli kmerie. in le d^ra godca sa ušla neranjena: vsi druid so otležali. — Tuđi kinom se na Ru?kem E^di slabo. Igrati smejo le boljševičke filme ,a teh je zelo malo Nedostaja pu tuđi elektrike. — Tako se godi amet-nesti in ometnikom pod vladarji, z» katere se n&Tđu&ujejn naM komunisti. ___^___ lfrlcim hibIb ■ snmnlii« Meni« IH n»fliuj§l kadilec lažfs ukroti] wofo Jast neg) pm Wv5f OoriCas prevavnll st?il»*c i««n-^ i-tiM*t ^vMS mfsN -«i |az lem h'v«l O rl^n Kako bi ste ml fc-rei tti^ $olo"c -*H pa soSka zelen v^lVdar avtme M'-tveno mesto v vseMnf ie ppei/f hoje .^$lh ljudi: mola ljuba ? nka. r»vmtli B^'^k in pa ilolskt xveto-eiec F strne P'rhl To so bfH trll« o-poboIJilHvl *4eaMstl. U imam prt Ttakaai i? med njih vtujtiem-ga velika veliko đs> ševneja dolga. Bili so, pravim. Danes Wh n" več, vsi trje so od^li tjaka], kamor pojde vsakdo ob svojem Časa za vedno* Zaka] so od Sli? Mari zato, ker je vresnlčeo .'tn njihove« 1 življerja In ker Jim truplo p.«čiva v os /obojeni zemlji, Čeprav vsa-kimu drugod, ali i>a nemara zato* ker U ni mosti zle Jati nehvaležnlh otrok matere dom \ me? KJo ve? Danes jib al vefl, teh nepoboljšijivlh !dealistov in opuml-s.ov. Tukaj bi hote1 poplaćati nekoliko svojega ini74 Fr. Pichlu kl se je nedavno cica poslovi! zadnH izmed teh treh. Pred 30 leti H bUo. Fr. Plohi je do-p i) njivo svojega pokiica ter odhajaJ % g -iške realkrt v poVoj; jaz pa sem malo r e: prijel z* plug tr pr Ih a jal om goriSko / mnazijo On je bi! takrat mol, dozore! v soincu in Aharjih življenja, staro vino, ja* mladeniš*ci začetnik, vinski molt kl vre in tdpi. Srefa *e na nesla, da sem m b\l v solnčni Gorici seznanil s Piohlom — spojim rojakem Iz Slovenskih gorlc. b P'^hl ie TK)Sta! ter ostiJ moj predobri mentor. Do zadnjeg* sem se zatekal k njemu za svet, /lasti ob večjih odločitvah, v.-,r do i^ta 1915., ko nas je btnkoštnl pll z Juga razne-tei na .-se vetrove. Lepo }e bilo i?jin«» občevanle. Kaj .'+S sva prer setaJa na tistlh sprehodih .-/'•'ti solkanisemu tostu ki Je takrat ra-•>' od -camna do kurrna v sloviti obok: o $>~Y. in 5olnlkrh, o zeriškem Slovenstvu, kJ * je v tata* čil os ti stopalo na dan, o naših ve-t;kTi ciljih, Ki.'lturnib in političnih . . . la I ić grenkobe. nič Tubosumnosti n( prine-*el zanj Hsti 5isto n^-avnl trenutek, kl mo-^a v normalnem Mu?aju prej ali riej pritf: k'-y se zaSne nčenec Izmotavati vrvlivu uCl-;«-'Ja ter hod»H la^tnc pot tvojih misli. K(A pravi, to je nesebiCn1 učitelj je Ime! mar-več svoje đ^podajevle nad »nnaJaJoCim« uxcncem. Posebn-> poštivanje pa ni je vzbo-ja' Plohlov nehotični ideallzem, to se pravi, ne kaVa » *nantična sanjavost brez življenja reddčlh sokov, ampak kot tako oce-r Rvanje sve^i m ?Tv!iepja, ki ražen čisto »• ilitarnih nrrpt^niava tuđi Se druge vrednote. Mtedi svrt, pr!đ* se les učit od sivo-o-adega mofd s Setimi križ!! S kako v c*mi mlad^ni'ko vn?mo Je na pr. opravljaj i* ohl ne ravno maitJJrv posei kot pover-ienfle §o!ske matice, nabiral naročnflee ter fm lastnD^o^no nos'l knjige na dom! In ko smo tam okoi leta 1910. nameraval! s rJvatno gimnazijo Osiliti avstrtjskl mače-hi slovensko srcdnjr.folstvo v Oortct, le bit Plohi tieJ prvim* pripravljen, sprvJetJ P*t Solskfh iir — biezplaCno. Lahko Si nantral veliko za Plohla P~e2načiln?h »t«tite falti slgniflcatlfsc, tođi 'rkaj ni moj namen MogTaflJa, ampaJc le n^olika o^lplaffila! Tuđi Clj reku. K' se nkvmrfa t pore-!W3m, se t>t*?< ti marsfkmi Cudnegm, Tlsto fe'cm prej rojim ođhodom ▼ Oorico |« na prujskl gimnaziji kier sera takrat bil zaroslen* umu Izredno nad?rleni tn moh> tc»nladeni§W osmololec — Franc Plohi, B Mm mu v spomin rapisal skromen, a Iz 5?r*-a prihafaj>ć nelerolog. Ne vem, alt }e t oj učetiec Hl fcnml sorodnOc mojemu rn-ntorja i^tua tm^na. Toda sedan)! po-STrtnlcf hi n« veđel boljfeira zakljaSka, n- go ga Je Imela oni pred 20 letJ: »Ker tf bii. drasf °«)H„ tako Vaga to zlata doJa, ml srce veleva, da vzamem pero ter !»-pišem Tebi neka) vrstJc v tkromen »po* rfnU Dr. K OzvakL Jngoslopansha matica. Prlppavljftlni odbor M«/ I1 0 e Je razposla! po cell Sloveniji ae več sto nabiralnih pel, tako pofiaino«-rikom, ki so Be prot?tovoljno pri^la^if^ kakor tuđi <5rugim osobaiin, Večje Ste-\ilo teh pol je raiposlal tuđ okrajoim organizacijam Narodnega sveta ia i^e-osvobojeno domovino. Da bo delo Mw* '^T^npiiv poz^jniBo vse one. Materina so se r>o!e posUle, da stopio v stlk 'z obstoječimi organi zaci Jami, s oWansl|i-mi »astoni. % učitel.tstvom, »radi itd.jSr da na primeren način ob^esttte ofcrfp-9tvo, kdo Slane vplstiJe in kje ae Jb o*l» glasiti. Vsa đ r u 81 v a, izobrafoval^a, telovadna in dru^a naprošamo. da ne-mnflotna. prevzamejo nalocro nabiraflj^, ^lsnov ter speroce, koliko nabirajnih pol žele in imena oseb, katerfm fe te pole poslati. Asfttacijj* za Matico xm$ se vrSi ob v^aki priliki. pri drnštvenife prfređitvah. t>ri se^tankih in zborovBr rjih, kakor tuđi od hi5e đo biie, crt opebe đo osebe. Ker je ,TM. strogo ne-s.frankorska in vsenarodna, na] orga*» ni zaci i e in eastopniki vBeh raznih strpft v narodu v r)lf»meniti tekmi dokažemo, da ne zbriše niti najlinjii domaSi spor v Prcih zmi^el za skupne ideale \n dn je vsem enako na srca nsoda brator ▼ tiijini. PodrnSnlce JM. bo se nstaao* vile đoslej v Kočevfo, Maribora, Ptujtt, Velikovca, Murski Soboti, DoL L«enđa-vi, Got. Hadgoni. Pripravila se u«ta-novitev tuđi v ćeli vrati krajev, kakor v Novem mestu K umniku. Kranju, Bo-. povijan, 2elezni Kaplji. Pliberku. 80-stanju, Celja. Ki škem,v Vrhniki, Rlbnl-ci. P.nr1ovlilcl itii. Povporl -e prigl-.«s -narod trumoma organizaciji ter pri-epeva 2 veliko požrtrovalnoetjo. V Ljubljani ee ustanovi glavna w>-drn^nica za Slovenijo takoj po reSki no«. Član TH. naj postane v«ak Stara«. Nabirafte povsođ Slane sa Matieo. naj ne bo sestankn, ne priređitve, naj ne bo javnet^a lokala, naj ne bo društva kj*r se ne nabirajo člani, kjer me ne agitira za Matieo ,kjer se ne sblrajo darovi sa naSe brate v tujini. Vso po-2;fi je nft^lovljati na naslov: Priprav-ljalni odbor Jucrosiovanake lUtioe, Praiakova ulica it 3/L Stran a.______________________________. .SLOVENSKI NAROD", dne 4. aprila 192a Stcv, 77. vldiuuIKB °iansah *» —* tovarna Jos. Reich. Ivsake vrste te- ^ __ san, žagan in ■M fl okr°gH kuP* v$a* ■ ■ ■• ko množino U 1 NalenSek N. Bi ll teoMtc "••* Maribor. Hlodl in građeni les, 60—70 m*v Icžeč ob cesti pri postaj I Rate, se proda. Ponudbe z navedbo cene do 7. aprila 1920 na Anončnl x»-vod Drago Beseljak (Podružnica). Maribor, Gregorftčeva ulica 6. (Schiller-strasse). Telefon št. 132. 2409 na Bledu. Proda jalna, pripravna z modno trgovino v srediSču tujskega prometa se od da. Naslov pri upravn&tvu Sloven-skega Naroda. 2417 Par »to kil ioIo asatna UiOJP ^U^iu Ina naprodaj J. Osvrald, trgovina m ▼olnof Velikovac, Koroako. I Vahu te proda aajboljieaa ponadniki I ^ ....._^__ _m __ ...... ^______________ ■ M Fotografski pomočnik se sprejme takoj za Hrvaško Primorje. Pogoji: dober retuler, znanje umet-niSkega tis^a, samostojni operater, spreten kopifar, dobra reprezentacija. Znanje slovenskega (hrvaškega) In nemškega jezika. Oferte s sliko, pre-pisi aprlčeva! in zahteve plače naj 8€ pošljejo na Jadraasko Bttdsko I kapatflM dioBiĆkT #ra§t?a Oritveaka. 2816 Kupujem po najviSjih cenah hl ode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter >¥8akovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 D RVA mebka m trda dobavi in pripetje sa dom. V. Scaajnattl, parna žaga za državnim kolodvorom. Kupujem m zamenjam staro zlato in srebro. Velika zaloga zlatnine in brHjantov. Lastna delavnica. Alojzij Fuchsi feleabar*«*« «L ft. 1670 „NADA tvornica dvopeka Heumann i. dr. Zagreb. Prolsvadja* Kekse, biskvit, dvopek i razno pecnro za čaj. Zastopnik za Kranjsko T*. Ježek Ljubljana, Stritarjeva ni. 7. 900 [: Prima bosanske: I •••• jIIup I v satelit w !• fcitogr. I %m"m I CokajlaHla ■ aonfceM ■ Kakao ■ Kavnl »»Marta* ■ Konjak ■ Rum I k*k*r|1 . ■ Šampanjca) m la«fm« vfcsa ■ ajanttetal ■ Roshsa ■ Site«« I Psra^UaMtal I Jas. Fidnat moan I I RaspoaBj« po ctteai kraljaatvu I ■ oc ft kg aepttj poUalaa pratio. ■ ip_B_^ ^^aaa* Alarmni aparat!!!!! Varstvo proti tatvinl In vlomu. Opoiarjamo na te. da v vsaki mnoHni ta po najnif|lh cenah dobavljano alarmne aparate ter patrone sa take aparate, a. pr. „Stop" itd. — )lče)o ae lastopniki Šansa frallJaaaaifc. ifotieav .. pfnJitUk+t Paaria; •aa.^TtE. ¥lea IL/3. Or. Siiinfeaitea Mi, Ml. 2874 10 »/a, belo, banaSko, letnfk 1018, 8*&», belo. baittlkd. letnik 1919. Ot* v-sti ste dobrega in zdravega okusa, brez kisline. 10 5eA>, crno, dalmatinsko vino, relo fino, voljnega piijetnega okusa, 8k5do belo itaje.sko, namizno vino. s prl-jetno klsltno, 7*5»/» belo, hrvatsko, namiino vino. Vtord se ne pošiijato. Za prtstnost ponudeaUi vin jaači Gospodarska Zveia. Gospodarska zveza Vinski oddelak v Sp. Silkl. I Preko Havre io Ronerdama i Arte I trija vožnja po morju #% SAltiO 6 dlll /• I ^1^5=»^^ Nataacaejia tojasaila daje I ^^^^m^T^ te*«- petovalaia »laaraa tirškm \MmGSk i™ Mm i MM ■•^HHHaHHBSH Gosposvetska cesta Stcr U (Kollzcj). I i@l Meissner & Co. Spediteore I19! SSGJj) Vien IX., Elisabcthproraenade Nr. 31. |B]|i]|l| p! Specialni promet v Jugoslavljo čez !=! si Maribor, Ljubi jano, Zagreb, Beograd, g] [1] Sarajevo. [■] fflj Bmjafi: HSIMKlBeO, WUI. 3375 |g| Skaboform«! iw\ iiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno 9r. flescha originalno Skaba|onnovo mazilo. Ne maže, ne puSča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga sa Ljubljano in okolico -^s- „prt Bata« |«lm«" rf. MaHfta trt- 11 ® Modni salon ^^\ Slutili! - Maske B LJUBLJANA, I Židovska ni. 3, Ovorslcl trg 1. I ! Priporočam veliko izbiro najnovejših avilenlh Uttatov la I toplt U 4aUHt iB iekllM. I Faararlla tadaio lai ftaiai klo»«M ^>fL | Ba^BB^BB^BB^BB^BalBB^BB^BB^BB^BBiBB^BB^BB^BBaaVBaVBBlBB^BlB^BBalB^BMBHBaiBBVBiBl |:|SODI|| I LSJ I im vino, rakijo, olje, med mast ia pctrolej, a osobi-1 |BJ H H I to izdelujem tođe ta traniportlranje piva kakor 1 H Hl tuđi u hrambo, vse iolldna Udtlava iz prvovrstne I fJZI Wk ■ tltvonske hraitovine, nadalje sodaraki materijal za I 1SJ H ■ I aodc vedno na zalogl, aa malo io veliko. Tvornica I ___ H ■ m i ^0* I bi I I bi I Antun Novosell ra 1 I ^ losUtk U VinkovaOca c 1.. TeL 5-66.1 ^ ■ ^^^^aawB^a™iaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBa^a»^^^^^^^^^^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aaar Mestal stavbenlk laroslav Breuer LjaMjima. nmfln ma iu (u ritiKora) BMayB «^^^^^_^a^_«^- V^aaaaaai kate aa\v izvrluje vse aa« hi pgtlila; ilaTtfM, tadeor Mti) vieh vrtt, ■totai iitiitrarat ter Mdoje lavtoatrokoapadajočc aa«rtax DA7ADI iffcoiali* »torbe po akgofai paltst« li raHegi mtteriiaU, to jt opeka. Oradba Jt v dveh raeaecib 14» po priMk« popoboom aato ta toftj «pottbaa. I Odvetnik I IM LHtin ima pišamo t v Ljubljani, Gradište 4. II. nad. usraGORJANC & Co.™*^* LlubUana,____________Mestni trg 3y aMaaaaaMaaaaaaammawaamMaa*Maawaam^ BflBaffsfjBaaaajBaaaaaai priporoča cenjenim damam veliko izbiro mmmmmmmmmMi najnovejših svilenih klobukov in slamni- ^^^2J^5JJS5 kov od najfinejše do najpriprostejSe oblike. a^pjpjpjgpjpjpjpjpjpjgjpj Sprejemajo se vsi slamniki v prekrojeva-aa^aammm»mmmm»aBaaami nje, ter sploh vsa v to stroko spadajoča ■■■■^^■■■^™ dela, ki se izvrše točno in ceno. Braća Almasy i Fleischmann, Zagreb, I Oundutićava ulica brol 4 I glavno sastupstvo i skladlltc tvornice kožnate i torbarsk« robe I •a^Leop.Fisdier&Co.-a« Nniliail* p*»»ift (pojase) iz lakorane i drnge kože i I IluUjOJD. sre proizvode torbarske fabrikacije. I Prodaja na veliko uz tvorničke cijene. I ' ' ----1 XXXX3iKKXXXXXXXXXXXXXXXXX| 11 Svece .Mira* I i < f v omotih od kg, V X kavo, modro galico X S ilgice, Iveplo, X S koruzo, ovtts, S £ moko J JJJ ia ostale zemeljske proizvode ter plodine prodajajo aataa u u am valika po zmemih cenah S x Dumić, Gjivlć, & RitarevK x S Zm9wm*f ZHnJavac 15, « S Podndrailcat »NUN. hrt- Tat. **-*§. || POZOR! I Otvorit ev trgovine vseh vrst selskih in urmdrvh potrehSčin, vseh vrst papirja, razgleđnic, cigaretnega papirja in stročnic. Na debelo in na drobnoi Jos. Omerza, Ljubljana Dunaiska cesta It. «, 1. nadstr. Pir Pro«:~^nKk W stalktrK Meni, Meaiietcr h MU, etekliai bM- ■ fah frms, tarmi&Mm kahrji itUlca ta frtm, ^ ^m VUKmm kum, inaanllm bi Muri Mkirja, ^m aDU ta kklMti, Jt njMjit triittvt linm H OntOu aiMnla mm »rtfaila slattu-. ^H Rogaika slatina ■ najrtt* ia »aimooanMjs« x4f«vtl(ič« ▼ Jagotlaviji, Ud.oU- ^H rtpJJa, atektratorapija. inhaUtoril. gMaatttfca ia idnvljenjt, ^H aaWQ#bapati ai koDali x vročlm zrakom. ^H Vo)t*a ffodba (49 mol amgd njiml abaolvtrinJ konatrvatoristiL ^H , Za fiakafiaUe attarc Je prctkrbljena kakor v nijnCjlb c ^H w tvttovfifli sdnrvtiaKm. (tliatnllki koncerti, toiabolt, plesni ^H ^ vea&i, gledaUik« are4ftwre, kk». isleti rtd. — aaaafa a« ^ ^B f t- ajaja te li. aMaaaa tm^ ^ ^H ■»•iitai tooMd^ropoo hito i fOkla niilal dvortiitm in velikim vrtom (14 ttrank) na prometni TrJaiftd cesti ▼ Mariboru.________________________2344 Itimr " P°»ebno fino mehanlCno f BJCKl* stroko se tako) apttjme. Tfee Rcx Ce, LjoiljaaJL Oradisia 10. UJI IMIira veWa sloveiukegt m nemSka* UtllllB; ga jezika, se i&e k triletn*. mu otroku na de2ela Naslov povt upravniltvo Slov. Naroda. HM Diuftri ffrni Continental, m vidno pt- HlMlS! SilUj savo. te proda. Polave se pri Kirilt. klani Trakc jfk, cf ■o po«l«t|* i* ko- ^JŠTt tonsk«, ftelflMfe*- ^tiiiđ batoosk* la TOdn« f^^Mt — sgradb«. — '^■ri =5 Izraba s fWC modnih sil. X/\l fSladna kava] L jngosiovanska tovarna slad-ne kave Javo Mf 9wiim Ha-va aratUikm, ftUvaail«, priporoča izdelak „ww ■£? v raviUdh po J00 la fiOO g v oiiginainih zaboiih po 50 kg nctto, po najnilji ceni, franko vsaka žcleiniika postaja. JovoGigovii I ai^ivaB^BAf a_ I mm mi trg »tevilli« at. I|,,WHRDHR'| aaaMMMM^*^sa^ss^^^^*^**^*^**^p^*^**^*^*^^*^*^^*^s^B^aBw^B^a^*ww^s^SMM^a^B^s^aaaaaaj "** "-----------m_____________________ '_____________.SLOVENSKI NAKOtr, «t 4. april« l»» «,„, 9. Vtfja mmSu iMfafev |e na prodaj. PoJsv* aat Jaraooia ni. Stevflka 11. 10424 Rl}nfaniftai)t SeM£^f%$ in lesaa Ind. C t «. i. t Dtaftalsa, 2421 Kipi» Mlnjaraull .OEZL tanćnim Dopisom in eeno a* .tepat* Krefco? trf 10, Ljibljm. 2023 fnhfltfflk grahora ta grah sa dobi naj-USJItllUSR* ceneje in najbolje v trgovi mi t semenj Sovor A Map, Lmaltaaa, Wolfova «1« 1S. 2131 (silni mftH !I »oiinckirjev 3000 Itr idlllll fflVSl ima na prodaj Fnijo Sa-ucrta, St Jakob t Ralm. 2448 Rpnihia m 3 ^ltiQ« ccvi po 6 ni rlUUdjD 16 doige, 30 cm v prcmeru Poizve se pri Prsne Valaata, BadeiCe St • Bled. 2452 KopJ si pliDDf motor z 20*30 BP. Pismene ponudbe na Anonfni zavod Drago Beseljak, Ljubljana« Cankarjevo ntbrcžje 5._______________________2455 Iprsjme se izmjena blagajnica i večletno prakso. Ponudbe pod .Bla- rajaičtria" na AnonSnl zavod Drago ! Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo na- bTtžje 5._________________________2456 Uinniitnlllm vcgč* Perf f«"«skega I IZyD]IIEI]lL3 jezika in pouka v glaso- I vifju se išče k 3 otrokom, starost 5 —. I 10 let Vstop takoj. Plača po dogovoru. I Ponudbe s sliko naj se poSljeJo takoj I na .Postili zrctfal 44 Celje*. 8165 I Prelja E poseste?. iB. njeno- fftftfiV i t i v rail*^nli cenah iiram 3 ,x5!KI I« I. u* veđno na razpo'ago toda I i a pisma se ne ozira. le osebni poleti se prosfjo. Pisama nepremičnin Za- gorakl, Martfeor, Barvarska uh 3. 24 H spp" Pozor! ~Wi Proda se mlin na veliki reki na Do-Ienjskem v Siovcni.i. Z velikansko vodno silo. Z visokim! bregovi. Leži tik ob žel. progi 15. min. od velike žel ] rastaje. Pripravno kakor nalaSC za , r.gradbo elektr, centrale, tovarno i.td. < Materijal; kamen tn pesek na mestu v neiičrpni množini. Interesentom naslov ( pri upravi Slov. Naroda. 2375 j _______________________________ I Ženitna ponndha! Radi pomanjkanja znanja se teli in'ađ . ueov5\o naobražen mladenič s lepimi | pilhranki seznaniti z enako simpatično deklico neomadeževane pretekloati v 1 svrho poznejše ženitve. Ozira se le na 1 resne ponudbe. Reference t sliko pod ' S'fro .1 april* r.a Anončnl zavod Drago * Be-e'Jak, Ljubljana, Cankarjevo na- biežje 5. 2410 1 Vzgojiteljice!- Nemšto govoreča gospodična U dobre rodbine, zdrava, zmožna jezikov, (fran- T cosko ali angleško) se flče k 4 otrokom 2 boljše kršćanske rodbine na Hrvatskem. Absolvirana vzgojiteljica otroskega vrtca r ima prednost Dobra hrana in stanovanje. ( Kastop takoj. Ponudtjo s sHko, zdrav- . niskim spričevaJom fn naveđbo željene plače se prosi pod .Vzgojiteljfca« na V Anončno ekspedicijo, AL Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3./L 2307 f : fmjttnjia amo mm je **m etralHM. U »UilniM* «■*!»! WfclReflekUnte um m fiko. Vi l«| * iMulua nadvovovatl olrokc pri ■šfotML ter Je redoljnbna In sama dobromo-; lem, Naalov ¥ tipcav. Siov. Naroda. Žemtna ponudba! Cedea sdrav noi. » let. narijlv. pri-jvtne tunanlostl, smole* vseh kmetlj-skih opravil. 9€ Seli prUeniti na kako kinetijo. Vdove nteo izklfnčmie. DopM s priloženo sliko se pričakuje na apri»v. Slo\'. Naroda pod .Resna ponudba/2372*. WSmB" ovčio volno. svinjske S^etine. kofe od divje in domafe ttvaH. kupimo zmlraj po najvttjt ceni M. tlmHma* • 60. 1 Cij^ __________________2450 Proda m Ukoi :: hiša :: I na Bohinjski Beii pri Btedu. Poi^e I se rn lastniku Milia FoUdar, Bltd, I MUno S9. 2413 I J¥~lSli v velikosti 47X65 cm priperoča I "rta blipa f LfnhliaĐi. Cena v trdem ovoju po pošti po pov- I zetju E Ž4>— pri poS:ljatvi đenarja 1 napre) ■ 2#»— Parna lokomobila 20 HP, rablje-na pa še dobro obranjena, se I kupi. Ponudbe na Neamaaa nasl. IJ Čakovec Medjtnmrje. 2444 3 PoMl! MimiM Pozor I Kdor želi kupiti prima suha I bukova drva I po nizki ceni, naj jih narod pri „CER* I TtAU DftV* AHacijeva cesta 10. tiaavah ~ tka pattaja: Sv. Petra cerkeT. Posti ežba m točna in kulantrsa. 1549 I riMnilib iln I 1 Sobotici. I. Arpad ulica 133. I Ravnatelf-dJelovodJ« I famaUsja jd^itca Int. tcMn: 010 H S l.OOO.O€O.— Telegr.t Uojavrn I \upuje i prodaje svakovrstne pio* I jine i robe za svoj račun i u ko- I nisiju. Bavi $e importom i ex- I x>rtora. Obavlja svakovrstne tr- I govačke poslove. ■ PrlM gastopstva iadostrijaliili poduzeća | Tajca.! ,, J*a.3ca.l ________________________ SOOJOJ OOOBrlOlOPrt VVVOJOjVO) mU ■^——■■ipw D& VIIJenTlCrejčI Telefon ft 401. - Po4t Uk. ni tt U 741. Sli t B \ 555 li———iia^ Innocente BSangill j ifitoHaM« ttvita : B«telika arvika, S.OO^.t«« Ur ^>y^U. I •■V^0^0w^0^01 ^r •^■■■JOjOJO^H^OjO^ I Sprejena voo ipedic posle aa avoi to Isvot. kakor tuđi na trgi. = Konfekcijska tovimo, dražbo z o. i I krojaške pomočnike I Id so bili že zaposleni ali bili ćelo preddelavd (mojstri) I v kaki konfekcijski iovarni z mebaničnim obratom, I Pismene ali ustmene ponudbe na B. FaloiHi. aV|oll> I Uau9 lolu •!• • ali im* UHm, AlthMatfMva I •Mta. I 'da *^ ^»i*^ ^* ^v ^^ Veletrgovina Hm I ptcan fcflokili pita, tvrtka %&&/§ ^ Marko Oacbsler I s!D#Ookouortsn|eoi» IJp ■!•■ ■!!■■■ or^im« IMS. J^^ |C preporu^aje hoieHefima, j^i^itf^tma, točlocina 1 trgovima 25 ■ taoKUMfcaa B ^1 ytM«ft3 spedatni profzvodlzvntna najOTmatlftiHc vrsti n vsakoj koOBol O^ofl H kao i velikn zaliha tlu«. m*nkm. io>OM rak^ I kmm*m iz vUstito pecw«.o^H ■ teiofctoioiiraz&ihlo^ 34S3^H I: KAMERA:! ! M_ aklMlBM I L na veHko na malo^ JLl fotografskih Dotrebitlna = JB V\ Zagreb, Mio 12. /fiM\ ■aloka ccsK krcpCo jalilic poipaloje l^tf^ ^ °**tj# tMooa. «.Maioeila pfoH povaott«* 10161 •aha. aNMEO fn trd^ iac«ia te ccpije-na, dohavl in pripelje na dom Iro»#. M*B|«kf Itloitmli ailM SI ___^^_______171______________ Blagajne pristne „Wertheim" Karol Florjaniie nKoruzo dobro in defektno prtporočJi tvrdfea Gjorgje Grujić lugni JCiktiu iL li J Železne tračnice Sozđne Teleznlce po enoatavnem tekočem metru pet In pol ali tedeni kflotramov teJke, eventualno todl na feteznih tvelerjlh montirane, želimo kupit sa promptno irt» 19 in to v količini od jeden do oel vaconov. Ponadbe na: Braća Ja- oe^ovld trgovinu drvom, Sagrab, _________EtthOVita^l 4. 2415 Vinara Ra Mm. m. hum/ prlporoCa pristna w€99m tBtlUftal po ugodni dnevni ceai 5I| Vsakovrstne slamnlke, rar1rftw torbin. jmdprtžiifto> slamnate šolne m droge ple- torske Izdelke pripom« pt primemi ceni g. trgovcem Pranjo CCIMR, tovarna slarn-nikov v Stobu, poita Domžale pri Ljubljani« 1772 Vakomiii! strije kakor lofcomobHo^ motorft m pila H boiKln, mlina In žage kopali s I. otralitc, ZtfM, UiU I r Prosim za ptpis ia ceao blaga. 1122 Slamnike in klobuke vsoti vrat oprofooaa v popnvfio Franjo CERAR, tovarna slamnikot « Stoba, poita DanZoJo pri UuHojak V Ljubljani se sprejema pri tvr^ild Kovačovlo Ib Tarianp v Prešo;nov| ulici St 5, k|er so na ratpolago tudl' aajnovejši vzorci. 1771. Kupim vo)CJo množino stehlentc za sodauico (Siti) in kompletno garnituro za i;,dev' lovanje sodavice in pokalic ter bencinov motor za pogon 2 Hp«j Ponudbe na uprav. Slov. Nrjrodt1 pad .Stcklcnlct za sodavico/2373*. NOVOSt! NOVO.lt! Otvorite* i prlknlevnlne iole u Ljutnjom. Prikrotovalai totali oote traioll od S do 12 totaov ia aloor od 1. Ia li« vomkofo oaooooo. Poučevalo se bode teoittfCmo in praktično po na$novejli moderni metodi sptoine garderobe a« damt hi gospode. — Po končnl izkuSnji se bodo adeležencem i? dala po znožnosrj sprlCevala. Začasno se vritjo samo večerni teCaJJ. ■bmbbk istotam sol nahaj« i , spidjiM bijiiki modni atelje u Mi ii n$& bvrSaje se samo prvovrstno deio. 1494 ta vlJtjoJno prlporoo> ^sw^ ooros^posoB^^oa^p^sBovp o^^vi^po^px s^p^^p^o/ o^ov« o^v^fc §jtjfvavojovo/ Prf* »aaaaamaj —■------_______________________________________________________________________________________^___ B Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 1 I^PeinitKai gf^tticoi »O,OOO>OOO•— Nrott. w tHfllolrJ©wtl illlCol II9V« 2o w a—nini fooi^t >OtQoaooa-— Hroou I I Podružnice v Splitu. Ćelavcu, Trstu, Sarijevu, Gorici, Celju, Mariboru, BorovUah ter ekspozitura v Ptuiu. I oor Sproloma "•■ ... ■ Kupui« in prodajo «so wraf wpodwostoih paplriev, valut I I vloge na kniiilc« in UkoJi raiun ^ ~ma.~Jl£!?*ami*wm -—* I oro« iwodn«mu obfsto»—iu_________I WW^ vsakovritna KREDITE ^W I Stfan 10- .SLOVENSKI NAKUP*. «— 4» •»**«• 1030. stcv- 7?« jsSZ Prtili krafiben zaida o inu«ai i liia. ^j£š~ ■•j ^bt • • Prtitrnora «Hm fttev. BO, w lactiram poslopjv« Prodala io D&knp vređoeitall. paplrjev| toni urtMlai sprcjea bi Mkrta itp—» i nttat fevlilj* trtttilli efektiv; iMii*rmH (SatoDtpttJti) po* tasteta aUepon struk; krediti ili ■PAđnlinl vtaV* vrct^ • fnlrsaM* i* *■!■«..* MMali* - ■•k*all« I« IwmI»AA1a «• w* ■>■<■ «_ i_ !■■■■»■<■■ ■ mIm«!.. fcaaJII«« bImmai «nra>l«wn afaiMB »ranila. vlAaa na fcBftUcfe !■ tekofi n£UI 1. L đ Kadi za usnjarie in razparjevalni stroj (Verdampfer) za ekttraeijo proda d. d. Croatia, Gosposvetska c 2. 2458 Kdor potuje na progi Zidani most- Zagreb, se mu priporoCa Hotel „TRIGLAV" v Sevnicl ob Savi. ______Naravna vina. Izborna kuhin a. Svrže pivo. Krasne sobe za tujce. mi m,7 » gamaše ^^^H jm m^^k a%h so najcenejše in najbo- ■ ■ Jf I ■ *T| ljše. Lastni izdelek, ve- m V^^bPS^I ^^^J^^% lika 2alo&a v trgovini j ——■»—• HiHtfl Stljatt. LjĐlllaM- ELEKTROM ATERIJAL LnailgaH, iepne lampe, karbidne lampe, kaol tliaka ■ engros i eksport. I VVALTER, W za ramti WIEH VI.. fim^dorleRtr. 881 I Brzojavni naslov: ELKKTSOITALTBI W9B. 529 ■ ftBBBBBaaBa^BaaBB^BBBaBBBBBBBBBBBBBBi^BaBBBBBBBBBaaaBaaaBaBaBBBBBaaBBBaBaaaii^aa^a—M—^ samo na debelo po najnižjih dnevnih cenab dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti J. Slžovlč, Mopd Grcđlšhtu Slavontln. Tovama Barva ^mtabWo: iftiSl kSIlII Kemično čisti ob eK B^BV 9Sf BBM v MM B1B\ ^Br* Bk VBb BB i^^^^SB^^^^T^^SBE^^^^TBBBal^ECSBBi^ vaT^ ^£5* •^a- ™ *• ■• ^^* e» ^B9 ■•■• i i " ™'^ UutJiana, Poiianski nasip 4 SvetloHka SSŠ^ZR Podružnica: Selenburgovs ul. 3 ._ Marili or Novemesto Eočev]e Cospeska uL 38. Olavni trg stav 39. PoljedeisKi stroji. Mlatilnice za ročni in vratilni pogon, vratila, čistilnike, trijerje, skmoreznice za pogon z roko in silo, sa dne in vinske stlskalnice, sadne mline, brzoparllnike, stiskalnice za seno in drago ima vedno v vcfiki Izberi lastnica po umrlcrau soprogu iMNC HITTI JU v Ljubljani, o:ia Sv. Marlina cesti 2. EdEna zaloga poljedelsfclh strojem Iz tvornice UMRATH H Comp. 246 i Zahvala. Čntim se dolžnega, izreci tem potom najiskrc-ncjžo zahvalo gos. dr. Ivanu Rajftpu, primalju javne celjske bolnice, ki je stavil vso požrtvovalnosi In ves trud v to, da je popolnoma ozdravil mojo hčerko MILENO tcžkc pljučnice in komplikacij. Obencm se najlepše zahvaljujem tuđi upravitelj* stvu in bolnišklm sestram za dobro potrežbo. TRST, dne 26. tnarca 1920. 2467 Jakob Perhavc. L DHmSKI KOnCERT J svira vsaki večer v restavradji alUm^1 v Gos- I poski ulici itev. 3. Točijo se pristna vina. vsaki dan svete pivo, izborna domaća kuhinja. Za obilea IH obisk se najtopleje priporoCata ||J I loan to lici Vkm Ko£eoaT. J \\m\\ Slhravko* tnHrinovec. nBb brtale- [■II lij zno, kave. riže* škrob. Ms, Hd. II 11 Gregorc & Verllč, 11 I T 1 LJUBLJANA. |V I |®® Pohištvo Blli f_ri Spahie, Jedilne, In sosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, mo- fZJl [■J drod, otomane, spalnl ta dekoraci)sU divani, postelje, omare, miže ■■■I p—>l In stoli iz mehke^t In trdega lesa, železne postelje fn umivalnfld •—■ \m\ ter vte vrste lesenega, 2eleznega in tapedranega pobittva v vta- \m\ ■~ kem slogu od proste do najfmejSe izvrSitve po jako nizktta cenab ™= Hj aritnAl sa pohUrrt KAREL PREISi Hat1Wr. Sttjai mrt. jBj g] ■?• Hiif trUTa1«hl hiibII M. i, v katerih sem cei ih 36 let vodfl svojo veletrgovino, obvettam svoje cenjene ttgovske prijatelje, da se coslej nahajajo moje pisarne in skladišna kakor tadl prostori „JataM" intfe« lOifcf BM|lk lftfK A¥0iurt Tomailč (U. A* aUrtaMonui aa«L| Bez konkurencijefV^^jJ^^ ^ez konkurencije! JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA PAPIRA tslbf.br. e-38 CUSIAV5ELI6MANN TEiEF.BA.e-3a BrzoJavuJIpTNikollceva 3. ZAGREB" Nikolićeva ul. 3. ■t'ciaaps đahiw Ju fcsfsts sMidBgt: raarth trsipasirla kafcor: tbaMmaa. plsahnoa. fesacaptasas« ottOMMvtaafla, koncaptRSBi beleaa ftd. paalnisub artov« paalna za polica (stataZt) trašfsHi la kaac saMrtat, Maa, katat bi astattaa t ta strate spada- : Tprin ii Mm:: za mehaniko in ključavnlčarstvo z vsem novim orodjem kakor: 24 koles, novih in rabljenih, gami v ploščah in ceveh in drogi deli, potem igralni avtomat z dvema valjcema se proda. Naslov pove AaosobI und Drag* BestJUlr, &]obllaĐB9 Cukarjevo ubnil« 5. 2440 T Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško steno- I I grafijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško 1 I korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, I I nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrva- I I ščino, nemšlino za začetnike, lepopisje in drilico ■ I se zainejo dne 3. majnika 1920. I I Zasebni učnl zavod Legat u Maribora, I n Jugoslovansko inženirsko podjetje 0 flraita s e. s. Ifilenlrska pisama In slairlNio podletle Ljubljana, MniStaSlZ Maribor, flktitifMiii riitaiL34 BnsJtiM sstfMi: JV — LjvMju« AT — Bvftv Projekti, pimačonj. Nasvetoraaje in zastop. Presoja m sttvbno Mdzoratvo. A^^-^k mm Vodne gradbe; izraba vodnih sli; poljcdelska radioradjti Beton, žd€2obetonTzelezna konstmkdia. a^B^B^B^a^Bt^at tt^t Zelezoice, ceste, predori, mostovi. feđnstrijsfca In gospodarska poslopja. Oddatak VI Komertijatao razpeCavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarta, ^gu B Hofete obdržali svom lepoto? 019^ Hofete »meti kakor baržun mehko kožo? .KKrl Možete solnčnih peg, mozoljev In ogrcevT gTMjj Hotele ime« lepe. zdrave lase? lluV-l^ a^^B/^^^K ptaiata itmt lit ImcIc Mm bm! U- ____ ■^^B4^ T^^M prc£I *rh*J, preru* Mlfc^Jt. fakturi pleio! ^tfB^S»* HHa^C^V ' *M& I «, «. m If I. K tt«a ■•£>• te- ^^bS9B9» RULgCHBV « K> Mu*« a Mni K M tli. n I—T ^^&e£j& ak gKTfaHft Mufijo Vas kurja otesa? s Jr*y3Th. Uf MT 1 I flllV Vitac *>* ^1*1 llta ikatljlca IINt, j^^-^aV ^4HđBW 7a|Ho {ft bal? Fellcrjete Bm ^^^^^^ ^^5 ?5iSlW^*SSi LJ52S JJbfcF«iCS«? Mi^lrf p"11** ^i «,tr^i. ^ i mtqm • K. rcncricT aw»o1mi MA mer cfAM h »bokofaa! i ustišca 4 I M Ttf. PcflafCf Ebt M«M C 4v«)uta »11 3 teHkl »te-^ ^^ "^9 " T? . »»*« EUGEN V. FELLER ^m-^h StaMca Donja, eisatrg it. 33«. .^B^r^Sr Hrvatska. ^^T *f^Z ^^V^Bm^BMBlBr ^ _dk^BW Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge I vloge pod najugodnejSimi pogoji. L Previama vae basene posle po4 maJagotlBelitad pagagL Beograd, Celje« Dubrovnik. Kotor^ Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo. Split, Šibenik, Zadar. Zagreb, Trst. Wien. Poslovne zveze z vsemi većj ini kraji v tu- in inozemstvu. Lastatot in (tok »Narodna tokara* Za laiiralal dal odeovoraa ValanttiKaaltar.