mk feo
asMJ Ii
iMMd <UUj
Hollidajs.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrsšaSM tai efvevatakS MIT S. Uwndsl* Ava
Offls* of PubUostttSt
MST Bonih u»..,uit A1£
Veliki izgredi se para-Jizirali Indijo
Vojaške čete ubilo 20 izgredni kor In na stotine Indijcev je ranjenih* Panika t dranaj stih mestih. Vlada rasglsšuje obsedno £ tanje
Bombaj, 7. maja. — Včerajšnji izgredi v Kalkuti, Delhiju in drugih indijskih mestih so zahtevali najmanj 20 človeških žrtev in na atotine ranjencev je v bolnišnicah, ko ao vojaške čete streljale v razsajajoče množice. Vlada je razglasila obsedno sts-nje v dvanajstih mestih, kjer so bili najhujši izgredi.
Kalcuta, 7. maja.—Aretacija "svetnika" M. K. Gandhija je izzvala velike izgrede v t vseh večjih mestih Indije. Nacionalistične množice so pozabile na Gandhijev nauk "pasivne nepo-kornosti" in udarile s silo. Največji izgredi so bili včeraj v Kalkuti, Delhiju, Bombaju, Ran-gunu, Simli, Lahoru in Julumb-hurju.
V Delhiju sta bila dva domačina ubita, ko je velika množi-
Coolidge podpira nazadnjaka
Podal je izjavo, v kateri alavi čednosti njegovega prijatelja
Boston, Masa. — (F. P.) — Calvin Coolidge, ki se še vedno bsvi s politiko, kadar ne piše Člankov za Hearstove liste, je priskočil na pomoč svojemu sve-stnemu prijatelju, ki ga je podpiral v njegovih f>olitičnih bojih, William iM. Butlerju. Butler je kandidat sa zveznega senatorja in Coolidge v posebni izjavi opisuje njegove vrline. Butler je že enkrat aedel v višji zbornici kongresa, na katero meato ga je i-menoval Coolidge, toda pri volitvah, ko je Butler kandidiral sa zvezfega senatorja, je bil poražen po David I. Walshu.
O človeku, ki je najel detektive, da so opravljali špionašo med tekstilnimi stavkarji v New Bedfordu, pravi Coolidge: "But-reprezentira
ler reprezentira dostojanstvo,
....	... . odkritosrčnost In moralni karak-
ca gandhijcevnavalila v gUvno ^ ^ kftteri je njegovo
ulico in se ni hotela raziti na	»
povelje oblastnikov. Vojaštvo je
•	—	—	-	xjj UUJC, lil pUallHJU |A/ll.manr
streljalo in zapodilo demonstran- drfave Massachusetts, poaeb-
te v beg.
I
Pridigar biča oblasti
Memphis, Tenn. Rev. John C. Petrie je v svojem govoru po iadiu napadel okrajne In državne oblaati, ki gredo na roko tovarnarjem, kadar naatanejo spori v indeetrijah. Dejal je, da policija in vojaštvo ae takoj odso-ve, kadar Jih pokličejo oblasti v obrambo privatne lastnine, do" ttm mirno gledajo, kadar kompa-nijski poboj ni ki streljajo na de» lavce.
Španija
irovornl za ta korak. Republl-
r" postalo tako močao na ftpan
«kem, da je vlada reenttho «tralla. _ ! ....__o
bivališče. Ljudje, ki poznajo politikaše
no iz puritanakega Bostona, ki
NsmMsss politična
InsRRŠ v nOCMII9i|l
Unljskl delavci eo IzgubUi zaupanje y rHMflV atarih at mak
--— '	11U M pui iMliionc^a uuntui», ••
V Kalkuti so nacionalisti na- izvaja Vsakojake cenzure, pravi-padli železniški vlak v predmest- j0| fa je Coolidge povedal reanl-ju Hovrahu in v spopadu s poli- ©<,. cijo jc bilo 20 ranjenih in 50 aretiranih ; šest policajev je bilo ranjenih. Vsi policaji v spopadu so bili domačini!
Vsi včerajšnji izgredi in demonstracije so prišle, ko so nacionalisti razglasili "hartal" ali dan brezdelja v.znak protesta proti aretiranju voditelja Gandhija. Dolge procesije gandhijcev v belih oblačilih iz doma stkanega platna so se vlekle ves dsn po mestih in vaseh. Povsod so procesije trčile ob policijo in vojaštvo, ki ima nalogo, da prepreči vsako zborovanje.
Voditelji paaivne revolte, kolikor je še na prostem, so.skli-cali sejo odbora nacionslistične-xa kongresa, ki se vrši 1H msja. Na tej seji bodo določili nadalj-ne korake v avojem gibanju. Medtem je Abbas Tjabji prevzel začaano vodstvo kampanje civilne nepokorščine namesto Gandhija.
Gandhi Je včeraj sporočil iz svojega zapora v Puni, da je zdrav in zadovoljen s postrežbo v ječi. Dalje Je naznanil, da Je zelo srečen, ker je zaprt! Kajti z njegovim zaporom Je prenehala njegova odgovornost za mirno, nekrvavo revolto In zdaj naj vlada nosi odgovornost za posledice!
I^ondon, 7. maja.—Tu poročajo. da se MacDonakJova laborit-*ka vlada pripravlja na važen 4<orak glede Indije. V London je prišel V. S. ftaatri. vodja zmernih strank v Indiji, ki ne odobrava Gandhijeve kampanje. Najbrž se pripravlja status do-minijona za Indijo.
Madrid* 7. maja.—Berenguer-Jevn vlada je včeraj začasno u-fttavila vse Javne politične shode
in govore. Krvavi dijaški nemi- ^ ^ ____ _________
ri v Madridu zadnje dni so od- M iVOj0 politično organizacijo.
Rochester, N. Y. — F. P.) — Dogodki zadnjih mesecev upra-vičujejo pričakovanje, da bo dela vako gibanje v Rochester ju končno izleslo iz političnega mrtvila, v katerem se nahaja Že več let. Delavci so že siti nadvlade republikancev, ki sede v mestnem svetu. Eden izmed mnogih faktorjev, ki je prisilil delavce, da so pričeli misliti, je spor, ki je nastal med mestnim svetom in manažerjem. Republikanska mašina, ki ima oblaat v okraju Monroe, niti manažer ae v avojih. bojih ne zmenita za zahteve organiziranega delavatva.
Centralni atrokovni In delav-aki svet v Rochester ju je pred krstkim sprejel resolucijo, ki nalaga posebnemu komiteju, naj u-vede kampanjo med krsJeVnimi delavskimi unijami za uatanovi-tev neodvlane politične stranke. Dosedanji rezultat kaže, da je med delavci veliko zanimanja za uatanovitev neodvisne strsnke. kajti delavci ne verjamejo več v geslo voditeljev Ameriške delavske federacije, "nagradite prijatelje in kaznujte aovražnl-ke," ker so prepričani, da ni več prava podlaga sa smernice delavskih unij na političnem polju.
Dejstvo, da so se delavske stranke v evropskih industrijskih dežeUh razvile iz manjšinskih strank v večinske in v več slučajih prevzelo vlado v svoje roke, potrjuje argument, da bi morale strokovne unije v Združenih državah organizirati svojo politično stranko, ki bi protekti-rala njihove intereae.
Eksekutivni uradniki ameriških strokovnih unij ae kaj radi pritožujejo, da se članstvo ne zanima za aeje svojih organiza-cij, kfcso navadno slabo obiskane. Vzrok je največ v tem, ker voditelji strokovnih unij sami niao dovolj progresivni, kar neugodno vpliva na moralo članstva, da postane tudi ono mrtvo.
V par mesecih se Je še petdeset strokovnih unij Isjavllo v prilog ustanovitve neodvisne dele veke stranke, kar pokazuje, da je članstvo pričelo zanimati
Ako ae bodite ostale unije v Bo-
< anako gibanje Je zadnje mene- chesterju priglasile za sodelovs
aje v akciji, tedaj je ustanovitev neodvisne stranke gotove
M	______
Otok Ciper ae tudi punta proti Angliji!
Leadon, 7. maja__Rebelno
gibanje proti vAiki Britaniji je v Indiji, Egipta in na Cipru. Pravkar je prišla vest v London, da ee je na Cipru pojavilo agrMŠmo gibanje ss pridružitev h Grčiji. Britskl governer otoka je uvedel cenzuro In druge ostre ukrepe proti puntarakia Ciprijanom. Leta 1915 je Anglija ponudi-la Ciper Grkom, ki pa ao otok odklonili. Od tega čaaa ao Angleži zgradili na tem otoku v Sredozemskem morju nočno narahlo oporišče.
Poročila o izidu ljudskega štetja
mmmmmmrnm^
Kalifornija ee ponaša s največjim narsatkom prebivalstva
Washington, D. C^—Cenzusni biro objsvlja dnevno poročila o rezultatih ljudskega štetja v raznih krajih dežele zadnji mesec. Kolikor je doslej znano, je najbolj napredovalo Culver City, predmestje Los Angelesa v Kaliforniji. Leta 1920 ao bili tam 508 prebivalci, letos so jih pa našteli 5068, kar pomeni 1911.5 odstotka napredka. Kalifornija v splošnem izkazuje velik nara-stek v prebivalstvu.
Mn?ga farmarska in rudar-ska mesta propadajo. Letošnje štetje bo piokazalo, da se prebi-valatvo Združenih držav vedno bolj koncentrira v industrijskih mestih.
Časopisju molči
O' BREZPOSELNOST!
«tudeatje, Iti eo raspečcvaU letake, aretirani v Plttaburgfca
Plttsburgh, Pa. — (F. P.) — Pittaburghški dnevniki trdovratno molče o brezposelnosti. Zamolčali ao celo vest o aretaciji dijakov, ki ao delili letake, na katerih so bils tiskana vabila na shode bresposelnih delavcev, katera je sklicevala soc. stranka. TI dnevniki so pred nekaj tedni še trdili, da ne bodo nasprotovali demonstracijam brezposelnih, s-ko jih ne bodo prirejali komunisti.
Pred nekaj dnevi je govoril v CamegiJevi dvorani Jim Maurer, socialistični concilman Is Resdln-ga. Maurer je allksl naraščajočo bresposelnoet in efekt, ki ga 1-ma na delavsko ljudstvo. Ts stari veteran se je norčeval is poročil vladnih agencij, ki napovedujejo vrnitev proaperltete. Dejal Je, da delavci ne amejo verovati propagandi, ki gre za tem, da Jim nameče peska v oči. Kapitalistični sistem, je dejal Maurer, ne bo nikdar odpravil bres-poselnosti In Induatrijske krize, ker se ne brigs za drugo kot zs svoje prof i te. Pozival Je delavce, naj se organizirajo politično ln strokovno, ds bodo potem lahko ovrgli tlačltelje in izkoriščeval-ce. ki Jih t išče k tlom. ■Ns shodu je bila sprejeta resolucija in pozneje poslana mestnemu svetu In državnemu delavskemu komisarju s pozivom, nsj sečno s jsvnlmi deli, da se tako omili bresposelnoet, radi katere trpe delavske družine.
44 oseb v T< Dallaa. Tez,—V torek Je besnel tornado preko več krajev .v Tezaau In najmanj 44 oseb Je bilo ubitih In več kot 50 ranjenih. V Froetu Je vrtinec odnesel strrfio s ljudske šole, toda nI zgodilo nič ža-
Krajevna tiskarska unija m j| fte svojem zborovanja soglasno izrekla m ustanovitev neodvlane stranke. Med člani te eni-Je je opažati najvsč zanimanja za politično akcijo, ki naj tstrgs laet iz rok republikancev, ki kontrolirajo mestno opravo.
LEWS JE »OŽIVEL P08AZ M KONVENCIJI
Uporne delegated vodil Edward McOone, predwdnik eco t ral* ae delavske unije Is Sc ran to-
Hasleton, Pa.,—(F. P.)—Na konvenciji rudarjev ns polju an-tracita se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Predalnik mednarodne rudarske junije John L. Lewis in njegovi plačani priata-šl so bili porašepl s veliko večino glaiov, ko je prišlo na dnevni réd vprašanje d mezdi, ki naj tvori podlago p*i sklepanju nove pogodbe z premogovnimi operatorji. Poročilo odbora sa mezde, v katerem eo bili sami Lewi-sovi privrženci, Je naletelo na odpor, ker niso člani tega odbora razdelili tlakhfaJh resolucij, ki ao ae nanašala na mezdno vprašanje.
Rebelne delegate Je vodil Edward McCrone, predsednik oen-traine delavsks unije iz Scranto-na, ki je takoj po otvoritvi konvencije poktssl precej upornega duha in je bilo jasno, da Lewis ne bo uspel s svojo diktaturo. McCrone je bil iavoljen od rudarjev, uposlenlh pri Hudson Coal Co., tajnikom odbora sa pritoibe. Izjavil jO, da se je že večkrat sgodilo, da so Člani odborov, katere je imenoval Lewis na prejšnjih zborovanjih, pokopali pre-dložene resolucije in'niso prišle nikdar na raspravo.
Bristaši Lewisove administracije so pričeli vpiti, ko je MdCro-ne poda? to isjiûro, da bi tiskanje rssoiudj zavleklo konvencijo zs več dal. McCrone jim je odgovoril, ds Je bolje, sko se kon* venci ja preloži sa par dni in se delegatje potem vrnejo ps zborovanje, da razprsvljsjo o vitalnih problemih, ki ae tičejo rudarjev na polju trdega premo-fs.
Pozneje so Lewis, podpredsednik Philip Murray In drugi uradniki mednarodne rudarsko unije napadali voditelje reorgsnlzira-rane rudarske unije, ki je bila stvorjena v Springfieldu. Značilno pri poteku konvencije je bilo dejstvo, da ni bilo nobenemu saatopnlku reorganizirane rudarske unije dovoljeno, da bi nagovoril delegate.
Pred zaključkom konvencije Je bila vaeeno sprejeta resolucija, v kateri se Je obsojalo voditelje reorganizirane rudarske u-nije. .
Vohun aretiran
Reading, Pa. — Ko ata dva atavkarja pri Artcraft Hosiery Co. vprašala Isadora Stube, privatnega detektiva, saksj Jima alsdl, Js 8aub poklical policijo. Policija pa ni hotela aretirati stavkarja, temveč Je pograbila Staube In ga odpeljala v zapor na obtolbo nespodobnega obnašanja. SUub Je moral čakati v zaporu, dokler nI njegov boss, Harry 8. Stall Detective Agency, poslal denar zs ispustitev iz Ječe.
Ta agencije Je bila še . pred kratkim ustanovljene, da nabavlja privatne detektive sa dr;l-be, pri katerih so delavci saatav-kali, todS pri svojem posloven Ju se poslužuje ensklh metod kot slične sgeuclje.
1 t ■1 Proda Jelalšhi klerkl Imajo laške
Farmar ubil dekret, ki je hotel pustiti delo
Valparaleo, Ind. — Nick Vandera, farmar šeat raUj ud tukaj, je pred enim mesecem upoaHl Freda Wadeja na svo-ji farmi. Dobil ga je s pomočjo delovne posredovalnice <v Chkagu. Pred par dnevi js pa Wade povedal farmarju, da je že aH dela na farmi ia da odide nasaj v Chlcago. TY> je farmarja tako raakačllo, da je vzel puško la uatrelll Wade-Js. Delavec jo bil aa meatu mrtev. Vandera je sdaj v aa-poru obtožen tonom prve vr-
Sub*cdption »*.oo g^EV^—NUMBER .108
5000 ljudi mrtvih v potresni katastrofi
Driibo m marajo
Morsih radarjev
Glavni ataa reorganizirane ru« darake unije prejel pritošbe ad rudarjev
Springfield, III. - (F. P.) -Rudarji v Wyomingu, ki ao se isjsvlll ss reorganizirano rudar-lako unijo in proti John L. Lewi ¡su, morajo iakati delo v drugih pramogorovih. Premogovne dru-I žbe eo pričele odalovljati rudarje, ki eo zalntereairani v gibanje za rasbitje Leufiaove maline, kot 'ae glasi foriilslna pritožba, ki js ,bils poslana na glavni stan reor-ganlslrane unije.
Pet delegatov, ki so se udeležili konvencije v Springfieldu. je bilo odslovljenlh, ko so si vrnili na avoje delo. Najmanj petdesst rudarjev, ki eo sodelovsli pri Izvolitvi teh delegatov, Je zadels enaka usoda. Rudarji na sapa-du ae tudi pritožujejo radi postopanja John P. Whlta, bivše-prsdssMka mednarodna ru darske unije, ki izrablja svojo oblaat v avrho, da prisili rudsr-Js, ds bi stali na strani Lswiss.
Ds so premogovni baroni naklonjeni l*w|su, Js rssvldno Izjave, katero je podal B. Auliff. generalni manašer Union Pacific Coal Co., na nekem sborovsnju v Rock Springsu. McAullff js ob Uj priliki izjsvli; ds bo ustsno-vil kompanijsko unijo, ako bo Lawis izgubil svoj vpliv msd ru <Urjl v Wyomingu.
HNíiílMt,
sodom svojih otrok
Nato js obralls orožje proti sebi Hi ao sms i^onilftv Isw^l® Js
U otrok, ki jih nI nagls prs-hraniti
Columbus. O. — Mre. Ethel Yelden Je v torek svešer položila svojih enajst otrok k počitku, potem pa Je vzela revolver In Jih sedem ubila. Po tem groznem činu Je namerila revolver nase In obležale Je smrtno ranjena. Odvedli so Jo v bolnišnioo, kjer nsjbrž umre.
Mrs. Yelden Je bila dvakrat omožena. Prvi moš, ki ss Je pi-aal Oeller, je umrl, drugI je pe v zaporu za deaet let Preživljala Je aebe In avoje otroke s tem, da js prodajala časoplee. Zadnja čaae Je pe potožila sosedom, ds ne more zmsgovstl In M6lm prej pride konec vsemu, tem boljše.? Eno uro pred tragedijo je pelJs-la svoje otroke k fotografu, ds Jih slika v skupini.
St. Louis, Mo. — Velike Am-pa rt men t ne trgovine ao Iznašle primeren način ia zniževanje mezd k 1er kom ia prodajalcem. Lastniki odslavljajo starejše klerke. na njih mesto pa na* ta v-IJaJo nove, hI delajo za veliko nižjo plačo.
Starodavno meeto Pegu v Burmi. angleški azljatskl koloni-ji^Je v razvalinah. Domačini pravijo, da jf to bošja kasen, ker je Gandhi zaprt
■■■MMM^. j
Loadoa, 7. maja.—Po najnovejših poročilih iz Ranguna Je 5000 ljudi Izgubilo šlvljenje včeraj, ko je eilen potres rasdejal starodavno pristaniščno meato Pegu v Burmi. Število mrtvih morda snkša 7000. Mesto Je popolnoma v razvalinah, ki jih sdaj uničuje pošar. Potresu je sledil ogromen val vode, ki je pljusknll ls reke Sitang na suho ln odnesel mnogo ruševin a mrliči ln ranjenci vred.
V Rangunu — glavnem mestu Burme, ki se nahaja 58 milj sapsdno od Peguja — Je okrog 50 mrtvih in 800 ranjenih. Vea Južni del Burme je prissdst po potresu. Psgu js slovsl po vsem orlentu po svojih velikih in bo-gstih psgodah (svetiščih). Vse te psgods s drugimi vsllklml po-slopjl vred je potres podrl. Gla-sovita pagoda Sve-Dagon, eno največjih svetišč budisma na svetu, ki Je bila zgrajena v 16. stoletju ln ki Je Imel* 870 čev-IJev visok stolp ls zlata, vreden 91^60,000, ss Je srušila na tla. V bližini teh svstišš je bilo največ človeških žrtev. Velik kup mrllčev leži tudi pod rasvalina-mi klnoteatra, ki Je bil natlačen s gledalci, ko se je poelopje podrlo.
Domačini v Rangunu pripisujejo katastrofo "bošjl kazni" radi tega. kar so AngMl «sprli "svetnika" Gandhija v Indiji.
Sinoči so bili tam vsllki Isgradi, katere Je moralo potlačiti angleško vojsštvo.
Psgu js Imelo 18,000 prebl, vslcsv, ki so sdsj vsi brez strehe, kolikor Je ostslo šivih.
(Burma, snglešks kolonija, Isti ob Indijskem morju med Indijo In Slsmom in ns ssvsru meji s Tibetom. Pegu Je stsro meato, ki ss omenjs v zgodovini 500 Ist pred Kr.)
Protidtlavški zakon v Avstriji
——
Nemera delodajalcev, ki ao šall «riniti v zakon določbo o zniževanju m sad, Ispodletela
Dunaj. — (P. P.) — Odločna opozicija od strani socialistov In strok, unij proti takozvanemu protKerorističnemu zakonu, ki ao ga podpirali klerikalci ln nacionalisti, je resultirala v( tam, ds po bilo določbe v zakonu o snlša-vanju mezd, katere so zagovarjali delodajalci, librlsane. Nobena struja nI bila zadovoljna s i-zidom bojs, tods socialisti zatrjujejo, da bodo delavci s epre-menltvljo ukona bolje protektl-rani glade rasmer v delavnicah in mesds kot ao bili doslsj.
Nov sakon predvldevs, da ss delsvcem ne utrguje člsnske prispevke sa unijo na dan, ko so jim isplsčuje mesds In ds vsaka oss-bs. ki skušs odsloviti unijsks delavce ls ksteragakoll podjstjs, Js podvržena kasni šsst mesecev zapora, ako as poslušl groženj ali nasilja. Nadaljs zakon dolo-ča kasni ss osebe, ki skušajo o-virati sborovsnje delavskih unij.
Besedilo pogodbe, ki Je bila sprejeta med delodajalcem In u-nijo, mera biti nabita v tovarni sli delavnici glasom sprejetegs zakona, kl v marsičem ovira postopanje kolektivnega pogajanja.
S kORVORftljO MV"
Veliki gssdal požari
New York. — V ssdmih drža vah ae vzhodu divjajo veliki gozdni pošsri že več dni. V New Jersey Ju, New Yerku la Maaaa-rhuaettau, je že sgerelo na tisoča akrov gozdov.
VeMkl profltl želesnlšks družbe
| SHIwaukee, Witt. — Finančno poročilo Mllwaukee St. Paul A Pacifie železnice, kl je bllo olijs-vljeno te dni, govori, ds so profl* ti te železniške dniCbe znsAali v prejšnjem letu $1.184,000 več kot I. 1028.
Minneapolis, Minn. — Uprava farmske mlekarske zadruge v o-kraju Praaklln poroča o lepem
napredku v prvih mesecih teko- fjgrrwai Masa — Mestni čega Ista.' Njeni dohodki so m bo te dni izdaj vsoto $400, petnajst tisoč dolarjev višji kotjooo sa konstrukcijska / dela, da so bili v Istem času prejšn)«fs|u|i0 viAj nekotiki omili brsspo-
H*-	. .. . . . » _ selnost	_
TOVARNARJI NA JUGU ft)l ORGANIZIRAJO
Namen njihove asociacije je vaditi boj proti delavskim valjani
Stavilo člaaov v New Yoriis «s Je pomnošlle ga VSČ kot tisoč člsaov v prešlih par meeecih
New York. — (t, P.) — Na konvenciji newyorških socialističnih orgsulsscij Js bila sprejeta resolucija, "ns pritisk m!adihM, da se v bodoče posveča več pozornosti socialističnim aktivnostim v delaveklh unijah.
Rssoludja urgira eksskutivni odbor i (1) ds obnovi shods prad tovsrnsml In naj dalavcem rss-dsluje socisllsličns tiskovine | (t) ds isdsjs letake» kl so v prvi vrsti nsmenjenl orgsnislrsnlm dele vsem. ksteri naj se raepeša-vajo v unljskih delavnicah in dvorsnsh s (8) da ss skllcujsjo debste In diskusljs, ns katerih naj se raspravlja o sociallsmu v svesl i unljskim gibanjem, ns kstere nsj se povabi vodltoljs delavskih unij. da govore sboro-vslcem o vseh psnogah strokov-nsgs In (Killtlčnsga snačaja; (4) skllcsvanjs konfsrsne s člani so-cisllstlšns strsnks. ki so na vaš-
AshevlUe. N. C. — (F. P.) — Tovarnarji In snanl pftlitlkašl v Jušnlh državah e<^te dni ustanoviti svojo organisscljo, kl bo snana pod Imenom Južnovshod-na ekonomska konferenca. Na svojsm sborovsnju. ki se js vršilo v tem mestu, so sicer nagla-Šali, da bo namen nove organizacije, povepešitl napredek v In-j ^	■ . .. . duatrljsllssclji Juga. toda zs tsm|"lh mestih v strokovnih unijah, se ekriva glbsnje proti akciji A-,ds se (sko ismsnjavajo mnenjs meriške delsvske fsderselje, šrf #4sz ^iporošilai se Je mvaela za unljonlsiranje posluŽI vsake prilike, kadarJcak-tekstilnih ln drugih delavcev. ,*na unija zahteva socialističnega Novs asociacija v mnogih osi- 'govornika, da nagovori njane
rlh sliši oni, v ksteri so tekstil..«»* , tJ _ BI -ni msgnstje v novosngUških dr-1 »••olucl s nadsljs nagUša po-lavah, kl se neprestano bojuje,trebo, ds člani aoc. atrsnks, kl w proti delavskim unljsm. «¿UMl- obeaem čUnl atrolw.vnlh unij, no za sborovsnje v Ashevlllu, Jellsvolljo posebne odbora, ^IJIh na-bilo dejstvo, ds Je otvoritveni go- jlogs naj bo, sgUlratl sa soclalU vor Imel George A. Uloen, pred-(»sm v unljsh. sodnik Cotton TesUlU Co., kl ob Isvoljen Js bil poseben odber. vsaki priliki sagovarja dolg de- ¡čigar naloga bo, preiskovati mo-lovnik v tovarnah, ftloan Je Imel.šnosti sa izdajanje aoclaliatične. svoje prate srsven v stavki tek-'fcrs dnevnike, kl naj bi Izhajal v stilnih delavcev v GeatonJJI, ka- New Yorku. Nadalje Je bilo po-tero Je akušal potlačiti s <iboro- rošano, da se Je število članov ženo silo.	.stranke v New Yorku od iSesees
PoroČevsIci časopisja niao Ima- novembra prejšnjega leta, ko Je
II vstope v dvorano, kadar Je bila v teku sejs tovsrnarjev In poli t i kaše v. Vstop Je bil dovoljen le tedaj, kadar so govorili in ponavljali navadne frase o potrebi kooperacije državnih administracij S delodajalci.
hila uvedens ksmpsnjs. pomnožilo zs 1.077.
lasullsvs Bloom ing t on, Id. — Prebivalstvo tega meeta se Je s večino šeat tisoč glasov izreklo proti pffdajl mestna elektrarne Insuflo vi Illinois Light A Power Co. Družb* Je ponudlls visoko eeoo m elektrarno In laaullovi a-gentl ao bili na delu, da motijo voiilcs. da bi glasovali ss pro, dsjo, kar pa sa JI« nI posrečilo.
PROSVETA
TBC JKK LMi H TKN M BUT
CUUULO Ol ukswima SUiVSMSSg MOODNK POOTOS-Mi jKi>Norm
NinMMI M	<«*•»	K*M>
k« m m. nü u n m«. »«■»• «	•
■P j» Ctom> «14« m M«. H-7» f» jmJ M*; m te*.
•(«■ mi
■■fcwiM'M »»te : ter te. U» p*r r«*r. Ckte » M pw y»*

w I« M» <S» • 1PSOHVKTA U«a4>te te, mm»i,
or THK K» DEBATIO rSKSS
Glasovi iz
PKOSVBTJC w
ČETRTEK, 8. MAJA.
nt^pf i
—
Za rešetkami ni pravic
V obijakJ državni kaznilnici je bil potor In zgorelo, oziroma zadušilo se ja v dimu 822 jetnikov. Nato je bHa preiskava in zaključeno je bilo, da ni — nihče odgovoren za katastrofo. Komisija je priznala, da je bila v ječi velika zanikrnost. toda tega Je kriva drfava, ker še vedno trpi staro jetniško poslopje. Država Je ljudstvo, ki krivdo lahko odnese, saj ga ne bo nihče klical na odgovori Vsi oni, ki ao odgovorni za upravo jetnišnice, niso odgovorni 1
' ln v tem slučaju ne smejo biti odgovorni, ker bi bila sramota! Governor je rekel, da hudodelcem v zaporu se ne sme ugoditi za nobeno ceno. Ako bi bil jetničar obtožen in spoznan krivim, tedaj bi bil «isUvljan — in a tam bi bilo zadoščeno Jetnikom, ki zahtevajo odslovi-tev jetničar ja. To se pa ne sme zgoditi. Jetniki v zaporu ne sme jo imeti nobenih pravici Po mnenju ohijskega governerja je bolje, če vsi jetniki poginejo v ognju in dimu, kakor da bi dobili eno samo zadoščenje I
Civilizirana druiba se ponaša, da postopa z ljudmi, ki so njeni sovrstniki, čioveAko. Pa se laie! Država Ohio je kruto nalagala 322 zločincev, ko jih Je obsodila v sapor. NI Jim povedala, da Jih je obsodila v smrt v ognju I Kaznjenec je še vedno človek, kl mora imeti sekaj zajamienik pravic. V razmerah, kakršne so, nima nobenih.	-
«Url Brisbane pravit1. . . "We are stili animals, savages, barbarians, only 12,000 years from the UU stone age . . ."
"Plemeniti
Zvezno vrhovno sodišče je odloČilo, da je vaeirisgo, kl sluši izdelovanju in hranjenju o-pojne pijače, tudi izven zakona in se ne sme
prodajati. S Um odlokom so udarjeni vsi trgovci, ki prodsjajo sode in »od^taateklenl-ce, rsmsške in vso drugo ropotijo ju Vatonje piva in prešsnje vina ter shranjevanje vjega tega izdelka. In ne aamo trgovci.
Izdelovanje posodja in druge opreme v zvezi s kontrabantnlmi pijačami je posUlo ogromna industrija, kl daje zasluiek tisoč in Usoč delavcem. Milijone dolarjev kapiUla je tu reprezentiranega. Cele tovarne obratujejo noč in dan v proizvajanju sodov, steklenic in drugih reči. Vas to mora zdaj crkniti, da bo tiaU prosperiUU toliko večjs!
Hooverjev "plemeniti eksperiment" je vedno večji — hudičev akaperiment.
Zakaj ni plemeniU vlada dosledna? Sodi. steklenice in zamašili niso edini pripomočki butiegarstva. Nihče ne more narediti piva brez vode. ToraJ bi moralo vrhovno i^-dišče odrediti, da se zapro vsi vodovodi v de-Šeii! Vino je nemogoče brez grozdja in šnopa je nemogoč brez sadja, zrnja in sladkorja. Zakaj ni trg grotdja,4 sadja ln sladkorja ustavljen? Ali se nočejo bolj osmešiti kot se ie zdaj smešijo?
"Plemeniti eksperiment" je oslovski eksperiment t
■ | I"
Ostanki predadamskih časov
V Mehiki Iščejo "ssaUrin«ko kraljico", to Je trno, ki ima največ otrok. KonU*t Je raz-Pieal list "Kzcelsior" in prihodnjo nedeljo, ki Je mstorin dan. bodo kronali "materinsko kraljico". Kakor pa poročaj«, bodo imeli dve "kraljici". Med tekmovalkami «U dve Indi-Janki, ki imaU vsaka po 32 iivečih otrok. Ako se ne <wlaKi kaUra a triintridesetimi otrosi. da Ju posrka. bo«U U dve d» lili čast "kraljice".
Poročilo o UJ stvari je ¡nter«rtaatno. Dvaindvajset Mehičaak, ki so a. phglaalle sa^Uk-mo, Ima skupaj 810 otrok Vse kaše. da Je Mehika se|o bogaU na velikih družinah is plo. dovitih ženah. Največ jih je srveda med Indijanci.
To Je razumljivo pri v*eh primitivnih narodih. Dočltn je v clvilUirunih <|<-ielah šens s .12 otroci velika redkost ► itvs« mši mords v Italiji, ki je le nap^l clvllitirens — Je U nekaj navadnega med barbs'1. K.vtkuet je le. da Jih toliko <isUne pri šlvljei.jti. Divjakinja je narodila navadno črs dvaj*«t n<ruk In od teh je odrastlo morda pet A to je bilo «lavno pred "prvim očetom" Adamom Botjr rasodetje k pozabilo na števila njegm i» otrok, toda Adam je Ml ie civiliziran, zato JiT» ni .mri d««Ut
Os»iiJese mehiške Ihdijsnke iive na stopnji, ki je MU ffploiaa pred jr,,uog leti. Ali jih kdo savida?
-
Kako ae gradili dom
Milwaukee. Wis. — V 79 št. ProeveU čiUm dopis tajnika narodnega doma, ki me prav nič ne zadovoljuje. Ker je.nekak zastopnik mitwauSke naselbine In vodilna sila, bi moral nekoliko lepiš pl>ati ln z resnico ljudi skupaj vabiti. Toda ako nJ boljšega moramo biti tudi s Um za dovoljni, saj gre Zs narodne koristi » ali pa za izgubo, kakor se vzame.
Zdi se mi, da je prasne polemike ie dovol ; čas je tudi* da govorimo s fakti brez vsakega zavijanja. Za mojo osebo hočem tukaj podati resničao sliko, katero lahko potrdi stotine še tivih prič, ako bi bilo potreba.
Pred dvajsetimi leti se sam tudi Jss udeležil akcije za sgradl-Uv narodnega doma v naselbini, v kateri eem živel. Akcija se je zspočela največ radi tega, ker ao nas Nemci, v iijih dvoranah smo imeli priredbe, zavidali. V misleči naselbini smo 8lovenci i* meli pa pogum: stopili smo skupaj In §é dogovorili, da pričnemo z akcijo za posUviiev narodnega doma. Zbrali smo skupaj vse stranke ne glede na prepričanje in ill na delo. V približno
Naj pripomnim, da smo priča
kovali, da se stvar izboljša in da bo med nami res prišlo do veftj* sloge. Zgodilo se je ravno pa-sprotno. Tudi moje razmere ao ae spremenile in sem ae izselil, V spodnjih prosUrih so ustanoviti konzumno društvo in trgovino za mehke pijače. Konzumoo društ vo je imelo hude bole s nasprotniki, Uko s strani slovenskih tr govcev, vsi katoličani, kot strani družbe, ki je imela veliko trgovino.
Pred devetimi leti sem obi-sital dotično naselbino ln sem se zelo čudil izpremembam. Vsa slovenska društva so se izselila iz dvorane in so zopet zborovala v nemški dvorani. Tudi konzum no društvo se je tja preselilo Društva so kupila končno to dvo
zidali, pa je prešla v pri vetrn: roke, aH bolje v roke ene asm*' osebe. Ko sem bil zadnjič tam, je dvorana nosila ime Eegle'* Hali. In ako Slovenci hočejo Um prirediti večjo veselico, morajo renUti od tujca. /rj<
Lastna dvorana, ki je feilsrko* sem Ml poučen, domalega plačana razen $500, katerega dolga pa
UiAh nuorlti «mn n.hr.ll «Un	h°teI Poravnati, J« Pre
štirih mesecih smo nabra l sku- 4|a radi 8Ubega f0spodamtva v
paj v gotovini in v podpisih o-krog $80000. ftli smo tudi UkoJ na delo In posUvili stavbe, ki Je sUla od 13 do 15 tisoč dolarjev.
Ko je bilo nad polovica denarja skupaj, so gotovi faktorji spremenili taktiko in nastal je boj. Večina Je seveda zmagala. UezulUt je bil, ko je bila sUvbs dograjena, nismo bili niti toliko deležni, da bi bila notjla slovensko ime. Proti temu sem jaz stopil v opozicijo in imel ns svoji strsni msjhno toda previdno skupino. Nastopali smo resno in zahtevali enake pravice za vsa društva, kaUrih je bilo, ako se ne motim, devet. Toda pravica ni zmagaU, ker naš« zahteve so bile pogažene in odbor je iel svojo pot naprej, kar se je meni zdelo krivično.
Da smo to zahtevali; je vzrok bil U, ker so bila društva gmotno zainUreeirana v akcijo, oziroma v stavbo, sa katero so prispe-vala od petdeset do sto dolarjev in močnejša društva tudi po vefi eto dolarjev. (Stvar je bila bazirana na proatovolnih darovih in ne na kakih obvesnieah.)
SUvbni odbor je prišel tudi na sejo društva, kateremu je predsedovala moja maleskost. Med gotovimi člani je bilo ie dogovorjeno, da bi društvo podarilo kak stotak. Toda čuječe oko je pazilo na * društveno blagajno. Vprašali smo, kake pogoje nam dajo in kake pravice bo društvo imelo v novi dvorani. Odgovor smo dobili, da ne dobimo nobenih pogojev. Ako je Uko, smo rekli, mi ne damo nobenega denarja is društvene blagajne zaenkrat. Obljubili zmo odboru, da bomo o h!vari razpravljali na prihodnji zejl, kar ae je tudi zgodilo. Na dotlčni seji je bila razprava zelo iivahna, vendar smo pa atvar odložili do prihodnje seje. -
Pisal sem v Chlosgo na glavni urad po Informacije in jih tudi dobil. Med Um so se druga društva pričeU seliti v novo dvorane. Katoliška društva so šls s razvito zasUvo v poslopje, ki naj bi bilo naš narodni dom. Nas so neksm zavidali, Saš, socialisti ae puntajo. Prida redna seja. Jas sem odločno nastopil, ds ne odobrim s mojim podpisom kot društveni predsednik nobenega denarnega nakasila: povedal eem Jim odprto, ako ne odobravajo moje sUlišče, si lahko izvolijo drugega predsednika. Pojasnjeval sem In pridobil večino za to idejo.
Toda vprašanje aelitve v novo dvorano je prišlo ponovnq na dnevni red. Stanarina Je bila polovico večja kot v starih prostorih. v«*ndar je bila naša dolžnost stvar podpirati. Končno je bilo sklenjeno, da se preselimo Iz nemške dvorane. Meni se stvar nI čisto nič dopadla. Pri otvoritvi dvorane je n natopil kot govor» nik tudi iupnik dot ič nega mesta Ur nam napravil imeniten govor Med drugim je tudi rekel, če bi *«. drugi narodi tako skupaj dri ali kot mi. M progtaeil mesU za per«!HL ftovek. kl Je P<*nai larmere la "Slogo" v naJ selbim. M' bU nvsia droga fin sgs mikiiji.
prt T Ji
slino vrvenje in pehanja Vprašam rojaka "Amerikaoca", kaj
naj to pomeni. Pove mi, da gre vač prespal za kjobsse: Plačaš 75 centov in dobiš lonč in potem al brez akr-Jid kar ae tiče gladu na vsej poti po Ameriki.
Zapodijo nas v ograjo, boljo rečeno v sUjo, kjer čakamo odhoda po ielezniei. Vsedeva ae, da pogleda ve kaj sva dobila y zavojih, v famoznem lonču. Bila sva veselo Unenadena, ker v njem sva dobila vaega, kar fl je srce poželelo: razne jestvine, sadje ia povrhu še veliko klobaso, takozvano salamo. Prijatelju omenim, da Uko velike klo-base niacin videl ne na Kranjskem in ne na SUjerakem. Odvrne ml, da takih klobas celo RibniČani ne poznajo. Od New Yorka do Pennsyl va-
rano in poleg še eno poslopje, nije ni take daljave }n po nekaj Dvorana, ki smo jo Slovenci * iut vožnje sva «a cilju. Izstopi-
roke privatniku in potem tujcu To omenjam iz razloga, da smo
previdni kaj delamo, ker enak* usoda nas tudi v Milwaukee] u lahko zadene.
Ni res kot piše naš dopisnikar, da ljudje nasprotujejo stvari kot taki. Vsaj jaz še nisem no benega čul, da bi bil proti Jazt nemu domu. Narod pa je gotovo upravičen, da ve kako se gospodari z njegovim denarjem. Tudi ni resnica, da bi jaz nasprotoval domu; res pa je, da sem se pred leti udeleževal raznih zabav in vrtnih veselic slovanskega doma, kamor nisem prišel e praznim žepom, kar naj se ne smatra kot oponašanje. Omenjam to, ker tajnik trdi, da nisem še ničesar prispeval za stvar. Tudi sem rojake javno navduševal za dom, in sicer še prej ko smo z Kacina zahajali na mihvauške prireditve. Ako nlzem zadnje čase toliko aktiven, je vzrok temu moje slabo zdravje, ker za bolehnega človeka niso veselicf najboljši prostor.
Jaz bi bil zadovoljen, ako bi se zgradilo nove poslopje ali pa kupilo staro S. 8. Turn dvorano, samo da bi bilo prvo ali drugo. Človeka je ie res nekam sram, ko nimamo ničesar skupnega pokazati tujcu, ki pride v Milwaukee kot imajo to na primer po drugih mestih. Glede mojega deUičarstva je stvar pa sledeča: Predno bom jaz posUl delničar bom moral videti usUvo doma, ravno Uko tudi biti prepričan, da so društva, ki so v akciji, za-dovolna z isto. Seveda na kake malenkosti se ni osi rati. Kadar seNto zgodi bom tudi jaz prispeval po svojih močeh, ako prej ne odpotujem v staro domovino.
Na same obljube in tolažbo pa jas ne dam ničesar, ker imam ie preveč britkih izkušenj za ea-boj. Tudi nisem zato, da bi potem, ko bi bil dom zgrajen, vodstvo reklo: toliko in toliko bo plačevalo najemnine to društvo, toliko politični ali dramski klub; ako tega noče, lahko gre kamer hoče. aiičao se je godilo v prej omenjenem slučaju. Dokler ao katoliška društva videU le u-speh, ao nas prezirala, namnč napredni element. Ko so pa vid»-U. da so bili prevarani, so se pa tolažili, češ, da ga bo ie Rog kaa-noval. Dotičntku je oaUla stavba, društvu pa vera V božjo Ica-zen.—Joseph Radelj.
Spomini na prihod v "obljub-
■ «___" J-i-i-	• r t
Hpriagifeld. IN. — AkoravnS
je Še 30 let, odkar aem prišel v "obljubljeno" deielo, v deiek» "svobode" In drugih Upih imen. kl so del ameriike zgodovine, ss vseeno še dobro spominjam dogodkov na priasijeniškem uradu v New Yorku.- Gonili ao nas od Ponclja do PIUU in delali s priseljenci ulično kot deUjo t govejo ilvino, kadar jo tirajo aa trg.
Z menoj je bil tudi rojak. <to» ma od Ribnic*. On je tedai prišel še drugič v Ameriko. Sel je aekam v Pennaylvanijo. Ko smio bili gotovi pri zdravniku in pafMaovale«. nas s pode v luija prortore. Stojimo U^no, iivet ' pri životu kot «srdi ne v škatljl.
wmm ^
matae mi je kot bi prišel zopet med ra- ljudi. Z rojaki ae kmalu seznanim in nisem nobene nedelje Kontsast med Siv-ljenjem v Kansasu in večnem spanju, delu in hrani v Penn-sy Ivani j i je bil Umcijit. TAko Je Mlo pred 30 leti.
va na kolodvoru, ki se je nahajal deset minut hoda od mesta in jo mahneva po precej visokem snegu in hudem mrazu. Pogovarjava ae, kaj naj storiva z najinimi velikimi zavoji jestvin. V tam zagledava velikega psa, ki je nekaj iskal v osam palcev debelem snegu. Prijatelj mi pravi, naj vržem klobaso lačni živali, bo vaaj vedel, kdaj sva midva prišla v Ameriko. A motila sva se v Uj sodbi o psu. £o pred njega prileti	na-
ju najprvo začudeno pogleda. Kaj mu je rojilo po glavi, je znal Le on. Povoha jo nato pa rep stisne med noge in jo ubere. Midva sva se .naravno čudila paaji prevzetnosti. Vseeno sva sklenila, da klobasa ae more biti (tasti prida in ako jo pas ne mari, jo tudi midva na vzame-va.
Po desetih minutah sva v mestu. Ptvq vprašanje je biJo, da si poiščeva stanovanje potem pa delo. Prvo sva dobila pri Slovencih. Belo v premogorovu ho nama dobili enosUvno, ker sva bila rudarja še v Avstriji. Vsi rovi so dobro obratovali. Delam pri neki družbi par noc-ker pa delo ni bilo dosti vredno inrzaslužek majhen, sem si poiskal delo pri drugi kompa-nijl.
Smolo sem imel, ker aem de-led z nekim lrcem, katerega nisem čisto nič razumel. Oziroma vedno sem ga razumel napačno, kadar mi je velel prinesti kako orodje, ker vselej sem mu pri nesel napačnega. Radi najne-ga jezikovnega nerazumevanja je prišlo celo tako daleč, da se enkrat pograbiva. Prišlo je U kole. Enkrat mi zopet veli prinesti neko orodje, ker ga pa jaz nisem razumel, kaj hoče, me pograbi za ušesa in me pelje k predmetu. In ko je on končal, aem pa jaz začel. Prav po kranjsko zarobantim nad njim in ga tudi jaz zagrabim za ušesa.
Kar je imel mož pa dar humorja, se je pričel smejati tako, da se je kar po tleh valjal. Ke se je prav imenitno nasmejal, me po rami poUpija, češ, da je vse okey. Delala sva skupaj več mesecev in ee dobro razumela in tudi dobro zaeluiiU.
Lin tako aem hodil na delo dan za dnem. na delo, jesti ln spati. Ponavljalo ae je to dan fadnem. teden za tednom, mesec za me-secom. Prihranki so začeli rasti, posebno ako aem računal v kroncah. Pričelo mi je postajati silno dolg čas, posebno ob nedeljah. Samo apatl, nobene zabave, nobenega razvedrila. V Leobnu nisem bil vajen Ukemu življenju, ker tam je bilo vsaj ob nedeljah vse iivo. Misleč, da bom v mesecu mogoče opazil kaj veselega, aa aako nedeljo odpravim is kampe in jo malinam proti sredini mesteca. Bil asm Jako razočaran, ker tudi tam je vladal pravi mir puščave: Vae zaprto, krčme, trg<> ne. gledališča; videl si le dolge obraze.
Zahotelo ae mi je, da bi se najrajše UkoJ vrnil, od koder sem prišel. Bil bi se gotovo, da me nI bilo aram to storiti. Ker nisem hotel samo delati, jesti in spati, se odločim, da al grem o-gledati to deiekw Neka krasne nedelje v maj nik u leU 1902 jo prime b s m v Kaneaa. Na postaji vprašam, kje šive "Av-siriens". lnformaat mi pofcair lo Jo v berem v detično emer. Nisem šel dolgo, ko zaališim ve-«ele glasove harmonike Zdelo
"Parsčaa noč" ln druge vesti
Bridgeport. O. — V padeljo
27. spr. se je vriiU konferanea
soc. klubov in drušUv izobraževalne akcije za vzhodni Ohio in bližnjo W. Va. Konferenca ja bila nadvse dobro obiskana. Bilo jc nad 50 zastopnikov, zastopnic in gostov. 2al, da ai bilo navzočega. kot je bilo poročano, F. J. Benderja, predsednika dist. 6 UMWA. PrišU je brzojavka, da se radi smrti v družini ne more udelešiti.
Zanimanje na konferenci za napredek je Mlo veliko. 8prejet je bil predlog, da se konferenca izreče za reorganizirano UMWA in da gre na delo in pomaga izvesti program Bpringfieldske konvencije. Izrekla ae je, da gremo z vsemi močmi za 3 tisoč novih naročnikov Proletarca. Izvolili smo delegata v osebi Nace Zlembergerja za prihodnji zbor J6Z. Nabralo ae je v podporo Prolstarcu $14-29. Poročila delegatov so bHa vzpodbudna za bodoče delo. Prišli so gostje tudi nad 60 milj daleč. To znači, da naše delo bo šlo tudi v bodoče bolj naprej.
Važna poročila je dal fejnUt konference, ki so bila z navdu šenjem sprejeU. Odbor v naprej ho: Joseph Snoy, Ujnfc, Frank Matko in Tony Kravanja, nadzornika. Organizator j i: ; I* Gorenc, Mike Smrdel, Mary Pire in Frank Završnik. Zastopnik Proletarca Joseph Snoy. Klub it 189 na Blaine bo začel zopet poslovati. Na Power Poiatu je v Uku akcija, da se bo organiziral klub. Reči moram, da je bila to ena najvainejših konferenc, kar smo jih Še dosedsj imeli. In upajmo, da bo rodila tudi dobre sadove.	' >'
Po konferenci so nam sodr. kluba na Piney Foritu priredili zabavo, kije bila rea nekaj vred na. Kako so vljudni in postrež-Ijivi sodrugi in sodruginje, 'to vemo mi vsi, ki smo bili tam. Hvala vam Vsem, posebno sodr. Frgpk Završniku tudi za proetor zborovanja. Druga ¡konferenca se vrši 24. avg. (četrU nedelja) na Blaine pri sodr. Androj natu na farmi. Dopoldne bo kon ferenca, popoldne pa velik pik nik in ahod, na kaUrega vas že aedaj opozarjamo. Podrobnosti in drugo bo že poročano.
Zda/ pa v Bridgeport. Poročano je še bilo, da klub št. 11 prireidi dramo "Ponočnat noč." Zanimanje je veliko zanjo. Tudi na konferenci so se večina izrekli, da nas posetijo omenjeni večer. Drama je povzeU Iz ru darskega življenja in zelo po-dučljiva, ker pokazuje, kako so in še gospodarijo bossi in ravnatelji premogovnih družb. Se mlade neveste so bile v nevarnosti pred njimi. Vse naUnko boste videli v društveni dvorani 10. maja ob 7. uri zvečer.
Vloge so večinoma v rokah tu rojenih, ki se dobro veiheje. Med dejanji bosU nastopila Fr. Ras kovic h in Louis Gorenc v vlogi zamorca, ki ja nadvse smešno' ln aU strokovnjaka v tem. Vloge so v sledečih rokah: Wilson, uradniški kapitaa. Tony Kravanja: VioU, njegova žena, Ivana Pavlovlč; mrs. Kuba, njegova prileinica, Josephina Sod-nikar; Grabsak, ravnatelj rudniške druibe, Frank BUtnik; J urni an, rudar, Albin Potnik; Angela, njegova nevesta, Mary «Straue; Angelina mati, Frances Martin; policaj Domen Bradač; rudarjeva lena, Mary KrofNč; nameščenec, Adolf Bradač; rudar. Avg. Kroflič.
Kakor ae sliši, bo udeležba velika in klub bo tudi glsdsk da bo ustregel kar je v njegovi moči občinetvu. Torej ne pozabiU In gotovo se udeležite priredbe, sa kar vam ne bo žal. Sliši se. da gre klub' ponoviti to dramo v Bur-gettatovn. Pa., dae 17. maja; ako je rea, bo pravočasno poročano, PrirediUv društva Cardinals št 640 dne 26. apr. je po-voljno IzpadU Igralci no naredili dober uti» na občinatvo. Zato upamo, da bo tudi klub imel mnogo poaetnikov. . .
Dr. K. Petrič:
Obramba in zatiranje nalezljivih bolezni
V ozki zvezi z znanstveno spoznavo bistva, virov in potov okužitve je obramba in zatiranje i nalezljivih bolezni. Vzporedno z razvojem naukov o nalezljivih boleznih so se uporabljala tudi eredaSv» aa uspešno pobijanje istih. D,,, kler se ja mislilo na demonske vplive pri h. bruhih epidemij, ae je hotelo odvrniti je/o j„ bojazen bošjo le z daritvami in molitvami. Na. presek vidimo ga časa Mojsesa pri Izraelcih ki bili a strogimi zakoni prisiljeni, da M. pokore higijenekim predpisom Mojzesove zakonodaje. Tako čiUmo v. av. pismu o izolaciji nečistih (to sn btfi vsi, pri kaUrih se je po-javila bolezen s kožnimi izpuščaji) v posebnih prostorih, ki SO Ml dostopni Le duhovnikom vršečim pregled ot>ol*M. Ves n^orijivi ph„ v vojskahsiP morali na ognju jratfareti, da se o&stf. gvpjo potrebo so morali Opravljati U- V ven Ubora in jo zakopati. S tujimi narodi z drugačnimi živinskimi navadami ae niso snu-' li ženiti, da bi se ne eknžili. Tudi glede osebne čiatoU «o imeli mnogo koristnih predpisov. Dočim so as Izraelci skušali obvarovati nalezljivih bolezni a izogibanjem asčistega, so atari klasični narodi Grki in Rimljani polagali naj. večjo važnost na redno življenje, utrjenje zdrav js s Ulesmjffi vajami in kopanjem, grad-bo higijenskih sUnovanj, preskrbo z dobro vodo, kanalizacijo, meaogiedatvopn itd. Sani» v starem Rimu je bilo preko 400 kopališč. Srednji vek je pa uničil vae, kar so doprinesli in dogradili stari narodi na polju higijene.
NakopiČevanje nehigijensko zgrajenih hiš, brez toiallzacije, ozke ulice, nečistota v stanovanjih, kakor tudi osebna nečistoU so bili najboljši pfedpogoji za širjenje Ukratnih epi-demij kuge, gobavosti, koz in sifilisa. Samo na lupi je umrlo v 14. stoletju tekom šestih let v Evropi £4 milijonov ljudi. Varstvenih mer za preprečenje širjenja kužnih bolezni pa v srednjem veku Ukorekoč ni bilo nobenih. Vpeljali ao JekaranUno, to je, zaprli ao vsak odhod iz okužehih krajev, Ur prepustili prebivalstva svoji usodi» Da pa uničijo dozdevnega po-vzročiUlja bolezni v zraku, so zaiiigali na trgih velike grmade. V marsikaterem slučaju so se-žigaii na takih grmadah zdravnike in j ude, češ, da ao ppvsročlli bolezen oni z zsstrupljeva-njem vodnjakov. SisUmatično se je začelo zatirjgti* nalezljive bolezni šele v 19. stoletju z odkritjem povzročiteljev istih in uspešnih sredstev proti njim. Zatiranje nalezljivih bolezni je bilo tudi uzakonjeno.
...	7v.	. , •
Pri pojavi nalezljive bolezni imamo v današnjih časih mnogo sredstev, da jo zatremo. Seveda se mora najprej ugotoviti, v katero vrsto/spada bolezen, kar more storiti le zdravnik. Ko je vrsta bolezni ugotovljena, skušamo preprečiti njeno nadaljnje Širjenje. Ker je oboleli lahko vir nadaljnje okužitve, mu moramo posvetiti posebno pažnjo. Skrbeti moramo v prvi vrsti, da ne pride v dotiko z drugimi ljudmi, zato ga izoliramo v posebnem prostoru, kamor naj Ima dostop samo zdravnik in oseba, ki bolniku etreže. V pomanjkanju takega prostora prepeljemo bolnika v bolnico. Z izolacijo bolnika preprečimo nadaljnje širjenje bolezni potom dotika. Ker se pa povzročitelji bolezni nahajajo bodisi v odpadkih ali pa izmečkih obolelega, je treba z njimi zelo previdno ravnati. Naša skrb je, da kužne kali uničimo. Za to imamo mnogo aredstev na razpolago. To so razkuževalna ali desinfek-cijska sredstva. Pri črevesnih nalezljivih b leznih, kjer se nahajajo kužne ka)i v odpadki! . (tifus, griža) gledamo, da opravlja bolnik potrebo v posebno posodo, katero vsakokrat razkužimo bodisi z apnom, 4% Jizolom ali 5% karbolom, katerih dodamo toliko, kolikor je odpadkov, Ur pustimo U sredstva v posodi na Stranišču stati najmanj dve uri, potem pa izli-jemo ven.
(Dalje prihodnjih) DfcOBTINE
Pri neki vrati pravega proti na se v krvi ne pomnoži tako zelo urinova kislina kot ta-kozvana okaalna kislina, in se nabere v členkih. Naravno je, da moramo v Ukih slučajih po možnosti izločiti jedila, kl vaebujejo imenovano kiriino. Razmeroma precej U kisline imajo kakao (6 tisočink), črni čaj in kislica (4), šplnača in poper (3), rabarbara (2), posušene fige (1), čokolada (0.9), cikorija (0.7), krompir in pesa (0,4),. bob (0J3) in zeleni fi-žol (0.2).	' ' -
AmerUko življenje
131. i
H
Mrs. Henrietta A. McUreen v U» An*< lesu se je prltdttla sodniku, ki jo je »sporoči, da je njen bivši sopreg zaosUl s plačili alimo nlja v vsoti 1906. Sodnik je hitro poklical moža pred svoj štel.
"Ampak, gospod sodnik, jas nim*™ narja. Dokler ne oberem In prodam moj it' orani In limon v mojem nasadu, ne morem n plačati."
MUmone so letos dobro obrodile, kajne" vpraša eodaik, kateremu je pravkar padlo sekaj praktičnega v glavo.
"Se precej dobro, gospod sodnik."
"Moj odlok je, da ima tožJUljlca pravica obirati limone V nasadu svojega bivšega proga toliko časa, da se naplača za dolin« vsoior
enaoflt maja
Vesti iz
(Poročevalski bino Prosvete v Jugoslaviji.)
"procesu ffboot kloštfl-OU IN TOVARIŠEM
Ljubljana, 10. aprila IMfl, | Da bo jaano, kako je prišlo do sodnega postopanja in proceaa proti nekaterim socialnim pa*-n i K < »m Jugoslavije, naj povemo [potek yse zadeve. ■ stvar se je začela prav za prav [leta 1928 na inicijativo urednika ugledne zagrebške revije "VI-jenac", kateue urednik je t>il publicist Nevistič. Ta je sproži! mi-m-I. da bi se izdala, antologija jugoslovanske mlade lirike in to socialnih motivov. Združili naj \,\ st v to antologijo pesaiki cele države. To bi bil sploh prvi skupni nastop pesnikov vseh treh narodov. Za urednika te antologije i, Nevistič naprosil zagrebškega mladega pesnika Novaka Simiča, ki je najuglednejši zagrebški pi-sat L*lj in pesnik ter sodeluje v v vseh hrvatskih in srbskih revijah s svojimi prispevki. Knjigo je hotela založiti in izdati revi-| ja "Vijenac".
Ker pa je urednik Vijenca dobil državno službo v državnem presbiroju A vala. je prenehala izhajati revija vijenac in s tem je padla v vodo tudi misel izdaje arftologije s te strani. Iii tako je prevzel izdajo antologije Simič sam, ki se mu je pridružil tudi mladi pesnik Jovan Popovič iz Velike Kikinde. Ta s« je tudi ponudil, da bo knjigo spravil v tisk v svojem rodnem mestu, v Veliki Kikindi. In tako sta urednika Simič in PopovUf Šla na delo. Od raznih revij širom države sta dobila naslove vseh mla dih pesnikov, katerim sta potem poslala vabilo, naj pošlje vsak nekaj socialnih pesmi, <jla jih objavita v tej antologiji Tako sta se obrnila tudi na Slovence, kjer so jima dovolili, da smeta pona-lisniti pesmi Klopčiča. Seliškar-ja. Oniča, Gaapana, Kosovela (ki je umi+pred par leti), Prem-ruja, Košaka, Grahorja in Kožarja. To je bilo leta 1928.
Knjiga z naslovom "Knjiga drugova", (Knjiga tovarišev) In podnaslovom "Almanah najmla-djih socialnih lirikov" bi morala iziti v februarju 1909. Ko pa je tiskarna v Veliki Kikindi poslala < n izvod knjige v cenzuro na državno pravdništvo, Je to odredilo začasno zaplembo. Potem ao akti s knjigo romali v Beograd k državnemu sodišču, ki je na jesen 1929 vrnilo vse spise rednemu sodišču V Kikindi na daljno postopanje. Urednika antologije, pesnika SimiČ in Popovič sta bila tedaj že aretirana in v zaporu. Cim je prejelo sodišče v Kikindi akt državnega sodišča, v katerem se zahteva u vedenje srninega postopanja proti urednikoma, muslimanskemu pesniku Husniji Cengiču ter vsem slovenskim sotrudnikom, je dalo sodišče vse te aretirati. In tako so bili koncem januarja v Ljubljani aretirani vsi sotrudniki almanaha. razen Kosovela, ki je pred leti umrl, a so ga zdaj vendarle iskali. Vsi ti so bili prepeljani v kikinske zapore.
odpravo te bede s kakršnimkoli sredstvom!!
Obtoženci so seveda razložili, da pesmi ne gre tehtati po besedah in verzih, da je treba jemati pesem kot celoto, kako zapoje in odpoje v čitateljih, da so pesmi umetniška dela in kot taka niso vezana ne na teritorij (Jugoslavijo, kakor je trdila obtožnica) niti na čas, ampak da imajo kot umetnino svojo vrednost povsod in vsekdar.
Po štiridnevnem proceau je sodišče oz. sodni senat petih sodnikov oprostilo vse obtožence vsake kazni ter utemeljilo to z razlogi: organizacije «a to knjigo ni bilo, socialna lirika je bila in bo dokler bo narod trpel, pesmi so umetnine in to v pretek ni večini tako težke, da bi obtoženci vsekakor napisali rajši letake, Če bi jim res bilo do kakršnekoli propagande. Vsi obtoženci so bili takoj izpuščeni.
Proces sam je zbujal mnogo pozornosti med ljudmi in javnostjo. Razpravna dvorana sama je bila polna občinstva iz Kikinde, ki je z napetostjo vztrajala vse dni do*konca razprava. Po razsodbi so se zbrali pred sodnim poslopjem, hoteč pričakati Obtožencev, a je policija razgna-la množico, oproščene jetnike pa posadila avto-taksije ter jih zapeljala na postajo. S prvim vlakom so morali odpotovati.
Tako je končala ta svtar. Slovenci so bili 2 in pol maseca V zaporu, ostali trije pa od oktob-bra.
Tako je padla v vodo prva antologija, v kateri bi bili zbrani tako slovenski, hrvatski ^ kakor tudi srbski mladi pesniki. Vseh pesnikov je v zaplenjenem almanahu zastopanih 80. Vsekakor bi zbirka nudila točen pogled na sodobno našo socialno liriko in o-stala bi dokument časa. Dokument bo tudi ostala, dasi je zaplenjena. In mogoče prav radi tega.
Rudarji odhajajo v Holandako — če so zdravi
In tudi podjetniki so poslali v tem Času v naše revirje svoje a-gente, da naberejo delovnih sil, ki bodo poceni. Ponudi jim le groš več kot imajo tu — pa pojdejo s steboj v tujino, da jim tuja zemlja izpije kri. In je prišel "birmovec" s Holandske, otvoril a šjroko gesto v Celju svojo pisarno, kjer je nabiran in kupoval rudarje za svojega gospodarja. ,
Prihajali so z vseh strani z voljo, iti garat na vse kriplje kamorkoli v tujino, da bi le imeli dovolj velik grižljaj za v usta. A tudi podjetnik je izbiral, ni maral vsakega blaga. Stavil je eno* stavno pogoje, izbira je velika. In so pregledovali rudarje kot na sužnjem tržišču. Sprejeli so te le, če si popolnoma zdrav. Zdravnik je strogo pregledoval vsakega kandidata, pretipal njegovo zdravje ali nezdravje ter izmed desetih potrdil le troje, izmed sto le trideset, izmed tisoč rudsrjev le 300. Tudi kapital ne mara slabe, obrabljene robe,
Kljub temu, da so dokazali, da ne mara niti bolnih sužnjev niti »o vse pesmi, ki so bile v alma- takih, ki so nsgnjeni k bolezni, nahu, bile pred leti že natlsnje- j Dobre delovne moči hoče imeti, '» po raznih revijah, jih sodišče j j^or Vsak gospodar. Rabi jih '«' moglo izpustiti. KJop&č Je bil & to, da mu bodo množili M" " pr. zastopan v almanahu s gastvo, ne da bi mu hirale Imu-
tremi pesmimi, ki ao bile vse tirane 1. 1924 in 1926 v Ljubljani v njegovi zbirki v revijah. E-n:ik slučaj je bil z vsemi sloven-! imi sotrudniki. Po 6-teden-k»m preiskovalnem zaporu so i» t Slovencev izpustili, obdržali na ho v zaporu fte Klopčiča Gra-h'»rja in Kožarja. To bržkone m-'♦i tega, ker ao ti trije U imeli «voj čas opraviti z oblastmi radi sodobnih.stvari in se jih U pe-' at drži tudi zdaj, ko žive le svojemu delu, In se politično sploh ne udejstvujejo nikjer.
Ti trije in urednika Simič, Po-Spvlč ter muslimanski pesnik ' "nčič pa so ostali v zaporu do procesa, ki ae je začel 31. marca ^ j« trajal 4 dni. Obtožnica jim j« očJMl da ao orgnnfeirsni ft-'"«"je za izdajo tega almanaha. M naj sluti propagand po zakonu prepovedanih Idej I. t. d. Gl-'»anjg sploh sa fcdajo kake knji-" ha ni in ves "greh" obto-kncev je bil U. da so dovolili "stisniti fte objavljene pesmi. 1 '¡«toftnira pravi. 4a govorijo t« smi-n bedi naših delavcev h»
mirale v tujini. In so odšli, najboljši. Kolikor Je bilo zdravih, krepkih, mišičastih rudarjev, tem pije zdaj le holadska zemlja kri in moči. Tako nam vedno tujina jemlje najboljše ljudi. '
Kruha ni, ljudje "počivajo" po svojih bednih stanovanjih, dovoljujejo otrokom, da uganjajo vae mogoče stvari, da le pozabijo na lakoto, pošiljajo jih klatit se po cestah in gozdovih, nabirat regrat in clkorjlco. "kna-povsko salato", sami postajajo doma, gruntajo po evojlh stanovanjih ter strašno molče. Ta aiolk ljudi. U tišina teh dolin je nevarno strašna, grozs je, priti v delavski revir in najti tišino mesto hrupa strojev, najti mol-Mt ljudi mesto garajočih rudarjev, najti aeste polne oirok In br« rudarjev. V teh molčečih hišah Je zatsjena mržaja la srd.
In zato je tako: greš po cesti in srečaš ©rotnlškn petretjo, greš v Trbovlje in srečuješ vojaške patrulje, greš v Hrastnik, srečuješ oficirje.
In čudno je bilo, poslušati pred
* meter tor da Jih počivajo na par dneti harmonike po doliai.
Fantje so Šli k vojakom, kmečki in rudarski, pa ao nategovali mehove in hripavo peli. V tistem ponarejenem navdušenju, ki spremlja take prilike, je bilo mogoče tudi nekaj pravšna veselja ob zavesti fantov rudarjev, ki gredo k vojakom, zaveat: za 18 mesecev naprej vem,? da aem preskrbljen tako s hrano kot s o-bleko.
A ta zavest je kaj bridka.
Med našimi rudarji, ki — "počivajo"
Zagorje, 10 aprila 1930.
V«o zimo nisem bil v naših revirjih. a ko sem zdaj prišel v Zagorje, vidim, da je tako kot je btyo; nič se ni spremenilo —' na videz. Ceste ao prav tako blatne, stari avtobue ae peha po njih, Jjijdje so mrki kot pojgej; -fr da, prav nič se nI spremeni-1 lo na videz.
Le nekam čudno mimo je vse ta tišina industrijskega kraja j* aekaj, kar ti ne ugaja. Po rudniški železnici ni prometa, na postaji ne polnijo vagonov s pre« mogora, mir, povsod mir. Greš mimo delavskih stanovanj v kolonijah, pa ne vidiš ljudi. Ponavadi stoje rudarji pred hišami, seda na-parobku bližnjega gozda, hodijo po koloniji sem ter tja — zdaj jedva da vidiš kje človeka. Poskrili so se, zelezli v svoja bedna stanovanja ter gruntajo, kam bodo s takim življenjem. Zakaj že par tednov praznujejo. Delajo le vsak drugi dan!
Tri dneve v tednu delajo, štiri dni počivajo. In kakšne plače? Naj govore številke:
Vozač ima povprečno mezdo 25 Din na dan, torej zasluži v 14 dneh s svojimi šestimi ¿ihti 150 Din, to je nekaj manj kot 3 dolarje. Da s tem ne more živeti, je vendar jasno.
Temeljna mezda učnega kopača je 30 Din, kopača 40; na 14 dni zaslužijo torej po 180 oziroma 240 Din. Na mesec 360 oziroma 480 Din. In to ao ljudje t družinami!
Da delajo le po tri šihte na teden, to radi tega, ker je država odpovedala za par mesecev vsak odkup premoga. Državne železnice imajo v avojih skladiščih dovolj premoga za par mesecev, pa je bilo Črtano vsako kupovanje, vsaka dobava premoge za te mesece. In zato zdaj rudniki ne delajo, tako privatni kot tudi državni. Mnogo rudnikov sploh ne dela, dočim nekateri delajo vsak drugi dan. Hrastnik n. pr. sploh ne dela, marveč počiva vse delo rudnikih, Trbovlje in Zagorje delata vsak drugi dap.
Rudarji pa živijo vsak dan, ne morejo svojega življenja urediti tako, da bi živelj samo vsak drugi dan. Vaak dan Je treba živil, hrane. Na to ae ne ozirajo.
Premog, ki ga kopljejo in pr<fc ducirajo zdaj, aipajo v velika skladišča. Premog se v velikih gomilah grmadi. Cim večja grmada, tem večja je beda rudarjev. KUub temu pa delavcev na delu nič manj ne priganjajo in nič manj ne šikanirajo.
SHNNHd
LJubljana, 8. aprila 1030. I Pri nas se opaža vedno bolj bližajoča se prava spomlsd. Ne samo astronomska, ki je že davno začela, toda tudi drevje Je dobilo popke, ki so na nekaterih krajih že vsklill, tudi lastovke so se že vrnile. V fikofji Loki so včeraj opazili prve, vselile so se prav tja, kjer so bile lansko leto. Tudi kukovica se Je že oglasila.
Te dni je prispelo v Ljubljano okoli 60 ameriških rojakov, ki so potovali e Francosko linijo. Vsi ao pa že takoj Isti dan zapustili LJubljano tef se podali na deželo, na domove sorodnikov in znancev, kjer nameravajo preživeti bližajoče se velikonočne praznike.
«■etavaafcl teden v Dresdenn
Beograd, 7. aprila 1980. Ravnatelj zavoda "Mlttelevro-pa-lnstitut" Lippe iz Dresdena je te dni prišel v Beograd, ter Je poeetiJ vse mer ode j ne faktorje radi eventuelnt prireditve "jugoslovanskega tedna" o priliki mednarodne hifljenske razstava. Ta "jugoslovanski teden" naj bi bil združen s razstavo naših umetnikov Ur izložbo nsšfh poljedelskih In industrijskih pro-«tafctov. IgtoČaano naj bi se pa ?r-šftt v Mreadenu konc*rj In nastopi Jugoslovanskih umetnikov e razne predavanja o Jugoslaviji, njeni kulturi In gospodarstvu ter naravnih lepotah pa naj bi nlla publiko s našo državo.
pkCEveta GLASOVI CLBASObm
Poročilo O kadpailHHH
Milwaukee, Wis. — £e par tednov je poteklo odkar smo po-ročali o kampanji ga tukajšnji Slovenski dom. PiaaJo se je sicer že mnogff med tem časom od nasprotne strani, katere bi sploh ne amelo biti pri tem delu, in tudi v obrambo «e je precej pitalo. Zgleda Iput Li bili med tem popolnoma Mgitbili na našo kampanjo. Vendar pa temu ni tako. Daai m ni veliko ob-iakavalo naših ljudi mod velikonočnimi prazniki, vendar ae je sopet v nabralo lepo število novih delničarjev in delničark, katerih imena prinašamo v tem poročilu.
Iz apiošaagn sentiments ljudstva sklepamo, ako bi se. deiavei ne nahajali prav sedaj v nezadostni zaposlenosti, da imamo v Milwaukee do jeeeni naš dom postavljen.
Kritiziranje Mfpnotnikov sicer povzroča h mnogo opazk in govorjenja, vendar pri raasod-nih ljudeh ne pride v upoštev in ne doseže namena. Vsi vemo da dom potrebujemo, to je glavno. 0 vsem drugim imamo pravioo odločevati delničarji na sejah. Sedanji direfctorij je izvoljen in pooblaščen od delničarjev, da deluje za napredek in dobrobit organizacije do prihodnje glavne delniške «eje. Tedaj bo čas in mesto za vae, ki vedo boljše, da pridejo na aejo in govore z nasveti, kritiko in volilnimi listki. Novi Člani» ki ao kupili delnice po zadnjem poročilu, so sledeči:
Društvo "V slogi je moč" št. 13 JPZS, Paul Haierle, John Remitz, Elmer A. Vachetz, Louis Kodu* Olga Belan, Frank Bacon, Karel Regenfelder, Joe Ogrinc, Lawrence Kaie, Angela Ohojek, Joe Poiflednik, John Gradišek, Anton Muhič, Elizabeth Htariha, Sophie Stariha, Jakob W. Stariha, Fany Stvarnik, John RevMc, Charley Rov-šek, John Skulek, John Acman, Mary Grlica, Roae Primožič, A Kastner, Frank Roenik, August Dtunlkar, Jente Dejnikar, Eme-lyn Plantaris, J^ntyn Mlinar.
Vsi tfso skupno kupili 86 novih delnic. August In Jenle Desnikfr sta takoj prvi dan pristopa pridobila enega izmed svojih prljšteljev.
Uspeh tekmovalnih agitatorjev je sledeči: Matija Kovači* 17, Viktor Miško 15, Antonia KovaČIČ 8, Anton Vachetz 7, Joe Evanich 6, Alvlp Gloyeck Jr. 5, Rudolf Veršnlk 5, Louis Rozman 5, Lovro Perko 3, Antonia CertVenik 2. Anton Vidmar 2, Joe Kopušar 2, Frank Pcrits 2, John Camer 2, Frank X. Veranich 1, Frank R. Staut 1, Antonia Vičič 1, Joe Vidmar 1, tajnik 28. Skupaj do 1. mala 113.
Kampanjski odbor.
Nekaj novega
BurceUnUmn. Pa^—Po večjem mrtvilu, ki je zavladalo v naši naselbini po rudarski stavki, kateri Je nasledila splošna gospodarska ¿epresija, so se člani soc. kluba tt. 19 zavzeli in povabili dramski odsek eoc. klube št 11 iz Hrldgeporta, Oh h. da nam uprizori Ivan Molekovo dramo "Poročna noč." Po igri bo govoril sodrug Joseph ßnoy, tajnik konference zs vzhodni O-hio in zastopnik Proletarca, o reorganizirani rudaraki uniji, delavskem časopisju in gibanju.
Ker pri nas že dolgo ni bilo take priredb* je upati na veliko udeležbo, Sistem, v katerem «• dels vet vo sfdaj nahaja, Je obupen. In ako se ne bomo organizirali politično in strokovno, bo še slabši. Ssmo s preklinja-Ojem in zabavljanjem ne pridemo nikamor. Treba I» zgraditi močne politične in strokovne organizacije, e katerimi bomo pri-' šli do večjih prevlc In do boljšega življenja.	I
Za našo nasHblno si je nadel vršlU to pionirako nalogo naš socialistični klub. Da mu pe bo mogoče Iti naprej in frliti agitacije, potrebuj« pa sredstev Delno v U na'nw n In več pe redi ""je sgitstoričrie naloge bo u-
prizorfenn to lepa la^^HB jajoča Igra dne 17. maja oh sedmi uri fvečer v Slov enakem ds-lav »kern domu.
Pričakujte»", de pridejo soja-kl od blizu In daleč U veter na
igro, ker prvič bomo imeli uši-tek od priredbe in drugič bomo a tem pripomogli do ojačanjn delavskega gibanja. Po času bo ta priredba nudila priliko, da pe aopet snidemo skupaj in pogovorimo prijateljsko. Po igri ee vrši ples, aa katerega bo igrala dobra godba Is Moon Runa. V našo naselbino je lahko priti, ker se nahaja ob lepi oeeti ali pa tudi potom vlakov. Torej na svidenje v Slovenskem domu dne 17. maja sveier.
Poročevalec.
2alostne vesti
New Waterford, C. B.. Nem cotia, Canada.—V zadnji tretjini meseca aprila je doletela Atlvi člane društva 568 SNPJ tefea nesreča. Bratu Georgep Verstre-penu je umrla Šena na porodni postelji, kakor tudi novorojen-šek. Članica jeduote ni bila. Sta-rs je bila ?8 let Bratu T. T. llol-tonu je umrl onem dni star o« t rok.
tteetri Berti Deshayes«»vi je pogorela hiša, trgovina, gasolin* ska postaja 4n avtomobil. Škod* znaša 910,000, zavarovalnina znala le pet tisoč dolarjev. Naslednjo noč pa j« izbruhnil pošar ti
v hiši sestre Virginije Shneider. Ogenj so ognjepasci zadušili, kp je bil še v-povoj M, vendar pa bila radi gašenja storjena voČ, škoda na poslopju. j
Herman Drobeach.
e
Bridgeport, O.—iskas prispevkov, ki so Jih dsrovsls društvs In poss« musnikj našemu bolnemu sobrslu Potar 'ieimnnu. Prispevki šsuSUv: fit. U08—fS.60| 94H - t*l »44 - Ml J44 fl.66; ISO — |6; 106 - $1.60; 0 - $t: 548 - |8| U — 186 90; M4 - |t; 4P6 — |ti 870 - |8; M - $i; UR - pi; 411 — llt 818 -|ß. 41 —.«i; ltt — 9Í; 480 |S; 087
-	12.26; 801 — It; 1«S — |*.»0; -608 - 12; 61« — |2; 480 - |8; tO«
-	91.60; 276 - |t; 104 - |2; 821
-	|6; 484 - |2; 628 - Iti 480 -12.60; 47« - |l| 686 - $tA0¡ - 4«6 12; 017 — |t; 408 — |l; 406 — |2;
-	206 12.60; 107 — |t; «6 - Hi m - It; 1 - It; 46 - |1.60; 241
-	12;» 122 ~ |5; 80 — |8l 478 I2J60; 66t - 11.20; 488 - |2.P6; 80|
-	Iti m - 18.86; «U — H; «8« |1| 66» ~ 1440; 684 — «2.60;
61» - |1| 816 — 96; 66« - I«; tPO -r |2; 461 r |0; Iti - f6; 411 -UJM); 400 ~ Hi 311 - |t| 080 — |6; lt8 - Iti W4 - «ti 1«« - |t; 240 — 12.661 826 — |1.50; «5 12.761 74 — |1| 408 — 95.40i 15 -98; «18 - 9ti 4P7 - «1; m - |t> «10 — |1; 860 — Hi 6 — f«| 180 Hi 14 - I8ÄI 4P« - Hi «74 -$2.60; 208 - |2; ti — |8| 640 -II; 18« - It; 7 - H; !7t — |5; 084 - 92; 86M - |1; 167 - Ml 16"
-	M; 174 12.60; 4 - Mi t — It; 22S —- Ml 664 mm Ml 17« — m 170
-	Hi 158 - M; 60« - Ml 116 -16; «1 - Ml 01 — Hi 4SI — M; 427 - M; ti — Ml «6 - Mi MS lil 640 - 14.60¡ « - Ml m m., 11.50; 410 — Ml 580 — Ml 511 -M; 48 — |2; 180 - Mi «4 - Ml 8*
-	94; «17 - Mi 10P - 11; U - M; 608 - M; 18« Ml 17« - 11.50; U * 11.60; 4M -.Ml 76 — M*M 227 - $4.40; 861 - Ml 4*4 — II: 800 |li 181 - Ml 807 -Ml 100
-	11; M - Ml l«t - M.Wl 4SI
-	11.26; 660 - M; 5M - Ml 4«4
-	II; 147 - Ml 154 - Ml «I — 63.00; 600 — Mi M — Hi M« «— Mi »IS - M; 1 - M; M — Ml Ml — 92-60; 8S - Ml U4 - Ml 1M ~ 12; 601 — §11 6M -Ml 144 — $1.76; 660 - 12 ; 208 - $2.1M); 61« - M; 506 -Hi 16-M; «SI — Mi 14« — Ml «M—«ll SSS — Ml «al — «1.60; 101 - Hi 41« - H; 550 - Hl iao
-	M l«; 54 — M; «4» - Ml m — Hl »I - M.86; 141 - III 1 - Hi 415 - Hi 517 - Ml M7 - M| 107
-	Hi m - Hi ««i - Wi <»" Mi «M-Mi Ml-Mi M-M; M4 — Mi 8M — Hi 17« - Mt Ho
-	Ml IM - Ml 117 - Hi M« -|1i 474 Hl I«7 HJ6.
Mokrot Poler tooaiss, «lep 4fpštvs R4inos( M. II A M P J, so Iskreao so hvaljujo vsem llotiom I« Hanleom SN P/, ki se mu grlekoMII aa poeiV In au olojšall njegovo bošao stanje, v kater sat se neka Je Veesi skupej lopo kvsiel
Morilo Kom. Ujnlk «^vs št. U
' «
f levelsoi. Okle.—f* nsšego pon« sssisosgs brste Jakno Umraks so «o-rovolo ter «smoo |x»slele as po«p' «eneas U i rt tke 1*4 «m»Um JHKJ. In sleeri It. «I M^Mi št 14« I4.6A; M. 104 64 M; H. 174 6* 4«; It. r «n M pe Mi št. IM llJil «I. M in 12« ae M: št. 1M is 171 po «I Te« p» «e« Isrekom v Imenu nologa «Peštvs la e Imenu »>iinrihii» basta soj Ukreaejše sskvslo vsosi imm drsi Ivam lo 'lonetvs so vetlkndsšse 4o rove. -t. MedvooMi. tejnlk šrsštvs it. « SNPJ
Zakaj pa ste dali garderober ki celih denet dinarjev nsNtrt.-ne; dva dinarja tri ledeetovgla " 'Toda poglejte vendar, kak*» vzfMidbu- krM#n pi^ gil j# dalnr
e
Go«t; 'To je pe skrajno Majhna porrlja zs 12 dinarjev T t Natakar; 'Ne bojte ae * niti snedh je ne bester
^rwyorlkl mist
pelMioki kom Im r Wkolt« o4iv|«ao alaio «rusefla pools kot levili komuniste, ksterik vudli.ljf 1« ^ Meti na oliki, ki Hk tirs|o v sspor. ker oo vodili donunuitrodio bresponelnlk. Ns lovi le Vaster la ss njim (as eUsniltok) Robert Minor, kl sto sods i glsvqp v«M(telJs smrrlšklk komuni-Stev, S progoul ss rsdlkslr« skills nrwvorlks polkljs vslvsrltl "rde^o" hi Storijo las !•"> udvmUl lludsko p«tsnrno«t od sroftorske politike tsmmsalt skofo dvorce (dpnv»krst|e). ki »lesi Neoyorion* «s okros S« let. Neksteri eeelio letni poUtlfnl srsft v Now Yorku ao ste milijonov dolarjev, v koleri vsoti Jo vštet tudi takes vosi "polten" pršit.	. .
člkaškl planetsrlJ pred otvorit. vljo
Chicago.—PlsnetariJ alt zvezni muzej, ki Je nekaj novega zu Chicago, je dovršen v Grant parku ln prihodnji pondeljek bo •> tvorjen občinstvu. Prikupna stavba « ogromno kupolo bo potem odprta stalno od desetih pmdpoldne do desetih «večer ln ol) sredah, sobotah ln nedeljah bo vsakemu prost vstop; druga dni bo 2&c vstopnine. Notri bodo obiskovalci videli umetno nebo z vsemi vidnimi zveadaml, solncl ln planeti ter ropatlcamli ki so bodo premikale kakor se premikajo na nebu. V poslopju je tudi teleskop, skozi kateragp bodo o-biHkovalcl lahko ogledovali prave zvezde. To Je prvi planetarlj v Ameriki. Stal Je milijon dolarjev in prispeval ga Jo Max Adler.	t
por«
NI se mu posrečil
—	Kako vam ugaja vaš
tret?
—	Odkrito rečeno, ne ugaja, ml. Priznati morate, da ao vam nI posrečil.
—. Ze prav. toda tudi vi mora-te priznati, da ae bogu (listo po* srečill,
e
Neki gost se zaradi deževnega vremena odpravlja i« kopalcu domov. Vprašujejo ga: "Ali vam n« ugaja tu 7" "O pač, toda doma dežuje cenej«."
PolomlJada
Bankir, pravkar na novo po-, stavljen, «e Jo sum pri sobi pri-veril (n pridušil, da bo atoril vser kar vodi k uspehu. 'Tudi blufa se ne bom ogibal," al jo o-bij ubil. Kat se začuje korak v prednji sobi. Na delo!.... Bankir urno sname slušalo svojega telefona ln medtem ko posetnik vptopl v sobo, glumi, kakor da Je sapleten v zanimiv poitunok. "Halol.v,. VI ste, gospod predsednik 7 taborno .... velja Da. da. .. Srečno aem plaši ml milijon, ki ste mi ga «aupali pred tremi dnevi..., Na raspolago Vam je, po-mnoten za 160.000 Din dobička. Na svidenje". Sedaj obesi slušalo jjmaJ in se hllnl, kakor da j« stoprav v tem trenutku zaiaisil obiskova|ae«
"Gospod, blagovolita ml oprostiti. pravkar aem.,,."
"Amimk, gospod, jas prihajam Kuradi...,"
"Oh, ne utegnem, gospod.... Od pošto aem poslan, naj vam sporočim, da bo vaš telefon sačel drevi delovati"
POXOR HUJftKINJK
Vsled bolezni moje Šrnn sem primoraii vzeti v služIš» Slovenko ali Hrvatico, ki naj bi bila pri volji opravljati gospodinjska do la. Natančnajša jHiJasnila dobi" te vsaki dan po šosti url zvečer pri Jack Ramšvjt, 8UQ7 Clarke St., Milwaukee. Wis.-(Adv.)
NAZNANIIjO IN ZAHVALA
g tolelm srcem nssnsojsmo. «a Jo premlosl ola
L
oopfes
«se 11. oer. IPM ob 8:46 sjelrof pe «olfU mo/ol boleos!. Mojes J» Ml v v sel Moto Sevnico pri Trebsjem no I**» nekem M. ser. lete 1867. INI Je selssevltelj dreHve Ji. 18 HNPJ. Xsbvoljajem se ¿loselvo idmb droMev. M. I« HNPJ la št. 81 NMKJ se kerm»-rstlvn« odelelbo pogrebo. Ksvneteko oolm. ki 'oll pri nl*m lo v eem, ki ee dorovsll evIomoWle lo rvetllc«. Ilvelo droMvu M. 44« ss voseo. Ker Je 1m«l pokofrl «Min snenrev lo srij«tel|«v, ooj voljo kvsU vse«, kelerlkoll eto koj prlgemofU so #ooa .mrli ' pokojnike TeM. dresi asm, es Mag opesSn tolaješl eotslli Ur. šalo Kov s Al/, Mgrnfsi Ass llorbovor, H» t y lllsioik. Uriels So~r. Kri»! lea I'rln* Pevlloo Aobrey, iu—pki** IMsiolk. t Wig J s I« Ks-roUss Krnom, b/ere; JiMopb Kovs*^. els. V UrMsfgort. p.
V II LAC I 8TOMIN OBLETNICE HMIITI
■ " * ■/ - -
Btojess llsbeso »oprege eoirems nieta
JON* PETEK
«orselll le
«Ivi V sellb «rtk. Trejo
l'mrl Je «. mejo USO, le Je miaste dve lell ker si lei «d oso, o oel «pumln oo Te |e v« SMsJIe f rs r'ri o evošlm eseljom Is sslJvsmn r nellml eolsoml. HoHveJ r mlrs Is loško sej TI bnde lorrtU« .mills, folojo/l H frasees Polet, enprego, Jebo Js Steek«, slonvo. MMbe>seo.
V 8TOMÍN OBIJCTNICK HMBTI
IJnblJenega uprogs Is Wele >
VINCENC BMAČA
Nelsgrnemi »etri To nem Je vseln S. ms|s 1011. aeo so vodms. oN nel sgMole no To ebleoe v noMb -crtb. "oogreee Is «trorl. ITrsseoo llrsosé, MrUm. Po.
ZeooolJI ol
v Mdi
Srv i »SOUKa
RAD BI IZVEDEL zs naslov Simon AjdiAeka, doma iz Pogneče vasi, občina Trebelj-no na Dolenjskem. Pred par leti seje nahajal v Milwaukee, Wis. Uljudno proaim rojake ako kateri ve za njegov naslov, da mi to naznani, če bo pa on sam ta orIh« čital, ga proaim da se mi prijavi, svojemu sorodniku Frank Krese, 1141S Lumpkin st. Detroit, Micji.	(Adv.)
VABILO NA
katero pfiredi
Društvo "8ortflJte" tt-104 S. S. P. Z.
v soboto večer, dne 10, maja, v Fleiner dvorani, 1638 N. HaJsted »t., bttso North AveM Chicago, (11. ' Igra Sotoftek Brothers Orkestra. Pričetek točno ob 7:36 zvečer.	Vstopnina Sfe.
Zs dobro in točno postrežbo bo skrbel veselični odbor. Na svidenje v soBflfo večea 10. maja! Kliče in vabii
ODBOR.
RADA BI IZVEDELA za naslov prijatelja Anton Grgi-ča, stanujoč nekje v Export, Pa. Uljudno prosim, da se mi javi na naslov: Prijateljica, 2057 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.
(Adv.)
Expresna Služba
v evropo
preke Haaibarga as na*U» aioderalh paraikih
HAMBURG	DEUTSCHLAND
ALBERT BALLFN NEW yORK
Bedas tedenska «dplutja. ZsMrae esae. Dtrketna ieltznlik« zveza s Jugoslavijo.
Redna odplutja tudi na aaiih snanih kabinskih parnikih
ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND
Za navodila vprsiajte lokalnega agsats sli
Hamburg-American Ihne
177 N. Michigan Avenue ♦ ♦ Chicago
VES IZMUČEN? 1
Kaorks posel novo j ftivljeaje!
Ako »ai »ratevnt organi pravilno dala&K. Vi lahko trdo «U-lau. m aatevato la vtivat, »U« ilvljanja. Vftlvajt* SmmSo. dolgo prwkutapo Umkko. M drtanja nor-main« probovnaatl. odpravo talod*-nih boMis ta «MMtakM. Urra*a,u lekarnarja.
CAMELS zadoščajo vaši želji po cigareti, ki je vsa radost kaje. •. . Prinesejo vam brezprimerno mešanico najbolj izbranih to-bakov, turškega in domačega . .. mila in žametna gladkost, de-likatnost okusa, bogastvo kakovosti, izboren duh.
V slavni Camel mešanici dobite vse, po čemur ate stremeli v zasledovanju užitka kaje.
Bilijoni Camel zavojčkov, napolnjenih do roba s veeeljem,
ao pridobili zvpsto prijateljstvo več kadilcev kot katerakoli druga
l • * * cigareta.
Ne odrecite se razkolu