Maribor, dne 27. oktobra 1910. —--- SLOVE ' ' ' ^ List ljudstvu v pouk in zabavo, Izhaja vsak četrtek tu velja s poštnino vred In v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavslrij.k: detele 6 K. Kdor hodi sam ponj plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. - List se dopošilja do odpovedi - Udje „Katoi, tiskovnega društva" dobivaio list brez posebno naročnine* — Posamezni listi stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo -Upravništvo- KoroSk* cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne peütvrste za enkrat 15 yin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj do srede zjutraj. - Na. zaprte reklamacije so poštnine proste. Naša kmečka šola. (Od ughdnega pristaš* z dežele.) „Slovenski Gospodar" nas je razveselil s poročilom, da so se v finančnem odseku koroškega dež. zbora zedinili nu vodilno načelo za delno preosnovo ljudskega šolstva. Šestletni obisk in štiriletna obvezna nadaljevalna šola! Kjer zahtevajo potrebe, pol-dnevni pouk! Da bi pač iz drugih deželnih zborov tudi to slišali. Kmečki poslanci bi naj zastavili povsod svoje moči, da bi se to zgodilo, kar so koroški liberalci za potrebno spoznali. — Deželam in občinam bi se že neznosna šolska bremena polajšala, in ubogemu kmetu bi bila. velika pomoč. Gotovo bi neprijalelji kmeta kričali, ko bi to ne bil predlog liberalcev: „To je nazadovanje! Vi ne privoščite kmeta izobrazbe!" A take besede so slepilo. Ali ni ravno nadaljevalni pouk za izobrazbo? Tisti otroci, ki ne marajo po 81etnem šolskem obisku več za knjigo in pero, čez pet let tako slabo berejo in pišejo, kakor bi bili samo eno leto malomarno hodili v šolo. Izobrazijo se pa tisti, kateri po obisku šole radi po berilu segajo. Kako se zasmehuje poldnevna. Šola! In vendar grajajo zdravniki celodnevno šolo radi telesnega razvitka otrok. Pridni vzgojitelji dosežejo nu poldnevni Šoli uspehe, kateri ne zaostajajo za celodnevno. Kaj pa za kmeta pomeni poldnevna Šola, je lahko vsakemu znano. Koroški liberalci nadalje privoščijo kmetu, da bi se v šoli na prihodnji poklic otrok oziralo. Tudi Štajerski deželni šolski svet je naročil okrajnim Šolskim svetom, naj se med prošnjiki upoštevajo tisti, kateri so vešči in vneti za pouk v kmetijskih panogah. — Pri šolah vidiš kjerbodi drevesnico in čebelnjak; če pa vprašaš Šolarje, ali so se učili tudi v sadjereji in čebelarstvu, dobil boš nepovoljen odgovor. Mar so kupili krajni Šolski sveti čebelnjak samo za zabavo učitelju, in prostor za drevesnico le za njegov dobiček? Nadzorniki naj bi se prepričali, ali so se otroci pri drevesnici in pri Čebelnjaku kaj naučili. PODLISTEK. Naše jeruzalemsko romanje. (Dalla.J 3. Cerkev božjega groba. O Jeruzalemu in drugih svetih krajih v Palestini sem že marsikaj bral, in tako tudi več ali manj drugi romarji, saj smo dobili pred leti po Mohorjevi družbi lepo knjigo „Jeruzalemski romar", in pozneje so razni listi opisovali jeruz. romanje, tako tudi naš list 0- 1809). Ko sem se odločil, iti letos v Jeruzalem, sem si pustil 1. brado rasti, 2. sem natančneje Študiral razne knjige o Palestini.. In nesel sem celi Jeruzalem s seboj v glavi. Ampak zgodilo se mi je nekaj čudnega. Razpoznal sem iz daljave Sijon in Oljsko goro, potem pa mi je vse odreklo, kar sem bral in se učil, vse jo nekam zbežalo, vedel nisem ničesar več. Naj pa bo, sem si mislil. Kjer imamo Čisto, bistro stu-denčnico, se ne brigamo za umetno napeljano vodo. Knjige, ve se jiojdite solit, tu imamo sedaj pred očmi sami vse in še več, kakor nam ve poveste. Nič ni bolj nadležnega, kakor brati in opisovati kraje in u-metnine, katerih čitateij ni videl, še dobre slike ne morejo popolnoma nadomestiti tega, da človek sam gleda dotični kraj ali umetnino. Vsled tega bi bilo tudi brezpomembno, če bi vam sedaj v „Gospodarjevem" podlistku — brez slik — natančno opisoval lego Jeruzalema in umetnosti njegovih svetišč. Kakor je bilo že v uvodu omenjeno, je namen tem vrsticam le ta, podati glavne vtise prvega slovenskega romanja v Jeruzalem. Vse beži z dežele, ker mladini preseda kmečko delo. Ljubezni do kmečkega doma manjka. Rajši po mestih stradajo in bolehajo, kakor bi na rodni zemlji pridelovali kruh za svojo in potrebo drugih. — Kmetje, oglasite se za polaišanje Šolskih bremen in za praktično preustrojo Šolskih postav za Šolo na kmetih. — Mesta, tov arne, rudokopi naj imajo, kar jim prija, nam pa dajte, kar je nam nujno potrebno! Razkosovanje kmečkih posestev. Iz Slov. goric, 19. okt. Pri nas ne mine skoro teden, da ne bi izginil kak kmet iz svojega, po stariših podedovanega posestva. Prodaja, zlasti pa razkosavanje posestev, se vrši pri nas kar v veliki meri in nekam sistematično. Da mora to peljati k poginu kmetijstva v Slovenskih goricah, je pač samoobsebi umevno. A največ imajo v tem oziru na vesti razkosevalci posestev sami, katere bi pri nas pač opravičeno smeli imenovati „m e -s a r j e kmečkih p o s e s t e v." Ti „mesarji" kmečkih posestev imajo svoje agente in špijone, ki jim naznanjajo, kateri kmet je ravnokar najbolj v denarni stiski ter porabijo to priliko, da ga vjamejo v svoje zanjke. A tudi rodbinske razprtije in druge nesreče so jim posebno dobrodošle za njihove umazane namene. Zlasti nečuveno je postopanje nekih „kompanjo-nov", ki kar v „kompaniji" razkosavajo kmečka so-sestva. Tako je ta „kompanija" porabila neko razprtijo med možem in ženo, da je kupila od moža njegovo posestno polovico po jako nizki ceni. Žena sicer noče prodati svoje polovice, toda izročena jim je vendar na milost in nemilost, kajti na posestvu je vknji-ženih več upnikov. Ker jim ne bo hotel nihče plačevati obresti („kompanija" nalašč ne bo plačevala obresti, a žena soposestnica pa tudi ne bo mogla od vseh vknjiženih dolgov plačevati obresti, ker pripada le polovica dolga na njo), bo prišlo posestvo draž-benim potom na prodajo. Ženine polovice ne bo nihče hotel kupiti, ker skupno s „kompanijo" ne more gospodariti na tem posestvu, in tako bo ta čedna „kompanija" dobila za slepo ceno to posestvo. Se nekaj k temu slučaju! Ta čedna „kompanija" je baje sedaj že celo pripravljena, prejšnje moževo polovico prodati ženi, ako ji (kompaniji) da zaslužka 2000 K (reci in Bilo je v sredo zvečer dne 7. septembra, pred praznikom vojstva Marijinega, ko smo prišli s procesijo v cerkev božjega groba. Za nas je bila to Velika sobota, slovesna kakor še nikoli poprej. Pod mogočno kupolo je zadonela slovenska velikonočna pesem: „Zveličar gre iz groba . . . aleluja." Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da je odmevala prvikrat ob božjem grobu in ob jeruzalemskih ulicah slovenska pesem. Nismo prišli v Jeruzalem kot pritiklina kakega drugega naroda, prišli smo kot narod slovenski, ne kot Kranjci ali Štajerci, ampak Slovenci. Ni bila to kaka politična demonstracija, ampak enostavni izraz naše narodne osebujnosti, ki nam je dana po naravi in zajamčena po državni postavi. Vojaki iz naših krajev so nekdaj pomagali Titu razdevati stari Jeruzalem, naši pradedje so se z drugimi krščanskimi vitezi bojevali ob času križarskih vojsk za osvo-bojenje Jeruzalema, pa le kot vitezi rimsko-nemškega cesarstva, kot narod Še nas Jeruzalem ni videl. Mi smo prišli kot Slovenci prvi poklonit se Onemu, ki je dal apostolom naročilo: „Pojdite in učite vse narode../', in nas so v duhu spremljali vsi, ki so ostali doma in kateri vedo ceniti neprecenljiv zaklad Kristusovega evangelija. Naše romanje je bilo tedaj poklon in zahvala Zve-ličarju sveta, ki nam je pot, resnica in življenje. To je bila prva misel, ki smo jo položili na posvečeni kamen božjega groba. In druga je bila spoznanje naše nevrednosti, stopiti pred Zveličarjev grob, ker so tako slabo v nas vresničeni nauki njegovi. In tretje, kar smo položili na Zveličarjev grob, je bila iskrena prošnja, naj bi tudi naš narod vstal k novemu življenju in naj bi ostal zvest Onemu, ki je rekel: „Kdor hodi za menoj, ne hodi po temi." V svoje prošnje in molitve smo pa vklenili tudi tiste naše zaslepljene rojake, ki posnemajo trdovratne Jude, ž njimi vred kri- piši dva tisoč kron)» Ali se ne da ničesar proti takim kupčijam ukreniti? Ivje so oblasti, kje vlada, kje postave? Oblasti dajejo žalibog celo koncesije takim razkosevalcem in postava je v tem oziru jako pomanjkljiva ! Tukaj je treba v prvi vrsti samozavesti kmetov, da take pijavke naženejo od hiše, da ničesar od njih ne kupijo. A če že nekateri kmet mora res svoje posestvo razprodati in razkosati, ali bi njemu samemu škodil dobiček, katerega vtaknejo ti „mesarji" kmečkih posestev v svoje globoke žepe? Nadalje lahko uspešno zastavijo pot tem „mesarjem" naše posojilnice in hranilnice, da v nobenem slučaju, kjer ima tak „mesar" zraven svoje roke, ne dovolijo brezbremenskega odpisa, posameznih parcel ali pa vložkov, ampak da nemudoma tirjajo nazaj celi dolžni znesek! Tudi gg. notarji in odvetniki, pri katerih delajo stranke kupne pogodbe, naj bi kmečke stranke natančno poučili ali pa take kupčije preprečili, zlasti v slučajih, kjer hoče le mož ali pa žena svojo posestno polovico prodati. Ali pa bodemo zanaprej vsako prodajo in razkosavanje posestev potom teh „mesarjev" objavili v naših listih, da ljudstvo spozna svoje „prijatelje". O-brniti moramo vso pozornost na te žalostne razmere, dokler Še ni vse zamujeno. Na vsak način moramo delovati na to, da bomo tem „mesarjem" preprečili njihovo pogubonosno „delovanje". Politični ogled. Mala politična naznanila. Dne 22. oktobra: Kranjski deželni predsednik baron Schvarz je izdal odlok, s katerim je z ozirom na to, da je stopil odlok z dne 31. avgusta 1910, s katerim je bil ljubljanski občinski svet raz-puščen, v pravno moč, odredil nove volitve za občinski svet stolnega mesta Ljubljane na podlagi novega volilnega reda z dne 17. t. m. Priprave za volitve se naj takoj pričnejo. Keaaj se bodo vršile volitve, se bo določilo pozneje. — Sliši se, da bomo kmalu izgubili sedanjega finančnega ministra Bilinskega, ki je hotel uvesti tisti glasoviti vinski davek. Baje se je vladar sam izrazil o njegovem gospodarstvu: „Ne gre dobro." — V Sofiji na Bolgarskem se z vso gotovostjo govori, da se ustanovi Čveterozveza, v kateri bi bile Bolgarija, Srbija, Grška in Črna gora. čijo in pišejo: Nočemo, da bi ta (Kristus) kraljeval nad nami, ki hočejo zatreti med Slovenci krščansko vero, ki ravno iz judovskih virov zajemajo blato in ga mečejo na krščanske zastavo, na katero so prisegli pri krstu. Ob božjem grobu nas je navdušeno pozdravil v slovenskem jeziku frančiškan pater Benignos. Snoj kot zastopnik glavnega variha svete dežele, in je bil nalašč zato poslan iz Kahire v Egiptu v Jeruzalem. Pripomniti nam je, da se nam je pridružilo tudi nekaj Slovenk iz Aleksandrije, ki sicer niso bile med številom romarjev. Zahvalil se je za pozdrav tajnik glavnega odbora, g. Kalan. urednik v Ljubljani. Ko smo opravili svojo pobožnost, smo so po skupinah razšli v svoja gostišča, in sicer I, skupina v avstrijsko gostišče, II. in III. v frančiškanske „Časa nuova" (Nova hiša), TV. 111 V. pa v francosko gostišče oo. asumpcionistov. Ta gostišča so velikanske stavbe nalašč za sprejemanje romarjev. Pri mizi ni bilo nikakšnega razločka med razredi, cela skupina — 100 ljudi — smo bili v eni dvorani in bili enako postrežem. Na malo gospojnico smo se zopet zbrali vsi v cerkvi božjega groba, kjer je ljubljanski knezoškof imel ganljiv nagovor in slovesno sveto mašo, med katero so vsi romarji svetnega stanu sprejeli iz škofovih rok sv. obhajilo. — Božji grob je bil ves čas našega jeruzalemskega bivanja duševno središče, kamor smo tudi o prostem Času radi zahajali. Stavbo cerkve božjega groba in njene umetnosti ne bomo o-pisovali, omenimo le glavna svetišča, ki se nahajajo v tej cerkvi. Do časov cesarja KonŠtantina sta bila grob in Kalvarija zasuta, nad grobom je dal cesar Hadrijen postaviti malikovalsko podobo. KonŠtantin je dal po- Dne 23. oktobra: V moravskem deželnem zboru obstruirajo Nemci. — Poročali smo že, da je bil istrski deželni zbor vslecl slovanske obstrukcije zaključen. Vsled tega pa se je razdružil tudi odbor, ki je bil izvoljen, da se doseže narodnostni sporazum v deželi. Lahi se kažejo jako korajžne, češ, da se prav nič ne boje novih volitev. — Prva seja češkega dež. zbora bo sklicana za v petek, dne 28, t. m., ako bodo imela do takrat sporazumnostna pogajanja narodno-politične komisije in njenih pododsekov povoljen u-speh. — Kmečki upor v Bosni se še ni polegel. V A-gičili so zažgali mohamedancem veliko število senikov, v Prnjavoru pa nekemu posestniku vse zgradbe. Okrožnega predstojnika v Tuzli so kmetje na potu napadli in se je rešil z begom v avtomobilu. Uporniki so sami Srbix Dne 24. oktobra: Posamezni odseki delegacij končajo še tekom tega tedna svoja posvetovanja. Prihodnji teden bodo zopet javne seje delegacij. — Iz Belgrada poročajo, da se zdravstveno stanje prestolonaslednika Aleksandra boljša, in da so zdravniki prepričani, da bo prestolonaslednik ozdravel. _ Turški ministrski svet je sklenil, najeti turško posojilo v Avstriji in Nemčiji. — Na Grškem so dobili šele pred kratkim novo ministrstvo, katero je sestavil Venizelos. Že včeraj pa je podal ministrski predsednik Venizelos kralju ostavko, ker je izrazila večina zbornice vladi s svojo odsotnostjo nezaupnico. Kakor se poroča, kralj ostavke ni sprejel, vsled česar je Venizelos sklenil, da stopi še enkrat pred zbornico za zaupanje; ako pa bi ne bila zbornica sklepčna ali bi bila zaupnica odklonjena, tedaj zapUsti zbornico, za kar je dobil že kraljevo dovoljenje. — V španski zbor-nioi je interpeliral poslanec Senante z ozirom na vladno protiversko politiko. Izjavil je, da bodo šli katoličani odločno v boj proti protiverski politiki vlade. Ministrski predsednik Canalejas je odgovoril, da hoče sporazumno z Rimom polagoma doseči svobodo vseh veroizpovedanj. azne novice. * Velik shod zaupnikov sklicuje S. K. Z. na nedeljo, dne 30. oktobra 1910. Shod se vrši ob 3. Uri popoldne v dvorani Katoliškega delavskega društva v Mariboru, FloBergasse 4. Na dnevnem redu so poročila in razgovori o političnih razmerah spodnješta-jerskih Slovencev. — Vstop imajo samo oni, ki se lahko izkažejo z vabilom. — Ce kdo pomotoma ni dobil vabila, naj se takoj obrne na S. K. Z. v Mariboru. — Vsi udeleženci se lahko z večernimi vlaki odpeljejo domov. Iz pošte. Poštna pomožna uradnica M. Braz na Rečici ob Paki je imenovana za poštno ekspedien-tinjo na novo ustanovljeni poŠti v Cirkovcah. * Iz finančne službe. Nadpaznik Ignacij Horvat je premeščen iz Ceija v Brežice. * Razpisani sta na Grazredni ljudski šoli pri Sv. Barbari v Haiozah dve mesti stalnih učiteljic. — Prošnje do 10. novembra t. 1. — Na Grazredni ljudski Šoli v Konjicah okoiica je razpisano mesto stalnega, oziroma začasnega učitelja. Prošnje do 30. novembra t. 1. * Umrl je v Ljubljani sladkogorski rojak g. Iv. Sebat, o, fcr. oficijal pri deželni vladi, v 43. letu svoje starosti. N. v m. p.! * Orožne vaje domobranskega moštva leta 1911. Ministrstvo za deželno hrambo je glede orožnih vaj domobrancev odredilo, da se pokličejo k orožnim vajam leta 1911 vsi, katere veže Še dolžnost in oni, ki so od kake orožne vaje izostali. Vse k orožnim vajam dolžno moštvo se vpokliče sredi junija do srede julija in sredi avgusta do srede septembra. Na nedelje in praznike se moštva ne sme vpoklicati. Vsak, ki je dolžen priti k orožnim vajam, si lahko izvoli, ali bi bil rad vpoklican v Času od srede junija do srede ju- lija, ali v času od srede avgusta do srede septembra. Nedelje in praznike se moštva ne sme vpoklicati. Vsak, ki je dolžen priti k orožnim vajam, si lahko izvoli, ali bi bil rad vpoklican v času od srede junija do srede julija, ali v času od srede avgusta do srede septembra, a mora za to navesti tehtne razloge. Posebno se bo oziralo pri tem na poljedelce. Za velike vaje pa se bode oprošcalo le v najbolj ozira vrednih slučajih. Za zažcljene ugodnosti se je zglasiti pri občinskih uradih najpozneje do konca meseca decembra, 1910. Med žetvijo, io je nekako sredi julija do srede avgusta, se moštvo 'k orožnim vajam sploh ne bo klicalo. * Izboljšanja vojakom. Leta 1910 in leta 1911 hoče vojna uprava zvišati zajtrk dnevno za 2 vin., kakor tudi dnino. Prostakom se zviša dnina dnevno za 4 vin. in bo znašala 16 vin., poddesetnikom za 4 vin. in bo znašala 24 vin., desetnikom za 6 vin. in bo znašala 36 vin., četovodjem za 8 vin. in bo znašala 48 vin., narednikom, ki služijo prostovoljno čez navadno službeno dobo, za 20 vin. na 90 vin., ter praporščakom za 20 vin. na 90 vin. Zviša se tudi dnina invalidom. * Na delu! Naša slovenska krščansko-socialna organizacija tudi na Goriškem zelo dobro napreduje. Zadnji četrtek se je vršil v Gorici občni zbor S. K. S. Z. za Goriško. Udeležba je bila naravnost krasna, kar kaže, da je goriško ljudstvo vrlo zavedno. Iz tajnikovega poročila posnamemo: Zveza je imela G000 članov, predavanj je bilo 326, knjižnice štejejo 8000 knjig, orlovskih odsekov je 22, dekliških zvez 5, ab-stinenčna odseka 2, delavski 1, Sklenilo se je na občnem zboru med drugim, da se spremenijo pravila v toliko, da se raztegne društveni delokrog na celo Pri-morje. Na ta način sta se združili S. K. S. Z. za Goriško in ona za Trst. *Socialnodoni6]iraška strahovlada. Že večkrat smo pribili, kako vodijo socialnodemokraški voditelji delavstvo za nos, ko mu pridigajo o svoji vroči ljubezni do njega in se proglašajo za njegove najboljše zaščitnike. O tej „ljubezni" bi se dalo marsikaj napisati. A za danes naj zadostuje le slučaj, o katerem ravnokar poroča časopisje. Ravnatelj tiskarne soci-aliiodemokraškega lista „Kovnost" v Brnu na Morav skfein je odpustil !>: služue neko revno delavko, ki je bila osumljena, da ni brezpogojna pristašica nazorov, ki jih zastopa lisi. A to ravnatelju še ni bilo dovolj. Da bi storil ubogo delavko Še nesrečnejšo, vpisal ji je v delavsko knjižico, da je odpuščena — vsled bolezni. Najhujši izkoriščevalec delavskih žuljev bi ne mogel grše ravnati z ubogo delavko, kakor je ravnal ta voditelj rdečih sodrugov, ki se redi sam le od krvavih delavskih žuljev. Na enak način in iz enakega vzroka je odpustil tudi več drugih delavcev. * „Štajercu'* se mora zelo hudo goditi. Število naročnikov postaja od dne do dne manjše, in če bi ga ne podpirali Siidmarka in nemški Volksrat, bi že davno izdalinil. Da bi se list denarno bolj podprl, poslalo je založništvo zadnje dni slovenskim obrtnikom in trgovcem, ki inserirajo y slovenskih listih, ponudbe za insernanje. Opozarjamo ob tej priliki, da so cene inseratcm mnogo višje, kakor v slovenskih listih, ki imajo desetkrat več naročnikov. Sicer pa itak noben zaveden Slovenec ne bo inseriral v tem listu. * Zagrizenost. Nikjer na Slovenskem ni menda med učiteljstvom tako strastnih liberalcev, kakor na Goriškem. Tam so se vršila pred tednom birmova-nja v Vipavski dolini. Povsod, razven v eni iari se je liberalno učiteljstvo nalašč odtegnilo vsakemu stiku s Škotom. Zaio je šla šolska mladina nasproti svojemu školu pod vodstvom dveh mož, ker učiteljev ni bilo. Otroci slovenskega ljudstva so imeli praznik, so imeli dan veselja, a liberalno učiteljstvo ni imelo srca, da bi se ž njimi radovalo. * Kaj je iiemškutar? Nemški učenjak Adolf Bartels je zapisal v „Deutschsoziale Blätter" sledeče: „Der geborene Slave, der für deutsche Art und zidati nad božjim grobom prekrasno cerkev, ki je bila posvečena leta 336. To cerkev so leta 614. požgali Peržani, a kmalu potem je znoviČ pozidal „cerkev v-stajenja" opat Modest. Leta 637. je pa prišel Jeruzalem v arabske roke, vendar so pustili Arabci krščanska svetišča pri miru. Sele leta 1010. je cerkev nad božjim grobom razdejal egiptovski sultan Hakem. L. 1096. so se začele križarske vojske, 'dne 15. julija 1099. so osvojili križarji Jeruzalem, in naslednja leta, torej po letu 1100 so začeli staviti novo velikansko cerkev, ki bi naj obsegala pod eno streho vsa svetišča okoli božjega groba. To cerkev so sicer leta 1187. in 1244. zopet opustošili Arabci, vendar se je križarska cerkev v glavnih zidovih ohranila do današnjih časov. Leta 1719. so vso prenovili, leta 1808. pa je pogorela. Takrat so divjale v Evropi francoske vojske in nihče se ni brigal za cerkev sv. groba. Tako so se je pa polotili Grki in jo prenovili, pa tudi skazili častitljivo stavbo. Tako dandanes katoličani za pravo nismo gospodarji v cerkvi božjega groba, ampak raz-kolni Grki in Rusi; da imamo še sploh nekaj pravic, se je zahvaliti očetom frančiškanom, zvestim varihom sv. groba, in pa prejšnjim francoskim vladam. Božji grob se nahaja kot posebna kapelica v prednjem delu cerkve pod velikansko kupolo, na kateri se blišči zlati križ in se od daleč vidi. Grob je seveda vdelan v skalo ali ves obložen z marmornimi ploščami. Znotraj je dvojni prostor, najprej angelska kapelica 3'4 m dolga in 3 m široka, potem stopimo skozi nizko odprtino v pravo grobno kapelico, ki je le 2 m dolga in 1'80 m široka. Kamenita klop, na ka- teri je ležalo Zvcličarjevo truplo, je obložena z marmornimi ploščami ter služi za oltar, na katerem smemo tudi katoličani maševati. Drugo največje svetišče v tej cerkvi je K a 1 -v a r i j a , kjer je bil Kristus križan. Grob "Jožefa A-rimatejskega, v katerega so položili mrtvega Zveli-čarja, je bil čisto blizu Kalvarije, ki je bila nekoliko bolj vzvišen skalnat griček. Sedaj je seveda vse zazidano in se gre po stopnicah v kapelo Kalvarija. Tukaj je 10. postaja križevega pota, kjer so Kristusa slekli in mu žolč ponujali, na istem mestu so ga razpeli na križ (11. postaja); na tem mestu je oltar. Nekoliko dalje, za pravo že v drugi kapeli je oltar, ki označuje mesto, kjer je stal križ Gospodov, na katerem je umrl (XII. postaja). Oltar je last Armencev, a na njem nihče ne inašuje, ker tukaj je opravil Zveliča r sam krvavo daritev. — Poleg oltarja je razpoklina, ki sega globoko v skalo, nastala je ob potresu po Kristusovi smrti. Med tem oltarjem in med prejšnjim, kjer je bilo križanje, je oltar žalostne Matere božje. Ona je stala ob križu, in ko so snemali mrtvega Sina s križa, se je vsedla na neko skalo zravenkriža, in so ji ga v naročje položili (XIII. postaja). Oltarja Matere božje in križanja sta katoliška last. Med drugimi svetišči v cerkvi božjega groba omenimo še kapelico, kjer je našla Helena sv. križ, Helenino kapelo, kapelo, kjer se je prikazal Gospod po vstajenju svoji materi; v isti kapeli se hrani steber bičanja. (Dalje prihodnjič.) Sitte \v"-M, ist in ineinen Augen ein Lump, denn er hat seine, natürlichen Bestimmung nach für seines eigenes Volkes Ait und Sitte zu wirken und nicht für die eines fremden." to se pravi: „Rojen Slovan, ki dela za. nemško ijudstvo, njega Šege in navade, je-v mojih očeh lurnp, kajti že naravna postava zahteva, da deluje za svoje ljuüstvo, za domače šege in navade in ne za tuje." Kaj poreče k temu „Stajerc"? * riov. nar. pesem. Od naučnega ministrstva imenovani odbor za zbiranje slovenskih narodnih pesmi je imel dne 13. t. m. v Ljubljani sejo, v kateri je bilo naznanjeno, da je doslej nabranih 7256 narodnih slovenskih pesmi, in sicer z napevi in besedilom. Revolucija na Portugalskem. Prv i trenotki navdušenja so minoli, in sedaj nastopajo trenotki resnega premišljevanja. Poroča se, da vojaštvo ni več zadovoljno z novo vlado, ker ni bilo primerno plačano za prelivanje krvi. Tudi delavstvo, ki je pomagalo pri grozodejstvih, vidi, da ni nič boljše, ampak Še slabše kot prej, ker ni dela, ne zaslužka. Poleg tega se poroča, da republika še ne stoji na trdih nogah. V mestu je še polno kraljevih privržencev, ki se pripravljajo, da udarijo. Se slabše je mecl kmeti, ki so vneti za kralja. Vstaja na Portugalskem je za nas jako pouč-ljiva. Ko je bil ustreljen na Španskem anarhistični učitelj Ferrer, ki je bil vodja morilcev, požigalcev in tatov v mestu Harceioni, tedaj se je dvignil ves liberalni in socialistični svet in vse svobodomiselno časopisje je grozno divjalo od same jeze, ker je bil po pravici kaznovan človek, ki je povzročil toliko gonjo na Španskem. Proslavljali so in slavili zločinca, ki je bil svobodomislec. Na Portugalskem pa so sedaj javno na cestah pri belem dnevu vojaki in barabe morili duhovnike in onečaščali redovnice, plenili samostane in ropali in kradli, in kaj je na vse to rekla Evropa? Svobodomiselno časopisje se Še raduje, češ», prav je tako, da se reši ljudstvo iz rok klerikalizmav Toda zgodovinska resnica je, da vlada na Portugalskem že 150 let liberalizem, ki je zatiral katoliško cerkev tako, kakor nikjer drugje. Liberalci govore C klerilializmu, mislijo pa na katoliško cerkev in sveto vero. Klerikalizma ni treba-lo ubijati na Portugalskem, ker ga ni bilo, ampak liberalci vedo, da se preganjajo odkriti katoličani, da se oskrunjajo oltarji in cerkve, da se kradejo ter ropajo svete posode in da se morijo duhovniki, redovniki in drugi katoličani. Ravno tako se bo godilo pri nas, če ljudstvo ne bo odločno obrnilo hrbta naukom naših liberalcev. Zalo pa mora biti naša naloga, da. se z našim katoliškim ljudstvom še tesnejše združimo v močno organizacijo, da ljudstvo poučujemo in da pred vsem skrbimo za dobro časopisje. Vsako naše društvo bodi bojna organizacija proti svobodomiselnim zastrupljevalcem ljudstva. Kdor podpira dandanes še liberalne liste, ni več katoličan. Zato pa povsod brezobzirno preganjati liberalne liste! Vsaka krščanska družina mora imeti dober katoliški časopis. K temu nas opominja Por-tugal. , £ Mariborski okraj. m Maribor. Zadnjo soboto, dne 22. t. m. je bila pri tukajšnjem sodišču obravnava, ki je naredila med Slovenci žalosten utis. Ravnatelj učiteljišča, Schreiner, ki se v slovenskih družbah rad da proslavljati kot Slovenec, je naznanil neko pismo slovenskega profesorja dr. Potočnika, s katerim se je čutil razžaljenega, državnemu pravdništvu. Profesor dr. Potočnik je bil obsojen na 200 K. Ravnateljevo dejanje je tem manj lepo, ker je znano, da se je dal grdo psovati od nemškega profesorja dr. M., a tega Nemca ni tiral precl sodišče. Ce misli Schreiner, da si bo tem potom zaslužil odlikovanje, za katerim hrepeni noč in dan in koje hrepenenje tako čudno nanj vpliva, je pač obžalovanja vredno. Schreiner je isti Človek, ki je proti predlogu drugih slovenskih vzgojiteljev pri vladi dosegel, da se slovenski otroci morajo že v tretjem šolskem letu učiti v tujem jeziku, namesto v petem. m Kamilica. Slovenska kmečka zveza je sklicala v nedeljo, dne 23.. oktobra politično-gospodarski shod pri g. Kristoviču na Razpoki. Shodu je predsedoval g. Ig. Neuvvirth. Ur. Žebot iz Maribora je razpravljal o dogodkih zadnjega časa, o deželnem zboru, o vzrokih ir. uspehih obstrukcije ter o važnejših gospodarskih vprašanjih slovenskega ljudstva. Opisal nam je tudi vzbruli revolucije na Portugalskem. G. Kemperle je govoril o razvoju državnozborske politike. Oba govora so zborovalci z zanimanjem poslušali. H koncu se je sprejela še resolucija, v kateri protestirajo zborovalci proti uvozu mesa iz Atgenti-nije, zahtevajo, da so Šolska postava preustroji tako, da bo v korist ljudstvu na deželi. Z navdušenjem se odobri obstrukcija naših poslancev v deželnem zboru. Zborovalci prosijo svoje poslance, da vstrajajo v. zapričetem boju, dokler se nam ne dajo pravice, ki nam gredo po božjih in cesarskih postavah. m Fram. V občini Morje pri Framu jo v ponedeljek, dne 24. t. m. sijajno zmagala v vseh razredih S. K. Z. pri občinskih volitvah. m Sv. Martin pri Vurbergu. V „Slov. Gospodarju" smo čitaJi, da se snide državni zbor meseoa novembra. Dobro vemo, da čaka gg. drž. poslance tam ogromno dela. Pa vendar prosimo še posebej pre- bivalci iz občin Sv, Martin, Gornji in Spodnji Dup-lek, Ciglenoe, Gornja in Spodnja Korena, Velka in Mala Zimica, Voličina, DigoŠe, Vumpah in še več drugih občin, gg. državne poslance, da bi se tudi za nas potegovali in nam pripomogli, da bi se vendar že enkrat začelo rosno delovati za gornjedupleški most Čez Dravo. Gospodje deželni poslanci so dovolili že tretjino svote, katera je proračunjena za most. Prošnje, katere so poslale gori imenovane občine na okrajni zastop mescca aprila 1908, bomo objavili prihodnjič ali pa poslali državnim poslancem. — Volilci kmečkega in delavskega stanu. m Sv. Rupert v Slov. goricah. V Hrastovcu tukajšnje župnije se nahaja prostorna kapela svetega Križa, za katero je že papež Klement XII. dne 5. decembra 1739 tedanjemu graščaku Ernestu pl. Herberstein dal dovoljenje, da se sme v njej darovati sv. maša. Grad je tekom časa večkrat menjal gospodarje, in omenjenega dovoljenja se dalj časa nihče ni posluževal. Sedanji novi posestnik, hrvaški ple-menitaš Alojz Kottas-Heldenberg je dal, kakor ves grad, tako zlasti grajsko svetišče prav lepo in vkus-no prenoviti, in preteklo nedeljo, dne 23. oktobra t. 1. so prevzvišeni gospod knezoŠko! prenovljeno kapelo z oltarjem, s podobami in z okraski vred slovesno blagoslovili ter po dolgem Času zopet opravili v njej daritev sv. maše. Slovesnosti, ki se je pričela ob 9. u-ri predpoldne, so se razen graŠčakove rodbine udeležili tudi gg. župniki od Sv. Ruperta. Sv. Lenarta, Sv. Marjete in Sv. Barbare, deželnosodni svetovalec dr. Kronvogel ter odvetnik dr. Gorišek od Sv. Lenarta in verniki iz grajske okolice v prav obilnem številu, gotovo do 200 ljudi.. Po sv. maši so premilostljivi nadpastir z ozirom na oltarno sliko sv. Križa, v dveh prisrčnih nagovorih priporočali posnemanje pobožnih častilcev svetega Križa, kakor so bili n. pr. sv. Pavel, kije p r i d i g o v a 1 in se h v a 1 i 1 1e o križu in križane m Zveličarju, sv. Peter, sv. Andrej, in med drugimi cesar Karol VI., kije podaril zmagovitemu vojskovodji Evgenu Savojske-mii zlat, z briljanti okrašen križ s podpisom: Jesus Christus Generalissimus — Jezus Kristus, najvišji general; potem so razložili tri resnice, ki jih uči križ, namreč, kako strašno zlo je greli, kako grozen je pekel, in kako dragocena in krasna so nebesa. — Ob 11. uri je bilo z zahvalno molitvijo Te D e u m sklenjeno vspodbudno in genljivo sv. opravilo. Pozneje so si premilostni vladika pod vodstvom hišnega gospodarja Še ogledali številne prostore razsežnega gradu, v katerem je videti mnogo zanimivih starinskih dragocenosti. m Sv. Trojica v Slov. gor. Gospod Golob so jo pogruntali. Zadnjič so v „Marburgerici" hvalili na^ še preč. gg. frančiškane, in sedaj jih zopet hvalijo v „Štajercu". To pa vse zato, ker se bojijo za prihodnje občinske vohlve m bi si z velikanskim zadoščenjem mencali roke, ako bi se jim posrečilo, spraviti razprtijo v naše vrste. No, tega naj se nikar ne tro-štajo. Naša veleč, duhovščina je spoštovana in ugledna v trgu in tudi brez njih. In to si naj zapomnijo, da je „Stajerčeva" hvala naravnost razžaljen je za našega človeka. Zato si jo kratkomalo prepovedujemo. Naj si raje vtisnejo v srce besede, ki jih je povedal nemški prolesor Adolf Bartels v „Deutschsozi-ale Blätter": „Der geborene Slave, der für deutsche art und Sitte wirkt, ist in meinen Augen ein L u m p, denn er hat seiner nalürlichn Bestimmung nach für seines eigenen Volkes Art und Sitte zu wirken, und nicht für die eines fremden." To se pravi na kratko po slovensko: „Rojen Slovan, ki deluje za nemštvo, je v mojih očeh lump. Narava zahteva, da dela za svoj narod, ne pr za tujega." Kaj če bi nam o tej stvari kaj povedati v „Štajercu"? Heul! m Puščava. Katoliško delavsko društvo je imelo svoj letni občni zbor dne 23. t. m. V odbor so bili izvoljeni sledeči možje: predsednikom Ivan PerŠe, posestnik v Cinžatu, podpredsednikom Andr. Bezjak, Žagar, odbornikom: Ivan Mlakar, Valentin Juštnig, Franc Horvat, Jakob Maurič, Simon Pečevnik, Fr. Kušnec; blagajnikom Ivan Karničnik, posestnik v Cinžatu; tajnikom M. Gornjak'. — Vsem podpornim udom se odbor najprisrčneje zahvaljuje za podporo. m Marlbor. V torek dne 1. noscmbra t. 1. uprizori Drsmatično društvo t Narodnem domo žaloigro v petih dejanjih „Mlinar in njegova hči". Začetek ob pol 8. uri sveeer. m Soče. Katoliško brslno in gospodarsko društvo v Hočah pri redi v nedeljo dne 13. novembra poučno predavanje v društveni sobi pri g. Rojka, po večemicah ob 3 nri. Govoril bo veleč, g dr Fr. Kovačič, profesor bogoslovja v Maribora Vsi udje in prijatelji bralnega draštva pridite v obilnem števila! m StndeuJce. V nedeljo prirejena igra „Dve materi" se je jiko lepo in dovršeno vprizorila. Ponovila se bole tudi v nedeljo 30. okt. ob 8. uri popoldne. m Sv. Jarlj T Slov. gor. Slavna okrajna hranilniea 8v. Lenart v Slov. gor je ntšemu bralnemu druStvu „Edinost* kot velikodušao podporo naklonila 20 K, za kar se društvo iskreno zahv»ljnje in v bodoče še prav toplo priporoča. T Ptujski okraj. p Ptuj. Da razširimo katoliško časopisje, za to nam bo treba že zdaj skrbeti. Zdaj se spravljajo sadovi, in marsikateri ima zdaj drobiža, ki ga ob novem letu ne bode imel. Saj se lahko tudi tako naroči na katerisibodi list, kajti časi so itak minuli, ko so se listi shranjevali in \ezali. Širimo naše Časopise, pre-ganjajmo liberalne, dokler je čas. Na delo, ker resni so dnevi!. Portugal nas naj uči! p Sv. Marko. Domači lov, ki ga je imel poprej dornovski graščak Pongratz, je dobila sedaj občina v svoje roke. Zbral se je poseben konzorcij domačih posestnikov, ki so lov prevzeli. Čeravno so ti že od 1. septembra poskušali svojo srečo, se dosedaj Še vendar ni nobenemu tako nasmejala, kakor vrlemu kmetu, Frajicu Bezjak, ki je v družbi drugih preteklo nedeljo prvokrat na lovu z novo puško ustrelil lepo srno, ki je tehtala 50 kg. Plen jim je pravično razdelil naš „Kuropatkin". p Obriž pri Središču. Na prizadevanje našega, v obče priljubljeuoga g. kaplana, se je ustanovila pri nas na angeljsko nedeljo, dne 4. septembra na veliko srečo mladine prekoristna in prepotrebna mlade-niška in dekliška zveza. Ker sloni ta naprava na verskem temelju, ni po volji tukajšnjim takozvanim „na-prednjakom", saj to so pokazali v dopisu iz Obriža v zadnjem „Narodnem Listu". Vsi pošteni ljudje se zgražajo nad tem dopisom, dasi ne dosega mladeniške in dekliške zveze, še manj pa g. kaplana, i Cvetka laži in obrekovanj je: „kakor bi ga hudič prijel" (seveda kaplan). Kdor ima količkaj pameti, si lahko razlaga te besede. Mi pa mladeniči in dekleta omenjenih zvez vam čisto mirno povemo, mi ne iščemo prepira, naš namen ni po časnikih se obrekovati in prepirati' mi imamo čisto druge vzvišene in plemenite cilje; a-ko pa nas nasprotnik napada, je pa popolnoma naravno, da se branimo. Glede „zibmarjev" vam pa povemo le toliko, da mi ne delamo razločka med fanti, naj si bo starosti katere koli, naša vrata so vsem odprta, ker ravno tc je pravo ljudsko delo. V zadoščenje našemu g. kaplanu in nam v korist bo pa to, da se vstrajno držimo naše mladeniške zveze, ji pridobivamo vedno novih članov, brezobzirno korakamo naprej in si zapojemo: Sovražna nas prijela moč, misleč, da četo našo mlado pokončala ho kar čez noč. Četa naša mlada, duševno čila, zdrava, naj bo sovražnik kakšen koli, nas strah ga ni nikoli. — Član mladeniške zveze, p Ž i tale. Vkljub strastni jirotiagitaciji žitalskili liberalcev se je v nedeljo, dne 23. oktobra vršil ustanovni shod novega bramega in izobraževalnega društva ob velikanski udeležbi. V veliki sobi „stare šole" je bilo natlačenih najmanj 400 ljudi: mož in mla-deničev, žen in deklet. Mnogo pa jih je moralo oditi, ker niso dobili prostora. Hitro po večernicah otvori zborovanje vrli kmet iz Nadol, Vogrinc Janez, kot predsednik pripravljalnega odbora in nredla^a kot zapisnikarja č. g. kaplana Jožefa Kranjca ter izroči besedo č. g. župniku Antonu Merkušu. V pozdravnem govoru častitljivi starček z mladeniško navdušenostjo kratko popiše škodo in kvar slabe knjige in brezvestnega časnika v dušnem in telesnem ožin:; /ato iskreno pozdravlja ustanovitev novega bralnega društva, ki bo nudilo članom dobrih knjig in pošteniii časnikov. Pozdravlja vse svoje farane, ki se za društvo tako zanimajo, in c g. dr. Korošca, našega državnega in deželnega poslanca kot govornika. G. dr. Korošec razpravlja v dolgem, a zanimivem in nav dušenem govoru o pomenu in namenu izobraževalnih društev. Govor je imel velik uspeh. Pri vpisovanju članov se jih je oglasilo 83, in poprej je nuznanio svoj pristop že 57 članov, tako, da šteje društvo žo prvi dan svojega obstanka 140 članov. To število je najlepše znamenje, da je bilo tako bralno in izobraževalno društvo zares krvava potreba; to število pa tudi jasno priča, da ima ljudstvo do novega društva zanimanje in da se bo lepo razvijalo ter rodilo mnogo dobrega. — Po nasvetu g. zapisnikarja se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: "Janez Vogrinc, kmet v Nadolah; podpredsednik: č. g. župnik Anton Mer-kuš; blagajnik: GaŠpar Kores, kmet v Cermožišali; njegov namestnik: mladenič Jožef Blazina; tajnik: č. g. kaplan Jožef Krajnc; tajnikov namestnik: Vin-cenc Kores, posestnik v Žitalali; knjižničar: Janez Vogrinc ml., in njegov namestnik: Franc Stres; odbornika sta: Anton Kodrič, posestnik v Nadolah in Anton Pulko, gostilničar v Žitalah; računska pre-gledovalca sta: kmet Jožef Kodrič iz Kočic in Jurij Krušič iz Cermožiš. — Prepričani smo, da bo ta odbor skrbel, da se bo društvo razvijalo in obrodilo dosti sadu. Po volit vi se je predstavljal kratek šaljiv prizor: „Mišji strup'. Jezljiva in skopa mojstrinja in lačni čevljarski učenec Tinček sta privabila obilo hvale in smeha, znamenje, da sta dobro pogodila svoje vloge. Lepo in primerno je Tinčetovo tožbo uglas-bil č. g. Fr. Spindler, kaplan v Brežicah, za kar mu izrekamo tukaj najprisrčnejšo zahvalo. Med posameznimi točkami nas je zabaval domači moški zbor pod vodstvom organista g. Jurija Lorbera. Mladeniči-pevci so pokazali, da se ne bojijo ne truda ne težav, pa tudi liberalcev ne. Tako je prav! Ves shod se je vršil med veliko pozornostjo poslušalcev in mirno. Motiti so ga hoteli z neslanimi, pa. bolj tihimi opazkami „Štajercijanski" krčmar Polajžer iz Ravnega, Berlisgov komi Cvetko in liberalni učitelj Zrimšek. Predsednik bi jih bil seveda lahko dal odstraniti, pa jih je namenoma pustil, da se naši ljudje na živih vzgledih: na štajercijanskem krčmarju, liberalnem ko-miju in liberalnem učitelju učijo, kako se ne smejo obnašati. Naj kuhajo liberalci svojo onemoglo jezo kakor hočejo. Mi pa, verni katoliški in narodni Zeta-lanci se hočemo okleniti svojega ..Katoliškega bralnega in izobraževalnega društva" in skrbeti, da bo vse, kar je dobrega po celi župniji, pri nas, drugo pa naj imajo liberalci in nemškutarji! Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. V tukajšnjo šolo realko se bodo sprejemali učenci v petek, dne 4. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne, in sicer v realkini učilnici na glavnem trgu. Vsak na novo prišedši učenec naj prine- se s seboj zadnje Šolsko spričevalo, oziroma zadnja šolska naznanila. 1 Sv. Jurij ob Ščavnlci. Ker se zavoljo slabega vremena vese-1 ca in predstave niso mogle izvršiti, smo pre tavili celo stvar na pri-bodnjo nedeljo Prijatelje in znance vabimo, naj nas ob količkaj ugodjem vremenu v prav obilnem števila obiščejo pri g. Domajnku. Vspo-íed ostane isti, kakor je objavljen v prejšnji številki, na lepakih in vabilih. Odbor bralnega društva. Konjiški okraj. k Konjice. N. N., ali je že Vaš, šoli odrasli sin ud Bralnega društva, „Slov,. Straže", in Vaša hčerka, ali je že članica Dekliške zveze?" Zakaj ne?, Ali noče ali ne sme? Oboje je žalostno. Prvo za otroka, drugo za Vas. Ali niso delavni društveniki in društvenice najvzornejša mladina cele fare! Vprašajmo njihove stariše, ali jim niso v veselje?, Pojdi in stori tudi ti tako! k Konjice. Med našimi vrlimi gospodarji vlada splošno prepričanje, da pride k nam premalo „SI. Gospodarjev". To prepričanje je častno za može kakor za list. Želja kmečkih prijateljev je, naj bi imel sploh vsak boljši gospodar svojega ,„Slov. Gospodarja" (matere „Detoljuba", žene „Bogoljuba", fantje in dekleta „Naš Dom"), društvene iztise bi pa pustili revnejšim slojem. Pri priznani požrtvovalnosti našega ljudstva se bodo v teku 365 dni gotovo našle potrebne kronice (vsega skupaj z Mohorjevo družbo 11 K). Pomislite, koliko stroškov imate, če imate v hiši pijance in zapravljivce, bahate gizdalinke in našopir-jene ošabnice! ? Tedaj pa stotaki niso dovolj. Za denar, ki ga izdate za poučne, vzgojne liste, vlečete stoodstotne obresti. Kaj sodite? k Konjice. Naši „nekdaj-Slovenci" s ponemče-nimi imeni in s slovenskim občevalnim jezikom so res pametni ljudje; nasproti občinstvu, odjemalcem so skrajno sladki in prijazni, sama ljubeznivost jih je — na tihem pa dosledno in vstrajno delajo za ponem-čenje trga in — okolice. Slovenski trg (nekdaj!), ali naj pride skoro čas, da gre zadnji Slovenec pokopat k Sv. Ani svojo zanikrnost in nezavednost? Okolica, ali nič ne vidiš in čutiš, kaj se godi v tebi? Vstani, izdajalec je blizu! k Konjice. Lov občine Okoški pride za dobo 6 let k vnovični dražbi. Javna dražba se bode vršila v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva v ponedeljek, dne 31. oktobra 1910 ob 9. uri dopoldne. Izklicna cena znaša 30 K. Vsak prositelj najema ima v začetku dražbe založiti znesek, enak z izklicno ceno kot varščino, katera se po dražbi vrne. Daljni lovski pogoji so razvidni pri c. kr. okrajnem glavarstvu. k Konjice. Lov občine Bezovica pride za dobo 6 let k vnovični dražbi. Javna dražba se bode vršila v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva v ponedeljek, dne 31. oktobra 1910 ob 11. uri dopoldne. Izklicna cena znaša 233 K. Daljni lovski pogoji so razvidni pri c. kr. okrajnem glavarstvu. k Konjice. Podružnica „Slovenske Straže" prosi svoje člane, naj pridno agitirajo med znanci in prijatelji za obilen pristop, naj tudi velikodušno pobirajo prostovoljne doneske in jih izročajo blagajnici ali tudi tajniku. Pri vsaki veseli družbi naj se — pusti 1 liter v sodu, njegova cena pa — za Slomškov dar. — Po vseh trgovinah in gostilnah zahtevajte računske listke „Slovenske Straže", v vsaki zavedni hiši naj se rabijo izključno le vžigalice „V korist obmejnim Slovencem", dobijo se pri Ogoreveu in Hrepev-niku, na vsako pismo prilepite kolek „Slov. Straže" (dobi se pri tajništvu). Vsako nesoglasje doma in med sosedi poravnajte s par peticami — za Slomškov dar. Komur ni kaj jasno, naj pride po pojasnilo k tajništvu (v kaplaniji). k Konjice. V Dravinjski dolini mi kmetje nikakor nismo zadovoljni, da bi nam po naših travnikih jahači kneza AVindischgrfttza jezdili, ker nam delajo preveliko Škodo. — Nekateri so jih že večkrat ustavili, pa to ni nič pomagalo; če mu je kateri kmet rekel, da ne pusti tamkaj Škode delati, so mu odgovorili jahači: ,,Mi ne poznamo nobene škode," in so hitro odjezdili. Ali se bode tako godilo, kakor je bilo še v starih časih, ko se je s kmetom delalo, kar se je hotelo? Mislim, da tistih časov ne bo več! — V Dravinjski dolini je že večkrat marsikateri izmed kmetov vprašal pri tem ali onem odvetniku, kaj in kako naj storimo, pa nam je bil odgovor, da naj pustimo stvar pri miru, ker so usmiljeni, ker delijo veliko dobrot. Pa nam kmetom v Dravinjski dolini niso to nobene dobrote, če delajo po naših travnikih veliko škodo. — Bili so nekateri kmetje tudi pri knezovem oskrbništ-vu ter so se pritoževali, da se jim dela škoda. Oskrb-ništvo je vzelo seveda to na znanje in tudi popisalo imena kmetov, pa zgodilo se ni nič, temveč je ostalo vse pri starem. — Neki kmet iz Nove vasi je potegnil žico, katera se na 100 korakov daleč gotovo vidi, po svojem travniku, kjer je rastla najlepša trava, in kjer ni nobene vozne ceste ne pešpoti, da bi tako za-branil škodo, zlasti ker prošnje in opomini proti tem jahačem niso nič pomagali. — Poročila v nekaterih nemških in tudi slovenskih listih so bila nepravilna, ker se kmeta, ki se brani Škode, zaradi tega vendar ne more imenovati zlobneža, četudi je slučajno tisti, ki mu dela škodo, kakšna imenitnejša oseba. — Zaradi žice je bil nek posestnik naznanjen sodniji ter je bila že dvakrat obravnava, pa se je vsakokrat preložila. Radovedni smo, kaj bo končno sodnija sklenila. — Kmet. k Častno občanstvo. Bezina, okolica Konjice, Tepanje, te tri občine so izvolile za častnega občana ekscelenco knezoškofa dr. Napotnika, rojaka s Te-panjskega vrha, in so mu izročile krasno diplomo po- vodom njegovega bivanja v Konjicah, letos, dne 28. avgusta. Iste tri občine so pa te dni diplomo častnega občanstva izročile tudi g. arhidijakonu in dekanu Hrastelju. — Častno občanstvo, to je največja čast, s kakršno more odlikovati občina zaslužne osebe. k Zreče. Družba „Južna železnica" ima v naši občini premogovnik. Leta 1908 pa je vsled rovanja v zemlji usahnil studenec, ki je dajal vodo za ljudi in za živino v okolici Gračič. Prebivalci so razložili zadevo vodstvu rudnika, a gospodje nočejo obstati, da bi bil povzročil rudnik zmanjkanje vode; pravijo, da je to zakrivila suša. Toda najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bil dotični vodnjak kedaj brez vode; tudi ob suši, ko so drugi studenci usahnili, tam vode ni manjkalo. In vodnjak je usahnil po zimi, meseca decembra, ko je ležal sneg. Leta 1908 je zapadel sneg že v prvi polovici novembra, vreme je ostalo mrzlo. Dne 15. decembra, je skopnel sneg po osojah. Dne 20. decembra je po 2dnevnem sneženju ležalo novega snega za dober pedenj. In v tem času je odpovedal studenec vodo. A sedaj si prebivalci že skozi dve leti morajo voziti vodo od daleč, iz nižave, po strminah. O tej nadlogi sta se gg. poslanca P i š e k in Novak želela prepričati na lastne oči ter sta dne 16. oktobra obiskala kraj Gračič. Istega dne sta gg. poslanca hotela tudi svoje nadloge potožiti svojim vo-lilcem. V to svrlio nam je gospod Kračun prepustil blage volje svoje prostore. Tu je zbrance pozdravil načelnik ovokrajnega političnega društva g. Lamut, potem je pa g. Lorger predlagal vodstvo: g. Lamut bodi predsednik, g. Potnik zapisnikar. Besedo je dobil prvi g. deželni poslanec Novak. Ta je orisal neznosne razmere v deželni zbornici v Gradcu. — Državni poslanec g. Pišek je že laglje govoril o nekoliko boljšem položaju. Sicer tudi v državnem zboru na Dunaju ne gre vse tako, kakor si želijo naši zastopniki; pa z vstrajnostjo so vsaj tuintam kaj za-branili, kar bi bilo njihovim volilcem na škodo. Med ostalim je omenil draginjo, katero čutimo vsi, posebno Še kmet in sploh ubožni sloji ljudstva. V kmetoval-skih zadevah nevedni ljudje pravijo, da je kmet kriv draginje. Poročevalec naj dostavi: Socialni demokrat dr. Renner je v državnem zboru rekel, da je kmet „oderuh", ker nastavlja previsoko ceno svojemu blagu. Slovenski poslanec g. Demšar (Ivranj-Loka) mu je odgovoril in s Številkami dokazal, da kmet nima nobenega dobička od kmetovanja, ako bi z denarjem ra-eunil svoje delo. Gospod Pišek je v „Slovenskem Gospodarju" objavil vrsto člankov z nadpisom: „Le vkup, kmetje, le vkup!" V sestavku je izračunil s številkami tako, da je imel gospodar pri par volih komaj 3 ali 4 K dobička. Gospod poslanec je rekel: Zakrnela posebno usodni dan je bil tisti dan, ko se je po želji vlade vsprejel proti glasom naših poslancev ta-kozvani pooblastilni zakon, to je postava, ki vlado ali ministre pooblasti, da smejo bolj po svoji volji, to je brez poslancev sklepati kupčijske pogodbe s sosednjimi državami, n. pr. glede uvoza živine iz Srbijo. A da se z ozirom na kmeta zakon ali postava vsaj deloma vblaži, izposlovali so naši poslanci podporo za živinorejo. V prvi vrsti pride tukaj v poštev zadružno vnovčevanje živine. Podrobnosti o skupnem prodajanju živine je obravnaval mladi g. Pišek, predgo-vornikov sin in poslovodja Zadruge za vnovčevanje živine, zadruge, ki se je za slovenski del naše dežele ustanovila v Mariboru. Za tem je g. Igo Sadek prebral resolucije. Zbrani volilci izrekajo zahvalo in popolno zaupanje svojima zastopnikoma za njun trud v državnem (Pišek), oziroma v deželnem (Novak) zboru. Zborovalci odobravajo dosedanje ravnanje slovenskih izvoljencev: občudujejo možatost in vstrajnost članov „Slovenskega kluba" v deželnem zboru v Gradcu ter izrekajo vsem skupaj prisrčno zahvalo in popolno zaupanje. Zborovalci prosijo, naj gospodje v-strajajo, če treba, v obstrukciji tudi tako dolgo, dokler ne izposlujejo svojim volilcem enakih pravic, ka-koršne vživajo drugi državljani. Oni hočejo, naj se naši poslanci še zanaprej odločno ustavljajo slovenskemu ljudstvu sovražnim nakanam n. pr. nemško-nacionalne večine v deželnem zboru; naj branijo slovensko šolstvo in gospodarske zadeve slovenskega kmeta, ker: Če se bo kmetu godilo dobro, bo kmetovega blagostanja deležen tudi njegov delavec, hlapec, dekla, dninar, viničar. Zadnja resolucija naglaša pa prošnjo, naj poslanci pospešijo v deželnem zboru že sproženo zadevo glede kmečkih zidarjev in tesarjev. Po primernih razgovorih je predsednik zaključil dve uri trajajoči, lepo uspeli shod. Celjski okraj. c Celje. Grdo delo je izvršil zopet zadnji „Nar. List". Za Anzelmom meče blato, ker ve, da se o. An-zelm ne more več zagovarjati. Pisava je hudobna, J.e dvoumna. Tako pišejo propali ljudje, ki hočejo škoditi bližnjemu, pa nimajo za to dovolj gradiva in ne dovolj korajže. Sicer pa se vse na svetu maščuje in Anzelmov prijatelj, ki biva tam zgoraj blizu Na-zarja, bo še čutil udarec usode bridko na sebi. Sam je umazan in zato ga žene, da tudi druge umaže. Grd značaj je, in zato je pomočil svoje pero v lužo da tudi druge ogrdi. Vsi v Savinjski dolini od Celja do Solčave poznamo Anzelmovega prijatelja, ta vzor ostudnega in podlega človeka ! Misli, da je'škodil o Anzelmu, a vse je padlo zopet nanj nazaj, in kdor ima Še količkaj Čuta do snažnosti, se bo tega izvrž-ka svojega stanu še bolj vestno ogibal. c Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je končala svoja toletna predavanja v nedeljo, dne 9. t. m. pri društvenem tajniku g. Pečarju v St. Pavlu. Bilo je to že deveto toletno zborovanje , prirejeno v zvezi s kmetijsko podružnico v Žalcu. Udeležba je bila še dosti povoljna; zlasti moramo biti zadovoljni, ker so se zbrali sami navdušeni čebelarji. Potovalni učitelj g. Cernej predaval je o vzimljenju čebel. Tudi dva panja smo razdejali ter jih do kraja pregledali, da bi se prepričali, ali imata dosti hrane čez zimo ali ne. Pri enem panju smo matici celo uši obirali, čemur so se vsi čudili ter skoraj niso mogli verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. Tudi na razna vprašanja je g. Cernej radevolje odgovarjal. Sploh je pri nas navada, da čebelarji le sprašujejo in da se jim odgovarja: vrhu tega Še vsak pove kaj iz svoje skušnje, ravno zato so naša predavanja, vselej prav zanimiva. — Bodi izrečena g. Cerneju za to, kakor tudi za vsa, že prirejena predavanja imenom naše podružnice najsrčnejša zahvala za ves njegov trud; isto veljaj tudi našemu čebelarskemu mojstru g. Piklu, proseč obenem oba, da nam še drugo leto ostaneta zvesta predavatelja in učitelja, c Petrovče. V nedeljo, dne 23. t. m. se je vršil v društveni dvorani II. zadružni shod savinjskega okrožja Zadružne zveze za Štajersko, ki je bil zelo dobro obiskan. — Pozdravil je shod v imenu odsotnega okrožnega predsednika J. ZdolŠeka- poslanec A. Terglav. Pri volitvi okrožnega predsedstva so bili izvoljeni: predsednik vlč. gospod župnik J. Zdolšek, podpredsednik deželni poslanec A. Terglav, zapisnikarja dr. M. Slavič ter F. Žličar. V daljšem govoru je nadrevizor g. Vlado PuŠenjak razpravljal važnejše zadeve našega zadružništva, polagajoč veliko važnost zlasti na nadzorstvo. Govoru je sledila daljša razprava. Shod je enoglasno sprejel sledeče resolucije, predlagane od g. nadrevizorja: 1. Kjerkoli obstojajo v enem okraju dve nasprotni posojilnici, mora vsaj vsakega pol leta tajnik, oziroma kak drug član načelstva naše posojilnice pregledati seznam članov nasprotne posojilnice. — 2. Tretji okrožni zadružni shod se vrši v St. Jurju ob juž. žel. — Nadejamo se, da bodo ti okrožni zadružni shodi postali stalna institucija ter privabili vedno več razumnih in resnih mož v naše zadružništvo. c Dobrna. Kaj neki pomeni veselo razpoloženje slovensko-narodnih Dobrnčanov! Menda jih, kakor po navadi, veseli trgatev — ne, letošnja trgatev je pri nas jako, jako siaba. Trgamo Že, trgamo, pa kaj? Samo suho, velo pentljevje. Torej s trgatvijo in ž njo združenim veseljem ni nič. Veselje ima drugod svoj vzrok. Približujejo se nam namreč občinske volitve. Ljudje se po navadi bojijo volitev, a na Dobrni je nasprotno. Od kar so imeniki razpoloženi na ogled, se je začelo v narodnih vrstah veselo zanimanje, češ, zdaj je prišel zopet veseli Čas politične trgatve. Da so nekdaj na Dobrni tako slavni (?) nemšku-tarji doslužili, nam ne dela tolikega veselja, pač pa dejstvo, da se je naša slovenska stvar tako mogočno okrepila, Za Boga! Kdor je poznal Dobrno leta 1900, bo rekel: „Res, ta biser Spodnjega Stajerja se zdaj blišči stokrat lepše kot poprej." Mladeniči in dekleta so po bralnem in izobraževalnem društvu probujeni ter ne samo v izobraževalnem, ampak tudi v političnem oziru prav vzorno vzgojeni. In kaj bi Šele rekel o naših vrlih možeh: to so prave skale! Da smo vsi v taboru Kmečke zveze, ve menda cela javnost. A ne smem pozabiti naših vrlih žen, ki so z malimi izjemami navdušene za narodno delo. Bog daj, da bi se letos pri volitvah tudi tisti zavedli svoje slovenske narodnosti, ki so se pri zadnjih volitvah vdinjali nem-škutariji in njenim zastopnikom na Dobrni. Sram mora biti te može (?), da so v sredini tako vrlih narodnjakov izdajalci. V koliko pa spada hujskarija zoper ogromno večino ljudstva v delokrog kakega c. kr. u-radnika, bomo kmalu izvedeli, ako ne bodo dotičniki mirovali. c Bočna. Pod tem nadpisom je trdil zadnjič nek dopisnik., da ni razlogov za delitev občine. Jih bom pa jaz par navedel, da se slišita oba zvona, čeprav so se okoličani Sv. Lenarta in Sv. Florjana itak izrekli za tako delitev, ker jim je tja dol v liberalno Bočno vendar predaleč. Trg Gornjigrad, kjer istota-ko vlada liberalizem, jih pa ne mara kot zavednih katoliških mož. Morajo si torej osnovati lastno dovolj obširno občino, ki je bila doslej pastorka. Naši stroški nas ne bodo boleli, svoje bodete pa že pokrili sami. c Sladka gora. Poročil se je dne 17. t. m. tukajšnji mladenič Jernej Jagodič s pošteno deklico Antonijo Kumpergar iz Šmarja, oba iz Marijine družbe. — Mlademu paru naše iskrene Čestitke! c Sladka gora. Zopet so zapeli zvonovi svojo mrtvaško pesem 21. t. m. umrli Mariji Stancer, po-sestnici iz Mestinja, stari 28 let. Rajna zapušča žalujočega moža z enoletnim otrokom. Pošteni Stancerje- vi rodbini naše globoko sožalje! c Št. Jurij ob juž žel. Nek revček' se je v zadnjem „Narodnem Listu" spravil nad okoliško požarno brambo, češ, da ni bila zastopana, ko je gorelo na Grobelnem, tržka požarna bramba pa da je bila; in kaj je resnice na lem? Resnica je to, da ste bili obe požarni brambi, tržka in okoliška na pogorišču na Grobelnem. Res je tudi, da ste imeli obe malo izvršu-jočih Članov, to pa zato, ker tržka požarna bramba nima več gasilcev, a okoliška požarna bramba ima svoje gasilce zelo razkropljene po občini, in ker ni zvonilo pri cerkvah, stavim, da več kot polovica gasilcev niti vedela ni, da je gorelo v sosednji fari. Kar nas je vedelo, smo bili pa itak vsi na mestu. Dopisnik je pozabil pristaviti, pri kolikih požarih letos ni bilo tržke požarne brambe zraven, med tem ko je bila okoliška požarna bramba povsod prva na mestu in pridno gasila, a nihče ni pisal o tržki požar- ni brau. Da ima pa tržka požarna bramba dobre brizgalne, to je hvale vredno, med tem ko je prejšnji okoliški župan Urleb kupil brizgalno ter jo je pustil stati pod nekim kozolcem več let, tako, da je popolnoma zarjavela, da je ni možno prej rabiti, dokler se ne popravi; tudi cevi so ta čas preperele. Sedanji občinski zastop skupno s požarno brambo je postavil primeren gasilni dom in bo tudi v kratkem Še nedo-statke odpravil. Ce pa dopisnik „Narodnega Lista" nima dovolj, mu bodem pa Še prihodnjič več napisal o njegovi hvalisani požarni brambi. c Št. Vid pri Grobelnem. Pri nas nasprotniki vedno kričijo, kako jim leži na srcu blagor občine in se bahajo, koliko dobrega so že storili za njo. Kako je to res, kaže sledeči slučaj: Pred par leti je dobil gospod Sumer v občinski hiši v nadstropju stanovanje in sicer: dve sobi, kuhinjo, klet in vrt, in vse to za borih 20 kronic. Drugi dve sobi sta se pa oddali v najem učiteljici Kregar, ki je pa stanovanje iz gotovih vzrokov, g Sumer jih najbrže pozna, kmalu zapustila. Gospod Sumer se je nekoč izrazil, da bode že skrbel, da dobi občina tudi od tistih dveh sta-nic mesečno 5 K. Toda glede te njegove izjave se ni napravila nobena pogodba, in g. Sumer se ni čutil vezanega. Da, za občinski odbor vneti takratni občinski odborniki so Šii še dalje. V neki seji se je pod točko slučajnosti prejšnjega odbora meni nič tebi nič sklenilo, da se prepustite g. Sumerju Še oni dve sobi v najem, in kaj mislite za kakšno ceno? Za nič, in zopet za nič! Pri zadnji občinski seji se je predlagalo, da naj se oddasta prazni sobi občinskemu tajniki» proti primerni mesečni odškodnini, spodnji prostor, sedanjo občinsko pisarno, pa se naj prepusti bralnemu društvu, ki bo za dotični prostor tudi na leto plačevalo najemnino in bi se na tak način zvišali občinski dohodki. Toda sedaj bi bili morali videti nasprotnike, posebno gospoda Florijaneka. Rotil se je, da se ne sme nikdar zgoditi v Št. Vidu, da bi gospoda Šumerja spodil kdo iz občinske hiše, češ, ker tega si on na svoja stara leta ni zaslužil. In kmalu se je raznesla novica po Šentvidski župniji, da hočejo ti „preklicani klerikalci" vreči Sumerja na cesto. Kako zavijajo in lažejo liberalčki! Saj tega nihče ni rekel, da bi moral gospod Sumer zapustiti stanovanje, samo oni dve sobi hočemo imeti nazaj. In če se preseli zaradi tega drugam, kakor je grozil, naj le gre, saj tako prostornega stanovanja ne dobi nikjer za tako nizko ceno. Tistega pa, ki tihotapi po St. Vidu, prosimo, da napiše zopet dolgovezen članek v Sumerjev zagovor v „Narodni List". Pa priporočamo mu, naj piše tako, kakor mi tukaj, ker vse drugo bi bila gola laž. c Št. Vid pri Grobelnem. Hočem napisati par vrst „Narodnemu Listu" z dne 13. oktobra t. 1. v odgovor, ne zato, da bi se zagovarjal, saj občne zbore sklicevati in ljudi na nje vabiti, to pač ni nič napačnega; ampak dokazati hočem, kako nasprotniki lažejo. Dopisnik pravi, da sem letal po cesti gor in dol; mar bi bil tudi povedal, kolikokrat me je videl dirjati; dalje trdi, da sem jih priganjal; saj menda nisem imel metle v roki., s katero bi jih bil gonil po cesti. Videl je dopisnik pred šolo samo brhke deklice, in pravi, da sem te prosil, naj gredo malo poslušat gospoda iz Maribora, Pa se je poročevalec tukaj zopet zmotil. Pred šolo niso stale samo dekleta, ampak, tudi možje, žene in fantje. In sploh, ko sem prišel po cesti nazaj, nisem prosil nikakega dekleta, da bi šle poslušat, le fante sem povabil, naj gredo z menoj, ki so tudi ubogali. Se hujše se je pa dopisnik, zlagal, ko trdi, da sem šel naravnost v gostilno po može. Vsi, ki so bili pred gostilno, so priča, da nisem Šel v gostilno, ampak nekega posestnika sem poslal v sobo, pa ne zato, da bi može priganjal na zborovanje, ampak da mi prinese od načelnika posojilnice blagajniške ključe* Laž je slednjič, če zatrjuje, da sem si nalašč za to nedeljo umislil zborovanje, da bi s tem odvrnil ljudi od igre. G. Pogačnik' se je sam izrazil, da če se priredi občni zbor na isti dan kakor predstava gledališke igre, da potem upa na obilnejšo udeležbo pri gledališki igri. -- Pogodil je torej dopisnik, ko se je na koncu članka podpisal, da je nekdo, ki rad tihotapi; zakaj videli smo, da je res dosti laži vlihute,-pil v dopis. Seveda drugikrat bom moral iti k njemu in ga ponižno pvosjti, ali smem zopet prirediti kakšno zborovanje ali no. in sploh se bom moral menda ravnati po njegovih naukih, kakor je želel lani listi, ki me je poučeval, kakšen mora biti kaplan v St. Vidu in kakšen ne sme biti. Ne bojte se za nas kaplane, da bi ne vedeli, kaj smemo in česa ne, zato tudi ne rabimo vaših nasvetov. Ce se pa hočete res povišati nad nas in nam dajati nauke, pa glejte, da se vam ne zgodi, kakor tisti žabi, ki je hotela biti kakor vol, in se je vsled tega tako dolgo napihovala, dokler ni počila. — Kaplan. c Dijaška knhlsja t Celja naznanja, da se vrši njen letošnji občni zbor v soboto dne 29. oktobra t. 1. v dvorani celjske posojilnice ob 2. cri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika 2 Poročilo tajnikovo. 8. Poročilo blagajnikovo. 4 Morebitni predlogi in nasveti. 5 Volitev novega odbora. Vsi častiti člani se aljudno vabijo k obilni ndeležbi c Polzela. Prostovoljna požarna bramba na Polzeli priredi v nedeljo dne SO. t. m. ob 3. uri popoldne veseiico v prostorih goapcda Cimpermana z vinsko trgatvijo in še marsikaj drugega. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Dobiček namenjen je za stavbo Bkladišča E o-bilni udeležbi uljudno vabi odbor. c Kmetijsko zborovanje na Teharjlh. V nedeljo dne 80. okt. t. 1. po večernicah priredi šentjurska podružnica svoje zborovanje pri Cijhn-u. Na vsporedu je predavanje in pogovor o jesenskem gnojenju. Člani, kakor tudi vsi tisti, ki se zanimajo za predmet, se uljudno vabijo. Sprejemajo se tudi naročila na umetna gnojila. e Kmetijsko zborovanje t Dramljah. V nedeljo dne 80. okt. t. 1. po rani maši priredi šentjurska kmetijska podružnica svoje zborovanje v prostorih nove šole. Na vsporedu je predavanje in pogovor o jesenskem gnojenju Člani, kakor tudi vsi isti, ki se sanimajo z» predmet, ae uljudno vabijo. Sprejemajo se tadi naročila na umetna gnojila 4 " Brežiški okraj. b Kapele pri Brežicah. V nedeljo, dne 16. t. m. je preč. g. dekan iz Vidma blagoslovil prenovljeno podružnico Sv. Trojice ob veliki udeležbi vernikov. Godba in mogočen strel sta naznanjala daleč o-koli veselje kapelske župnije, a Bog pa je dal krasno vreme. — Trgatev je končana, letos se bodemo morali navaditi bolj po malem piti, ker se je le malo nabralo. Druga letina pa je vklub mokrotnemu letu še precej dobra. — Našo postajo v Dobovi so nam bili za nekaj časa zaprli, tako namreč, da se niso smeli tam ustavljati vlaki iz Zagreba, ker so zdravniki v Brežicah preiskavah potnike glede nevarnosti kolere. Ker pa menda ta nevarnost ponehuje, ah pa je bila ta preiskava presitna, se zdaj zopet v našo za-dovoljnost vlaki v Dobovi ustavljajo. — V nekaterih vaseh v Dobovi imajo že par mesecev grižo ter je že preoej ljudi umrlo. Pri nas v Kapelah je le eden mož zbolel, pa je zopet ozdravel ter smo imeli sploh do danes le 12 mrličev, a župnija pa šteje do 2000 duš. 'A sedaj se je pa žalibog že v eni hiši prikazala griža, kjer leže trije bolniki. Bog nas varuj vsake, posebno pa nalezljive bolezni. b Planina. Umrla je tukaj občespoštovana gospa Roza Adamus, rojena Stuler iz Mozirja, vdova po bivšem graščinskem logarju Konradu Adamus v 82. letu. — N. v m. p.! b Planinska ves. Občinske volitve se bližajo. Več perijod že županuje v tej občini Jernej Jazbec. Ta mož je hud posilinemec "111 liberalec, in kot tak sovraži svoj materni slovenski jezik, in tudi cerkev mu ni pri srcu. Odvisen je popolnoma od planinskega Šešerka, ki je tudi njegov tajnik in voditelj. Piše mu pri občini vse „tajč" ter ga zalaga tudi s ptujskim „Štajercem". Šešerko je pristaš one nemško-nacional-ne stranke, ki hoče vse Spodnje Štajersko ponemčiti, poluteraniti, izdati Prusom in slovenskega kmeta s pomočjo „Sudmarke" spraviti ob njegovo zemljo. Naj bi potem na beraško palico dejani slovenski kmet kot suženj hlapčeval nemškim gospodom, ki so pred nedavnim časom prilezli s culico v roki, pa so sedaj 0-bogateli in odebeleli z groši tega slovenskega kmeta! Zato je naravno, da občina Planinska ves, ki ima takega predstojnika, nikjer ne vživa ugleda. Saj se mora vsak veren Slovenec — drugače ni niti katoličan, niti Slovenec — vendar še držati besed Slomše-kovih: „Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne 0-mike." Tukaj pa Je ravno narobe: mrzenje vere in zaničevanje maternega jezika. Zadnji čas je že, da si izberejo Planjani drugega župana, „Katoliško politično društvo za kozjanski okraj", ki je tukaj zborovalo dne 14. avgusta t. l., je našim volilcem to tudi prav nujno polagalo na srce. Sedaj je prilika za to. — Torej vsi volilci in voliike, 1 ki dobite izkaznice in gla sovnice, pridite na določeni dan in določeno uro na volišče in volite za odbornike dobre Krščanske in slovenske može, saj jih je obilo v občini, ženske pa dajajte takim pooblastila, Jazbeca pa pustite na strani! Ne dajte se motiti od njegovih pristašev, ki že marljivo agitirajo zanj, in ne iščite tudi drugih izgovorov. Nekaj takih „vzrokov" naj sledi: 1. Jazbečevi nasprotniki so prosili c. kr. okrajno glavarstvo, naj bi pri prihodnji volilvi odbornikov ne posloval kot komisar Šešerko, ampak kak drug veščak. Glavarstvo pa je določilo, da pride v ta namen uradnik od glavarstva. Zdaj pa vpijejo lazbečijanci: „Glejte, kaj bo to stalo! Šešerko bi pa zastonj posloval! Kaka bremena nam hočejo naložiti nasprotniki!" Pa vprašanje je, če bi storil to Šešerko res čisto zastonj. . Potem pa, nasprotniki niso naravnost prosili za uradnika od glavarstva, ampak sploh za drugega, kakor Šešerka. Gotovo bi omenjeno delo storil zastonj tudi točki župan Jazbinšek, ali nadučitelj Bračič. Glavna stvar je vendar to, da se izvrši volitev pravilno, da je vodstvo nepristransko. Tisti stroški ne bodo tako ogromni in se bodo lahko poravnali. Sicer pa denar ne sme biti vselej in povsod zadnji in edini povod v javnem življenju, drugače bi Še sam antikrist, ki bo po mnenju ljudstva sejal denarje, lahko postal plan-janski župan! — 2. „Jazbec je pravičen; nič mi ni storil žalega." pravijo drugi. Saj ti tudi nihče ne veleva, da bi ga moral sovražiti. Tega tudi ne smeš kot kristjan. Ne gre se pa tukaj za osebo, ampak za javno značajnost in vsposobljenost. Drugače pa, ali je v občini, ki ima nad sto volilcev. Jazbec edini pravičen? jih li ni več? — To bi bilo res žalostno! Ko je vendar toliko in toliko vrlih mož! — 3. „Jazbec nam je pomagal pri uimah, da smo dobili podporo," pravijo tretji. Vsakega župana, dolžnost je, skrbeti za blagor občanov, kolikor more, in torej naznanjati Škodo poslancem in uradom, da naklonijo pomoč. To bo vsak drugi župan tudi storil. Pa ali je Jazbec vsakemu pomagal? More li sploh kak župan vselej in vsakemu pomagati? — 4. „Jazbec pozna postave, je torej najbolj sposoben za župana." Ko bi bil tako vsestransko sposoben, bi mu ne bilo treba hoditi iskat modrosti v Planinski trg. če izvolite drugega, bo imel tisto modrost pod svojim klobukom. — 5. „Ne maram se zameriti Jazbecu, Če mu nasprotujem." Za božjo voljo! Kaka strahopetnost! Saj nismo več tla-čani onim, ki govore nemški. Več zavednosti! Na volišče iti in po svoji vesti voliti, to je sveta dolžnost. — 6. „Bodo že brez mene opravili, kaj bi se vtikal vmes, ostanem rajši doma." To je neopravičena malomarnost. Volilec, ki ne stori svoje dolžnosti, je so-kriv slabih nasledkov in nosi tudi škodo in sramoto, Če volitev slabo izteče. Ako zmaga zopet Šešerko s svojim Jazbecem, se bo pa hvalil v nemško-liberal- nih listih, kakor se je po ločkili volitvah; in vam 0-stane pred svetom sramota, da ste vpreženi v nem-školiberalne gare. -t „Vmes vtikal?" Saj imaš pravico, ravno tako zadnji, ki plačuje 1 vinar dače, kakor prvi, ki plačuje stotine kron. Le zapomnite si to-le: Vsaka občina ima takega župana, kakoršnega si zasluži. b Orešje. V našo šolo zahaja namesto od službe začasno odpuščenega Cugmusa g. Gostinčar, učitelj v St. Petru. b Sv. Peter pod Sv. gorami. Na kaj so naši liberalci ponosni? Na svojo naprednost; tako trobijo v svet v 232: številki „Narodnega Dnevnika". V čem pa pravzaprav obstoji ta toli hvalisana naprednost? Pri občinskih volitvah dne 11. februarja 1909 so v zvezi z najhujšimi narodnimi nasprotniki, s štajerci-janci, dobili par glasov večine. Po tem času je Km. zveza temu nečednemu in nenravnemu parčku dala dve močni klofuti: zmagala je pri volitvi v krajni šolski svet, in 13. avgusta t. 1. je dobila pri nadomestni občinski volitvi, kjer se je volilo 3 odbornike, lepo večino 33 glasov. So li bolj ponosni na svojo izdajalsko zvezo ali na dobljene klofute, ne vemo. — Tudi s svojimi odborniki se ne morejo ponašati. V XX. stoletju, v stoletju napredka in izobrazbe, bo v šent-peterskem občinskem odbor u sedel — seveda po tir. Kunejevi zaslugi — analfabet, čegar ime bo podpisoval pri sejah občinski sluga. Trije drugi odborniki Kunejevega kalibra so v pisanju tako izurjeni, da smo morali poslati njih pisavo na namestnijo, ki bo Šele določila,*ali so volili županom Hudina ali koga drugega. Res, ponosni smo lahko na naprednost St. Petra! Ne bilo bi napačno, če bi poslali Celjani katerega svojih pristašev v Št. Peter, da bi naučil nekatere odbornike pisati vsaj svoje ime. Morda prevzame ta posel znani oreški prerok; časa ima dovolj, bati se mu pa tudi ni treba, da bi posegla l zavladal lep mir in prejšnje družabno življenje! Da bi se to kmalu zgodilo, želi iz srca mnogo iara-nov, b Zabilkovje. Se enkrat vabimo vse somišljenike in somišljeni-ce na ustanovni občni zbor „Kmečkega izobraževalnega društva", ki se vriii na praznik Vseh ivetnikov popoldan po večernicah. Ako bode lepo vreme, se bode vršil zbor zunaj na prostem pred farno cerkvijo. Koj po občnem zboru Kmečkega izobraževalnega društva pa bode ustanovni občni zbor društvenega odseka, Dekliške zveze. Oboje zborovanje vodi preč. g domači župnik. Da se pa shod tem sijajnejše obnese, pridejo tudi vrle sevniške pevke „Dekliške zveze". Tudi govornikov in govornic ne bo manjkalo. Zato upamo, da se isti dan Zabukovčani v prav obilnem številu odzovejo našemu povabilu. Torej na veselo svidenje. Vesfnik mladinske organizacije. Maribor. V nedeljo, dne 23. oktobra je imel naš telovadni odsek „Orel" predavanje. Govorila sta gospod Kemperle in brat Prapotnik. Obema srčna hvala! Volili smo tudi nov odbor za predavanja. Za predsednika je izvoljen brat Praprotnik, za podpredsednika pa brat Simonič. Odslej imamo redna predavanja vsako nedeljo. Fantje iz Maribora in okolice, pridite k telovadbi in predavanjem! Sevnica. Naša Dekliška zveza je priredila zadnjo nedeljo že tretjič predavanje. Predavala je gdč. Pepca Senica iz Šmarja o gojenju cvetlic. Griže. Naznanili smo že, da se je ustanovila pred kratkim pri nas Dekliška zveza. Za njeno ustanovitev se imamo v prvi vrsti zahvaliti domačemu č. g. župniku, ki nam je dal prostore za zborovanje in se tudi drugače veliko trudil za, ustanovitev. Zahvalo izrekamo tudi č. g. kaplanu, da je prevzel trudapolno delo, da nas preskrbi s knjigami v bralnem društvu. Nadalje se zahvaljujemo č. g. dr. Jehartu, da. se je potrudil k nam in nas poučeval in vnemal za vse dobro. Zahvaljujemo se končno tudi podpredsednici Z. S. D. gdč. Mariji Dreo, da se je že parkrat potrudila v našo sredino in nas izpodbujala,, da ostanemo naši organizaciji vsikdar zveste. — Dekliška zveza v Grižah. Konjice. Dekliška zveza je zborovala t nedeljo, dne 16. t. m. Udeležba je bila navzlic prepoznemu naznanilu povoljna. Predsedovala je načelnica. G. voditelj čestita zvezi na izbornem uspehu povodom dekanijskega shoda na Brinjevi gori ter vabi članice, naj hite od vspeha do vspeha. Obilnejša ko je žetev, večja bodi setev. Vsak korak', naj vam rodi novo stremljenje. Delo bodi dvojno: zvezo širiti in zvezo na znotraj krepiti ter izpopolnjevati. Zvezini cilji so: 1. Telesno zdravje mladenk, čistost, gibčnost in moč. 2. Bister razum. 3. Močna, odločna, značajna volja. 4. Blago, plemenito, krepostno srce. 5. Smisel za lepoto in umetnost. 6. Gojitev lepega petja. 7. Lepa, čista govorica. 8. Čedno vedenje pri občevanju v družbi. 9. Ukaželjnost. 10. Stanovska izobrazba o najvažnejših vprašanjih vseh strok, spadajočih v področje kmečke gospodinje. 11. Neomadeževana mladost. 12. Spoštljivo ravnanje z roditelji. 13. Modrost pri volitvi stanu. 14. Marljiva delavnost in pametna varčnost. 15. Razširjanje dobrih časopisov. 16. Skrb za zanemarjeno deco. 17. Boj zoper nezmernost (alkohol). 18. Vzorna postrežba bolnikov (domača lekarna). 16. Ljubezen do domovine in materinega jezika, skrb za na^ rodno obrambo („Siov. Straža"). 20. Ohranitev narodnega blaga, skrb za lepoto slovenske zemlje (čedna obleka, čedne hiše, cvetlični vrti). — Vsaka izmed teh strok bi zaslužila, da se ž njimi peča poseben odsek, da gre v kri in meso vsaki zavedni slovenski mladenki, zlasti članici dične Z. S. D. — Drugo lepšo polovico sestanka je izpolnilo krasno predavanje Franice Lamutove, ki se je udeležila 14dnevnega teharskega poučnega tečaja. Njeno poročilo je v čast tečaju, kaže namreč, da so dekleta v kratkem času veliko pridobila. Nadarjena tovarišica bo napravila celo vrsto kratki L predavanj. Zveza se jih že veseli, ker govori predavateljica razločno, mično, in med poučno tvarino trosi nedolžne, pa srčne dovtipe. Da bi vsaka zborovalka storila le vsaj desetino tega, kar je slišala! Brez pohvale, hvala ji! Prosimo še več! Le eno misel, ki je morda tej ali oni šinila v glavico: Kako bi bilo lepo, ko bi se tudi v Konjicah priredil podoben tečaj, vsaj nekaj dni, razmeram primerno. — Prihodnji shod je 6. novembra. Kolera. V Trstu se. od 15. t. m., ko je zbolel na koleri zidar Papalepori, ni pojavil noben nov slučaj. Trst ne velja torej več kot okužen. Zelo slabo pa je na Hrvaškem. Mesto Osjek je popolnoma okuženo s kolero. Doslej je zbolelo na koleri 13 oseb, od katerih jih je umrlo 8. Skoro ne mine dan, da bi se ne pojavil kak nov slučaj kolere. Kljub temu pa oblasti ne ukrenejo zadostnih varnostnih odredb, kakor poročajo hrvaški listi. Ljudje, ki strežejo bolnikom, ki prenašajo bolnike iz hiš na vozove in jih vozijo v bolnišnico, ki odnašajo posteljnino od kolere okuženih bolnikov, hodijo prosto po mestu ter občujejo svobodno z ostalim prebivalstvom. Baje je tudi dognano, da je tudi nek zdravnik, ki je bil pri nekem, na koleri obolelem bolniku, odšel naravnost k drugemu bolniku, ne da bi se poprej razkužil. Dne 21. t. m. je bilo mesec dni od prvih pojavov kolere na Hrvaškem. Med tem časom je okolelo na koleri 51 oseb, 24 oseb pa je na koleri umrlo. Oblasti v Osjeku so mnenja, da je okužena Drava in je vsled tega ostro prepovedana vsaka raba, vode iz Drave. Na novo sta v Osjeku oboleli in se borita s smrtjo dve ženski in nek vojak 78. pešpolka. V Sarengradu je v rodbini Pimer že peti slučaj kolere. Tri osebe od petih obolelih so umrle. Novi slučaji kolere so jav-ljeni iz Krčedina pri Stari Pazovi, iz Vukovara, Ze-muna, Borova, Dolnjega Miholjaca, Mitrovice in Iri-ga. Skoro vsi slučaji so smrtni in znamenja kažejo, da kolere pred bodočim poletjem v teh krajih ne bo mogoče zatretl Poročilo o živinskem sejmu na Dunaju dne 24. okt. 1910. Na sejmu je bilo 3158 kom. rejene živine, 614 komadov pašne živine in 1000 komadov slabe živine (živina za klobasarje); po vrsti 2897 volov, 822 bikov, 875 krav in 178 bivolov; skupaj 4772 komadov živine. Prodajali so se dobro rejeni voli od 96—118 K; na pol debeli od 90-105 K, slabejši od 80-95 K, izvanredno do 122 K: dobro rejeni biki od 90—100 K, na pol debeli in slabejši od 80—94 K, izvanredno od 68—106 K; dobro rejene krave od 90-100 K, na pol debele in slabejše od SO—88 K, izvanredno do 106 K; ogrska pašna živina od 76—92 K, bivoli od 52—90 K, slaba živina (živina za klobasarje) od 58—76 K, za 100 kg žive teže. Tendenca: Na današnjem sejmu je bilo 78 komadov živine več kakor zadnjič. Kupčija z biki je bila radi' precejšnje množine malo mrtva, cena je padla dobro rejenim bikom za 2—3 K, na pol debelim in slabejšim, kakor tudi slabi živini (živini za klobasarje) pa v mnogih slučajih za 4—6 K. Povpraševanje po rejeni živini je bilo jako živahno ter se je oddajala dobro rejena živina kakor prejšnji teden, v nekaterih slučajih pa za 2—3 K dražje. Druga vrsta živine, kakor krave, pašna živina in bivoli, se je oddajala kakor prejšnji teden. V izven je bilo prodanih 508 komadov živine. Najnovejše novice. Celje. Dne 24. in 25. t. m. se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava, ki sta jo naperila pos. Friedrich in Koren v Petrovčah proti ur. Špindlerju. Spindler je bil oproščen s 6 glasovi proti 6. _ Listnica uredništva. Celje: Prepomol - Sv. Jurij ob Taboru: O Šijancu pri Sv Antonu in o skrivnosti njegove „izvolitve" za ia.tx.effa občana imoi. zadnjič poročali Bilo bi pleveč časti z. Šijan^ bi P^' 0 DJ« še enkrat. Škoda dragocenega proste«. - Obril pn Središču. Smo še prej dobili drag dopis Loterijske številke. Dne 21 oktobra 1910. Trst . 44 8 37 89 21 Line . 46 82 75 15 25 Velik novi hram z lepim sadonus-nikom se takoj preda Hram obstoji iz dvth velikih gob, ene kuhinje in ene Čumnate. Za ceno se isve pri Ti m* ž a Kksiuc, na Gor. Briga št. 20 pri Ptuja. 774 2 nadstropna hiša, ob šivahni cesti v Mariboru ležeča, še pst let davka prosta, t kateri jo sedaj špecerijska trgovina, nese na me-see 275 K obresti, se zamenja z gozdnim posestvom ali se prostovoljno proda. 22.000 K lahko o stane na hiši Tknjiženih, 18100 K je treba izplačati ped ugodni mi plačilnimi pogoji. - Tudi se prodajo tri enonadstropne hiš», pri katerih vsaki je treba izplačati 4000 K Razvcn tega sa preda gospodarsko poslopje z velikimi hlevi in 3 stanovanji s stavbnim prostorom, primerni za kočijaže. Plačati je treba «C00 K, ostali znesek se lahko vknjiži na poslopju, Naslov pove upravništvo. 799 Priden nčeaec ss sprejme pri g. Franc Nerat, čev jarski mojster. Koroška cesta 9, Maribor. 807 Učenec ee sprejme takoj ali po zneje v trgovini mešanega blaga J. Kodrič v Frama. 797 Mast zajsmčeao pravo čiste svinjsko, radi prevelike zaloge predajam pod ceno in sicer po 180 K q ter moje posode od kolodvora Gjnrgjevac. Prosim, da se pošlje denar naprej. Lujo Kres'.inger, mrsar, Gjurgjeva«, Hrvatska., 828 18 K na dani Lahek zaslužek za vsakogar v mestu in ua deželi, tudi v celo malih krajih. Pošljite svoj naslov samo na poštni karti tvrdki Jakob König, Dunaj VII/B, poštni urad 63. 78fl JnriJ Perlei pri 8v. Trojici v Rogaški Slatini naznanja, da ima na prodaj 4000 lepih jabolčnih sadnikov raznih vrst kakor kaaa-da, belfler, bonska jabolka, zimski mašancker, ananss, astrahan itd, vse domače in najnovejše vrste po 60 vin. komad. Bolj močni ko od državne drevtsnice ste dve, ena ca Pristavi in ena doma. 829 Lepo posestvo 15 minut od po staje Pesnica, zidana hiša z gos pod sirskim pcslipjem, 9 oralov travnikov, 3 orale ssdonosnika, 4 orale njiv in 2 orala gozda se preda pod lahkimi plačilnimi po g ji Naslov: Fracc oalinšek, Wii cieurainfrjeva ulica 14, Maribor 839 Sprejme se takoj iz poštene hiše fant, kateri ima veselje di trgovine. Jcsip Droškovič, SloveDj-gradec. £35 Lepo posestvo tik železniške postaje Pesnica pri Maribora, obstoječe iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, s&donosnika, njiv in go zda ter lep« z dane z opeko krite hiše in viničarije se ceni primerno in jako ugodno takoj preda Istotam se preda tudi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančneje pri g. Z'nauer Sv. Jakob v Slov. gor. 815 Išče so z i takoj žtgar za vodne žago z enim listom proti akordni plač'. Ponudbe sprejema Paul Po-tiorek, Ze iave pri Francu Veingerl v Ročici pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 866 Lepa nova hiša davka prosta, pripravna za peneijoniet«, deset minut od postaje, je na prodaj. H št ima dvs sobi, eno kuhinjo, 1 vežo, l klet, dve drvarnici, vo dnj&k in lep vrt. Zemlje je dva orala Pojasnilo se dobi pri gosp. Lobnik v Orehovi »asi, pošta Slivnica. 858 Preda se lepo posestvo tik cerkve ia šole. hrami v celo dobrem stanu, zemlje je 5 oralov, edei knmplek«, prav po ceni Izve se pri J Lešniku v Šmiklavžu pri Maribora. 857 Posestvo se proda na dražbi SO. t. m cb 9. nri dopoldne. Gospodarsko poslopje, lep vrt, zraven ce12 kupite moderne volneno blago za ženske obleke, sukno in kamg&rn za moške obleke, perilni kambnk, hlacevino, belo platno, svilene robce in mnogo drugega manutakturnega blaga iz naj boljših tovarn po Čudovito znižanih cenah. — Priporoča tudi svojo veliko zalego raznovrslnega špecerijskega blaga. «e«*®® í s*®«®**.®* 20 do 50 K na dan lahko vsakdo zasluži z razpečav?njem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. — Pošljite v pismu za pojasnila znamko za 30 vin. in svoj naslov. Josip Batič, Idrija, Kranjsko. 854 ajboljše ročne torbice, šolske torbice, denarne mošnjičke, denarnice za natakarice in natakarje. — Bogato sortirano zalogo : : : : : usnjaftili garnitur kakor tudi konjske oprave, opravo za jahanje itd priporoča. Rudolf Novak: Maribor jermenar in sedlar Grajski trg. ZZZ^Z Samo lastni izdelki. 1= Vabilo veselico vinskega branja, —= ki se vrši dne 30. oktobra t. I. v gostilni g. Mohorko v Loki št. 9 v pri St. JanSu na Drav. polju, Vstopnina prosta. Začetek ob 2. upi popoldne. \ avna zahvala veleč, g dr. V. Červinki v Braslovčah. Le Vaša izvanredna požrtvovalnost g. dr. me je rešila gotove smrti, ki mi je pretila po smrtno nevarni rani. Odstopili sto mi celo svojo las no posteljo. Bog plačaj! 865 Andrej Strojanšek, Topovlje Prva Štajerska trsničarska zadruga (pošta. T-u.rsin.ci pri IFt-uj-a.)- ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive \rste ta običajnih pudlagah kakor tudi na različnih križankah Ceniki so brezplačno na razpolago. 861 Na pravočasno naročitev Thomasove moke za gnojenje travnikov, pašnikov in polja za krmo se s tem opozarja. Jamčimo z* čiste in polno vredoo Tomaževo moko in pošiljamo izključno le v plombiranih vrečah, z varstveno znamko in navedbo vsebine. z z o. z. Berolin W 35 Kmetje, zah'evajte pri svojih pošiljateljih gnoja Thomasovo moko „Sternmarke". Brošure o porabi iste pošilja gori imenovana tvrdka zastonj. 832 Nizke cene! Ne pozabite se zglasiti iti Nizke cene! pri narodnem in domačem^trgo?cu Franc Lenartu v Ptuju ki je dobil ravnokar za jesen in zimo iz prvih tovarn veliko novega sukna za ženske in moške o-bleke. Potem obilo trpežne hlačevine, vsakovrstni ga barhenta stalnih barv, mnogo lepih štrikanih in suknenih ogrinjalk, ter nepremočljivih konjskih koc. To pa vse cenejše kakor drugod. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. — Priporoča se Franc Lemrt v pfuju. 842 Čifaj! Pozor imetje in fantje! Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las, brk in brade je: Kaptolšt. I. Deluje, da brke in brada postanejo gosti \a dolgi, odstranja prhljaj in vsako drugo ki/žno bolezen z glave. Naroči naj si vsaka družina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznalnih pisem. Cena na vsako pošto franko 1 lonček K S-'. O, 2 lončka K 6"—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če 88 pošlje denar naprej. Naroči se le pod naslovom: Lefcarna uri Sv. Mtbajln Topnslii, Hrvatska. ! Citaj! Pozor kmetice in dekleta! Najnovejše in najboljše sredstvo za rt-si las in d» lasje postanejo gosti 964 in dolgi, to je: Kaptolšt.II. Odstranjuje prhljaj a«. glavi in vsako kožno bolezen. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo, Cena franko na vsako pošto 1 lonček K 3'60, 2 lončka K 5" -. Pošilja se po poštnem povzotju ali če se pošlje denar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom: s Lekarna pri Sv. Hihajln Topnsko, Hnatslp. 53I0W' I £33 teom i Oznanilo. rasti Potrebujem viničarja s tremi delavski mi močm z ma>o viničarijo, morajo biti trezni in pošteni. Vse drugo sa lahko po-§ govori pismeno in ustmeno v Framu na ^ naslov štev. 53, M. K. 836 & — Mezdno in mitniško * kakor tudi zamenjavo vseh vist žita oskrbuje : najhitreje ia najceneje umetni vaKni mlin : 819 v Rušah pri Mariboru. Največja mizarska in tapetarska 'rgovina Karol Wesiak - Maribor 551 Tegethofova nlica štev. 19, Pohištva in posteljne oprave ptu najnižjih cenah. Cenik in proračun zastonj« Lastmm rmxm*3hm isi tap, delavnica Tovarna za poljedelske m kmetijske stroje u uauul Prva & Ir.tn. «.I.ti'lninn »o Slnn.nlo in mlatil*,'»« Z " " W JL 111 T kakor mlatilnico za škopanje in navadne mlatilniee za roko in gepelj. Rezalnice, gepelj, vejalnice itd Livarna za železo in medenino. Izdelaj ej o se nnini in žage za vodno in parno moč. Vsa popravila po ceni in točno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Kn puje se po najboljši ceni staro vlito železo, cink, cin, baker, svinec, t. d. 941 S -1-- : L Pfeifer, tovarna in livarna v Hočah pri Mariboru. rjuh zelo debele in po 2 metra 14 kron po 2'/« m po 16 K, iz domačega ianenega platna po 2 m 18 K, po 2 */« m 20 K razpošilja franko narodna vele-trgorska hiša R. Stermecki y Celju za za lfiničar ee sprejme na dr. Sernec-evem poseRtvu v Kamniei. — Več se izve v pisarni dr. V. Serneca v Maribora, Poštna ulica štev. 11. 833 Našim fodbirifim prip^rotdwi Moltttsho cihorijo. 9*0 Delavnica za popravila! -a s M o T— 18 — 4-— 8--2.— 2-— S S Ve ika zaloga ur, dragoce nosti.srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Mi na »krtke! Illustr. cenik larton)! Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-nra K 8'60 Pristna srebrna nra „ Original ornega ura „ Kuhinjska ura „ Budiljka, niklasta „ Poročni prstani „ Srebrne verižic „ — Večletna jamstva — Nasl. Dietinger Theod. Fehrenbach urar in očalar Maribor, Bospoel« ulic« 26. Kopujem zlatnine In srebro. Olje za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K. Ivarilol Prosimo spoštovana gospodinja, nt zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije^, temveč določeno ¿iaamko: : Franck: da imate jamstvo za vedno jedndko in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. — #H§ #K# (f iifiU spl°š- del- ^^°1Vaniškadružba varovanje H» Življeilje v P i» a g i je edini slovanski delniški zavod, ki ima dokazano najnižje cene in najboljše zavarov. pogoje ter je zares v narodnih rokah. — Pojasnila o zavarovanju dajejo brei-plačno: Generalni zastop za vse slovenske dežele v Tr*ra. ulica G. Donizetti, nadzorstvo za Štajersko in Koroška r Mariboru, Wildenrainer jeva ulica 22 (nadzornik Ivan To-mažič) in okrajni zastopi v vseh večjih slovenskih krajih Jos. Čretnik Št. juri) ob Jutftl ieleznlcl stavitelj mlinov in žag, kakor tndi izdelovatelj mlinov za rabo na roko, z ge-peljem, motorno in parao silo. Slika je posneta po mojem lastnem izdelka, ic pošiljam iste na meni znane osebe na 1 mesečni poskus. — Zahtevajte oenike! smmmm Ttrut itnaik». Totvs. (umJu. lovarn. znamk», a. > )