PoStntna nlafan* t rotovInL
Leto XmM štev. 281
Ljubljana, sobota ), decembra 1932
Cena t Din
Upravmštvo: L.ju01jana Knafljeva ulica 4. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3126, 3126 Inseracni oddeieic: LJubljana, Selea.
ourgovs ul 3 — Tel 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka uli.
ca ttev 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St. 2. — Teiefon št. 190. Racunj pri p<št. ček zavodih: LJubljana St 11.842 Praga čislo 78.180. w*en «t 10<s 241
Naročnina znaša mesečno Din 25.—v Za inozemstvo Dtn 40.—.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica S. Tele-fon St 3122. 3123 3124 3125 3126. Maribor. Gosposka ulica IL Teiefon St 2440
Celje. Kocenova ul. 8 Tel St 190.
Rokopisu se ne vračajo — Oglasi oc tartfu.
Schleicher sestavlja vlado
Včeraj je Hindenburg poveril dosedanjemu vojnemu ministru generalu Sclileicherju mandat za sestavo
nove Vlade
Berlin, 2. dec. n. Po dveh tednih vladne krize je državni predsednik Hindenburg poverii dosedanjemu vojnemu ministru generalu Schleicherju mandat za sestavo vlade.
Novi državni kancelar Schleicher je star 61 let. L. 1900 je postal gardni poročnik, ob izbruhu svetovne vojne pa je prišel v nemški glavni generalni štab. L. 1919 je bil vojaški poveljnik v Kasslu, kjer je zatrl ekstremistično gibanje. Od tistih dob je služil v državni hrambi. Minister je postal v Papenovi vladi.
Hitler je ostal še nadalje v Weimarju ter je Izjavil, da ni nikdar mislil priti v Berlin k pogajanjem. Poslal je tudi državnemu predsedniku Hindenburgu pismo, v katerem ponovno izjavlja, da nI pripravljen za nobena pogajanja, razen za sestavo vlade, ki bi ji sam načeloval. Pogajanja z generalom Schleicher jem je Hitler odklonil.
V načelnem pogledu bo Schlelcherjeva vlada pomenila približno isto kakor bivša Papenova vlada, ker jo narodni socialisti ne bodo podpirali.
O zadnjih dogodkih, ki so privedli do tega, da je dobil general Schleicher mandat za sestavo novega kabineta, pravijo poučeni krogi, da j p davi podal bivši kancelar Papen Hindenburgu zelo izčrpno poročilo o političnem položaju ter o rezultatih dosedanjih političnih razgovorov, ki so trajali celih 14 dni. Papen je sam predlagal državnemu predsedniku, naj ne poveri mandata zopet njemu, nego generalu Schleicherju. Utemeljeval je svoj predlog s tem, da bo general Schleicher kot ka.nce-lar gotovo znal toliko vplivati na nemške notranje-polit čne razmere, da bo v najkrajšem času popustila sedanja napetost v političnem položaju. Razen tega je Papen menil, da se bo generalu Schleicherju posrečilo obvladati težave v parlamentu ter pripraviti državni zbor do tega. da mu ne bo delal bogve kakih ovir. V vsakem primeru pa se bo znal izogniti slehernemu konfliktu z državnim zborom. Hindenburg ;«» po dolgem premišljevanju končno pristal na Papenove predloge in mu izrazil svojo hvaležnost in popolno zaupanje.
List' poudarjajo, da se je državni predsednik še le po daljšem premišljanju odločil, da ne poveri sestave vlade Papenu. Vzrok za to odločitev državnega predsednica je bil, da je več članov bivšega Pa-penovega kabineta odklonilo sodelovanje v novem Schleieherjevem kabinetu, zlasti finančni m nister Sclnverin-Croslgk, gospodarski minister dr. Warmboldt In pruska komisarja dr Braoht in Popitz.
V političnih krogih živahno razpravljajo kako se bodo dali preprečiti med novo vlado in parlamentom bodoči spori. V zvezi s tem pripominjajo, da odnošaji med Schlelcherjem Ln narodnimi socialisti nikakor niso pretrgani. Pričakovati je. da bo Schleicher prizadevanje zadnjih dni v istem zmisiu še nadaljeval, predvsem z razgovori z narodnosocialističnim predsednikom bivšega državnega zbora Gorirgom. Namen teh razgovorov bo, kakorkoli doseči odgoditev državnega zbora po otvoritvenem sestanku, da bo kancelar mogel nadaljevati posajania s parlamentom. Kakor enano, je bil tudi prejšnji državni zbor takoj po otvoritveni seji za teden dni od-godeu
Zahteve delavstva
Vodstvo splošnih nemških sindikalnih zvez ie poslalo generalu Schleicherju po razgovoru svojih zastopnikov ž njimi pismo, v katerem mu sporoča naslednje zahteve nemškega delavstva: Razveljavilienje zasilne odredbe z dne 5. septembra, s katero so bile znižane delavske plače; raz-položljvih 700 milijonov mark naj se investira za javna dela; skrajša nai se lovni čas v vsej državi na 40 ur na teden; davčni boni nai se uporabijo ja javna dela. da bi se tako zaposlilo okrog milijon nezaposlenih delavcev; socialne podpore se
ne smejo znižati. Davčni boni bi znesli 1.75 milijarde ma.rfe, ki bi skiupno z omenjenimi 700 milijoni v izdatni meri služile pobijanju brezposelnosti, obenem pa s temi boni ne bi nastala nikaka nevarnost za inflacijo.
Hitlerjevci proti Schleicherju
Berlin, 2. decembra AA. Po vesteh iz uradnega vira namerava Schleicher pričeti razgovore z narodno socialistično stranko, da doseže njeno toleranco v državnem zboru. Toda komunike, ki ga je Rjava hiša izdala popoldne, pravi, da narodno socialistična stranka ne bo tolerirala Schleicher-Jeve vlade in da se bo energično borila proti njej. Hitlerjev berlinski list »Der Angriff« pravi, da je Schleioherjev kabinet narodnim socialistom bolj dobrodošel kakor Papenov, ker se bo hitreje zrušil.
VVeimar, 2. decembra AA. Tiskovni urad narodne socialistične stranke javlja: Vesti, ki jih politično zainteresirani krogi shematično spravljajo v javnost, po katerih bi bil Hitler pristal, sporočil ali vsaj nameraval stopiti v razgovore za sestavo vlade in da bi bil v ta namen nameraval priti v Berlin, so popolnoma izmišljene. Za take razsgovore ali sestanke z osebnostmi, ki se ta trenutek v Berlinu ukvarjajo z mislijo, da sestavijo vlado, ni bilo in ni za narodno socialistično stranko nikakega razloga. Hitler se je v torek zvečer po programu odpeljal v Weimar. da poseže v volilno kampanjo pri turniških občinskih volitvah. Vse druge vesti, zlasti poročila o nekih nesoglasjih v vodstvu narodne socialistične stranke so docela neresnične.
Kakšna bo nova vlada
Berlin, 2. decembra, g. O sestavi nove nemške vlade generala Schleicherja se ve za sedaj samo to, da bo general Schleicher obdržal vojno ministrstvo in da bodo ostali v vladi zunanji minister Neurath. gospodarski minister prof. VVarmboidit in pravosodni minister Biirgtner. Notranje ministrstvo bo najbrže prevzel dosedanji komisar za Prusijo dr. Bracht Kot minister za delo se imenuje deželni svetniik v pokoju dr. Goreke. O njegovih gospodarskih načrtih ie časopisje že mnogo pisalo. General Schleicher upa. da bo z državnim zborom izhajal brez sporov. Izjavil bo. da bo ukinil del zasilne naredbe glede mezd in opustil oziroma odgodil ustavno reformo. Meni, da se bo mogel že v torek predstaviti državnemu zboru s svojim kompletnim kab;netom. V dosedanjih poluradnih izjavah se poudarja, da Scbleicherje-v kabinet ne bo borben, temveč nasprotno kabinet sporazuma.
Zasilna rešitev
Berlin, 2. decembra, s. »Deutsche Allge-meine Zeitung« poudarja, da bo Sohlei-cherjev kabinet le prehodna rešitev, katere cilj je ,da bi se tudi narodno-sociali-stični pokret pridružil tej državni politiki. »Tempo« imenuje Sohleicherjev fcabitiet novost v nemški politiki, ker se prvič spravlja z njim vodstvo vseh političnih poslov in odgovornost za celotno državno politiko v najožjo formalno zvezo z vojsko. »Ber-liner Tageblatt« piše: Schlcioherjev kabinet 6e mora pri negotovih razmerah v državnem zboru smatrati le kot zasilna rešitev, kot poiakus, da se pridobi za novo kombinacijo zaupanje ki ga je temeljito zaigral Papen. »Vorwarts« imenuje Schleicherjev kabinet izprrmenjeno Papenovo vlado. Naravno je. da bo ta vlada naletela ua globoko nezaupanje, ki ga je imela tudi Pa.pe-nova vlada. Socialna demokracija bo vodila dalje najostrejšo borbo proti vsakemu, ki namerava nadaljevati usodno politiko Papena.
Usoda Mussolinijevih zaupnikov
Fašistični direktorij proučuje položaj v stranki — Vzroki izključitve
Tura ti ja
Rim, 2. decembra ž. V palači Littorio je včeraj zasedal centralni direktorij fašistične stranke pod vodstvom generalnega tajnika Staraceja. Na seji so razpravljali o položaju v stranki, ki je nastal spričo propagandne akcije, da bi se čim več ljudi vpisalo v stranko. Posvetovali so se o reorganizaciji krajevnih fašističnih edinic, ki so se ponekod tako ojačile, da bo treba ustanoviti vec nevih fašijev. Med drugimi bo ustanovljen tudi krajevni fašij v Bazovici nad Trstom.
Izključitev bivšega generalnega fašističnega tajnika in Mussolinijevega osebnega zaupnika Turatija iz faš stične stranke osvetljuje vso gnilo moralo m korupcijo ljudi, ki zavzemajo najvišja mesta v fašistični hiearhiji. Turatija. ki je postal pre-očiten nasprotnik režima, so nedavno na lep način konfinirali v nekem sanatoriju,
ker je s svojimi izjavami o ljudeh, ki izkoriščajo državo, stranko in ljudstvo, porazno vplival na svojo okolico. Turati pa tudi v sanatoriju ni odnehal in je poslal svojim znancem znova več pisem, ki silno obremenjujejo režim in njegove predstavnike. Sedanji fašistični tajnik Starace ga je, kakor pravi poluradna agencija »Štefani«, zaradi tega začasno izključil iz stranke. Ze dosedaj je bil pod tajnim policijskim nadzorstvom. Le tako, da so pregledovali njegovo privatno korespondenco, so mogli odkriti njegove poslednje vprotidržavne zlo-Mne«. Z izključitvijo se bo njegov položaj nedvomno še bolj poslabšal. In ni izključeno, da bo končal svojo fašistično kariero kakor nekdanji Mussolmijev bankir Gualino v konfinaciji na otokih ali pa v ječi.
Božično premirje v Avstriji
Dunaj, 2. decmribra, n. Včeraj je bila objavljen« naiedba. is katero so za štiri tedne prtpoved.ini vsi javn; shodi m zborovanja. To naredbo je že pred dnevi napovedal zvezni kancelar Dollfuss včeraj pa jo je objavi! urža^vi podtajnik za javno varnost major Fev. Naredbo =>0 brzojavno sporočili v«tm deželnim glavarjem in policijskemu upravniku na Dunaju V veljavo stopi 11. decpmbra, tako da bo do 8. januarja prepovedan sleherni javiti diod.
Razdelitev Noblovih nagrad
Stockholm, 2. decembra AA. Svečana razdelitev letošnjih Noblovih nagrad bo 10. t. m. ob 17. v koncertni palači. Prisostvovali ji bodo tudi kralj in člani kraljevske rodbine. OdllkovancI, ki prejmejo fe kraljevih rok nagrade, so tile: Irrlng Langmuir, šef elektrotehničnega laboratorija v Schnectadyju (USA), za kemijo; Charles Sherrlragton, profesor na oxford-ski univerzi in Adrian, profesor na nniver-verzi v Cambridgeu za fiziologijo in medicino, ter John Galsworthy, za literaturo.
NOV KORAK ANGLIJE IN FRANCIJE
V VVASHINGTONU
Anglija grozi z uvedbo novih carin na ameriški izvoz, Francija pa ponovno zahteva odgoditev plačevanja vojnih dolgov
WashIngton, 2. decembra r. V četrtek popoldne sta francoski in angleški poslanik Izročila ameriškemu zunanjemu ministru Stimsonu noti svojih vlad, v katerih Francija in Anglija ponovno utemeljujeta svoj predlog glede odgoditve plačil za vojne dolgove Ameriki in predlagata novo ureditev vprašanja vojnih dolgov.
Anglija 'n Francija zavzemata slej ko prej stališče, da zahteva splošni svetovni gospodarski in finančni položaj, predvsem pa še položaj Evrope, da se vprašanje vojnih dolgov nanovo prouči in uredi v duhu In skladu s sklepi lausannske konference, na kateri je bilo sklenjeno črtanje nem ških reparacij.
V svojem jedru se noti Anglije len Francije razlikujeta zgolj po tem, da izjavlja AngKja svojo pripravljenost plačati 15. decembra zapadli obrok, dočim zahteva Francija odgoditev plačil. Po vesteh iz Pariza vlada v francoskih parlamentarnih krogih veliko nerazpoloženje proti Ameriki In ni verjetno, da bi francoski parlament odobril potrebne kredite, da bi mogla Francija pravočasno zadostiti svojim obveznostim.
Francoska nota
Pariz, 2. deccmbra, AA. Danes je bila objavljena vsebina druge francoske note.
Francoska vlada ugotavlja z zadoščenjem da je Hoover pripravljen iznova načeti proučevanje celotnega problema dolgov. Vlada razume, da bi znižanje dolgov na sproti Zedinjenim državam moglo slabo vplivati na ameriško gospodarstvo, naglasa pa, da je obseg gospodarske in finančne krize prisilil vse prizadete vlade, da iz-premene svoje stališče nasproti ureditvi meddržavnih dolgov. Ameriška vlada je priznala nagibe, ki opravičujejo novo proučitev problema dolgov. Ti nagibi so: znižanje prejem.kov od Nemčije, na katero so upniške države pristale v Lausanni, zviša« nje dolgovnega bremena, izvirajoče :z svetovne gospodarske stiske m iz istočasnega padca cen in težave z nabavo tujih deviz. Tehtnost teh nagibov je tako jasna, da že sama po 6cbi vsiljuje potrebo revizije dolgov.
Francoska vlada izjavlja, da nikoli ni mislila zanikati pravne veljavnosti dogovorov o vojnih dolgovih. V prošnji pa od-goditvi plačil vidi samo odlog, ki pa bi pustil pravice prizadetih 6tranik popolnoma nedotaknjene. Prošnja zato tudi ni v nasprotju s Hoovrovim predlogom v maju 1931, ker je Hoovrov memorandum takrat ugotovil, da so dolgovna bremena med posameznimi državami sicer v normalnih ča« sih znosljiva, da pa v dobd krize silno pritiskalo.
Kakor je že taikrat francoska vlada javila, j« Hoovrova iniciativa neposredno prizadela vse obstoječe pogodbe, posebno pa je ustavila nadaljnje delovanje repara-cijskega mehanizma, kakor ga je ustvaril Youngov načrt. Nemčija je dosegla znižanje svojega dolga ua tri milijarde maifc, to je znižanje za 90 odst. in pa triletni moratorij. Evropske upniške države so soglas« no pristale na to .vendar pod pogojem, da se jim medvladni dolgovi pridrže do celotne ureditve problema. Bilo bi zato silno nevarno, če bi se ureditev, ki se je s tolikšno muko dosegla v Lausanni, vnovič začela obravnavati. Ali ne bi bilo pravično, da bi tudi ameriška vlada pristala, da si pridrži plačilo 15. decembra zapadlega obroka?
Ko je Hoover 1. 1931 predlagal moratorij, je zagotovil, da so Zedinjene države hotele pokazati dobro voljo, da pripomorejo k obnovi in bližnjemu povratku blagostanja na svetu. Toda gospodarska stiska se je od tistega časa še poostrila.
Francoska vlada dobro pozna formalne pridržke, ki jih je napravil emeriški kongres pa ratifikaciji Hoovrovega moratorija, opozarja pa, da je francoski parlament podredil svoj pristanek na moratorij svoji interpretaciji moratorija. Ra^en tega odbor baselskih strokovnjakov ni samo priznal trenutne nemške nesposobnosti za plače« vanje; soglasno je tudi obsodil transfer kapitalov brez protiplačil dolgov. Odbor ie da'g'e i-ziavil, da bi bila edina tram« rešitev. ki bi vnvk zaupanje, edini nogoj ra gospodarske stabMnost :n pravi mir — nova ureditev dolgovnega vprašanja.
Francoska vlada je pristala na lausannske dogovore brez teh pomislekov in s pridržkom, da jih bo parlament ratificiral. Tako se je Franci odrekl* letnVn dohodkom blizu 85 milijonov dolarjev, čeprav znaša njen proračnnf&i primanjkljaj skoraj 500 milijonov dolarjev.
Po !auisann«k;h dogovorili se jp poijivi« !o rahlo zboljšanje položaja, ki pa ne bo trumo in ne bo moglo napredovati, če se bodo zahtevala nadaljnja vrnili dolgov. Če bi se to zgodiVv je treba račun«*! s tem. da bi se trgovin^'*! bMnnci med Zedipje-n:mi državami ip Evropo. Vi je v ostalem seda? zelo ur?odna za Z"d;m'»»ne države, odvrnila m bi vračevanie do^rvv spodkopalo kreditne m menjalne od noš?, je vsega sveta.
Zato f^ncof&a v1«da ne more nrsliti, da b? ameriški narod ne ;me1 interesa m 'rz-r»o!*vtov danib obvezo«;t; kar bi 'melo za posledico ustvaritev še vefj-e zmešnjave in be^e na vsem svetni.
Pod tmv resnimi vidiki je francoieA-n ■"lada obrnila n« zvemo vlado 11 novembra a prošnjo nflj M odhodi "ločno 15. cembr^ ziapa^TVfi obroVa. Ko seda?
obrača n« amerišVn vtudn s rvročSnio. p«?
njeno tokratno nmšn?o vnov'č nrouči v luči navedenih razlogov. i7TK>VihmV ne *<■« mo svr»?o narodno n"<?o mednarodno dolžnost Francoska vlada se popolnoma za-
veda vloge, ki jo je Francija poklicana igrati v Evropi spričo sedanjih razmer. Vlada si ničesar ne domišlja zaradi svojih prizadevanj, ki jih je že izvršila za obnovo gospodarske stabilnosti s^eta in jih je tudi v bodoče pripravljena vršiti; toda 6 strahera se vprašuje, kako naj nadaljuje to pot, če proti vsemu pričakovanju izostane podpora držav, na katere je računala.
Pariz, 2. decembra. AA. Zbornica je na željo vlade odgodila na 9. december debato o ureditv' vojnih dolgov.
Angleški odgovor
London, 2. decembra AA. Odgovor angleške vlade na zadnjo ameriško noto, v kateri odklanjajo Zedinjene države angleško prošnjo za odgoditev 15. decembra zapadlega obroka vojnih dolgov je sestavljena v zmernem tonu in vlada zato upa, da bo v Ameriki prijazno sprejet.
Nota opisuje v uvodu razvoj povojnih financ in opozarja na sedanji gospodarski in finančni položaj Iz teh dejstev sklepa, da je nemogoče ohraniti brez vsake izpre-membe dosedanji sistem medvladnih plačil. Vojni dolgovi spadajo med glavne vzroke sedanje svetovne gospodarske stiske in so omejili volumen svetovne trgovine. Posledice se kažejo tako v upniških državah kakor pri dolžnik h. Vojnih dolgov pa ni mogoče drugače odplačati kakor z novimi in vedno novimi davščinami, tako da je obnova sveta izključena. Angleška vlada je zato že po svetovni vojni predlagala, naj bi se vsi vojni dolgovi kratkomalo črtali. Kasneje je pristala na to, da zahteva od svojih dolžnikov le toliko, kolikor sama potrebuje za svoja vojna plačila Zedinjenim državam. Angleški vojni dolgovi Ameriki znašajo le 40 odstotkov vseh vojnih dolgov Zedinjenim državam, plačala pa je Anglija doslej 80 odstotkov vseh od Amerike doslej prejetih plačil na račun teh vojnih dolgov. Angleška nota navaja nato odstavek iz poročila, v katerem je ameriško državno zakladništvo že pred 8 leti ugotovilo, da je treba odkloniti vsako ureditev vojnih dolgov, ki bi učinkovala zavirajoče in preprečevala obnovo in napredek zunanjih dolžnikov. Naprirodno bi bilo vztrajati na dobrih sporazumih v Lausanni in istočasno odklanjati odgoditev plačil, ki zapadejo dne 15. decembra, če bi Anglija morala plačati, bi bila sama prisiljena, da zahteva podobna plačila od svojih dolžnikov. Zaupanje, ki se je vrnilo po lausannski konferenci, bi s tem vnovič propadlo. Ponovile bi se fatalne posledice tako glede obnove svetovnega gospodarstva kakor financ in političnih odnošajev po vsem svetu.
Razburjenje v Ameriki
VVashington, 2. dec. r. Hoover je takoj po 'Izročitvi angleške in francoske note konferiral z zunanjim ministrom Stimso-nom in finančnim ministrom Millsom Na
Razorožitvena pogajanja
Pariz, 2. deccmbra, n. Vojni minister Paul Boncour je odpotoval v Ženevo. V vlaku se je pridružil Maodonaldu in angleškemu zunanjemu ministru Smonu, ki sta se pripeljala iz Londona. O Herriotu še ni znano, ali bo odpotoval v Švico že nocoj ali morda šele jutri dopoldne.
Ženeva, 2. decembra. AA. Semikaj to ob 9. zjutraj prispeli Paul Bcr .our. Mac-donald in Norman Daviš Macdonald in Simon sta se ob 12. eestala z Normanom Davisom,
Venizelos se umakne
Atene, 2. dec. n. Venizelos je sklenil, da se začasno umakne iz političnega življenja. Za svoje namestnike v stranki je postavil Sofulisa, sedanjega predsednika poslanske zbornice, Gonatasa, predsednika senata, in bivšega finančnega ministra Mihalokopulo-sa. Vsi trije tvorijo triumvirat, ki je začasno prevzel vodstvo Venizelosove stranke.
Roparski napad v poštnem uradu
Varšava, 2. dec. d. V vzhodno-gallškem mestu Grodku je napadlo osem ma&kiranih roparjev tamošnji poštni urad ter skušalo opleniti njegove blagajne. Poštni uradniki so se jim ernergično uprli 'n je prišlo do divjega streljanja. V boju sta bila ubita dva roparja in eden jz^rned poštnih uradnikov, dočim so bili štiri slučajno prisotne osebe in dva poštna uradnika hudo ranjeni. Oropali so samo ročno blagajno z nekaj tisoč zlotov drobiža, dočim so zneski v veliki blagajni ostali nedotaknjeni. Policijske oblastj so Izjavile, da je napad organizirala tajna ukrajinska nacionalna bojna organizacija, ker so napadalci nosili njene znake. Razburljivi dogodek je samo prvo znamenje poizkusov radikalnih Ukrajincev, da Izrabijo napetost, ki je zaradi protižidovskih izgredov v zadnjih dneh narasla po vsej Galiciji. Včeraj zjutraj je srefala policijska patrulja na železn:ški postaji Zlinmi pri Lvovu dva sumljiva človeka. ki sta bila baje udeležena pri roparskem napadu v Grodku. Komaj sta zagledala policiste, sta potegnila revolverje ter ustrelila policijskega stražmojstra Rojaka in še nekega drugega policista, nakar sta neovirano pobegnila. Dva druga udeleženca pri roparskem napadu so Drlieli v vasi Nikolajeva, ko sta hotela priti preko Dnje-str a.
konferenci so podrobno proučili obe noti. V Beli hiši so zelo rezervirani in o vsebini obeh not ter o stališču ameriške vlade dosedaj še niso i-zdali nikakega poročila za javnost. V krogih senata in reprezentančne zbornice so sprejeli zlasti angleško noto dokaj neugodno. Posebno so ogorčeni nad onim delom angleške note, ki govorj o uvedbi novih carin na uvoz, v čemer vidijo nedopustno grožnjo Ameriki in sodijo, da bi se nove carine nanašale v prvj vrsti na uvoz iz Amerike. Poudarja se da je stališče angleške vlade, kj prihaja do izraza v tej noti v očitnem nasprotju 6 stališčem ameriške vlade, ki je že izjavila, da je pripravljena pomagati vsakj posamezni drža. v, dolžnicj ter priznati vse potrebne olajšave, zahtevajoč za to koncesije na polju trgovinske politike. Zaradi tega sodijo, da bo na tej osnovi zelo težko najti sporazum, in to tem bolj, ker mora ameriška vlada v svojem lastnem interesu že glede na finančni položaj Amerike zahtevati točno izpolnjevanje sklenjenega dogovora.
New Y°rlc 2. decmubra, AA. Ves ameriški tisk je po britanski noti globoko im-presijoniran, vendar pa listi naglašajo, da se ne bo dalo ničesar napraviti, če kongres ostane na svojem stališču. »Chrietian Sc:» ence« obsoja sedanjo dolgovno politiko vseh velikih držav in poziva Ameriko, naj se vzdrži končno besede, dokler ne pretehta problema l vseh vidikov. »Ne-wyork Tmes« pravi: Ce imajo državniki v Londonu, VVashingtonu, Parizu in Berlinu lo še nekaj umstvenih rezerv, je skrajni čas, da jih spravijo na dan. Po pisanju new-yorške »Herald Tribune« ee nota obrača na vso ameriško javnost List priporoča, naj bi kongres ravnal z Veilko Britanijo s posebno prizanesljivostjo.
Roosevelt je priobčil v januarski številikl »Oosmopolitana« članek, v katerem pravi: »Vsi čutijo, da je treba pomagati na vse mogoče načine dolžnikom, toda črtanje dolgov ni ne praktično ne častno.« V č'an-ku Roosevelt ne govori ničesar o odgoditvi plačiL
Amerika si hoče zasiguratf dober adut
ženeva, 2. dec. d. V tukajšnjih dobro informiranih krogih, potrjujejo informacije agencije »United Press«, da je potovanje ameriškega delegata na razorožitveni kon-frenci Normana Davi sa v Pariz v zvezi z akcijo ameriške vlade, kj želi, da bi razorožitvena konferenca že pred Božičem dokončala svoje delo ter sestavila protokol o dosedanjih uspehih. Konferenca naj bi se nato sestala šele marca aH aprila prihodnjega leta, ko bi bilo že urejeno vprašanje dolgov, dočim naj bi o vseh mod tem še nerešenih vprašanjih razpravljala stalna ra-zorožitvena komisija Društva nar rodov, ki naj bi do prihodnjega sestanka razorožitvene konference sestavila predloge za rešitev vseh teh vprašanj.
Akcija madžarskih komunistov
Budimpešta, 2. decembra, n. V severni Madžarski so policijske obiasti odkrile zelo široko zasnovano komunistično irgani* zacijo, ki je v komunističnih celicah združevala delavce severno-madžarskih *idu-6trij«kih centrov, zlasti rudnikov in železarn v okolici Nikolca. Policijski organi so zaplenili velike količine letakov, iz katerih izhaja, da je meia tajna komunistična organizacija namen izzvati državni in socialni prevrat s krvavo revolucijo in zla« eti arTita.ti na člane sedanje vlade. Kakor poroča »Uj Nemzedek«. je bilo doslej zaslišanih 850 delavcev, ki so jih osumili komunizma. Večino so izpustili, v zaporih pa so pridržali še okrog 50 ljudi, med njimi tudi voditelja tajnega komunističnega pokreta, nekega draguljarja. Preiskovalne oblasti so razširile svoje delo na vsa severne madžarske župinije.
Madžarska zunanja politika
Bndimpešta. 2. decembra, s. V debati o sedanji politiki je v poslanski zbornici izjavil zunanji minister Puki, da se Madžarska po niegovem mnenju nikakor ne sme enostransko usmeriti. Politično in tudi gospodarsko prijateljstvo med Madžarsko in Italijo ne more biti zapreka za to. da Madžarska ne bi stopila v dobre odnošaie s sosednimi državami. Sklenitev gospodarske p^ podbe z Avstrijo se more pričakovati v n.*-kai urah. Glede Češkoslovaške ie treba z zadoščenjem ugotoviti spremembo mirnosti. kar zbuja upanje, da se bo blagovni promet med obenia državama oživel. Pogajanja med Madžarsko in Češkoslovaško o izmenjavi blaga na podlagi kompenzacije dajejo upanje, da bo mogoče zadovoljiti medsebojne interese.
Trgovinski minister Fabinyi |e poudarjal, da so gospodarski odnošaji odvisni od geopolitičnega ooložaia države. Iz tega izhaja, da mora Madžarska izvažati svoie agrarne produkte na zapad. svoje industrijske izdelke pa na Balkan. Po obrazložitvi trgovsko - političnega položaja Madžarske ob nastopu pedanie vlade, ie izjavil minister, da ie vlada stremela za odoravo dnsedame politične izo-aeiie. da da pogodbi z Ttaliio gosnodar^ko v=ebino in da zaključi pogajanja z Avstrijo. Vlada stoji na stališču, da prizadevanja po mirni reviziji mirovnih pogodb niso zapreka za sporazum. Madžarska ]e pripravljena skleniti s sosednimi državami pametne in primerno dogovore.
Obrestna mera in odpis kmečkih dolgov
Nadaljevanje razprave v skupščinskem odboru za zakon o zaščiti kmetov
Beograd, 2. decembra, p. V odboru,
ki proučuje zakon o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev v državi, se delo pospešno nadaljuje. Odbor zaseda parlamentarno in računajo, da bo do sobote zvečer končal razpravo.
Današnji seji sta prisostvovala tudi kmetijski minister dr. Demetrovič in trgovinski minister dr. Šumenkovič. Včeraj in danes se je vršila obširna razprava o 51. 7., ki govori o znižanju kmečkih dolgov pri ugotovljeni preza-dolžitvi. V debato so posegli skoro vsi člani odbora ter se je naposled po vsestranski razpravi izkristaliziralo dvoje načel, na podilagi katerih bo sestavljena končna redakcija tega člena.
V načelu je bilo sklenjeno, da more vsak kmet zahtevati od pristojnega »reslkega odreosrco okrožnega sodišča nradno ugotovitev glede svojih dolgov. *Ce se ugotovi, da presega zadolžitev
70 odstotkov celokupne vrednosti njegovega imetja, potem s© mu višek dolgov odpise (načelo poravnave) in lahko gre ta odpis do 40 odstotkov dolgov.
Drugo načelo, ki ga je osvojil odbor, se nanaša na dokfčitev obrestne mere. Vse obresti, ki so do sprejetja toga zakona znašale 16 ali več odstotkov, se odpišejo od glavnice, v kolikor presegajo po tem zakonu določeno obrestno mero. Ce se izkaže, da je dolžnik plačeval nad 40 odstotkov obresti, potem se mu briše ves dolg in se smatra, kakor da ta dolg sploh ni obstojal. (Ta sklep je naperjen proti znanemu načelu »dfnar za banko«, ki obstoja v nekaterih južnih pokrajinah naše države.) Soglasno fe odbor odobril načelo maksimiranja obrestne mere, kakor to predvideva zakonski načrt.
Razprava o občinskem zakonu v odboru
Odbor se zavzema za čim širšo samoupravo in za tajno
volilno glasovanje
Beograd, 2. decembra, p. Ob navzočnosti notranjega ministra g. Zivojina Laziča je skupščinski odbor za proučitev zakotna o občinah danes nadaljeval načelno razpravo. Dosedaj je govorilo že 17 govornikov, ki so stavili razne izpreminjevalne predloge ter zahtevali zlasti preciznejše določbe v pogledu občinskih financ in občinske samouprave. Debata je vseskozi stvarna in so zlasti nekateri predlogi, ki so bili izjnešeni v teku dosedanje raz-
prave, ze'1o tehtni. Skoro vsS govorniki so se zavzemali za čim širšo samoupravo občin. Prav tako prevladuje v odboru mnenje, da bi se moralo za občine uvesži načelo tajnega glasovanja pri volitvah.
Računajo, da bo odbor do Jutri zvečer končal načelno razpravo, nakar se bo takoj pričela podrobna razprava o posameznih členih tega zakonskega načrta.
rai
Francija in Italija
Pariz, 30. novembra
Na skupščini radikalnih {socialistov v Toulousi je predsednik ministrskega sveta Herriot Spregovoril nekoliko laskavih besed na naslov Italije. Vsa politična javnost je prisluhnila, kajti Herriotova izjava je po slogu ter .po času in kraju, kjer je bila .izrečena, nosila nedvomni značaj novega (poskusa za zbližanje Francije in Italije, illerriot ni samo govoril, da za politiko tFrancije ni merodaiiio. kak režim vlada v (Italiji, marveč je omenil celo krivdo, ki jo •ima Francija na tem, da odnošaji z latinsko sosedo niso ravno najboljši.
Po preteku nekoliko dni je moral francoski tisk ugotoviti, da so skoro prelaskave tHerriotove besede vzbudile na apeninskem (polotoku nekak hladen odmev, ki je bil mestoma pač nekoliko prijaznejši, ni pa mikjer presegel meje enodnevnega platoji ičnega odobravanja. V glavnem pa je Her-trot dobil odgovor, da je Italija čula že nnnogo lepih besedi in obetov in bi vsekakor rada doživela tudi kaka dejanja te vrste. V Parizu je to zadržanje izzvalo presenečeni. dasi ni prvič, da je Italija na itak način sprejela nameravano zbližanje. Francozi so bili užaljeni da so sosedje tako mrzlo sprejeli Herriotovo ponudbo.
Komaj je padla ta beseda, so jo z ene strani Alp porabili in se začudili: Ponud-iba? Saj nam vendar niste nič ponudili! Ako (Francija priznava, da nima nič proti fašističnemu režimu v mejah Italije, je izrekla Je nekaj, kar se razume samo po sebi. Tudi ako Herriot prizna moralno sokrivdo Francije na dosedanjih slabih medsebojnih stikih, ni to še nikaka ponudba, pač pa samoobtožba, ki zahteva popravo krivic. Na to italijansko logiko se je s francoske strani zopet začulo zagotavljanje, da ni izključen sporazum na temelju pametnih zahtev iz Rima. Francija da pričakuje predlogov.
Sodeč po pisavi italijanskih listov, po raznih propagandnih tiskovinah in celo po Šolskih čitankah, namenjenih iza vzgojo italijanske mlad;cie, b: bile za prvi čas takoj znane italijanske zahteve: Korsika, Niča in Savoja. Seveda ni dobiti Francoza, ki bi sploh hotel razpravljati o teh stvareh. .Zato zaslužijo večjo pozornost glasovi, ki pravijo, da tvori ključ do sporazuma ureditev spornih zadev v Severni Afriki. Politično delovanje Rima se je osobito zadnje čase osredotočilo na afriško celino. Italijanski kralj je nedavno posetil Eritrejo, zdaj se pripravlja njegov poset v Egiptu, ki naj utrdi obmejne odnošaje Cirenajke z Egiptom. Fašizem se tudi ne straši nikakršnih stroškov, da izvede svoj velikopotezni kolonizacijcki načrt v svoji afriški posesti, obenem pa vedno naglaša. da italijanski naseljenci v francoskem Tunisu tvorijo večino prebivalstva evropskega izvora, iz česar je za fašiste na dlani zaključek: Tu-nis nam! Da se gospodarstvo Afrike čim tesneje pripoji italijanskemu območju, ustanavlja fašizem nove paroplovne in osobito zračne prometne linije, čeprav so vse zelo. zelo pasivne.
Na tem sredomorsikem torišču bi si Italija želela francoskih koncesij in ji ni toliko za kak izpraznjen mandat, o katerem ji namigujejo neodgovorni emitelji nekaterih pariških političnih krogov. Razumljivo pa je. da bi se Francozi takoj zapeli pred vsako italijansko zahtevo, ki bi imela namen odtujiti del francoskega ozemlja v Evropi ali Afriki. Mandate nad kolonijami seveda lahko vsakdo obeta, samo da niti v Italiji ni človeka, ki bi kaj dal na slične obljube.
Pariški poluradni list »Temps«, ki se čudi Italijanom, da niso z veseljem sprejeli Herriotovih ljubeznivosti v Toulousi, išče vzrokov temu rezerviranemu držanju ter v zvezi "s Steedovimi razkritji ugotavlja, kje bi hotela Italija koncesij. »Temns« pravi: »Kombinacija, ki jo je razkril 9'eed, je tako gorostasna, da jo le z obotavljanjem smatramo za resno. Vendar je v nj nek«j kar zveni zelo verjetno m kar izdaja avtentično nejevoljo Italije nad dejstvom, da je jugoslovenska pregrada, ki ovira Italiji pot na Balkan, eelo močna in da je tako močna zaradi podpore Francije. Tu Italijane žuK čevelj, tu je razlog, zakaj nočejo slišati pomirljivih besedi.«
Pri takem položaju je težko govoriti o zbližati ju med Francijo in Italijo, kajti brž
ko bi Rim v zvezi s Herriotovimi besedami predložil svoje točno formulirane želje, bi se Francija omejila na edino možne koncesije v vprašanju tuiniških priseljencev, za ostale želje pa bi v lastnem interesu morala ostati gluha.
Iz seje magistralnega gremija
Ljubljana, 2. decembra.
Na današnji seji ljubljanskega magistralnega gremiia, ki io je bil otvoril župan dr. Puc ob 5. popoldne, so se obravnavale razne tekoče zadeve.
Obrtni referent je poročal o raznih prošnjah za bufete in druge točilne pravice; večina teh prošenj je bila odklon/jena, ena odložena. Dovoljen je bil tudi v dveh primerih pre-nos gostilne na nove najemnike.
Načelnik mestnega gospodarskega urada je poročal 0 oddaji reklamnih polij na javnih električnih urah. O zadevi je gremij že razpravljal in oddal snoči reklamna polja Engelbertu Skušku za 1200 Din na mesec in proti enomesečni odpoved;. Mariji Lon-ger, ki je zaprosila, naj se naiem sveta prepiše po smrti njenega moža na njeno ime, je gremij ustregel. Frančiški šušteršič je dovolilo odplačevanje kupnine za svet v mesečnih obrokih. — Nova lestva »Magi-rus« se bo jamstveno zavarovala.
Dobava konopnenih cevi za čiščenje kanalov je bila oddana tvrdki Adamič, ki bo dobavila mestni občini 195 m take vrvi za 5050 Din. — V smislu sklepa Sokola kraljevine Jugoslavije se bo vršil 1. 1933 I. pokrajinski zlet Sokola v proslavo sedemdesetletnice ljubljanskega Sokola. Za ureditev tekivadišča, kjer bo nastopilo do 4 tisoč telovadcev, odstopi mestna občina Sokolu Tivolski prater, in sicer oni prosto*, kjer so sedaj vrtiljaki itd. in odstrani nekaj kostanjev. Zadeva je bila rešena v principu in se bo v podrobnostih rešila, ko bo Sokol prediložil podrobne načrte. — Prošnji dveh tvrdlk, ki sta prevzeli dobavo litoželeznih izdelkov in železnih nosilcev ter želita zaradi stopanja cen doplačila na prvotno pogojene cene, sta bili odklonjeni. Paviljon, ki je bil doslej na Ambrožovem trgu, se prenese na o-tok na križišče Celovške in Mišičeve ceste.
Stavbna sezona je v glavnem minila, zato se obravnavajo v Gremij« po večini le manijše zadeve. Odobrena je bila cela vrsta hišnih kanalizacij in vodovodnih napeljav. Hiša si bodo zgradili: Anton Magajna ob Opekarski cesti, Marija Pimterič ob Kamniški ulici, Franc Sonc in Marija na Sv Petra predmestju. Andreju Marčunu ;e bila odlklonjena prošnja za gradojo dvoriščnega poslopja na Rimski cestk ker stoj-sedanja stavba izven regulacijske črte Gabrijelu Erzinu se je dovolila zgradb pisarniškega poslopja ob Zrinjskega ulici. Albinu Brunčiču pa se je iz higijensko-zdra: 3tveniih razlogov odklonilo gradberr dovoMlo za že zgrajeni hlev ob Res!je-v; eesti in ga bo moral odstraniti.
Nesreča slovenskega delavca v Beogradu
Beograd, 2. decembra, p. Pri gradnji pn slopja ministrstva za socialno politiko ir narodno zdravje se je danes popoldne pr nesrečil delavec Ivan Škoda i« Slovenije Neprevidno se ie sklonil v odprtino za dv' salo. ki je baš v tem trenutku pridrvelo viSine in <ra udarilo z vso silo po glavi. N> zavestnega so prepeljali v bolnico, kjer ^ bori s smrtjo.
Napredovanje
Beograd, 2. decembra p. S kraljevin ukazom so na predlog prosvetnega min' stra napredovali v višjo skupino profesor! ljubljanske uiverze: dr. Aleksander Bil? movič na pravni, dr. Josip Ulčlč na bogo slovni in Aleksa Popilov, Ciril Žnidaršič in Marijan Osana na tehnični fakulteti.
Proslava prvega decembra
Z Ljubljano na čelu so vsi naši kraji slovesno obhajali in proslavil dan uedinjenja — Mogočna prireditev slovenskih novinarjev
Vedno globlje prodira v vse sloje jti-gos'lovenskega naroda ideja edinstva, od leta do leta boli iskreno in bolj splošno je zato praznovanje 1. decembra, ki je posvečen tej ideji in ki je obletnica našega, v duhu te ideje izvršenega državnega uedinjenja. Prva leta več ali manj le nekak službeni praznik, postaja prvi december bolj in bolj resničen narodni, ljudski praznik. Letošnje proslave so to pokazale v prav posebni meri.
V Ljubljani
V Ljubljani je prvi december že dolga leta res pravi praznik, ki ga svečano in iskreno obhaja vse prebivalstvo. Tako je bilo tudi letos. Vse mesto je bilo v tro-bojnicah in to ne le centrum, marveč tudi vsa predmestja in okolica. Delo je povsod počivalo, mnoge trgovine so okrasile svoje izložbe z zelenjem, preprogami ter kraljevimi in rajnimi simboličnimi slikami.
Po običajnem razporedu so bile dopoldne službe božje v ljubljanskih cerkvah. Zahvalne in priprošne molitve v stolnici je opravil škof g. dr. Rcžman. Cerkev je bila vsa polna občinstva. Navzoči so bili ban dr. Marušič s podbanom dr. Pirkmajerjem in večjim številom uradništva, divizijski general Ilič z generaloma Popovičem in Pe-kičem, župan dr. Puc, aktivni in rezervni oficirji, zastopniki stanovskih, gospodarskih in kulturnih in drugih organizacij. Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa z vojaško godbo.
Pravoslavne obrede je v navzočnosti civilnih in vojaških predstavnikov in velikega števila pravoslavnih vernikov opravil v kapelici vojašnice vojvode Mišiča g. prota Djordje Bud:mir
Cerkvene iin šolske proslave so imeli vsi ljubljanski srednješolski in osnovnošolski zavodi. Lepi program svečanosti na mestni ženski realni gimnaziji je prenašal radio za vse one šole, ki imajo sprejemne aparate. Z užitkom in zanimanjem pa so ga poslušali po radiju tudi vsi drugi.
Opoldne je sprejemal ban dr. Drago Marušič čestitke v razkošnih dvoranah banske palače. Celi dve uri so se vrstili gra-tulanti. med njimi poleg najvišjih civihrh, vojaških in cerkvenih dostojanstvenikov, zastopniki skoro vseh korporacij in orga-rr/za-rj. Gostje so ostajali po dalj časa v živahnih razgovorih ob zakuski, ki jim je bila pripravljena.
Zvečer je vojaška godba, spremljana od čete vojaštva in lepega Števila narodne mladine, priredila po mestu bakliado.
Prireditve ljubljanskih sokolskih društev
Samo po sebi je umevno, da so narodni prazmiik, ki je obenem tudi sokolski praznik na svečan način proslavila tudi vsa sokol-ska društva v Ljubljani in okolici. Sckofeke proslave so v nenavadno velikem številu obiskala poleg članov velike sokolske družine tudi drugi ljudje. Prostor nam ne pripušča, da bi obširno poročali o vseh prireditvah, zato se moramo omejiti le na kratko zabeležbo.
Matični Sokol Ljubljana letos ni mogel imeti svoje običajne telovadne akademije, ker telovadnico popravljajo. Pač pa je bila na praznik dopoldne v Narodnem domu svečama zaobljuba novega članstva, ki .c>o se je udeležili tudi mnogi odlični gostje, med njimi češkoslovaški konzul Sevčik, podstarosta SKJ Gangl, dvorna dama ga. Tavčarjeva, zastopniki župe ter ljubljanskih okoliških društev, zastopniki občinskega sveta itd. Po nagovoru staroste Kaj-zelja, je tajnik Ahčin prečital poslanico saveza SKJ, nakar so bili razglašeni Uspehi, ki so jih društveni člani dosegli pri reznih letošnjih tekmah. Po prevedbi naraščaja v članstvo in dece v naraščaj, je bila svečana zaobljuba novega članstva, nakar je bila lepa prireditev zaključena.
Sokol I na Taboru je zbral dopoldne svojo veliko družino v ponosnem taborskem domu. Starosta inž. Bevc je pozdravi/l zastopnika mesene občine, občinska svetovalca Čotarja in Urbasa in druge goste, nato pa imel na zbrane iskren spominski nagovor, ki ga je v veliki meri posvetil zlasti dobrotnikom Tabora in Sokolstva sploh. Omenil je tudi stoletnico Miroslava Tyrša in četrtstoletnico, ki jo je letos praznoval Sokol I. O pomenu državnega praznika je govoril član prosvetnega odseka Uršič, lopa svečanost pa je bila zaključena s prevedbo v naraščaj in članstvo in svečano zaobljubo članstva. Članstvo se je pomnožilo za 34 članov in 20 članic, naraščaj pa za 21 naraščajnifcov in 13 naraščajnic. Pri prosila vi je sodelovala domača sokolska godba.
Sokol III je imel proslavo v svojem domu ob Tvrševi cesti. Prečitana je bila sa-vezna poslanica, o pomenu 1. decembra pa sta govorila starosta Šaplja in prosvetar Ličen, nakar so sledile deklamacije dece in naraščaja, prevedba ter zaobljuba članstva. Svečanost je bila od članstva in drugega občinstva zelo dobro obiskana. Zvečer je imel Sokol III. slavnostno akademijo, ki jo e poleg drugih odličnih sokolskih voditeljev posetil tudi prvi podstarosta SiKJ Gangl, otvoril pa starosta Šaplja z lepim nagovorom. Po državm himni je sledila lepo uspela telovadna akademija, v kateri so nastopili vsi društveni oddelki. Zeli so za vse predvajane točke buren aplavz.
Sokol IV. je proslavil praznik že v sredo zrvečer r okusno okrašeni telovadnici na Prulah. Poleg članova je lahko pozdravil v svoji sredi tudi lepo število drugih dragih gostov, med njimi zastopnike mestne občine in bratskih sokolskih društev. Starosta °ogačnik je v toplih besedah govoril o ml-•<li 1. decembra, prosvetar Sku-bic pa je prečital poslanico saveza SK.T. Po prevedbi Manstva in svečani zaobljubi je orkester i »kola I., ki je na prireditvi sodeloval, za-Ijtičil to prisrčno proslavo s sviranjem 'ržavne himne.
Sokol v SišJci je imel ob 10. dopoldne
Iruištveno proslavo v mali dvorani svojec«.' novega doma. Proslavo je otvoril starosta Zakotnik z nagovorom o pomenu 1. decem- ! bra, načelnik Zalckar pa je v iskrenih b<?-edah govoril o sokolski ideji. Ko je tajnik '■Clavora prečital savezmo poslanico, je bila ■iroslava zaključena z zaobljubo članstva. Po končani slovesnosti so odšli udeležcnci v skupinah na pokopališča v Ljubljani in
okolici, kjer počivajo pokojni pripadniki društva. Okrasili so njihove grobove s cvetjem in se na ta način hvaležno in bratsko oddolžili njihovemu spominu.
Lepa obrtniška proslava
Obrtniško društvo je v sredo večer zbralo svoje člane, njihove rodbine ter vajenke in vajcnce v veliki dvorani Kazine. V poljudnem, toplem nagovoru je društveni predsednik g. Rebek povedal, zakaj je zlasti tudi obrtništvo dolžno, da proslavlja praznik 1. decembra, in je orisal pomen velikega dogodka in vzvišene ideje, ki jih ta dan predstavlja. Spored je izpolnila lepa akademija, v kateri so vajenci in vajenke nastopali z deklamacijami. petjem, tambu-raikim zborom in telovadnimi prizori. Prireditvi so prisostvovali narodna poslanca Mohorič in Pusto^lem^ek ter načelnik dr. Miirn za bansko upravo, pred zaključkom pa je prispel na njo tudi župan dr Puc z velikim številom občinskih svetovalcev, ki so prišli naravnost s seje občinskega sveta. Po končanem programu je društvo pogostilo vajence in vajenke v restavracijskih prostorih »Zvezdei. B'ez pretiravanja smemo reči, da je bila ta do-mača obrtniška pr reditev ena najpomembnejših proslav narodnega praznika.
Novinarski koncert
Višek in obenem zaključek prvodecem-brsk h proslav je bil tudi letos novinarski koncert v Unionu. Obširno je poročal o njem že »Slovenski Narod«. Ta mogočna prireditev je zopet zbrala najodličnejše predstavnike naše javnosti in v demokratični družbi z njimi predstavnike in pripadnike vseh panog javnega življenja, vseh stanov in vseh poklicev. Obisk je bil tudi letos rekorden, saj je moralo oditi mnogo sto ljudi, ki niso dobili več vstopnic, ker je bila dvorana z vsemi stranskimi prostori že vsa prenapolnjena.
Novinarski koncert je bil na ta način tudi letos ena največjih proslav narodnega praznka v vsej državi. Nemcgoče je imenovati vse, ki so prišli bodisi osebno, bodisi kot zastopniki uradov, institucij, zbornic in društev, da se udeleže te zaključne proslave in obenem s svojo udeležbo izkažejo priznanje težkemu novinarskemu delu v službi javnosti. Navzoči so bili ban dr. Marušič, podpredsednik senata dr. Novak, v zastopstvu divizijskGga komandanta general Popovič, podban dr. Pirkmajer, rektor univerze dr. Slavič s prorektorjem dr. šerkom, župan dr. Puc, dvorna dama ga. Tavčarjeva, predsednik višjega sodišča Vrančič, višji državni tožilec dr. Graselli in državni tožilec dr. Ogoreutz, generalni konzul grof Orsini -Rosenberg, konzula Neuville in inž. Sev-čik, hon. konzula dr. Dular in Hieng, senator dr. Ravnihar, Matej Kubad, Oton Župančič, posl. Pustoslemšek, direktorji ljubljanskih centralnih uradov, reprezen-tanti stanovskih zborn:c, Sokolstva. glasbenih. pevskih in skoro vseh drugih društev itd. itd. Mnogo gostov je bilo tudi izven Ljubljane, zlasti iz Kamnika, ki so spremljali svojo »L^ro«. Res impozanten je bil pogled v to do zadnjega kotička polno dvorano, na odru lepo okrašeno z zelenjem, zastavo in kraljevo sliko.
O koncertu samem bomo podrobnejše poročilo še priobčili. Omenimo naj le, da so bile vse točke obsežnega progTama sprejete z velikim aplavzom. Spored je otvo-rila državna himna, ki sta jo mogočno od-svirala združena orkpstra Glasbene Matice in konservatorijs in ki jo je vsa dvorana poslušala stoje.
Kakor druga leta, je bil po koncertu tudi letos družabni večer, ki je pridržal toliko množico, da so bili unionski prostori še dolgo po polnoči vsi natrpani. Tvrdke, ki so preskrbele novinarjem za bifeje in ves čisti prihod poklonile za novinarski penzijski fond. so postregle goste z tabornim blagom po skraino nizkh c«nah. tako da je b:lo od udeležencev tudi v tem pogledu čuti le hvalo in priznanje.
V Celju
Proslave praznika uedinjenja v Celju so se pričele v sredo zvečer s svečano sokolsko akademijo v mestnem gledališču. Akademiji so prisostvovali poleg številnega občinstva iz Celja in okolice tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti, uradov, korporacij in društev. Starosta dr. Milko Hrašo-vec je najprej v lepem govoru orisal pomen praznika uedinjenja. Sledila je učinkovita živa slika, ki je predstavljala pok ločitev Sokolstva z vsemi panogami telesne vzgoje geniju dr. Tvršu ob stoletnici njegovega rojstva. Nato so nastopili člani, članice ter moški in žensk' naraščaj z 12 telovadnimi in ritmičnimi točkami, ki so vse žele navdušeno odobravanje občinstva. Točke je spremljal na klavirju br. Gorin-šek. med odmori pa je igrala železničarska godba. Telovadno akademijo, ki je pokazala bogate sadove vztrajnega m smotrenega sokolskega dela, so ponovili na praznik p<j-poldne predvsem za zunanje goste in mladino.
Na državni praznik so zaplapolale z vseh poslopij državne zastave. Ob 9. dopoldne
ZOBOBOL
ČLG5
odpravi takoj
Piu 14.—. Osrlae reg. pod S. Br. 25.8»?/32.
se ie vršilo slovesno bogoslužje v žurral ob 10. pa v pravoslavni in evangelski cerkvi. Ob 10. dopoldne se je pričela v telovadnici v mestni narodni šoh sokolska proslava prvega decembra. Društveni starosta dr. Milko Hrašovec je spregovoril o pomenu državnega m sokolskega praznika uedinjenja. Po njegovem govoru je mladinski zbor deške meščanske šole pod vodstvom strok, učitelja br. Šegule zapel državno himno. Društveni tajnik br. Nuvak je prečital poslanico Saveza SKJ. Sledila je deklamaci-ja pesmi »Jugoslaviji«, mladinski zbor pa je zapel dve narodni pesmi Lepo proslavo je zaključila zaobljuba članstva ter razdelitev diplom najboljšim telovadcem in te-Jovadkam.
Po 19. se je vršila vojaška bakljada pa mestu, zvečer pa je bil v veliki dvorani Celjskega doma dobro obiskan slavnovtn'" koncert.
V Mariboru
Maribor je tudi letos na zelo svečan način proslavil praznik našega osvobojen j a in uedinjenja. Vse mesto je bilo v zastavah m ves dan je vladalo po mestu piavo praznično razpoloženje. Delo je povsod počivalo. Ob 11. je bila v stolnici cerkvena svečanost z zahvalno pesmijo in molitvami za kralja in domovino; navzoči .<*o bili predstavniki mariborske javnosti z županom dr. Lipoldom na čelu, aktivni in rezervni častniki, zastopniki vseh nacionalnih društev ter veliko število drugega občinstva.
Zelo slovesno so praznovali prvi december tudi mariborski slovenski obrtniki, ki so se ob poi 9. zbrali s svojim naraščajem v dvorani Zadružne gospodarske banke. Prvi slovenski športni klub Maribor pa je priredil dopoldne tradicionalni »Tek osvobojen j a« po mestnih ulicah
Lepe proslave s pestrim in bogatim sporedom so bile na vseh mariborskih srednješolskih zavodih meščanskih in osnovnih šolah. Sokolsko društvo Maribor matica Je priredilo prvodecembrsko proslavo v veliki dovarani Narodnega doma zduženo s proslavo svojega srebrnega jubileja. Sokolsko društvo Maribor III. pa v okrašena telovadnici ženskega učiteljišča- »Večera Narodne odbrane« v veliki unionski dvorani ee .'e udeležil ves nacionalni Maribor. Po pestrem sporedu se je razvila animirana prosta zabava, ki je trajala dolgo v noč.
Iskreno in svečano so tudi okoliška ska in druga narodna društva proslavil« prvi december.
Svp.čano so obhajali praznik uedinjenja tudi po vseh drugih krajih Slovenije. Ne katera poročila objavljamo že danes, ostala bomo na kratko še zabeležili, kolikor nam bo dopuščal prostor.
Po ostali državi
Beograd. 2. dec. Obletnico uedinjenja je preživela letos prestolnica v prazničnem razpoloženju Mesto je bilo v zastavah, delo je počivalo in kakor da praznuje z nami tudi narava, je zimsko solnce razlilo svojo toploto nad mestom. V vseh molilnicah so se vršile svečane službe božje, najslovesnej-šc pa je bilo opravilo v saborni cerkvi, kjer so mu prisostvovali najodličnejši predstavniki naših oblasti z ministrskim predsednikom dr. Srškiče>m m člani vlade na čelu. Navzoč je bil tudi ves beograjski diplomatski zbor, predsta\niki raznih nacionalnih in drugih organizacij ter mnogoštevilna publika, ki je napolnila ne samo cerkev, marveč tudi ves prostor pred cerkvijo. Od Sabor-ne cerkve do dvora je tvorila gosta množica špalir, skozi katere<4a je ob 11. prLšel Nj. Vel. kralj, ves čas spremljan od viharnih ovacij. Po svečani službi božji je »pregovoril episkop dr. Mandarije, ki je v globokem govoru očrtal pomen tega največjega narodnega praznika. V svojem govoru, ki ga Je prenašala beograjska radiopostaja, je pozival k zvestobi do kralja in domovine Med .viharnimi ovacijami se je Nj. Vel. kralj po končani svečanosti vrnil v dvor, kjer so se tves dan -vpisovali odličniki v knjigo za čestitke.
Mogočne proslave so bile v Zagreba Hi po vseh dragih večjih mestih, posebno navdušene pa v Splitu in sploh ob Jadranu, kjer so se razvile v velike manifestacije. Tudi v inozemstvu so povsod, kjer prebivajo naši ljudje, obhajali dan uedinjenja.
Smrt poljskega književnika
Varšava, 2. dec. AA. Znani slikar ln pisatelj Dunin Markiewicz je umrl, star 57 let.
Vremenska naueved
Zagrebška vremenska napo red za danes:
Pretežno oblačno, megleno, blago, možno je lokalno deževje.
Dunajska vremenska napoved ta soboto: Večinoma nejasno, od časa do časa dež, milo.
t
Potrtim srcetrf naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naša dobra mama, teta, babica, prababica, gospa
Terezija To
v • v
S1C
roj. Dimnik
danes dne 2. decembra ob 3, uri, v 72. letu starosti, po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil jutri 4. decembra ob 1. uri popoldne lz hiše žalosti, Zg. Kašelj 64, na farno pokopališče pri Dev. Mar. v Polju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Dev. Mar. v Polju.
Zg. Kašelj, dne 2. decembra 1932.
13279
Jože, Ciril, Metod, France, Stanko, Mirko, Polde, sinovi — Mici, Ivanka, Anica, hčere, in ostalo sorodstvo.
Wa§i kraji in ljudje
Jubilej ljubljanskega Francoskega zavoda
Obisk francoskega poslanika g. Naggiara
Danes prispe v Ljubljano poslanik francoske republike na jugoslovenskem dvoru, g. minister Naggiar, da se udeleži proslave desetletnice Francoskega instituta v Ljubljani.
V trenutku, ko kličemo visokemu predstavitelju zavezniške Francije v imenu naše javnosti iskreno dobrodošlico, se spominjamo starih vezi, ki spajajo Ljubljano in Slovence s Francijo. Te vezi so dobile pred leti viden izraz v skromnem, a značilnem spomeniku Ilirije na trgu, ki odpira Rimsko cesto, po kateri je nekoč jezdil veliki Bona-parte. Kosti njegovega neznanega voja ka pod tem kamnom lepo simbolizirajo prijateljstvo, ki ne sloni samo na skupnosti civilizacijskih idealov in političnih interesov v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, marveč tudi na skupnih žrtvah y veliki vojni.
Deset let je že, kar je Francoski institut v Ljubljani strnil in napeljal v poglobljeno strugo vse drobne akcije za kulturno in posebej še jezikovno spoznavanje slavnega francoskega naroda. Danes imamo francoske krožke skoraj že v vseh slovenskih mestih in trgih. Enostranska kulturna usmerjenost pre teklosti je razbita; skozi stotine za Francijo in francosko civilizacijo zavzetih poedrncev neprestano doteka v naše kul turno življenje osvežujoči duh francoske literature, znanosti in umetnosti Delo, ki ga je začel pri nas slpvenski pesnik Valentin Vodnik v času, ko je Eirska Ljubljana imela svojega mairea in ko je med nami deloval prikupni romantik Charles Nodier, nadaljuje danes z večjimi sredstvi in z višjimi smotri »a stotine zavednih frankofilov.
Tu, na tleh starorimske Emone in v nekdanji prestolnici Napoleonove province, tu, kjer nas Alpe ločijo od dveh imperialistično usmerjenih narodov, se najbolj zavedamo, kaj hoče francoski narod s svojim zgodovinskim poslanstvom: Nadaljevati v duhovni ubranosti in zmernosti delo za stare ideale sredozemskega človeštva, ki so dobili v grški in rimski civilizaciji najčistejši izraz in v francoskem duhu, v njegovi čuvstveni in intelektualni uravnovešeno 3ti, najbolj avtentičnega tolmača in naslednika. Prav zaradi tega, ker se naša kultura tako srečno Izpopolnjuje s francosko, je dobil ljubljanski Francoski institut važno nalogo v našem narodnem življenju: nalogo posredovalca in prevodnika j^popolnjujočih nas kul-turotvomih sil s francoskega področja na naše.
Pozdravljajoč visokega gosta v trenutku, ko slavimo jubilej slovensko^ -francoskega kulturnega sodelovanja, želimo. da bi g. minister odnesel od kratkega bivanja v naši sredini kar najprijaznejše vtiske.
*
Ob priliki poseta francoskega poslanike g. Naggiara 'bo proslavil ljubljanski francoski krožek 10-letnico svojega obstoja, čeprav je že precej starejši in se je iz zelo skromnih začetkov razvil v veliko kulturno ustanovo Ljubljane. V njem se naša srednje ;n visokošolska mladina lahiko resno ln smotrerno poglablja v globine francoskega duha. Neznatna mesečnina (5 Din) omogoča vsakemu, tudi najskromnej^emu dositop do velike čitalnice. Od velikih političnih in leposlovnih časonisov in revij najde tam vsak, kar ga zanima. Krožek prireja cesto tudi brezplačna predavanja, spremi j f na s skiomtičnimi slikami ali filmom, ki zaradi svoje zanimivosti vedno privabijo polno dvorano poslušalcev.
Zasluga za močen razvoj te kulturne ustanove gre gotovo v prvi vrsti možem, ki so v teh let'h bili na njenem vodstvu in ki so svojo službo vršili vedno vestno in z veliko vnemo. Predvsem naj omenimo g. Otona Zupančiča, predsednika Francoskega zavoda od njegovega začetka, vele-zaslužni oa so tudi francoski znanstveniki in slavisti gg. Tesnier. Martel. Vev in sedanji ravnatelj instituta g. Lacroix. ki so
Alpska simfonija
Jutri premiera!
poleg profesure na francoski stolici naše univerze vršili tudi ravnateljske posle zavoda. Tesnier je v svojem mon um en talnem delu seznanil Francoze o Župančiču in njegovem delu, živahni in ljubeznivi Vey, ki nas je letos poleti tako težko zapustil, pa je znal tako mojstrsko naslikati našo folkloro in običaje v francoskem slovstvu, da mu moramo biti zato hvaležni. Slika ne bi bila točna, če ne bi omenili tudi g. Popo-
va, ki z zvesto ljubeznijo čuva police velike
francoske knjižnice, ki obsega danes preko 4500 zvezkov, in g. prof. Jakliča, ki tudi z veliko požrtvovalnostjo opravlja tam knjižničarske posle. Vodstvo zavoda sledi skrbno razvoju francoske književnosti in po-množu je knjižnico z najboljšimi deli.
Tako vodi pot francoskega zavoda v Ljubljani vedno navzgor. Danes ima že preko 400 članov. Upajmo, da se bo tudi kmalu posrečilo prebiti ozki krog intelektualcev in zajeti tudi širše množice našega naroda, da bo izvršena tako njegova prava misija.
Zadnja pot ponesrečenih rudarjev
Ogromna udeležba iz vseh revirjev — Globoko sožalje
Velika množica v rudarski koloniji, zbrana okrog krst med blagoslovitvijo. Iz te množice se je formiral sprevod, ki je brez spremstva ob straneh štel okrog 8 tisoč glav.
Hrastnik, 2. decembra.
Žrtve ojistrške jame so bile včeraj izročene jami, kjer ni nobene nevarnosti redukcij im prikrajšanja najskromnejšega zaslužka za nevarno delo. Jutro tega zadnjega dneva nad zemljo je bilo motno in oblačno, kakor je v rudniških dolinah že v navadi tedaj, ko se rudarji vračajo na svoje domove iz jame, ali pa ko gredo na šiht. Proti poldnevu pa je kar naenkrat oblake ra zr i -niLo sonce v pozdrav žrtvam, ki so živele, se borile in tudi umrle v temi.
Že prejšnji dan so velike množice kropile pokojnike, proti poldnevu pa so začele prihajati velike trume iz vseh revirjev in Iz okolice. Iz velike množice se je uvrstil pogrebni sprevod, katerega je vodil učitelj g. Hofbauer s pomočjo poveljnika gasilskega društva g. Dolinska in mnogih rediteljev. Okrog organiziranih skupin se je strnila ogromna množica pred rudniško čakalnico, iz katere so iznesli po vrsti vseh šest sivih rakev. V tej čakalnici so se pokojni zbirali pred vsakim šib^om in iz istih prostorov so jih nesli sedaj k zadnjemu šihtu v navzočnosti vseh tovarišev, ki so tudi lahko prej ali slej deležni enake usode. Pred čakalnico so bili zbrani predstavniki oblasti, podjetij in raznih organizacij. Med njimi so bili sresk podnačelnik g. dr. Svetina, generalni ravnatelj TPD g. Skubic in drugi člani generalnega ravnateljstva, ravnatelj domačih in okoliških rudnikov, zastopniki hrastniške kemične tovarne in steklarne, trboveljski župan, ravnatelj g. Vodu šok, zastopniki državnega rudnika v Velenju, ves učiteljski zbor, zastopniki železnice, pošte, orožništva. predstavniki Sokola, gasilcev, delavskih prosvetnih organizacij, združeni pevski zbori in delavski godbi iz Hrastnika in Trbovelj ter steklarne. Za uvod žalnega obreda je spregovoril vikar g. Zalar in je njegov govor vseboval mnogo misli in občutkov rudarskih trpinov, tovarišev pokojnih in njihovih sorodnikov. Po govoru
Film pravljičnega čara!
Zimskosportno veselje?
predsednika IL delavske skupine g. Pliber-ška so združeni pevci pod vodstvom g. Podlogarja zapeli pretresljivi žalostinki: »Človek glej«, in »Ob proletarskem grobu«. Po žalostinikah ie zatulila sirena, ki je tako pomembna v življenju naših rudarjev v borbi za dele in zaslužek. Drugi postaja sprevoda je bil Delavski dom, kjer se Je
Ta film morajo videti predvsem dame!
Naj vidijo, da ni dobro ljubosumnega moža nalagati, mu kaj skrivati ali mu kaj utajiti!
Film o skrivnem izletu mlade ženice in o izgubljeni pižami, ki je prišla po nesrečnem naključju baš možu v roke! SMEH!	KROHOT!
Renate Miiller Georg Aleksander
Danes nov Foxov zvočni tednik. Poleg tega še prekrasni film
Richarda Tauberja
ki zapoje tri Schubertove pesmi.
Danes nepreklicno zadnjikrat
Predstave ob 4., >48 in 1410. zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Porcelan čisti...
čistilka Vim bleščeče sijajno!
Iz Čiste in lepe porcelanaste posode diši jed mnogo prijetnejše! In
t
to omogoči VIM. VIM odstrani hitro in lahko
-o
vse ostanke in sledove jedil, ker vsebuje milo. Poleg tega ne pušča VIM nikoli prask, marveč čisti temeljito in pazljivo.
» j n -sa
CISTILKAVIM CISTI VSE!
poslovil od pokojnih trpinov ravnatelj kon-zummega društva in občinski svetnik gosp. Malovrh.
Od 15. naprej se je vil dva kilometra dol-igi sprevod in so po cestah gorele žarnice, Taz hiš pa plapolale črne ali pa s črnim trakom prešite državne zastave, na oknih so plapolale sveče in kjer je le bilo zaradi prostora mogoče, so goste trume delale tudi fpalir. Ob cesto se je postavila pri Sokolskem domu tudi šolska mladina, ostala množica, okrog 8000 glav z desetimi pra-iporji pa je v nastopajočem mraku počasi nadaljevala pot na dolsko pokopališče. V tem sprevodu je bilo na tisoče rudarjev s prižganimi svetilkami. Na Dolu je bila zbrana šolska mladina. S svečkami v rokah so otroci pričakovali krste onih, ka so lst-dihnili v temi. Poleg mladine se je zbralo tudi okrog tisoč ljudi iz Dola in okolice. Pred cerkvijo so se zvrstili zastopniki raznih organizacij in njihovi prapori v čast in pozdrav pokojnim in tudi tna pokopališče so izaradi omejenega prostora šle samo depu-tacije, dočim je ostala vsa množica pred ograjo. Spet je nastopila tema, ko so krsto za krsto polagali med pretresljivim jokom očetov, mater, žena in otrok v skupni grob. Ko so se še vsipale grude na krste je trboveljski župnik, duh. svetnik g. Gašparič z globokim občutkom, ki je odmeval v mnogih srcih, govoril o veliki tragediji, ki more najti edino uteho v nadi večnega življenja. Se enkrat so zaneli pevci in godbe iz Hrastnika in Trbovelj so pod vodstvom g. T urnika zaigrale žalostinke.
Tovariši pokojne šestorice 90 ugasnili svoje svetilke, kakor jih ugašajo po vsakem šihtu, iz katerega iznesejo živo glavo, da klonejo h kratkemu počitku za novo naporno in nevarno delo. V temi so se razhajale množice in kakor jim je bil v srcih svetel spomin na tovariše v večni jami, tako močne so bile kakor senca vsake luči tudi njihove misli o bednem življenju.
Trboveljsko županstvo je prejelo od ministra g. dr. Kramerja nas-lednjo brzojavko: »Globoko obžalujem žrtve žalostne nesreče in iskreno sočustvujem z njihovimi svojci. — Dr Albert. Kramer.«
G. ban Marušič je brzojavil: »Rodbinam žrtev težke nesreče, katerim ob enem nakazujem kot prvo pomoč 6000 Din, izrekam v lastnem kakor tudi podrejene mi banske uprave globoko sožalje. Ram dr. Marušič.« — Od podbana g. dr. Pirkmajerja je prejel župan g. Vodušek tole pismo: »Go-
Alpska simfonija
Jutri premiera!
spod župan! Globoko me je pretresla vesH o rudniški nesreči v Hrastniku, ki je zahtevala človeške žrtVe. Prosim Vas, da izrazite družinam oziroma svojcem ponesrečenih moje globoko sožalje z iskreno željo, da bi se dalo vsaj deloma omiliti gorje prizadetih. Prosim obvestila o stanju ponesrečenih rudarjev, ki so v bolniški oskrbi Vem, da je vso občino pretresla huda nezgoda, kakor sem uverjen, da vsa naša domača Javnost sočustvuje z rudarskim delavcem. Sprejmite tudi pri tej priliki izraze mojega spoštovanja. Pirkmajer.«
V prvo pomoč je tudi ljubljanski občinski svet določil znesek 6000 Dim.
Bled na zimsko-sportni razstavi v Zagreba
Bled, 2. decembre.
V Zagrebu bo otvorjena 3. t m zirnsko-sportna razstava, ki bo nastanjena v pro* štorih zagrebškega velesejima. Razstave se udeleži tudi blejska zdraviliška komisija, ki jo bo zastopal ravnatelj g. Lettis. Zdraviliška komisija bo tudi razstavila zknsko-sportne in pokrajinske slike Bleda in okolice ter bo ob tej priliki raizdelila okrog 10.000 svojih novih zimsko-športnih prospektov, ki so zelo lioni in opremljeni s krasnimi zimskimi slikami in z raznimi zimsfco-sportnimi prizori.
Obenem se bo vrši 4. t. m. v Zagrebu hotelirski dan, kjer bodo zbrani hotelirji iz vse naše države. Bled bo zastopal ravna« telj g. Lettis, blejska hotelirska sekcija pa bo zastopana po svojem predsedniku gospodu Aleksandru Molnarju. Na zboru 6e bo razpravljalo o stanju in hudih finančnih razmerah hotelirstva ▼ naši državi.
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagne-nju k bljuvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo pole-gati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in špecerijskih trgovini
Ljubavna pesem dveh mladih src, ki sta se našli v čarobni zimski naravi.
KULTURNI PREGLED
Seliškarjev
„Nasedli brod"
V zbirki »Slovenski pisatelji - sodobniki« nam je tiskovna zadruga dala romam ki ie tako po zasnovi kakor po snovi, ki jo oblikuje, vreden vse pozornosti slovenske kulturne javnosti: Toneta Seliškarja »Nasedli brod«. Tome Seliškar je vidno, za razvoj slovenske pesmi zgodovinsko pomembno mesto v naši književnosti zavzel z močno proietarsko-revolucionarno pesniško zbirko »Trbovlje«, ki je nekakšen temeljni kamen naše modeme socialne poezije. Pozneje se je poleg pesmi posvetil tudi prozi im med lomembnejšimi mlajšimi imeni, ki skozi aoa povojnega iskanja krčijo pot novi, tvorni, živi, življenjsko borbeni literaturi, je zlasti Tone Seliškar vzbudil pozornost s svojo veliko, mnogovrstno delavnostjo im v času, ko je skoraj vsak slovenski literat vezan na precej tesne, enkratne faze literarnega dela za Toneta Setiškarja dandanes že skoraj ni književne oblike, da je še ne bi bil oblikoval: pesem, novela, drama, roman — od vsega nam je že dal. Zato je tudi povsem naravno, da nam je ravno po njem dala naša mlajša generacija epično delo največjega koncepta, delo, ki je po svoji vsebini im svoji problematiki najbližje zanimanjem našega časa, roman, ki prav gotovo tpada med desLa tiste naše
E
novejše slovstvene produkcije, ki bodo v nasprotju z vsemi subjektivnimi, subjektivističnim.! literarnimi pojavi doživela rezo-nanco v širokih krogih družbe in občinstva. »Nasedli brod« je roman, ki priča o veliki tvorni in oblikovalni sili pisatelja, toda nie-ga objektivni, družabni pomen je še malo večji, kakor je njega pomen samo z ozirom na Seliškarjev razvoj. »Nasedli brod« je velika, krepka manifestacija nove volje, ka se zdrami v naši mladi književnosti, volje po stvarnosti, po življenju, po borbi — im danes ne more biti nobenega dvorna več. da mora ta volja zmagati.
»Nasedli brod« je roman širokega za-snutka. V treh delih (423 strani), ki so vsak zase že skoraj cel roman, se odigrava življenjska zgodba mladega človeka od zadnjega dne njegove davne vojaščine tam nekje zdavnaj pred svetovno vojno, pa do zadnjega dne njegovega burnega, razvihra-nega, triumfirajočega in prokletega življenja. Podobo svojega človeka je Tone Seliškar vzel iz tistega socialnega kroga, ki morda izmed vseh družabnih plasti nudi največ gradiva in največ prilike za individualne tragedije: iz malomeščanstva. Milad komi, sin železniškega strojevodje, odpre stacuno v največjem kraju v Savinjski dolini, živi življenje malega »štreberja« v toplem, idiličnem vzdušju predvojnega časa, se oženi s hčerko bogatega lesnega tr-
govca im je opeharjen za doto, ki je nanjo računal, gre na fronto, preživi vse velike senzacije frontaškega življenja in se tik za fronto kot funkcionar bogato založenega vojnega skladišča razmahne do tiste pro-speritete, ki mu v c i vitlu ni bila dama: iz malega, skoraj poštenega vojaškega defrav-damta se razvije polagoma v vojnega dobičkarja, krade po malem naprej, na debelo čez čas, pije, živi z ženskami vse križem — rase in triumftra z vrtoglavo naglico in je od vsega počertka obsojen, da pade. Kakor je nagel in brez moralme podlage nje-
f»ov triumf, takšna je njegova propast. Živ-jenje nikogar ne nagraj« brez zasluge, nikogar ne kaznuje brez krivde. Justin Že-lezmik, površno izobražen trgovec, malo drzen, mailo boječ, z ostrim instinktom za priliko in nepriliko — ta Justin Železnik je podoba tistih osebnih tragedij, ki je bilo zanje največ prostora in razmaha prav v tem viharnem razdobju, ko se zadeve na našem komcu Evrope vkljub vsej napetosti im družabnemu razdoru in razvoju niso mogle začeti reševati n<a kolektiven način in je vsakdo lahko reševal m tvegal svoj položaj na čisto svoj način, na svojo pest. Iztrgan iz okolja, ki j« bil iz njega doma, vržen v divjo konkurenčno borbo od moža do moža. ki ji je vojna na stežaj odprla vrata, se Justin Železnik blazno bije sam zase in zoper ves svet in zb'.a»ni. — Etične rešitve nam podoba tega človeka, kakor ga je ustvaril Seliškar. seveda ne prinese nobene. Toda podoba časa, ki se zapira za nami, je v tej zgodbi zajeta na tep, na
veren način.
Ob Železniku njegova žena Ana. To razmerje nam pisatelj slika mirno, nekam oddaljeno in zadržano, toda iz posameznih srečanj človek polno zasluti vso resmico. Zakon, ki je v njem ljubezen samo vprašanje, samo dvom, samo nezaupanje in strah. Tako je pač z zakoni po navadi v malomeščanskem, v meščanskem svetu. Dva človeka, ki sta sam bog ve zakaj pripravljena drug drugega rada imeti, pa se neprestano razhajata in si uhajata — kar tako, iz majhnih potreb in prilik in zadreg. Toda Ana, ki je dovolj lahkomiselna in šibka, da se nikoli ne prebije vsaj v duhovno bližino svojega razrvamega, razviharjenega moža, da nikoli nima vsaj majhne moči in vpliva nanj, ta Ana je kljub svojim slabostim naposled vendarle izvoljena, da se otme. Kot mož nazadnje umira, na nevrološkem oddelku bolnice, razžrt od paralize tal delirija, se ona oklene svojih otrok in odhaja v novo življenje.
Okrog teh dveh osrednjih postav je Seliškar nanizal vse poJno pestrih razgibanih oseb. Kakor je pisano in široko pozorišče romana — Savinjska dolina in Celje, Ljubljana im Rožna dolina, Maribor im Brežice, Galicija in italijanska fronta — tako je pester in razgiban repertoar oseb, ki nastopajo v romanu. Delavci in kmetje, učitelji in trgovci, prostitutke in oficirji, vojaki in ujetniki — od povsod, iz vseh krajev in iz vseh družb prihajajo ljudje in oživljajo razgibamo povest. Pisatelju ni bilo do tega, da bi ustvaril socialni roman ▼ ožjem
pomenu besede, in družabnih svetov, ki jih riše: kasarna, kmetija, proletarec, veriž-nik — ni podal v njih medsebojnih socialnih odvisnosti in spoznanj. Toda reka življenja in življenj, ki teko skozi romam, Je nekaj tako elementarnega, da ostane človeku vsako srečanje v spominu
Seliškarjev roman je v borbi, ki jo naša literatura bori dandanes sama v sebi za svoje sproščanje, razveseljiv, vse pozornosti vreden pojav. V literaturi mogočen korak za afirmacijo novega realizma, ki postaja vseobča zahteva naših dni: v življenju pa osvetlitev dobe, ki se je formalno že prav za prav zaključila za nami, ki pa v vsem svojem brutalnem, brezobzirnem bistvu še zmerom živi in grasira sredi nas: tako je Tone Seliškar dal delo velikega koncepta, ki ima vse kvalitete, da bo tvorno in plodno odjeknilo tako v dobi, ki živimo v nji, kakor v razvoju našega slovstva.
L. M.
Vaša kava naj ni več samo odlična, marveč tudi neškodljiva. Zato Kavo Hag!
Naši kraji
Jubilej ljubljanskega Francoskega zavoda
Obisk francoskega poslanika g. Naggiara
Danes prispe v Ljubljano poslanik francoske republike na jugoslovenskem dvoru, g. minister Naggiar, da se udeleži proslave desetletnice Francoskega instituta v Ljubljani.
V trenutku, ko kličemo visokemu predstavitelju zavezniške Francije v imenu naše javnosti iskreno dobrodošlico, se spominjamo starih vezi, ki spajajo Ljubljano in Slovence s Francijo. Te vezi so dobile pred leti viden izraz v skromnem, a značilnem spomeniku Ilirije na trgu, ki odpira Rimsko cesto, po kateri je nekoč jezdil veliki Bona-parte. Kosti njegovega neznanega vojaka pod tem kamnom lepo simbolizirajo prijateljstvo, ki ne sloni samo na skupnosti civilizacijskih idealov in političnih interesov v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, marveč tudi na skupnih žrtvah v veliki vojni.
Deset let je že, kar je FrancosM institut v Ljubljani strnil in napeljal v poglobljeno strugo vse drobne akcije za .kulturno in posebej še jezikovno spoznavanje slavnega francoskega naroda. Danes imamo francoske krožke skoraj i že v vseh slovenskih mestih in trgih. Enostranska kulturna usmerjenost pre teklosti je razbita; skozi stotine za Francijo in francosko civilizacijo zavzetih poedmcev neprestano doteka v naše kul iturno življenje osvežujoči duh francoske literature, znanosti in umetnosti 'Delo, ki ga je začel pri nas slpvenstki pesnik Valentin Vodnik v času, ko je ilirska Ljubljana imela svojega mairea in ko je med nanj deloval prikupni romantik Charles Nodier, nadaljuje danes as večjimi sredstvi in z višjimi smotri jia stotine zavednih frankofilov.
Tu, na tleh starorimske Emone in v siekdanji prestolnici Napoleonove province, tu, kjer nas Alpe ločijo od dveh imperialistično usmerjenih narodov, se najbolj zavedamo, kaj hoče francoski narod s svojim zgodovinskim poslanstvom: Nadaljevati v duhovni ubranosti in Emernosti delo za stare ideale sredozemskega človeštva, ki so dobili v grški in rimski civilizaciji najčistejši izraz in v francoskem duhu, v njegovi čuvstveni in intelektualni uravnoveše-nosti, najbolj avtentičnega tolmača in naslednika. Prav zaradi tega, ker se naša kultura tako srečno izpopolnjuje s francosko, je dobil ljubljanski Francoski institut važno nalogo v našem narodnem življenju: nalogo posredovalca in prevodnika i^popolnjujočih nas kul-turotvomih sil s francoskega področja ua naše.
Pozdravljajoč visokega gosta v trenutku. ko slavimo jubilej slovensko^ -francoskega kulturnega sodelovanja, želimo. da bi g. minister odnesel od kratkega bivanja v naši sredini kar najprijaznejše vtiske.
*
Ob priliki poseta francoskega poslanika g. Naggiara 'bo proslavil ljubljanski francoski krožek 10-letnico svojega obstoja, čeprav je že precej starejši in se je iz zelo skromnih začetkov razvil v veliko kulturno ustanovo Ljubljane. V njem se naša srednje in visokošolska mladina lahiko resno in smotreno poglablja v globine francoskega duha. Neznatna meseon in a (5 Din1) omogoča vsakemu, tudi najskromnej^emu dostop do velike čitalnice. Od velikih političnih in leposlovnih časotnisov in revij najde tam vsak, kar ga zanima. Krožek prireja često tudi brezplačna predavanja, spremljana s skimtičnimi slikami ali filmom, ki zaradi svoje zanimivosti vedno privabijo polno dvorano poslušalcev.
Zasluga za močen razvoj te kulturne ustanove gre gotovo v prvi vrsti možem, ki so v teh letih bili na njenem vodstvu in k: so svojo službo vršili vedno vestno in z veliko vnemo. Predvsem naj omenimo g. Otona Zupančiča, predsednika Francoskega zavoda od njegovega začetka, vele-zaislužni pa so tudi frfncosfri znanstveniki in slavisti gg. Tesmier. Martel. Vev in sedanji ravnatelj instituta g. Lacroi*. ki so
Alpska simfonija
Jutri premiera!
poleg profesure na francoski stolici naše univerze vršili tudi iavnateljske posle zavoda. Tesnier je v svojem monuimemtalnem delu seznanil Francoze o Zupančiču in njegovem delu, živahni in ljubeznivi Vey, ki nas je letos poleti tako težko zapustil, pa je zna. 1 tako mojstrsko naslikati našo folkloro in običaje v francoskem slovstvu, da mu moramo biti zato hvaležni. Slika ne bi bila točna, če ne bi omenili tudi g. Popo-
ljudje
va, ki z zvesto ljubeznijo čuva police velike francoske knjižnice, ki obsega danes preko 4500 zvezkov, in g. prof. Jakliča, ki tudi z veliko požrtvovalnostjo opravlja tam knjižničarske posle. Vodstvo zavoda sledi skrbno razvoju francoske književnosti in po-množuje knjižnico z najboljšimi deli.
Talko vodi pot francoskega zavoda v Ljubljani vedno navzgor. Danes ima že preko 400 članov. Upajmo, da se bo tudi kmalu posrečilo prebiti ozki krog intelektualcev in zajeti tudi širše množice našega naroda, da bo izvršena tako njegova prava misija.
Zadnja pot ponesrečenih rudarjev
Ogromna udeležba iz vseh revirjev — Globofro sožalje
Velika množica v rudarski koloniji, zbrana okrog krst med blagoslovitvijo. Iz te množice se je formiral sprevod, ki je brez spremstva ob straneh štel okrog 8 tisoč glav.
Hrastnik, 2. decembra.
Žrtve ojstrške jame so bile včeraj izročene jami, kjer ni nobene nevarnosti redukcij im prikrajšanja najsikromnejšega zaslužka za nevarno delo. Jutro tega zadnjega dneva nad zemljo je bilo motno in oblačno, kakor je v rudmiških dolinah že v navadi tedaj, ko se rudarji vračajo na svoje domove iz jaime, ali pa ko gredo na šiht. P:oti poldnevu pa je kar naenkrat oblake razri-nilo sonce v pozdrav žrtvam, ki so živele, se borile in tudi umrle v temi.
Ze prejšnji dan so velike množice kropile pokojnike, proti poldnevu pa so začele prihajati velike trume iz vseh revirjev in Iz okolice. Iz velike množice se je uvrstil pogrebni sprevod, katerega je vodil učitelj g. Hofbauer s pomočjo poveljnika gasilskega društva g. Dolinska in mnogih rediteljev. Okrog organiziranih skupin .se je strnila ogromna množica pred rudniško čakalnico, iz katere so iznesli po vrsti vseh šest sivih rakev. V tej čakalnici so se pokojni zbirali pred vsakim ših^om in iz istih prostorov so jih nesli sedaj k zadnjemu šihtu v navzočnosti vseh tovarišev, ki so tudi lahko prei ali slej deležni enake usode. Pred čakalnico so bili zbrani predstavniki oblasti, podjetij in raznih organizacij. Med njimi so bili sresik; podnačelnik g. dr. Svetina, generalni ravnatelj TPD g. Skubic in drugi člani generalnega ravnateljstva, ravnatelj domačih in okoliških rudnikov, zastopniki hrastmiške kemične tovarne in steklarne, trboveljski župan, ravnatelj g. Vodu.šok. zastopniki državnega rudnika v Velenju, ves učiteljski zbor, zastopniki železnice, pošte, orožništva, predstavniki Sokola, gasilcev, delavskih prosvetnih organizacij, združeni pevski zbori in delavski godbi iz Hrastnika in Trbovelj ter steklarne. Za uvod žalnega obreda je spregovoril vikar g. Zalar in je njegov govor vseboval mnogo misli in občutkov rudarskih trpinov, tovarišev pokojnih in njihovih sorodnikov. Po govoru
Film pravljičnega čara!
Zimskosportno veselje!
predsednika IL delavske 6ikupime g. Pliber-ška so združeni pevci pod vodstvom g. Podlogarja zapeli pretresljivi žalostinki: »Človek glej«, in »Ob proietarsikem grobu«. Po žalostinlkah ie zatulila sirena, ki je tako pomembna v življenju naših rudarjev v borbi za dele in zaslužek. Drugi postaja sprevoda je bil Delavski dom, kjer se Je
v:	•"•-;.•-.« r* »V T '■!*■ ». •*
Ta Sifon morajo videti predvsem dame!
Naj vidijo, da ni dobro ljubosumnega moža nalagati, mu kaj skrivati ali mu kaj utajiti!
Film o skrivnem izletu mlade ženice in o izgubljeni pižami, ki je prišla po nesrečnem naključju baš možu v roke! SMEH!	KROHOT!
Resaate Mtiller Georg Aleksander
brez
pižame
#
Danes nov Foxov zvočni tednik. Poleg tega še prekrasni film
Richarda Tauberja
ki zapoje tri Schubertove pesmi.
Danes nepreklicno zadnjikrat
Predstave ob 4., %8 in 1410. zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Porcelan čisti...
čistilka Vim bleščeče sijajno!
Iz Čiste in lepe porcelanaste posode diši jed mnogo prijetnejše! In
T
to omogoči VIM. VIM odstrani hitro in lahko vse ostanke in sledove jedil, ker vsebuje milo. Poleg tega ne pušča VIM nikoli prask, marveč čisti temeljito in pazljivo.
v3 n-sa
CISTILKAVIM CISTI VSE!
poslovil od pokojnih trpinov ravnatelj kon-zumnega društva in občinski svetnik gosp. Malovrh.
Od 15. naprej se je vil dva kilometra dol-igii sprevod in so po cestah gorele žarnice, iraz hiš pa plapolale črne ali pa s črnim trakom prešite državne zastave, ra olknih so plapolale sveče in kjer je le bilo zaradi prostora mogoče, so goste trume delale tudi spalir. Ob cesto se je postavila pri Sokol-skem domu tudi šolska mladina, ostala množica, okrog 8000 glav z desetimi pra-iporji pa je v nastopajočem mraku počasi nadaljevala pot na dolsko pokopališče. V tem sprevodu je bilo na tisoče rudarjev s prižganimi svetilkami. Na Dolu je bila zbrana šolska mladina. S svečkami v rotkah so otroci pričakovali krste onih, ka so te-dihnili v temi. Poleg mladine se je zbralo tudi okrog tisoč ljudi iz Dola in okolice. Pred cerkvijo so se zvrstili zastopniki raznih organizacij in njihovi prapori v čast in pozdrav pokojnim in tudii ma pokopališče so izaradi omejenega prostora šle samo depu-tacije, dočim je ostala vsa množica pred ograjo. Spet je nastopila tema, ko so krsto za krsto polagali med pretresljivim jokom očetov, mater, žena in otroik v skupni grob. Ko so se še vsipale grude na krste je trboveljski župnik, duh. svetnik g. Gašparič z globokim občutkom, ki je odmeval v mnogih srcih govoril o veliki tragediji, ki more najti edino uteho v nadi večnega življenja. Še enkrat so zaneli pevci tn godbe iz Hrastnika in Trbovelj so pod vodstvom g. Turnška zaigrale žalostimke.
Tovariši pokojne šestorice 90 ugasnili svoje svetilke, kakor jih ugašajo po vsakem šihtu, iz katerega iznesejo živo glavo, da klonejo h kratkemu počitku za novo naporno in nevarno delo. V temi so se razhajale množice in kakor jim je bil v srcih svetel spomin na tovariše v večni jami, tako močne so bile kakor senca vsake luči tudi njihove misli o bednem življenju.
Trboveljsko županstvo je prejelo od ministra g. dr. Kramerja naslednjo brzojavko: »Globoko obžalujem žrtve žalostne nesreče in iskreno sočustvujem z njihovimi svojci. — Dr Albert. Kramer.«
G. bam Marušič je brzojavil: »Rodbinam žrtev težke nesreče, katerim ob enem nakazujem kot prvo pomoč 6000 Din, izrekam v lastnem kakor tudi podrejene mi banske uprave globoko sožalje. Bam dr. Marušič.« — Od podbana g. dr. Pirkmajerja je prejel župan g. Vodušek tole pismo: »Go-
Alpska simfonija
Jutri premiera!
spod župan! Globoko me je pretresla vesrt o rudniški nesreči v Hrastniku, ki je zahtevala človeške žrlVe. Prosim Vas, da izrazite družinam oziroma svojcem ponesrečenih moje globoko sožalje z iskreno željo, da bi se dalo vsaj deloma omiliti gorje prizadetih. Prosim obvestila o stanju ponesrečenih rudarjev, ki so v bolniški oskrbi Vem, da je vso občino pretresla huda nezgoda, kakor sem uverjen, da vsa naša domača javnost sočustvuje z rudarsikim delavcem. Sprejmite tudi pri tej priliki izraze mojega spoštovanja. Pirkmajer.«
V prvo pomoč je tudi ljubljanski občinski svet določil znesek 6000 Dan.
Bled na zimska-športni razstavi v Zagreba
Bled, 2. decembre.
V Zagrebu bo otvorjena 3. t. m. zimsko-sportua razstava, fci bo nastanjena v pro« štorih zagrebškega velesejma. Razstave se udeleži tudi blejska zdraviliška komisija, ki jo bo zastopal ravnatelj g. Lettis. Zdraviliška komisija bo tudi razstavila zioisiko-sportne in pokrajinske slike Bleda in okolice ter bo ob tej priliki raizdelila okrog 10.000 svojih novih zimsko-sportniih prospektov, ki so zelo lioni in opremljeni s krasnimi zimskimi slikami in z raznimi zimsfco-eportnimi prizori.
Obenem se bo vrši 4. t. m. v Zagrebu hotelirski dan, kjer bodo zbrani hotelirji iz vse naše države. Bled bo zastopal ravnaš telj g. Lettis, blejska hotelirska sekcija pa bo zastopana po svojem predsedniku gospodu Aleksandru Molnarju. Na zboru 6e bo razpravljalo o 9tanju in hudih finančnih razmerah hotelirstva ▼ naši državi.
Pr! želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagne-nju k bljuvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo pole-gati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in špecerijskih trgovini.
Ljubavna pesem dveh mladih src, ki sta se našli v čarobni zimski naravi.
KULTURNI PREGLED
Selišharjev
„Nasedli brod"
V zbirki »Slovenski pisatelji - sodobniki« nam je tiskovna zadruga dala romam ki ie tako po zasnovi kakor po snovi, ki jo oblikuje, vreden vse pozornosti slovenske kulturne javnosti: Toneta Seliškarja »Nasedli brod«. Tome Seliškar je vidno, za razvoj slovenske pesmi zgodovinsko pomembno mesto v naši književnosti zavzel z močno proletars ko-revoluc 1 onarno pesniško zbirko »Trbovlje«, ki je nekakšen temeljni kamen naše modeme socialne poezije. Pozineje se je poleg pesmi posvetil tudi prozi im med
Eomembnejšimi mlajšimi imeni, ki skozi aos povojnega iskanja krčijo pot novi, tvorni, živi, življenjsko borbeni literaturi, je zlasti Tome Seliškar vzbudil pozornost s svojo veliko, mnogovrstno delavnostjo in v času, ko je skoraj vsak slovenski literat vezan na precej tesne, enkratne faze literarnega dela za Toneta Seliškarja dandanes že skoraj ni književne oblike, da je še ne bi bil oblikoval: pese.n, novela, drama, roman — od vsega nam je že dal. Zato je tudi povsem naravno, da nam je ravno po njem dala naša mlajša generacija epično delo največjega koncepta, delo, ki je po svoji vsebini im svoji problematiki najbližje zanimanjem našega časa, roman, ki prav gotovo tpada med deda tiste naše
novejše slovstvene produkcije, ki bodo v nasprotju z vsemi subjektivnimi, subjektivističnimi literarnimi pojavi doživela rezo-nanco v širokih krogih družbe in občinstva. »Nasedli brod« je roman, ki priča o veliki tvorni in oblikovalni sili pisatelja, toda nie-fia objektivni, družabni pomen je še malo večji, kakor je njega pomen samo z ozirom na Seliškarjev razvoj. »Nasedli brod« je velika, krepka manifestacija nove volje, ki se zdrami v naši mladi književnosti, volje po stvarnosti, po življenju, po borbi — im danes ne more biti nobenega dvoma več, da mora ta volja zmagati.
»Nasedli brod« je roman širokega za-snutka. V treh delih (423 strani), ki so vsak zase že skoraj cel roman, se odigrava življenjska zgodba mladega človeka od zadnjega dne njegove davne vojaščine tam nekje zdavnaj pred svetovno vojno, pa do zadnjega dne njegovega bumega, razvihranega, triumfirajocega in prokletega življenja. Podobo svojega človeka je Tone Seliškar vzel iz tistega socialnega kroga, ki morda izmed vseh družabnih plasti nudi največ gradiva in največ prilike za individualne tragedije: iz malomeščanstva. Milad komi, sin železniškega strojevodje, odpre Stacu.no v največjem kraju v Savinjski dolini, živi življenje malega »štreberja« v toplem, idiličnem vzdušju predvojnega časa, se oženi s hčerko bogatega lesnega tr-
govca im je opeharjen za doto, ki je nanjo računal, gre na fronto, preživi vse velike senzacije frontaškega življenja in se tik za fronto kot funkcionar bogato založenega vojnega skladišča razmahne do tiste pro-speritete, ki mu v civitlu ni bila dama: iz malega, skoraj poštenega vojaškega defrav-danta se razvije polagoma v vojnega dobičkarja, krade po malem naprej, na debelo čez čas, pije, živi z ženskami vse križem — rase in triumflra z vrtoglavo naglico in je od vsega poč etika obsojen, da pade. Kakor je nagel in brez moralne podlage nje-
f[ov triumf, takšna je njegova propast. Živ-jenje nikogar ne nagraja brez zasluge, nikogar ne kaznuje brez krivde. Justin Že-leznik, površno izobražen trgovec, malo drzen, maiLo boječ, z ostrim instinktom za priliko in napriliiko — ta Justin Zelezniik je podoba tistih osebnih tragedij, ka je bilo zanje največ prostora in razmaha prav v tem viharnem razdobju, ko se zadeve na našem komcu Evropevkljub vsej napetosti in družabnemu razdoru in razvoju niso mogle začeti reševati na kolektiven način in je vsakdo lahiko reševal m tvegal svoj položaj na čisto svoj način, na svojo pest. Iztrgan iz okolja, ki je bil iz njega doma, vržen v divjo konkurenčno borbo od moža do moža. ki ji je vojma na stežaj odprla vrata, se Justin Železmik blazno bije sam zase im zoper ves svet in zblazmi. — Etične rešitve nam podoba tega človeka, kakor ga je ustvaril SeMškar. seveda ne prinese nobene. Toda podoba časa, ki se zapira za nami, je v tej zgodbi zajeta na lep, na
veren način.
Ob Zelezmiiku njegova žena Ana. To razmerje nam pisatelj slika mirno, nekam oddaljeno in zadržano, toda iz posameznih srečanj človek polno zasluti vso resnico. Zakon, ki je v njem ljubezen samo vprašanje, samo drvom, samo nezaupanje ki strah. Tako je pač z zakoni po navadi v malomeščanskem, v meščanskem svetu. Dva človeka, ki sta sam bog ve zakaj pripravljena drug drugega rada imeti, pa se neprestano razhajata in si uhajata — kar tako, iz majhnih potreb in prilik in zadreg. Toda A/na, ki je dovolj lahkomiselna in šibka, da se nikoli ne prebije vsaj v duhovno bližino svojega razrvamega, razviharjenega moža, da nikoli nima vsaj majhne moči in vpliva nanj, ta Ana je kljub svojim slabostim naposled vendarle izvoljena, da se otme. Kot mož nazadnje umira, na nevrološkem oddelku bolnice, razžrt od paralize tal delirija, se ona oklene svojžh otrok in odhaja v novo življenje.
Oikirog teh dveh osrednjih postav je Sell-šikar nanizal vse polno pestrih razgibanih oseb. Kakor je pisano ion široko pozor išče romana — Savimjslka dolina in Celje, Ljubljana in Rožna dolina, Maribor im Brežice, Galicija im italijanska fronta — tako je pester in razgiban repertoar oseb, ki nastopajo v romanu. Delavci im kmetje, učitelji in trgovci, prostitutke in oficirji, vojaki in ujetniki — od povsod, iz vseh krajev in iz vseh družb prihajajo ljudje in oživljaj o razgibano povest. Pisatelju ni bilo do tega, da bi ustvaril socialni roman v ožjem
pomenu besede, in družabnih svetov, ki jih riše: kasarna, kmetija, proletarec, veriž-nik — ni podal v njih medsebojnih socialnih odvisnosti in spoznanj. Toda reka življenja in življenj, ki teko skozi romam, Je nekaj tako elementarnega, da ostane človeku vsako srečanje v spominu.
SeliškaTjev romam je v borbi, ki jo naša literatura bori dandanes sama v sebi za svoje sproščen je, razveseljiv, vse pozornosti vreden pojav. V literaturi mogočen korak za afirmacijo novega realizma, ki postaja vseobča zahteva naših dni; v življenju pa osvetlitev dobe, ki se je formalno že prav za prav zaključila za nami, ki pa v vsem svojem brutalnem, brezobzirnem bistvu še zmerom živi in grasira sredi nas: tako je Tone Seliškar dal delo velikega koncepta, ka ima vse kvalitete, da bo tvorno in plodno odjeknilo tako v dobi, ki živimo v nji, kakor v razvoju našega slovstva.
L M.
Vaša kava naj ni več samo odlična, marveč tudi neškodljiva. Zato Kavo Hag!
stre wem
*	prosiva j. decembra v Ofonioueu. Agilna češkoslovaško.jugoslovenska liga v Olomoucu, katere predsednik je g. dr. Boli uš Vybiral. je tudi letos priredila v olo-mouškem češkem g^dališču tradicionalno proslavo jugoslovensliega državnega praznika. Dne 1. decembra je bila v gledališču slavnostna premiera Krležine drame »Gospoda Glembajevi« v režiji O. Stibora in inscenaciji J. Gabriela. Pred predstavo je vojaška godba zaigrala češkoslovaško in iugoslovensko himno, dr. B. Vybiral pa je v slavnostnem govoru orisal pomen prvega decembra za Jugoslavijo.
*	Predavanja dr. Bohuša Vjbirala o Jugoslaviji. Neumorni pospeševatelj češkoslo-vaško.jugoslovenskih stikov, zaslužili prevajalec iz slovenščine v češčino, g. dr. Bo-huš Vybiral se pravkar mudi na predaval-ni turneji. V času od 23. novembra do 2. t. m. je priredil osem predavanj o Jugoslaviji in nje znamenitostih. Tako je minile dni predaval v nemškem mestu šum-perku in dne 30. novembra v Hranicah, kjer je priredil kar tri predavanja, med njimi eno na ondotni vojni akademiji.
Zopet stare nizke cene!
Bošlo je:
sveže blago za zimske suknje in velika množina pletilne volne v vseh barvah.
Na drobno in debelo! Magacin tovarne — Gradišče 4
♦ Odvetniška vest. Odvetniška zbornica razglaša, da se je odvetnik dr. Urban Le mež v Slovenski Bistrici zaradi bolezni začasno odpovedal izvrševanju advokature. Za njegovega začasnega namestnika je določen dr. Leopold Boštjančič, odvetnik v Mariboru.
+ Ameriški publicist v Jugoslaviji. V Dubrovnik je prisipel ameriški publicist in urednik >New York Heralda« Ripley. Kakor je Izjavil, potuje po Jugoslaviji, ker namerava izdati Knjigo o razmerah v Jugoslaviji.
+ Dipiome za odiikovance pri kmetijski razstavj v Kranju. Raz-delitev sreskih diplom odlikovancem pri letošnji kmetijski razstavi v Kranju bo pri sresikem načel-atvu v Kranju v ponedeljek 12. t. m. ob 9. dopoldne. Odlikovanci se opozarjajo, da pridejo zanesljivo k razdelitvi. Razdelitev ministrskih diplom bo pozmeje.
Kmefiču aH gospodu vsem žeiodcke že poznaš, vsakomur storiš po godu, SEassslš, Slansiš, ti pa znaš!
♦	Razstava šolskih vrtov. Kanor poroča »Učiteljski tovariše, se v prihodnjem poletju priredi razstava šolskih vrtov. Na tej razstav; bodo učitelj i-vrtnarji razstavili vse, kar je potrebno za delo na šolskem vrtu f.n za praktični pouk iz kmetijskih panog, kotlkor jih je mogoče gojiti na šolskem vrtu. Razstavljeni bodo vzorni načrti in modeli šolskih vrtov, sadjarsko ln vrtnarsko orodje, razna učila, posebno lastni izdelki učiteljev in otrok. Poseben oddelek bo določen tudi za pridelke. Ta razstava bo prva te vrste v dravski banovini.
*	Novi grobovi. Predvčerajšnjim je umrl g. Vladimir Pfeifer, kapetan fregate v pokoju. P oko j ji k je bil znan v mornariških krogih kot strokovnjak za mornarico. Bil je predsednik podružnice Udruženja rezervnih oficirjev in odbornik, odnosno član raznih kulturnih in nacionalnih dru« štev v Krškem. Pogreb pokojnika bo da-ne<s ob poi 16. v Leskoveu pri Krškem. — Xa Karlovšiki cesti 22 v Ljubljani je umrla vdova ga. Jera Kosec v visoki starosti 84 let Pogreb bo danes ob pol 15. — V Rožni dolini je preminula ga. Marija Hor-vatova, rojena Sicherlova. Pogreb bo v nedeljo ob 16. na viško pokopališče. — V lepi starosti 70 let je umrla v Ljubljani ga. Ivana Debeljakova, k' je že dalje bolehala. Pogreb pokojni ce bo danes izpred hiše žalosti na Gradišču 14 na pokopališče k Sv. Križu. — V Zgornjem Kašlju je preminila go9pa Terezija Tomšič, rojena Dimnikova v lepi starosti 72 let. Pogreb


Pierra Benoita, najmlajšega člana Francoske akademije, znani roman »Atlantida« bo izšel prihodnji mesec v slovenskem prevodu. Izdala ga bo založba »Prijatelj« v seriji prevodov. ki obsena imena Ffamsun, Ludwig, Con rad. Farrere. L- frank i,n Upton Sinclair.
Lep uspeh Hatiejeve oper© »Adel in Marc«. Krstna predstava Hatzejeve opere »Adel in Mara« ie pokazala simpatične odlike tega domačega jugoslovenskesa glasbenega dela. Navzoči avtor je bil ponovno aklamiran pred zastor in mu je občinstvo prirejalo iskrene ovacije. Strokovno poročilo o tej noviteti naše opere bomo še priobčili.
Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šent-florjanski« v Parizu. Na tem mestu smo ž« zabeležili, da se pripravlja francoska uprizoritev Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«- h beograjskega »Vremena« posnemamo, da je pariški list »Comoedia« objavil članek o tem slovenskem komadu, ki ga je prevel v francoščino beograjski Srb Mihajlo Kovačevič s sodelovanjem zagrebškega Hrvata Pasarida. »Comedia« je obenem objavila slike Cankarja in Kovačevima. Članek vsebuje razgovor s prevajalcem, ki visoko čisla Cankarja in sodi. da se njegovo »Pohujšanje« lahko mirno uprizori^ v Parizu ko* reprezentativno delo iz književnosti Jugoslavije. _ Če se prav spominjamo, je ta komad preveia že pred leti znana prevajalka »Hlapca Jerneja* v francoščino in angleščino, ga. S. Jerasova. Njen francoski prevod pa je obležal nekje v Parizu, ker ni bilo nikogar, ki bi se bil zavzel ?anj. 0. Mihajlo Kovsčevič. ki je sam dramski umefmk in ima neposredne stike s francoskim gledališkim svetom, bo po vsej verjetnosti imel več »reče 9 svojim prevodom- Vsekakor bo pariška predstava : Pohujšanja * lepo priznanje Cankarju in vsej naši književnosti.
bo v nedeljo ob 13 na pokopališče pri Devici Mariji v Polju. — Pokojn k^m blag 6pomin žalujočim naše sožalje!
♦	Zbor agrarnih interesentov. Zveaa slovenskih agrarnih interesentov sklicuje za nedeljo 4. t m. važno zborovanje, na katerem se bo govorilo o vprašanju razlaščenih veleposestniških gozdov. Na zborovanju bodo govorili Albin Preipeiuh, podpredsednik Zveze slovensKih agrarnih interesentov dr. Janže Novak in narodni poslanec Milan Mravlje. Vsaka gozdna zadruga naj pošlje čim več ljudi na to za vse agrarne interesente važno zborovanje, ki bo v dvorani Delavske zbornice, Ljubljana. Miklošičeva cesta, oto 10. dopoldne.
♦	Učiteljsko društvo za srez Kranj bo
zborovalo v sredo 7. t. m. ob pol 9. v stari šoli v Kranju.
♦	Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani. V sredo zvečer se je vršil v restavracijskih prostorih »Zvezde« V. redni mesečni sestanek članov Društva absolventov državnih trgovskih šol. Predaval je g. dr. Milan Podgornik o pomenu znanja tujih jezikov. Predavanje je bilo dobro obiskano in članstvo s predavanjem zadovoljno, kar je znak, da društvo zelo ustreza članstvu s prirejanjem takih sestankov. Prihodnji! sestanek bo 5. januarja in bo združen z rednim občnim zborom društva.
♦	Glede vesti o veliki zljalki nad Bohinjem, češ, da se je na Pršlvcu neka razpoka zelo povečala, smo prejeli naslednje pojasnilo: Podpisani Janko Dobravec, oskrbnik hotela »Zlatoroga« v Bohinju, in posestnik Jane® žvan s Pršivca sva si ogledala zadevo Iti dognala, da o povečanju raz>poke ni govora in da se sicale prav nič ne odmik aijo. Kako je mogla nastati ona netočna vest, nama je uganka Toliko v tolažbo razburjenim lastnikom zemljišč v Ukancu, ki nameravajo tam zsraditi vile.
♦	Neprevidna avtomobilska vožnja. Te
dni je prijavil orožnikom v Sv. Janžu na Dravskem polju posestnik Plšek Janez iz Zlatoličja, da je zvečer na državni cesti Ptuj-Maribor srečal tri osebne avtomobile, ki so vozili v smeri proti Mariboru brez luči. Eden avtov se je zaletel v njegovega konja ter mu zlomil čelno kost. Avtomobi-list je sicer, ko je zadel v konja, avto ustavil, a se nato takoj s povečano brzino odpeljal proti Mariboru, taiko da ni spoznal šoferja in tudi ni mogel zaradi teme prečitati evidenčne številke. Orožniki zadevo zasledujejo.
♦	Vlom v cerkev. Ponoči 29. novembra je vlomil v župno cerkev v Zavrču neki Maks Podhostnik, po poklicu trgovski pomočnik iz Cvetlina. Imel pa je smolo, ker je v tej krizi naletel na prazne nabiralnike. Orožniki so Vlomilca že nasledn/jega dne izsledili ln našLj pri njem razno vlomilsko orodje, med drugim tudi žago za žaganje železa. Podhostn.uk, ki je meseca marca odsedel v Ljubljani 15mesečno ječo in se potem brezposeln potikal okoli, je bil priveden v ptujske sodne zapore.
♦	Brezplačni fotografski smučarski tečaj bom vodil ves mesec januar v Kranjski gori, kjer imam svojo podružnico. Tečaj bom vodil osebno. Namenjen je začetnikom kakor že Izvežbanim smučarjem fotografskim amaterjem. Turno smučanje in fotografiranje v snegu pa je naša parola. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se že zdaj prijavi. Vsa podrobna pojasnula dobi vsakdo osebno pri Foto-Touristu, Lojze šrouc, zvezni smuški učitelj, šelenburgova ulica št. 6.
♦	Nekaj za Miklavža. Kdor hoče, da dobi otrok veselje do učenja, naj mu kupi za Miiriavža lepo pripovedno knjižrteo. S tem, da otrok bere letpe povestne knjižice, dobi tudi veselje do šolskih knjig. Knjigarn a Tiskovne zadruge v Ljublja.nl, šelenburgova ulica 3, nudi za mal denar res lepe ln zabavne knjižice.
♦	Kadilci. Po uporabi paste za zobe »Dlane« se boste počutili kot prerojeni. Cena normalna 5 Din, dvojna 8 Din.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz LinMf ane
u_ Za goriškim nadškofom dr. Sedejem
bo jutri ob 11.30 v stolnici sv. maša za-diušnica. Bral jo bo g. dr. Klinar, pel pa bo stolni cerkveni zbor. Pridite in počastite spomin velikega narodnega prosveti-telja!
u_ Someščani! Dne 3. In 4. t. m. obišče Ljubljano poslanik francoske republike lz Beograda. Mestna občina bo ob tej priliki
Miklavžev večer s plesom
DANES V KAZINI
OD 8. ZVEČER DO 3. ZJUTRAJ. Darila se sprejemajo istotam danes od 3. ure dalje.
krasna darila
pri LEGA?
13520
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 28
MIKLAVŽEV TEDEN
Razno manufakturno blago in ostanke vseh vrst blaga po izredno nizkih cenah nudi trgovina Anton Schuster, Ljubljana, Mestni trg 25.	13623
9
najprimernejša darila za Miklavža
Vidmar, Pred škofijo 19
13581
Miklavževa darila
za naše malčke, velike in odrasle nudi po najnižjih cenah v veliki izbiri tvrdka JOSIP KOBE. Pri likerjih, konjaku, desertnih vinih, bonbonijerah, čokoladi in drugih deli-katesah — znaten popust!	13269
Gostilničarji!
Na letošnjih velesejmskih razstavah ste gotovo opazili velik naval občinstva, predvsem pa dobrih poznavalcev vin, na »Belokranjsko klet«. Tudi Vaš promet se bo dvignil, če se založite z našimi izbornimi vini, storite to v svojem lastnem interesu takoj! Na poziv Vam pošljemo zastopnika z vzorci ali pa se blagovolite v svrho pokušnje oglasiti sami pri »Belokranjski kleti«, vinarski zadrugi, Spodnja šiška, Gasilska ulica št. 3.
Brez dresa ni
smuškega veselja
Oskrbi Vam ga iz sukna ali tirolskega lod-na ali iz švedskega triko lodna po meri in najcenejše atelje
LUK3Č, Stritarjeva ulica
ra.zobesila na svojih poslopjih zastave Vabim someščane, da razobesijo na vseh hišah državne zastave, žuipan dr. Dinko Puc.
Ali potrebujete čistilno sredstvo ?
zjutraj dosežet« normalno lahkotno izčiščenje. če vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobijo se v vseli lekarnah. -KV s e b i a a | škatlice >o in 8 —
Šic
zadostuje za 4 do 6 krat
Odobreno od Ministar. goc. politike hi nsrodnega zdravja San. oddeL S. Br. 12253 od 12. jtilija 1932.
n— Francoski poslanik v Ljubljani. Program slavnosti ob priliki obiska g. ministra Naggiara, francoskega poslanika v Beogradu in desetletnice francoskega instituta v Ljubljani 3. in 4. t. m.: sobota 3. t m-: 7.27 prihod g. ministra, ki se pripelja s Simplon-ekspresom in nastani v hotelu Union. Sobota dopoldne: oficijelni obiski. 12.15 polaganje venca pred spomenikom Ilirije. 13.: priredi g. ban. poslaniku intimno kosilo. 15.15: obišče otroški vrtec francoskih frančiškanskih misijonskih sester- 16.: obisk raznih kulturnih ustanov. 17.: zakuska na francoskem konzulatu. 20.: slavnostna predstava v operi: »Manon«. Nedelja 4. decembra 9.15: obišče g. minister Cercle frangais v Kranja, ki tudi praznuje lOletnico obstoja in razdeli knjižne nagrade med dijake. 11.30: Recepcija v Francoskem institutu v Narodnem domu. Govori in izročitev odlikovanj. 13.: banket, ki ga priredi ljubljanska občina. 15.: polaganje venca na grob g. Frana Dete-le, prvega knjižničarja Francoskega instituta. 17.: čajajika Francoskega instituta v Narodnem domu. 19.30: intimna večerja na francoskem konzulatu. 21.30: odhod g. ministra v Beograd.
in hvalijo velemestno izbero plaščev in oblek, ki jih tvrdka LUKIC nudi ob priliki plaščevega tedna v tako ugoden nakup. — Dame, izkoristite plaščev teden!
u— Koroška narodna pesem bo Imela koncert v soboto 10. t. m. v veli.ki dvorani Uniona. 4 naši zbori s Koroške, zastopana bo po njih Zilska dolina, Rož in Pod-juna, pridejo prihodnjo sesboto v Ljubljano ter nam zanojo svojo prekrasno, najmi-milejšo, pa tudi veselo ln šegavo pesem. 70 koroških pevcev bomo imeli ta večer v svoji sredi in dolžnost narodnega občinstva je, da si že danes rc-servira soboto 10. t. m. za kateri večer velja parola: Vsi v Union, na koncert koroške narodne pesmi! Vstopnice Ima že v prodaji Matična knjigarna. Cene od 8 do 30 Din,

KINO LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 2730
m
kot feankirfa
Bomba smeha! Najnižje cene 2.-
Ob pol 8. in 9. 4.— in 6.— Din

u— Narodna odbrana opozarja vse nacionaliste na današnji filmski spored ZKD, ki predvaja v kinu Matici film »Kraljevo bivanje na Bledu«. Predstave danes ob 18. in jutri v nedeljo ob 11. dopoldne. Ogled tega filma domače produkcije vsakomur toplo priporočamo!
u_ Medicinci na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani prirede 7. t. m. pod pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Ma-rušiča ln častnega damakega komiteja svoj XI. elitni ples v vseh prostorih Uniona. Oficijelni spreijem gostov od pol 21. do 21. Ker je čisti dobiček namenjen za izpopolnitev strokovne knjižnice in za podporo siromašnim tovarišem, da se ji.m omogoči študij na medicinski fakulteti, pričaikujemo od cenjenega občinstva, da se v velikem številu odzove vabilu najmanjše f anuitete v Ljubljani. Vse zadevne informacije daje in sprejema reklamacije pripravljalni odbor na Sv. Petra cesti 30, I. nadstropje, vsak dan od 11. do 12. ;n pri večerni blagajni na da.n prireditve.

Danes premiera! Velefilm slovitega režiserja E. A. Duponta
(Salto mortale)
Stmintbfkok
Cirkuški velefilm najodličnejših kvalitet. — Zasedba prvovrstna, in sicer ruska Mariene DIETRICH.
Ana Sten
OTTO WALBURG KUET GERRON in REINHOLDT BERNDT
Film, k| je vzbudil senzacijo! Film, Id bo slehernemu ugajal! Film, ki bo zopet utrdil sloves re
žiserja »Atlantika« Predstave ob 4., 7. In 9. zvečer.
Zs!2ftsst in tehnika
koristita samo onim, ki ju znajo uporabiti. Krepilna Ovomaltine, remek-delo znanosti in tehnike, je dnevni predjuž-
n— Znameniti Bachov »Boži&nl ©ratorij«
bomo čuli 12. t. m. v Unionu. Zbor, sollstj
in orkester bodo izvajali to veselo božično glasbo, ki sestoji; jz arij, koralov, zborov in svetopisemskih recitativov. Iz celega dela veje neskaljeno veselje nad Kristusovim rojstvom. Preveva ga globoka religi-joznost. Koncert bodo izvajali zbor in orkester «Sloge» in solisti w>všetova, šker!j-Medvedova, Gost i č ln Rus. Koncert bo vodil g. Svetel.
u— Narodni muzej bo za brezplačen
nedeljski p ose t odprt le še v nedeljo 4. t m. doipoldine od 10 .do 12. Ponovna otvoritev pomladi se pravočasno razglasi. Po-setni red med tedmom (plačani obiski posameznikov, 5 Din od osebe, odnosno 2 dinarja za dijake in vojake od podoficirja navzdol, prosti poset šol in koTporacii) pa
ostane tndi preko zime neizpremeraien.
u— Trgovine v nedelju pred sv. Miklavžem 4. t. m. bod0 v Ljubljani dopoldne odprte. Predsedstvo Združenja trgovcev.
u— Velika gasilska vaja bo v nedeljo ob pol 12. pred Narodnim domom z novo lestvo znamke »Magirus«. Občinstvu bo dana prilika, da si to najmodernejše gasilsko orodje ogleda in se prepriča, kako sluii našim svetnim gasiliem v primeru velikega požara. Ker je mogoče lestvo fbrez vsakih težav dvigniti do 130 metrov visoko, je našeinru vrlemu gasilstvu mogoče gasiti požar na strehah najvišjih poslopjih in stolpov v mestu.
u— Sokolska dmštva Ljubljane in okolico pozivamo, da takoj dvignejo svoje prapore, ki so bili na sokolski razstavi v Beogradu, v pisarni sokol, župe Ljubljana na Taboru.
u— Društvo »Soča« bo imelo drevi ob 21. v salonu pri »Levu« proslavo uedinjenja. Govoril bo društveni (predsednik dr. Puc. Sodeloval bo salonski vokalni kvintet. Med posameznimi točkami se bodo vršile deklamacfje In recitacije. Dvorana bo za ta večer primerno okrašena. Vabljeni člani In prijatelji društva! Vstop vsakomur prost.
u_ Pevski zbor Glasbene Matic« v Ljubljani. Drevi redni letni sestaneik vsega zbora ob 20. v Hubadovi dvorani.
u_ J NAD »Jadran« opozarja na čajanko, ki bo v četrtek 8. t. m. v dvorani Tr-govskega doma.
u_ JAD »Triglav« vafa.t na Miklavževo
čajanko, ki jo priredi v ponedeljek 5. t m. v Trgovskem domu. Igral bo jazz Ron-ny Začetek ob pol 21. Najvljudneje vabljeni tudi vsi gg. starešine.
u_ »Preporod« bo imel zvečer čajanko.
Začetek točno ob 20. Aranžer mojster g. Jenko. Jazz »Ronny« bo skrbel za vse stransko zabavo s posebnimi solističnimi točkami. Buffet bo bogato založen. Bodite točni! Opozarjamo, da bo vstop dovoljen proti dijaški izkaznici in gostom, uvedenim po članih.
u— Miklavževanje Sokola I. bo tudi letos na rab oni, i,n sicer za odrasle s plesom 3. decembra ob 20. Darila se sprejemajo v soboto od 16. dalje. Za mladino bo miklavževanje v ponedeljek 5. decembra ob 17. Darila se sprejemajo od 13. dalje v suterenu na Taboru, vhod kopališča. Vabljeni vsi prijatelji sokolstva.
u— Sokol na Viču bo imel MiHdavžev
večej v ponedeljek, in sicer za mladino
ob 18., in ne kakor ie bilo objavljeno ob
14. Za odrasle bo pričetek ob 30. Darila
se sprejemajo od 15. dalje v pisarni So-
kolskega doma. u_ Trgovina Ti čar v šelenburgovl ulici
je pravi raj za ljubljanskega Miklavža, saj so izložene v njej prekrasne umetnine lz chroma, }iz brazilskega oniksa z bronastimi figurami in vaze iz pihanaga stekla lz dunajskih delavnic. Naravno, da ne manjka domače umetne keramike, to; nspešno tekmuje z inozemskimi umetninami. Tu je za gospoda, ki ima okus ln voljo, osrečiti damo alij svojce za Miklavža, izbira, ki je sicer ob toliki zalogi huda, ali gotovo je, da bo z vsakim predmetom, k< ga bo kdo izbral, prav gotovo osrečil svojce. Kako vesela mora biti dama, če prejme v dar krasno vazo, ali praktično v usnje vezano pisemsko mapo za potovanja, z vsem priborom v njej seveda, prelepe kasete pisemskega papirja, ki ustreza vsem zahtevam zadnje mode. Umetnine zase so zopet krasni svečniki na chromovih podstavkih, toi kar čakajo lepih dam, da jim bodo slu-
nek vseh onih, ki žele ohraniti zdravje in nezmanjšano sposobnost dela.
žilL Galaotna darila so dalje doze za puder, ročne usnjene torbice in zopet edinstveno lepa ahromova naslonjala za knjige. Menda se v tej trgovini letos res predstavlja vse najlepše, kar je modermi svet v teku leta ustvaril in pripravil za Miklavževa Ln božična darila. Naravno, vsega tega tvrdka ne more pokazat; v svo-jtih ieložbah, zato pa kar brez skrbi stopite v trgovinski lokal in radi Vam bodo pokazali vso zalogo in tudi kar mirno povprašajte po cenah, če boste uvaževaTi res umetniška dela, potem boste morali priznati, da so cene gotovo solidne. Dvomimo, da bi svetovna mesta mogla nuditi še kaj lepšega, kakor s0 ti v najboljših svetovnih delavnicah izbrani predmeti. Dame, kj se še niso odločile, kaj bi podarile gospodom, store najbolj prav, če stopijo k tvTdkj Tičar in si dado razkazal! predmete, ki morejo gospodom ved,no dobro služiti. Tu bo kaj hitra odločitev. Na; omenimo veliko zalogo zlatih polnilcih peres, od preprostih do luksuznih. C-hiom^ VI pepelniki, nastavki za servijete, naslonjala za knjige in še marsikaj lepega in koristnega za gospode se Vam bo predočl-k> in odločitev za najbolj ustrezajoče <la-rLlo bo takoj tn. Ni več dvoma, da na.m tudi inozemske velemestne trgovine ae morejo nuditi bolj bogate izbere daril, kakor nam jo nudi ta tvrdjka, toi s; je s svojim finim okusom za darila priborila že xako lep sloves v meščanskih krogih.
eiosa ^
Pozabili boste utrujenost
ln dnevne skrbi, ako uporabite za kopel penečo se Velosa-tableto iz smrekovega igličja.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah za ceno od Din 3.50 za tableto.
Plesna šola S. K. Svobode
priredi danes ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice
MIKLAVŽEV VEČER
s ČAJANKO.
Darila je oddati do sedme ure ▼ pisarni v I. nadstropju
13273
MIKLAVŽEVANJE
SOKOLA I na TABORU s PLESOM.
Za odrasle: v soboto, dne 3. decembra
ob 8. uri zvečer, za mladino: v ponedeljek, dne 5. decembra ob 5. uri popoldne. 13202
V NEDELJO	~~"
MIKLAVŽEV VEČER Sokola II
v Kazini ob 16. mladina, ob 20. PLES
13188
MIKLAVŽEV
VEČER
S. K. ILIRIJE danes dne 3* decembra
OB 20. URI
v baru grandhotela Metropol" (Miklič)
Sijajen nastop Miklavža ob 21., darila se sprejemajo v soboto od 15. do 19. v prireditvenih prostorih. Člani in prijatelji kluba iskreno vabljeni. 13257
u_ Družabni sestanek s kegljanjem priredi krajevna organizacija JRKD ia poljanski okraj v Ljubljani drevi ob 20. pri Turku v Streliški ulici 22. Kegljanj« je v prid božičnice, kj jo priredi ta organizacija za reveže svojega okraja. Vabimo vse somišljenike in goste!
u_ Kaj boš dal za Miklavževo daHlo, ni treba skrbeti. Najkoristnejša jn najcenejša darila dobiš v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, šelenburgova ulica 3.
u— Restavracija »Zvezda«. Danes domače koline priznano jako dobre.
u_ Staro podjetje v dobre rok« >e prišlo s tem. da je, kakor je bilo objavljeno že v oglasnem delu, starodavno gostilno >Pri Štefanu« prevzel g. Alojzij Kla-ek, kj je daleč po domovini znan po svojih vsestranskih vrlinah. Te se dobr« kažejo tudi pri preureditvi gostilne, je vredna vsakega priporočila.
u— Zimske plašče, obleke, airae^o perilo kupite najceneje pri stari, domači tvrd-k| IG. ŽARGL Sv. Petra cesta 11.
u_ 800 dinarjev je izgubila prodajalk« pri tvrdki Eger na Sv. Petra cestL Po&te-i najditelj naj vsoto proti nagradi vrne ubogi prodajalki, ker Je bila to njena mesečna plača.
1/epiff jrtJ&fo
s-5 -kJvfčcni	,
Iz Celja
e_ f Marinka Radičeva. Včeraj ob pol 5. zjutraj je r poslopju elektrarne na Ljubljanski cesti nenadoma preminula v starosti 47 let učiteljica ga. Marinka Radi-čeva^Bedekovičeva. Zapustila je moža ln mater, hčerko ln sina. Pokojnica je -do 1. 1921. službovala na Ciril-Metodovih šolah v Istri, v začetku septembra pa je prišla v Celje ter poučevala srbohrvaščino na meseni dekliški narodni šoli, na deklištu meščanski šol; m deloma tudi na mestni in okoliški deški narodni šoli. Z njeno smrtjo so Izgubili učenci izvrstno učiteljico, učiteljski zbor plemenito tovarišico, rodbina pa vzorno ženo in mater. Pogreb bo v nedeljo 4. t. m. ob lo. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Blagi pokojn-ici bodi ohranjen časten spomin, spoštovani rodbini naši isareno sožalje!
e_ Dvoje predstav v celjskem gJedali-§6u. Na praznli 8. t. m. ob 16. bo uprizorilo Dramsko društvo v Celjiu v mestnem gledališču Golievo otroško komedijo ?Jur-ček« v rešiji ge. Sadarjeve lin ob sodelovanju priznanih celjskih igralcev. Igro bodo z veseljem gledali otroci In odrasli. Vstopnice se dobe v prodaji v knjigarni Gori-čarjevega naslednika. Mariborsko gledali, šče bo pred božičem v celjskem gledališču uprizorilo znano Golarjevo komedijo »Dve nevesti«.
e— ObrtniSki sestanek. Društvo jugoslovanskih obrtnikov v Celjiu bo imelo v nedeljo 4. t. m. ob 10. dopoldne v spodnjih prostorih Narodnega doma širši sestanek, na katerem se bo vršilo predavanje o nalogah obrtništva za povzdigo splošnega gospodarskega stanja v naši državi.
e_ Miklavževa obdaritev. Otroški vrtec okoliške šole bo priredi! s pomočjo Podpornega društva za revne otroke v Gaber-0« r nedeljo 4. t. m. ob 15. Miklavževo obdaritev v telovadnici okoliške deške narodne šole.
Apnenl-k je u*tav<l obrat. Aipnenlk v Pečovniku pri Celju Je 30. novembra odpustil vse delavstvo in ustavil obrat, ki bo počival najbrž do pomladi.
e— V nedeljo ob 17. čajanka Sokola. Vabljeni vsi!
e— Najlepše darilo za vaše malčke so »Jutrove« mladinske knjižice, ki jih dobite v naši podružnici v Celju, Kocenova ulica 2.
Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.30 izvrstno zvočno komedijo »Ljubavna zapoved«. V slavnih vlogah Olga čehova, Riemann ia Junkermann. Foxov zvočni žurnal.
e— Obnovite srečke ni. razreda razredne loterije, ker bo žrebanje že v nekaj dneh.
e— Roparski napad ob Vogfajn4- V »re-
•do okrog pol 22. sta dva neznana moška prj brvi čez Voglajno posestniku Boku Pasariču lz okolice čt. Jnrja ob južni železnici iztrgala jz žepa listnico a manjšo v«oto denarja in pobegnila s p lenem. Napadalcev še niso izsledi!!.
Iz Maribora
a— Najemnikom in liišnfcai las^Kom. V
prihodnjih dneh oodo organi mestnega županstva pobirali po hišah darove, ki so bili nabrani za pomožno akcijo na podlagi nabiralnih pol, ki ao bile dostavljene vsem hišnim lastnikom. Nabiralci se bodo izkazali s pooblastili mestnega županstva. Naj ne bo nikogar, ki bi ne bil zabeležen v seznamih darovalcev za pomožno akcijo.
a— JRKD za kolodvorski cifra j vabi svoje člane in somišljenik^ k predavanju, ki ga bo imel občinski svetnik g. Ivan Kejžar o mariborskih razmerah. Predavanje bo v prostorih gostilne Vlahovič drevi ob 20 .
a— D«* pomožni akciji. Tvrdka inž. arhitekt Jelen & šl/ijmer je v počastitev spomina blagopokorjnega g. dr. Antona Jerov-ška. darovala pomožni akciji za siromašne sloje mest^ Maribma -500 Din.
a— Sr,^\anska starokatoliška služba bo. žja b<j jutri ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma.
a— Sokoiskj Miklavžev večer. Sokol Maribor I. priredi danes ob 20. v kadetnici Miklavžev večer. Darila se sprejemajo danes od 18. do 20. pri vhodu v kadetnico.
a— Nočni vlom. V noči na petek so neznani storilci vlomili v gostilniške prostore pri Seifriedu na Aleksandrovi cesti. Nemoteno so si privoščili najprej p:jače in jedače nato pa s silo vdrli v predal mize, v katerem je hranila natakarica drobiž in v^ega pobrali ter neopaženo izginili brez sledu v noč.
a— Velik vlom pri Sv. Trojici v SI »ven. Hkih goricah. V noči na preteklo sredo so vlomilci obiskali trgovino g. Drea in od-ncli raznega manufaktumega blaga v vrednosti nad 65.000 Din. Vse ukradeno blago pa so drugi dan izsledili orožniki v nekem listnjaku, kjer so ga tatovi zakopali v listje. O vlomu je bila obveščena tudi mariborska policija, ki je poslala tja svojega daktiloskepa s policijskim psom. Vioniilski tolpi so orožniki še za petami.
a— Krvava fantovska bitka v Hočah. V sredo zvečer so se fantje stepli v Pri. čternikovi gostilni z nekim lovskim paznikom. Posledice krvavega pretepa pa so bile usodne za 24-letnega delavca Ivana Holcerja in 24-letnega delavca Franceta Kirbiša, ebs. doma iz Skokov. Holcer je obležal n» bojišču z razparan*'m trebuhom. Kirbiš pa z razmesarjeno detno nogo. Oba ranjepr.a so mariborski reševalci z avtom prepeljali v bolnišnico. Stanje ranjenega Holcerja je zelo resno in imajo zdravniki iB9'io upanja, da bo ostal živ.
Iz Kranja
r— Deset let francoskega krožka v Kranju. 4. t. m bo slavil krožek prijateljev Francije v Kranju deseto obletnico svojega obstoja, tei med dokaj številnimi kuN ■turirmi društvi v Kranju zavzema prav vidno vlogo. Krožek se je ustanovil 18. ■marša leta 1922. na pobudo profesorja Marinka io nekaterih drugih prijateljev Franciji. Poleg profesorja "Marinka so se najavah ne je udejstvovale v krožku od dam gdč. Jugovičeva. ga. Mira Znidarčičeva, ga. Hoizhackerjeva in gdč. Vera Majdičeva, ki bo za ta jubilej nastopila na matineji 6 koncertnimi točkami. Ves čas svojega obstoja je krožek propagiral francosko kultu-to s tečaji in s predavanji. Tečaje so vodili gdč. Jug o vi deva, ga. Lwowova, gg. profesor Novak. Fabijančič in Prezelj. Od L 1930. vodi teiaje in od 1931 predseduje krožku protesor Niko Kuret. Od poeetka do danes je v odboru g. Tomo Pavšter kot izvrsten knjižničar Odličen sodelavec je sedanji podpredsednik g. dr. Stanko Cz Gleria. "V" letošnjem letu ima krožek tri tečrrje s skupno 38 udeTežeici. V knjižnici rcna md 600 knjig. Članov 5+eje bkzu 100. Proslava desetletnice bo v nedeljo nb poi 10. dopoldne v gleda.iski dvorani Narodnega doma. Proslava se bo začela točno, ker se je bo udeleži! tudi francoski poslanik
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v »/o, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1_10. 7 vrsta padavin, 8. padavine v ivm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišja, druge najnižjo temperaturo.
2. decembra 1932. LJubljana 7, 761.4, 8, 90, mirno, 10, 0.3, dež. Ljubljana 13, 759.5, 11, 90, El. 10, — Maribor 7, 760.3, 6, 90, ES-E4, 10. —, _. Zagreb 7, 761.4, 6, 90, NE4, 10, 0.5, dež. Beograd 7, 763.8, 8, 80, SE4, 6, _, _. Sarajevo 7, 766.3, 12, 90, mirno, 8, —___Skoplje 7, 770.6, 4, 90, mirno, 10, _, — Split 7, 762., 15, 90, SE18, 10, 0.6, dež. Kumbor 7, 765.3. 16, 70. E2. 9, 10, dež. Rab 7, 7SP.1, 13, 80, NW18. 8, —, —.
Ljubljana 11, 7. Maribor 10, 5. Zagreb 10, 5. Beograd 16, 7. Sarajevo 17. 8. Skop. Ue 5, 2. Split 17, 14. Kumbor —, 12. Rab —, 11.
Sonce vzhaja ob 7.17, zahaja ob 16.20. Luna vzhaja ob 11.19, zahaja ob 19.39.
Iskrena beseda na
revmatlz-
mu bolnim!
(
■ j&v	Da Togai zares po-
maga, se ponavlja v sledečem: »Da bi prej vedel za TogaJ _	tablete, koliko bo-
lečin bi si bil prihranil pri svojem dolgoletnem revmatizmu in koliko trpljenja bi bil preprečil. Zelo sem srečen, da zamorem iskreno javiti, da so Togal-tablete resno učinkujoče zdravilo brez kakih sporednib pojavov s strani srca ali želodca. Priporočal ga bom rad vsakomur, še enkrat hvala. s. StojanoviC, uslužbenec uprave vodovoda O. G. B. Beograd, Kn. Mihajlova ul. 3.«
Togal-tablete delujejo uspešno to naglo zoper revmatizem, prottn, ishias, hri-po, živčne bolečine in bolečine prehlada. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togala. Dobiva se v vseh lekarnah.	12743
Odobreno od miuis. soc. pol. in nar. zdravja S. br. 18415 od 22. oktobra 1932.
našaui dvoru g. Naggiar v spremstvu konzula g. Neuvilleja. Ker bo istočasno liub* Ijanski francoski institut slavil desetletnico ta se bo v Ljublja.il ob pol 12. vršila svečana recepcija, »mo morah nastaviti za proslavo v Kranju tako zgodajo uro, da se odlični gostje lahko piavočosno napotijo v Ljubljano. Med pros.avo bo g. poelanik razdelil aajpridnejsrrn dijakom gimnazije prmerna knjižna darila. Za proslavo se bo pobirala prostovo'iua vstopnina, ki se bo porabila za kritje stroškov pri tečajih i;i za izpopolnitev knjižnice. Pri proslavi brsta nastopila umetnika Vera Majdičeva in Milen Pugelj, ki ju bo spremljala učitelj ci glasbe Ravnfkova. Sodelovala bosta nadalje tudi gimnazijski pevski zbor pod vodstvo n profesorja Švikarsiča s francoskimi narodnimi pesmimi in sokolski orkester.
r— Svengali bo gostoval drevi ob 20.S0 tn jutri, v nedeljo ob 15. uri v Narodnem domu in izvajal celotni program kakor v Ljubljani.
Iz Trbovelj
t— Miklavžev večer Sokola bo v ponedeljek 5. t. m. ob 17. Darila se oddajajo pri gostilničarju v Sokolskem domu. Letos bo nosil Miklavž le v dobro zamotanih zavitkih!
Iz Hrastnika
h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 20. in jutri ob 15. in 20. f:lm »Tempo! Tempo!«
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v petek in jutri v sobote, obakrat .ob 20.15, in v nede'jo ob 15., IS. in 20.15 zvočni film »Doživljaj v Tunisu-;. Predigra zvočni tednik.
Iz Slovesifgradea
sg— Samaritanskj tečaj, ki ga nrire<*i kr are v ni odbor Rdečega križa, se prične v nedeljo 4. t. m. ob 8. zjutraj. Predavan;a se bodo vršila v 4. razredu osnovne šole. Predavatelji bodo gg. d-r. Vinko ŽelezrJ-kar, sieskl sanitetni referent dr. Maks > Pohar, dr Stane Lutman, dr. Jože Piiej, t a-/nik RK 'Ivo Ivvac in šolski upravitelj Leopold Kopač. Tečaj bo trajal približne deset nedelj. Na koncu tečaja bo za ključ; i Izpit in vsak tečajnik, ki bo izpit napravil, dobi samaritansko dplomo. Prijave z.i tečaj se bodo sprejemale samo še 4. t. r,i
sg_ Sokolska akademija vprizorjena na državni praznik, se ponovi v nedeljo 4. t. m. cb 16.
Iz Ptu^a
j— Društvo »šola in dom«. Na državni realni gimnaziji kraljeviča Andreja v Ptuju se bo v nedeljo 4. t. m. ob 9. na roditeljskem sestanku ustanovilo društvo »žela in dom« Predaval bo g. dr. Dragofn Lcnčar. Starši, namestniki in vsi, ki °2 zanimate za šolo, pridite!
j_ Kino »Rdečj križ« Lo predvajal danes in v ponedeliak zveče' film >Bob 13 .
j— Tatvina hranilne kr.j'žriice. Ko se jc te dni mudil v mestu na sejmu delavec Repe Jernej iz Nove vasi pri Rogoznici. mu je neznan tat izmaknil iz notranjega žepa hranilno kniižico Ptujske mestne hranilnice štev. 38.391 z vlogo 1.500.90 Din. V knjižici je imel tudi pet bankovcev po 10 Din.
Iz živlfeisja m iežeir
DOMŽALE. Poverjenik Vodnikove družbe sporoča, da bo oddajal letošnje knjige v nedeljo 4. t. m. od 10. do 12. in od It. do 15. ure v Sokolskem domu v Domžalah Cenijeno občinstvo naj blagovoli ob prejemu knjig plačati tudi članarino za L 1933, ker se s tem poverjeniku olajša poslovanje.
POV.JČANE. Sokol je sporazumno s šolskim uipraviteljstvom sklenil priredit, predvsem za siromašno šoIsko deco Mil klavžev dan, kjer bo Miklavž obdaroval naše najbednejše malčke. Organizacijo te prireditve so prevzele nekatere tukajšnje gos^e s predsednico go. Pavlo Lovrečevo na čelu. Ko bodo te dni hodile okrog prosit darov, naj jih nihče ne odpravi praznih rok. Vsak najmanjši dar bo dobro došel.
SV. PETER NAD LAŠKIM. V nedeljo 4. t. m. ob pol 16. pr.iTedi Sokol v narodni šu-li akademijo in proslavo narodnega praznika. Po proslavi bo prišel sokolski Miklavž z mnogimi topimi darili. Posebno deca ga že nestrpno pričakuje. Vsem darovalcem najlepša hvala!
Tek uedinjenja
Kot edina večja športna prireditev se je aa državni pravnik vršila nacionalno-sport-ua manifestacija ASK Primorja »Tek u edinij en ja«, ki je v vsakem ozira uspela.
Tekmovanje so na startu in cilju počastili zastopniki raznih oblasti in športnih organizacij, predvsem pokrovitelja bana dravske banovine g. dr. Draga Marušiča, baaski načelnik g. dr. Orel ter zastopnika častnih predsednikov, ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca, magistra t ni svetnik g. dr. Fux in komandant« dravske dnizVske oblasti, g. generala I lica, g. brigad ni general Pekič.
Na dolgi progi (približno 5 km), ki je \o-dila od starta, pred Ljubljansko kreditno banko, po Tyrševi, Tavčarjevi, Komeuoke-ga, Resljevi, Kopitarjevi, Krekovem trgu, Študentovski, Na Ovinkih Grada, Grajskemu drevoredu, Vožni poti na Grad, Pri vozu, Prulah, Trnovskem pristanu, Krakovskem nasipu, Cojzovi, Emonski. Vegovi, Kongresnem trgu, Šelenburgovi in Aleksandrovi cesti do cilja pred Narodni dom, je sigurno od starta do cilia vcdil Primorjaš Krevs.
Na cilju je bil vrptni red naslednji: 1. KrevB Ive (ASK Primorje) 17:34 in ena petina, 2. Goršek Emanuel (Prim.) 18:03 in ena petina, 3 Ostermao Milan (Iliriija) 18:29, 4. Majhenič Ivan (Ilirija) 19:18 in tri petine. 5. Markelj Leopold (Bratstvo) 19:21, 6. Smole} Franc (Bratstvo) 19:22. 7. Jamar Viktor (Ilirija) 20:26 8. Ravn fc Jože (Bratstvo) 22:34 in dve petini, 9. Bevc Ludvik (Bratstvo) 22:34 in tri petine.
Izid na kratki tekmovalni progi, ki se je na Miklošičevi cesti odcepila od dolge tekmovalne proge in vodila do istega cilja preko Marijinega trga po Stitarjevi. Mest« nem trgu. Starem in Sv. Jakoba trgu in Trubarjevi cesti ter se na Cojzovi cesti zopet priključila daljši (dolžina proge približno 2700 m), je bil naslednji: 1. Sra.kar Franc (ASK Primorie) Q:0\ 2. Ogrin Miran (P":m.) 2 m. 3 Gaberšek Hansi (Prin.l 50 m. 4. Glavnik Ludvik ("Ilirija). 5. Grad Aarmin (ASK Primorjr«) 2 plan. baon. 6. GlavBik Marjan (Ilirija), 7. Starman La-
d-s^v (Srn. klub Ljubljana), 8. Skušck Marjan (ZSK Hermes), 9. Dežrnau Alojz (Prrnorje), 10. Megušar Milan (Prim), li. Ullsberger Slavo (Ilirija), 12. Sušteriič Er-nest (Ilirija) 13. Ogrin Rudolf (Slovan).
Placement pc kategorijah je za kratko progo naslednji:
1.	Verificirani seniorji: 1. Srafcar Fr^nc, 2. Gaberšck Han^i (oba Primorje);
2.	naverificirani seniorji: 1. Skuč\k Marjan (ŽSK Hermes), 2. Dežman Alojz (ASK Primorje);
3.	Jumorji, verificirani, 1. 1914—1916: 1. Ogrin Miran (Primorje), 2. Glavnik Lri/ik. 3. Glavnik Marjan (oba Ilirira);
4.	jumorji 1914—1916: neverificiram: 1. Starman Ladislav (5m. klub Ljubljana), 2. Meigušar Milan (Primorje), 3. Ulkber^cr Slavo (Ilirija);
5.	Vojaki: 1 Grad Armin (2 p'an. baon). Pkicfment po kategorijah za dolgo progo
je neslednji:
Verificirani seniorji: 1 Krevs Ive (Primorje), 2 Osfrmst Milan. 3. Majherlč Ivan (oba Ilirija);
Noverificirani »entorji: 1. Goršek Ema= nuel (Primorje). 2 Markelj Lecpo'd. 3. SmoVj Franc (oba Bratstvo. Jesenice).
Xa startu je bilo 22 tekmovalcev, članov: ILau>tva Jesenice, ZSK Henncsa, Slovana, Ilirije in Pr;tnorja.
Če gre sa $muc<z?$he aH gorshe eevZjje,
s? obrnite na strokovnjaka, ki razpolaga s potrebrim tvorivom. Taki čevlji morajo imeti močne podplate in mehko nepremoč liivo gornje usnje.
Brata HAC^F.IČ, indastrlia ševSjev, ŽIHI
Zahtevajte prespekte! Nadrobna prodaja A. (iOREC, Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke.
2'igreb : Beograd. Na narodni prazn k se js v Eecgracm vršila medmestna tekma med Zagrebom in Beogradom. Zmagal je Zagreb z 2:1 (1:1).
Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se v nedeljo 4. t. m.: V Mariboru Ran'd-liirija cb 13.45, igrišče Rapida, g. dr. Pla. ninšek; v Celju Atletik SK: SSK Celj" ob 13.45, g. Dollnar; v Ljubljani igrišče Ker-mesa, ob 14. Slovan-Hermes, g. Mahiror-ec, event predtekma ob 12.30, g. Baltesar.
SK Ilirija. \'ažci sestanek I. nogu net-r.ega mošrva danes ob 18.30 v »Evroipi« j zaradi jutrišnje tekme v Mariboru: udeleži j naj se tudi Žitnik II, Jutri zbirališče pre>I glavnim kolod"vorrm ob 6.45 zjutraj. — S Svoboda (Ljubljana). Jutri naj bodo točno ob 11.30 r.a glavnem kolodvoru: Kri-vacrč, Jeršck, Marjetic. Felik«. Habv-it I.. B ogrne. Vili, Ussrk, Franjo, Lave. Borce^ II., Igromo prijatsljčko tfkmo v Krani« t SK Korctancm. Do nadaljnjega se spj-tj^ iij d:ra;o: Starman Adoltf, Brvar Stane iu Soreitzer Bojan.
Nogometna sekcija SSK Celja. Drevi ob 20. obvezen se**3nek ce'o.kupneja orves E!a in drugega moštva v klubov i sobi v Zdravstvenem domu v Celju.
* M
Avstrijski Ses n a ta&^i?-shsni trgu
Novi avstrijsko madžarski trgovinski sporazum, ki daje avstrijskemu le»u znatne ugodnosti na madžarskem trgu, >e naravno povzročil precej vznemirjenja na našem lednem trgu, kar i« razumljivo, če upoštevamo. s kakšnimi težkočatni se bori naš izvoz lesa na vseh straneh. Potrošnja v Italiji, ki je naša glavna odjenialka lesa, je slaba, kar sila neugodno vpliva na naš h-voz. Pa tudi v ostalih državah, ki p-ulejo za izvoz lesa v večji nieri v i>oštev, se moramo boriti z najrazličnejšimi težkoeami in ovirami. V Franciji je uvoz lesa še vedno kontingentiran, pri tem pa je tudi način računanja tega kontingenta za nas sila n(> ugoden, ker se je naš izvoz v Francijo pričel bolj razvilali šele v zadnjih letih, in jo zaradi tega kontingent, izračunan na podlagi petletnega razdobja, baš za nas neugoden. Vrh tega je Francija pred dnevi znova zvišala uvozne carine, tako da znaša sedaj carina za deske do 34 mm 18 frankov pri 100 kg, dočim je znašala od letošnjega aprila 12 frankov, prej pa samo 4.50 franka. Tudi Grčijo, kamor smo prej izvažali mnogo našega lesa, smo zaradi plačilnih težko* ia grške valutne krize skoro izgubiLi kot lr2išče. Ureditev plačilnega prometa na podlagi novega sporazuma, oa tudi ni toliko ugodnejša, da bi omogočila izvoz v prejšnjem obsegu. Izvoz v Španijo se je še Jo nedavna razvijaj- kolikor toliko ugodno; zapora, ki jo jo uvedla španska vlada za naše terjatve in ki traja že poldrugi mesec, če-.prav &o naše terjatve dvajsetkrat večje, kakor terjatve španskih izvoznikov, pa nam je tudi tn trg praktično zaprla.
Najslabši pa je menda naš položaj v po gledu madžarskega lesnega trga. Madžarska ie izrazita uvoznica lesa. Pri oskrbovanju Madžarske z lesom bi morala biti naša država poleg Avstrije, Rumunije in Češkoslovaške v znatnejši m~ri soudeležena. Na tem mestu emo že prej dnevi pokazali, kako hudo se je zadnja leta skrčil naš izvoz le«a v to državo, kar je glavni vzrok, da je postala naša trgovinska bilanca z Madžarsko precej pasivna, dočim je bila prei vi?oko aktivna. Avstrija je že na podlagi dosedanje trgovinske posodbe spodrinila na madžarskem trgu s svojim leeom ostale države, ki prihajajo v poštev kot dobaviteljice; po pravkar sklenjenem sporazumu pa bo imela Avstrija na^ madžarskem lesnem trgu dominanten položaj.
V tem pogledu so zanimivi podatki, ki jih objavlia dunaiska ?/Die Borse«, ki pravi meid drugim: Po novem sporazumu je določen za uvoz iz Avstrije v Madžarsko kontingent od 70000 ton mehkega rezanega lesa. Vrednost tega izvoza lesa nai kompenzira avstrijski uvoz madžarske živine. V nrvih 9 mesecih t. 1. je Avstrija izvozila v Madžarsko 62 030 ton rezanega lesa, tako da določeni kontingent približno krije z letošnjim izvozom, ki pa je bil v razmerju s količinami, ki so bile uvožene prejSnja leta, večji, zlasti glede na izvoz ostalih držav. V prvih 9 mesecih pret- leta je namreč Madžarska uvozila 92.000 vagonov lesa, letos v istem razdobju pa le 66.000 vagonov, torej 33 % manj. Navzlic temn pa se je madžarski nvoa lesa iz Avstrije povečal, in sicer samo pri mehkem rezanem lesu od 3191 na 6200 vagonov. Ker je verjetno, da »f* uvozna potreba Madžarske prihodnje l-to ne bo bistveno zmanjšala, pomeni količi na letošnjega uvoza iz Avstrije kot porllarn j za uvozni kontingent v prihetmiem letu, «la j sc b» Avstrija udeležila prj preskrbi Ma-
džarske s še večjim odstotkom, potem ka se je že leto.- odstotek avstrijske udeležbe v primeri s prejšnjim letom v*fr kak»r podvojil. Nu drugi strfcuii pa vidimo, da je uvoz lc-sa iz Poljsko letos padel od 303<j na 609 vagonov, uvoz iz Rumunije pa od 17.500 vagonov na 9000 vagonov. Tako je pričakovati, da bo prihodnje leto Avslriia na madžarskem treu med vsemi dobavitelji letta na prvem mestu.
Iz teh izvajani informiranega dunajskega lista se viui, kakšni izgledi se po sklenitvi nove avstrijsko - madžarske pogodbe obetajo ostalim državam pri izvozu lesa na Madžarsko.
Borze
2. decembra.
Na ljubljanski borzi se je danes deviza London v skladu z inozemskimi notacijami preeej okrepila, in sicer od 182-22 na 187.22. Tudi deviza Berlin se ie nekoliko dvignila, dočim je Amsterdam popustil. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.60.
Xa zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes zopet okrepila Ln se jo trgovala po 208. pozueje pa po 210, za december je prišlo do prometa po 210. V dolarskih papirjih je bila tendenca slal brez prometa. Zaključek je bil v ostalem zabeležen samo v delnicah Pr:_T agrarne banke po 218 in 220.
Dcvfre.
Linblinna. Amsterdam 2316.79 — 2328.15, Berlin 1368.19 — 1378-99. Bruselj 798.02 <lo 801.96. London 186.42 — 18.802. Milan 291.90 do 294.430, Nevrrork kabel 5763.39—579133, Vevvork ček 5741.59 _ 5769.85. Pariz 225.35 — 226.39, Praga 170.67 — 171-54. Curih 1108.35 — 1113.85.
Zagreb. Auhlerdam 231C-79 — 23*?S.15, Berlin 1368.19 — 1S78.S9. Bruselj 798.02 do 301.96, London 186.42 — 188-02, Milan 291.90 do 294.30, Ne\vyork kabel 5763.59—5791.85, Xe\vTork ček 3741.59 — 5769.85, Pariz 225.35 — 226.39. Fracra 170.67 — 17154. Curih 1108.35 — 1113.85.
Curih. Pariz 20.3325, London 16.87, New-Tork 5°0. Bruselj 72.0125, MHan 26.35, Madrid 454.425, Amsterdnn 209.025. Berlin 123-00, Stockh-lm 92-10. Orfo 84.60, Ko,Vn-bavn 87.90. Sofija 3.76. Praga 15.40, Varšava 38.30, Bukarešta 3.C85.
Ljubljana. Vojna škoda 209 den., 7"'o investicijsko 49 den.. 8° <» Blair 38 bi-, 7°/o Blair 35 — 37, Ri»še 125 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 210 — 212, za december 209 — 212, 7"/» in-ve?t'cijsko 43 — 49. 4% agrarne 23.50—26, 6»/o begluške 32.50 _ 33. 7"« Blair 36 _ 37, Blair 38 den., 7"'a Drž. hipotek, banka 442 — 45;' bančne vrednote: Narodna banka 4100 — 4500. Priv. »grama banka 218 do 220; industrijske vrednote: Trboveljska 147.50 — 160, Seoeran* Osijek 178 den., Se-čerana Vel. Reekerek C00 bi., Gutmann 85 b!.. Iinneks 30 den.. Ii?is 25 — 40.
Beograd. Vojna škoda 212. 207.50 zaklj., 7" n investicijsko 46 bi.. i% agrarne 25 zaklj., 6"'o begluške 33-25. 33 zaklj., 8"/« Blair 42 bi., 7% Blair 42 — 45, Narodna banka 4:i00 bl„ Priv. agrarna banka 218, 216 zaklj.
Dunaj. D u n a v va -Jadran 13-75. Staats-elsenbahnges. 13.11. Trboveljska 19.25, AI-;ne - Monlan- 11.93.
Blagovna tržišča
LF.8
4- Ljubljanska borza (2. t m.) Tendenca
za les slaba. Zaključenih je bilo 6 vagonov reiane jelovine.
9A TO
+ Chica««. 2. de<-embra. Začetni Waii: Pšenica: za december 44.25. za marc 48.75, /a maj 49.375; koruza: za december 23.375, za marc 28.75. za maj 30.625;. oves: za december 14.75, za marc 17-625, za maj 18.125; ra: za december 30, za marc 33-375.
-f Winnipeg. 2. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za december 45. za maj 50.
+ LjubPanska borza (2. t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključkov ni bilo Nudi se pšenica (s;o? postaja, mlev. tarifa plač v 30 dneh): baška. 76 kg do 197.50 — 200. ha*ka 77'78 ky no 2(!0 _ 202.50 srem^kh. 79,'SO po 207.50—212.50: moka felov. po«laja): baška »Oi po 330 — 335. banatska [>o 340 io 345. koruza (slovenska oostaia. -nlevska tarifa): baška. umetno sušena po 115 do 117.50. za december po 120 — 122.50. za januar r>o 122 50 125
4- Novosadska blagom« borza (2. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 65 vag-Pšenica (76 kg): baška okolica Novi Sad, Sombor 148 _ 150; gornjebaška 150 — 152; baška potiska 151 — 153; ladja Tisa 153 do 153: gornjebanatska 145 — 147; južno-banatska 143 — 145. Ječmen: baški in sremski. 65/6 ka 90 - 97 54). Oves: baški. sremski 95 — 97.50. Rž: baška 125 - 127 50. Koruza: baška 51 — 53; za deoember-jan-52 — 54, za marc - maj 68 — 70; baaatska 4S — 50; sremska 52 — 54; baška sušena CQ — 62; ban. sušena — 60; sremska sušena 62 — 64. 3!oka: baska in banatska M)g« in >0gg« 247.50 _ 282.50; »2« 227.50 »5« 210—220: »6« 170—180:*7< 125—135: »8< 85 — 90. Otrobi: baški in sremski 61 — 63;
Repertoarji
DRA3IA
Začetek ob 20. Sobota, 3. ob 15-: Gospa Inger. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven. — Ob 20: Kar hočete. Izven. Znižane cene
Nedelja, 4. ob 15.: Srce igračk. Izven. Miklavžev nastoo. — Ob 20: Carjevič Alo-ksej. Izven. Znižane cene.
opera
Začetek ob 20. Sobota, 3.: Manon. Ob desetletnici francoskega instituta. Izven. Nedelja, 4. ob 15.: Seviljski brivec. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Mala FloramJe. Gostuje gosp. Kovačič iz Splita. Izven. Znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sobota, 3.: Boccaccio. C. Nedelja, 4. ob 15.: Gospa mini»trovka. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20.: Zemlja smehljaja- Premiera.
HOTEL »ASTORIA"
ZAGRF**, Petrinska
Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315
KOTEL MILINOV
Zagreb
na jelacicevem trgu
Tekoča topla m nladna voda v vseh sobah. Telefon v soban in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE.
219
HOTEL, LN RESTAVRACIJA KOVAČ,
ZAGREB. GAJEVA ULICA ST. 51. TELEFON 73-35.
2&jaa6eno MM« j?tw p« 25—35 Din. Prvormaa ao-m*č* kubnija izbrana dvivu vina. Velik 1» bUdea m. Pri tčvuija preko 24 *r 15 % popust«. — Pri porsfa «• la.«4nk DJUHO PAJ1C. .	Ml/s
Dovršeni gentleman
uporablja sa umivanje samo Lavender Soap Paraeelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-čisto milo za britje (Shaving Stick), najbolj blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije.
Zahtevajte samo
Pechovo Antracen črnilo,
bi je izvrstne '-vaiitete.
317
Sokoj Ljubljana II. bo proslavil drevi
ob 20. praznik 1 ilectuibrt, s telovadno akademijo in zaobljubo novega članstva. Bratje, f-ci imajo kroje, naj se proslave udeleže v kroju. Vstop prost. K obilni ude-lelibi vabi Sokol vse naklonjeno občinstvo. Sodelovalo bo pevsko društvo Krakcvo-Trnovo.
Sokol na Vič« bo proslavil praznik uedinjenja jutri ob 20 » telovadno ekade-rnijo v Sokolskem don.u na Gliacah. Sodelovali bodo telovadni oddelki. druHiiveni peviski zbor ?n orkester ter Drago Burger. Viačni. proslavite s Sokolom naš največji praznik.
Ljubljanski Sokol priredi Miklavžev večer v telovadnici Narodnega doma r ponedeljek 5. t. m. Deco in naraščaj bo ot>-daroval ob 16., članstvo in ostalo občinstvo pa bo s sioačnim spremstvom in pomembnim nagovorom posetll zvečer istega dne ob 20.
Najkoristnejša in najcenejša
Miklavževa
1.	Dolgouhi Jernejček
2.	Princesa v pomaranči
8. K oko in druge živalske zgodbo
4.	Mihec in princ Lenuhar
5.	Čarobni studenec
6.	Božične pripovedke
7.	Vilinske gosli
8.	O srečnem krojača
9.	Bili so trije velikani
Vseh 9 knjižic stane: broS. 70.—, vez Din 100.--.
Posamezna knjiga stane: bro§. Din 12.—. vez. Din 16.—.
IL
1.	Levstik Vladimir: Deček brez Imena
2.	Milčinski: Tolovaj Mataj
3.	šorli Ivo: Bob in Tedi
4.	Filip Dom: Kako so se vragi ženili
5.	Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka
6.	Zmaj Jovan: Kaiamandarija
7.	Waschtetova: Pravljice
8.	Zmaj Jovan: Pisani oblaki
9.	Šorli: V deželi Čirimurcev
Vseh 9 knjig stane vezano Din 100.—.
Dobe se v knjigarni
Tisk. zadruge v Ljubljani
Šelenbur^ova ulica 3.
Objava
Uprava državnih monopola održače 20. decembra t. g. u 11 časova II. ofer-talnu licitaciju za nabavku triju
motornih čamaca za potrebe šolane u Ulcinju.
Za uslove obratiti se Industrijskora odelenju NM Br. 17.922.	13185
Tndi hranilne knjižice
S POLNO VLOGO VZAMEM V RAČUN ZA
PFAFF aii PUCH
ŠIVALNE STROJE	KOLESA
ZA CENJF1NA NAROČILA SE PRIPOROČA TVRDKA
M. VOH, LJDBLJAKA	%
Tavčarjeva
»Kako smo srečni
Iz življenja
In sveta
Ura ležanja v angleških šolah
Ognjeni dež in potop
Na Sundskem otočju zopet bljuva Krakatav
Namestu zdravila - strup
Državni tožilec v Gradcu je ovadil več stre/ejev in asistentk v hartiberški bolnišnici. Pri neikerr» rentgenskem zajtrku, ki sestoji i z nekakšne kaše. kateri je pri-dejan barijev sulfat, se je namreč zgodila usodna zamenjava in trgovec Kernb:cher, ki je^ prišel v bolnico, da mu z Rontgenom preiščejo želodec, je po zavžitju tega zaj« trka umrl.
Bolnik je postal žrtev /rmenjave zdravil. Namestu barijevega sulfata so mu dali ba-riiev nitrat, ki je učrkoval katastrofalno. Takoj po zavžitju kaše je Kernbioher umrl* Vdova pokojnika z otroci toži upravo bolnice za odškodnino.
Smrt raziskovalca jetike
Ustanovitelj in vodja zavoda za tuberkulozo v Hamburgu prof. dr. Hans Mueh je minuli teden nenadoma preminul v 53. letu svoje dobe. Po doslej nepotrjenih ve« steh je postal žrtev poklica. Injiciral si je
V angleških velikomestnih šolah so uvedli uro »ležanja učencev«, ki ima namen izboljšati zdravje učeče se mladine
Brez srca in plpč
enako število vulkanov, ki pa razen 7 ta čas vsi počivajo. Ni čuda, da je nastalo na tem mestu že v predzgodovinski dobi večinoma pod morsko površino ležeče žrelo, ki je s svojim premerom skoraj 1 geografske milje poleg žrela ognjenika Ten-gerja na Javi največje na svetu. To veli. kansko žrelo je bilo 26. avgusta 1883. prizorišče tako strašne eksplozije, kakršne ne pomni človeški rod. Razpok so slišali kakor oddaljen topovski grom še zelo razločno na Ceylonu in na Filipinih, da, celo ob avstralski obali. Zračni pretresi so razvili takšno moč, da so pokali zidovi še na daljavo, kakršna je od Ljubljane do Soluna, izbljuvana para m popolnoma v prah zdrobljena lava je po meritvah dosegla višino 30.000 m! Pepelni dež je pokril ozemlje preko 1 milijona kvadT. kilometrov in drobnejže dele pepela so našli pozneje celo na snegovju Pirenejev in v dežnici na Ho-landskem! Znane so veličastne »krvave zarje«, ki so jih po tem izbruhu še cela leta opazovali kot posledico pepelnih plasti v ozračju po vsem svetu.
Največjo silo je dosegla katastrofa pred jutrom 27. avgusta 1883. Vulkan se je za trenutek ustavil, kakor da nabira moči, potem pa sta se dve tretjini otoka, 10.5 kvadratnih kilometrov, hipoma zvrnili v ognjeno žrelo, žrelo se je zatlačilo in to je povzročilo takšno eksplozijo, da je nastal 36 m visok morski val, ki je v nekoliko minutah ob obalah Sumatre in Jave uničil po uradnih cenitvah najmanj 36.380 človeških življenj. Cele vasi je v temni noči odplavilo v morje. vel'ke par-nike je zagnalo daleč na kopno, še danes ležijo razbitine pa mika t>Berouwa« več nego 5 km v notranjosti Sumatre! Iztoke tega neznanskega vala so opazovali ob obalah južne Azije, Afr:ke, Avstralije in še celo ob francoski obali!
Ob jutru tretjega dne je prenehala erupcija prav tako naglo kakor je nastala, toda njene grozote še dolgo niso prenehale, še danes štejejo tamošnji domačini čas kakšnega zanimivega dogodka po letu te katastrofe, kakor je človeštvo svojo zgodovino razdelilo v »predpotcpne« in »za-potopne« dogodke.
Nadživali in nadljudje
Vodstvo ene največjih bolnišnic na Angleškem sporoča javnosti, da se je kemi« kom v nekem laboratoriju po nad dveletnem delu posrečilo napraviti preparat, ki podaljšuje življenje. Iz človeka, ki zavživa to sredstvo, se raz v: ie »nadčlovek«. Uče-njcfci. ki so preparat preizkusili, zatrjujejo, ga izgine po njegovem zavživanju pri pacientih vsak strah. Liudje postanejo borbeni in neustrašeni. Razum se jim silno poostri, obenem pa se okrepi ves organizem.
Z novim sredstvom, ki so ga mreizkusili tudi na živalih, so dosegli nekakšne vrste »nadživali«. Živali so nenadoma pokazale svojstva ki jih ni človek pred temi poskusi nifcoli pričakoval od »jih. Ovce in mačke, ki so zavžile preparat, so postale nenavadno borbene, začele so nanadatf ve« like in močne pse ter so iih v borbi nadvladah in ugonobile. Poskusi s kemičnim preparatom se nadaljuje in an,<r'<\ška javnost pričrfcuie z napetostjo poročil o končnih rezultatih.
Nevidna vojska
Madridski »Heraldo« poroča o iznajdbi španskega inženjerja Omedesa, ki je iiz« umil pripravo, ki skrije čete in topove očem sovražnika Gre za neko vrsto zrcalnega oklepa, ki se postavi v gotovem kotu na zemljo. Ta priprava zakriva vse. kar leži n« nijo. Za takšen zrcalni oklep se da skriti top na daljavo 250 m. Iznajdba se še uradno proučuje.
Bančni rop v Amerrki
V	New Yorku so roparji prošle dni izvršili' drzen rop. Vlomili so v Kontinentalno banko v četrti Wallstreeta ter uplenili za pol milijona Libertyjevih bonov. Rop je tem značilnefši, ker se je izvršil ob času. ko je vladal v banki največji promet. O vlomilcih ni nobenega 9ledu.
Iz sodov so pili
V	torek so v Parizu prekrstili Quai de la Seine v »Quei Fa raki in Roosevelt«. Na tem keju 6e namreč ustavljajo ladje z vinskimi tovori. Vintfci trgovci in delavci so preimenovanje keja proslavili na moč svečano. Pili so vino naravnost iz sodov in v radostnem vinskem razpoloženju so nato mabali z ameriškimi in francoskimi zastavicami.
Prof. dr. Hans Much
namreč bacile jetike, do-a pa je bila tako motna, da ji je podlegel. Dr. Muoh je znan posebno kot odkritelj granule, ki mu je prinesla v znanstvenem svetu velik sloves.
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nove angleške uniforme
V Londonu delajo poskuse za uvedbo nove vojaške uniforme. Namestu dosedanjih čepic bodo nosili vojaki v bodoče mehko pokrivalo brez pasa pod vratom. Jopič bo tako ukrojen, da se ne bo zape-
Znamenlti poskus moderne fiziclogije
Pred kratkim so poročali o operaciji v Londonu, pri kateri so morali delovanje srca za kratek čas nadomestiti z delovanjem posebne sesalke, ki je funkcije srca opravila na najboljši način, tako da je operacija lahko uspela.
V kol ko je to poročilo resnično, bo pokazalo šele bližnje strokovno poročilo, vsekakor pa se fiziologi že nekoliko let ba-vijo s poskusi, ki naj bi pokazali, da-li more kakšno bitje vsaj kratek čas živeti brez srca, pljuč in drugh življenjsko važnih organov. Poseben sloves si je s temi po?kusi z živalmi pridobil Fiziološki zavod v Moskvi. Raziskovalci tega zavoda so že pred časom obglavili psa. Poseben aparat, ki je vseboval v stekleni posodi svežo kri. so hitro zvezali z žiljem odrezane glave, tako da je sesalna naprava v aparatu lahko oskrbovala krvni obtok v tem udu. In v nekoliko minutah je glava oživela veke so se odprle, ušesa so se zravnala, te in podobne indicije so pokazale, da so možgani in živčni sistem glave spet zaživele. Poskus je trajal pol ure in raz sko-valci so imeli dovolj prilike, da se prepri-
čajo o tem, da morejo umetne naprave na, domestiti žive organe.
Posledice tega senzacionalnega uspeha so bile te, da so začeli še bolj sistematično proučevati možnost življenja brez naravnega utripa in naravnega dihanja. Pred kratkim so v zavodu izvršili drug poskus te vrste, h kateremu so povabili tudi razne inozemske učenjake, ki niso hoteli verjeti v resničnost prvega poskusa. In uspeh je bil še večji. Narkotiziranemu psu so'iz-rezali srce in pljuča ter ju nadomestili a , omenjenim, še bolj izpopolnjenim aoara. ■ tom. Poskusna žival je živela sedaj* dva uri. Vsak se je lahko prepričal, da diha in se ji kri pretaka po žilah, oči so se od-pirale in zapirale, zenice so normalno reagirale na zunanje dražljaje itd. Utrip j« b'l mnogo hitrejši nego normalno, namesta običajnih 80 utripov na minuto, jih je aparat zabeležil 400. Za sedaj se sicer še nI nobenemu fiziologu posrečilo ustvarjati umetnega življenja, a če je vest iz Londona resnična, tedaj nam kaže. da so imeli ti eksperimenti ruskih učenjakov že veli kanski praktični pomen.
Piccardovi načrti
Prof. Piccard se je pred nekaj dnevi pripeljal v Pariz, kjer je predaval o kozmičnih žarkih. Dopisniku »Intransigennta« je izjavil, da je svoje račune o zadnjem vzletu v stratosfero zaključil in da je preračunal intenzivnost ko mičnega žarenja v največji višini. Brez vzleta v stratosfero bi to bilo nemogoče. Nadalie je Piccard povedal novinarju, da se odpelje 4. decembra iz Le Havrea v New York. kier bo obiiskel svojega brata. V Ameriki bo organiziral nov vzet v stratosfero, in sicer v bližini mag* netne^a tečaja. Tega podviga pa se ne bo udeležil sam. amt>a.k ga bo prepustil dvema ameriškima fizfccma
92 let hi ena milijarda dinarjev
Iz Pariza poročajo: Po dolgotrajnem iskanju se je končno posrečilo iztakniti al-zaške dediče nedavno v New Yorku umrle milijonarke Henrijete Garekove. Ta ženska je zapustila svojim sorodnikom v Al« zaciji nad milijardo D;n gotovine. Kot dedična pride v poštev sestra pokojnice. 92 letna gospa Aaker, ki živi v Arsu na Akaškem.
Prekomcrski letalec umrl v ubozniei
V trbožnici mesta Chicaga je umrl pre-komorski letalec Willy Brok, ki je 1. 1928 preletel z aeroplanom »Ponos Detroita« Tihi oceon. Ta polet je bil prva direktna in nepretrgana vožnja čez Pacifik. Brock je zbolel in bolehal t«r;o dolgo, da mu je zmanjkalo zadnje podpore. Ker je e tem izgubil možnost uidejetvovanja v svoji letalski šoli, je mo^al v ubožnico, kjer je zdaj od vseh pozabljen in zapuščen urnrL
"anekdota
Čut za dolžnost.
Bila je že šesta ura zjutraj, ko se }6 filmska zvezdnica dvignila v nočnem lokalu, da odide domov. Družba je ni hote. la pustiti. »Veste,« je dejala »ob osmib moram biti že v filmskem ateljeju. Grem domov samo vstajat.«
Vsaff rten Pn?!
S Sundskega otočja so poročali te dni, da je pr.čel usodni nemirnež tamošnjih krajev, vulkan Krakatav, znova bljuvati. Doslej segajo njegovi izbljuvki »samo« v višino nekoliko sto metrov, kar je v primeri s tem, kar še zmore ta divjak, malo ali nič, vendar se je vseh ljudi tam okoli polastila panika, kajti tudi grozovito katastrofo 1. 1883. je napovedal ognjenik s sličnim manjšim delovanjem.
Krakatav leži kot majhen otok med Sumatro in Javo baš na presečišču dveh globokih zemeljskih razpok, ob katerih je nastalo na Javi 8S danes ugaslih in 26 delujočih ognjen kov, na Sumatri pa skoraj
Smrt najstarejše Pražanke
V Pragi je te dni umrla 102 letna Terezija Železna, vdova po višjem finančnem svetniku. Poko niča je bila najstarejša Pražanka. Rodom je bila iz Moravske in njen oče je bil znani portretist Matevž Stiasnv. Tudi pokojnica je bila vdana sli« karstvu in je v tej strok1' dosegla precej popolno stopnjo. Mož ji je umrl pred 25 leti. Odtlej je vdova tičala 6arno v hiši. Sovražila je vse moderno, zlasti kinematografe in avtomobile. ed;no!e z radijem se je sprija:n'la. Pokojnica je hranila dragocene spomine na si'kai-ia Mamesa, skladatelja Smetano in pianista in komponista Liszta.
5 milijonov let staro drevo
V žitavi na Moravskem so izkopali rudarji štor močvirne ciprese, katere starost cenijo na pet milijonov let. štor tehta 100 centov
Načrt nove angleške vojaške obleke
njal visoko na vratu in bo bolj sličil lovskemu jop:ču. Hlače bedo široke in se bodo konča vale v ovojke. Nekateri angleški listi ostro kritizirajo načrt nove uniforme in ga označujejo kot neprimernega za vo-jaSko službo.
Ustavljen promet v Panamskem prekopu
Kakor poročajo iz Colona, so morali prošle dni ustaviti peroplovbo v Panamskem prekopu. Mogočni nalivi zadnjih deževij so namreč povzročili, da je narasel vodostaj reke Chargres za celih 8 m nad normalo. Zaradi tega so vodne mase po« tisnile na jez Spillamav-Gatun, skozi katerega se izlije vs.iko sekundo 200.000 kubičnih Čevljjev vode. Jezero Gatm je napolnjeno do roba in če ne bo voda hitreje odtekala, se je bati katastrofe.
Rusko stratosferno letalo
V Ljeningradu grade prvo rusko letalo za polet v stratosfero. Letalo bo dograjeno do 6tpomladi 1933. nakar bo prvi start. Graditelji upajo, da bo novi aeroplan zlahka dosegel 10.000 m višine.
Vedno čitam, da je telesno gibanje za kor-pulentne ljudi zelo priporočljivo. Nu, si bom pa preskrbel nekoga, ki me bo še poziba-val.
PRIGODE POREDNEGA BOBU A
^ATJKO IN STANKO
SKOK, CMOK IN JOKICA
PRIGODE GOSPODA KOZAMURNIKA
KRAl 1 DEBELUH
m
SINKO DEBEUNKO
„Jutrovih" mladinskih knjig S"
Tako so nam pisali srečni otroci, ki so prejeli knjige kot darila za pravilno rešene uganke.
avz nai osreči vso mladino
1.	Prigode porednega Bobija
2.	Sinko Debelinko
3.	Prigode gospoda Kozamur-nika
4.	Janko in Stanko
5.	Skok, Cmok in Jokica
6.	Bratec Branko In sestrica Mica
7.	Samo in Joko
8.	Osel gospoda Kozamurnika
9.	Vrtismrček in Šilonoska 10. Popkins
Vsaka knjiga stane Din 12.—, poštnina Din 3.—.
Pri odjemu vseh 10 knjig . . . Din 90.— poštnina Din 7.—
Pri odjemu 6 knjig.....Din 10.— poštnina Din 5.—
Pri odjemu 4 knjig.....Din 44.— poštnina Din 3.—
Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica.
MJcbe! Z6vaco:
209
anov sin
Zgodovinski roman.
Ob takih satnogovorih je bil prišel do Montmartrskih vrat. Dal je poklicati strašnega narednika, mu skrivaj pokazal znamenje, ki mu ga je bil dal Acquaviva, in izrekel besedo »Reuiily«.
Vse dotlej ni nič kaj verjel, da ga menih ne bi bil potegnil za nos. A priznati jo, moral, da se je motil. Narednik m., je osebno odklenil vratca in to s spoštovanjem, ki je mladega človeka kar osupilo.
Ko je po mnogih ovinkih dospel v zapuščanj kamnolom, je z neskončno opreznostjo tipaje nadaljeval svojo pot, vsak trenutek pripravljen, da zadene ob kako smrtonosno nastavo. Oddahnil se je šele, ko je stopil skozi skrita vrata in se našel v podzemeljskem rovu, ki je vodil proti jami. Tu se je čutil varnega.
ko je prišel v jamo, je prižgai plamenico in sedel na eno izmed izmed skrinj. Dolgo, dolgo je premišljeval. Ne da bi se zavedal, je Po majhnih požirkih izpraznil steklenico vina, ki si jo je bil natočil i zsoda. Nato je vstal in jel hoditi sem ter tja. Kdo ve kolikokrat je žel tako mirno vhoda v rov, ki je vodil v klet — v klet in k stopnicam, pod katerimi so ležali milijoni. Vsakikrat je pogledal tja. A vstopil ni...
Zdajci pa je obstal pred tem vhodom in srdito sikom i gnil z rameni.
»Zakaj ne bi šel?« je zaškrtal. »Rad bi vedel, kaj bi bilo slabega v tem!«
Vzel je plamenico iti krenil v klet. Pred stopnicami je obstal in
dolgo, nepremično strmel vanje. Nato je počenil in jel ogledovati prvo stopnico, mrmraje:
»Tu spodaj morajo biti milijoni, če so navedbe, ki sem jih imel v rokah resnične.«
Ko je pogledal okoli sebe, se je zdrznil.
V kotu za stopnicami je ležalo razno orodje. In prvo, kar je za-gledaj, sta bili lopata in kopača.
»Čudno,« je rekel sam pri sebi, »tolikokrat sem bil že tu, a tega orodja še nisem opazil!«
Vzel je kopaoo in lopato in si ju ogledal. Bili sta v prav dobrem stanju. Samo železi je pokrivala debela plast rje. Očividno sta bili spravljeni tu že mnogo let.
»Bogme,« je pomislil Jehan, »takrat sem imel polno glavo drugih skrbi. Ni čudo, da nisem opazil orodja. Ko sem se po razstrelbi vrnil semkaj, me je zmotil tisti prekleti papir. Od tistih dob nisem bdi več tu... Sicer pa — ali je verjetno, da bi hodil tod kdo drugi?«
A sum je vendarle ostal. S plamenico v roki je jel po tleh iskati sledov.
»NISkogar ni bilo,« je zamrmral nazadnje in se vzravnal. Samo moje lastne hude misli me begajo.«
Zapustil je klet, se zavil v plašč, utrnil plamenico in legel na slamo. Spal je slabo, nemirno spanje, iz katerega so ga spet in sipet dramili moreči prividi.
Zjutraj je vstal s težko glavo in bolečimi udi. Namestu da bi bil hitro odšel, kakor prejšnji večer, je še nekaj minut stal in premišljeval. In zdajci je bil njegov sklep storjen. Vzravnal se je, prižgal plamenico in odločno krenil proti kleti, rekoč:
»Videti moram! Potem bom mirnejši... In kdo ve — morda pa ni bilo vse nič res?«
Bled je bil. Krčevito je stiskal zobe in nemirno gledal okoli sebe. Vzel je kopačo, se otresel zadnjih ostankov neodločnosti in jel raz-grebati tla.
Delj ko uro je že kopal. Pot je curkoma lil po njem. Zdaj pa zdaj se je oddahnil Ln pokrepčal s požirkom vina. Jama je bila že pol sežnja globoka, a videti ni bilo ničesar drugega kakor prst, ki jo je premišljeno odmetaval na obe strani.
A tedaj je zadelo železo ob nekaj trdega. Kamorkoli je udaril, povsod je čutil isti odpor.
»To je plošča!« je pomislil sam pri sebi .
Z dvoino vnemo je nadaljeval svoje delo. Kmalu je bila plošča popolnoma odkopana. Ko jo je vzdignil in odvalil, j-e zazijala pred njim črna luknja. Vzel je plamenico m posveti1! vanio. Zagledal je majhno, trdno obzidano klet. Neutegoma je vrgel orodje naprej in se spustil vanjo. Ker mu je gledala glava skozi odprtino, se je moral skloniti .
»Krsta!« je rekel na glas.
In res: ob eni izmed sten je stala velika hrastova krsta. Razen nje ni bilo nikjer ničesar. Pogledal jo je in se prepričal, da je bila poškodovana. Že je nastavil konico kopače, da bi odtrgal pokrov. A tedajci mu je prišlo na um:
»Kaj če leži v njej okostnjak?«
Zona ga je izpreletela. Ne da bi ga bilo strah — a to, kar je hotel storiti, je bilo morda groboskrunstvo !
In v tem se je še bolj zavedal misli, ki je prežala v ozadju njegovih možganov... Zakaj je bil tu?... Zato, da bi si prilastil milijone. Zato, da bd kradel!
Lasje so se mu naježili in nejasno bučanje mu je napolnilo ušesa. Nato se je izpremenilo bučanje v psovke in zaničljive krike. Bilo mu je. kakor da bi tisoč glasov rjovelo:
w
dobite v največji izbiri
v knfi^arni Tiskovne zadruge v I.fnhSfani, Šelenfourgova ulica 3 "o \ nfeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13

naravnim, ort.Jmoh. potom brez operacij«, brez bolečin, brez
ovire v poklicu, Mimo z uporabo mojega
AVSTRIJSKEGA PATENTA
Je mego$». Brezplačno to neobvezno predvajam sa.ni osebno v ste-daeih krajih:
BELJAK (Villach): v hšči gonilne »Z-jm Lemmc na glavnem trgu:
v torek 6. decembra, o-d 8.—2. are. ŠP1LJE (Spielteld)-Strass: v hiši gostilne K.ischl v Špiljn: v eo^oto,
diie 10. decembra od 8.—hI. lire. GRADEC (Graz): Bahnhofgttrtei «5. t h® gostih«! »DngariMn*
Krone«: v nedeljo 111. decembra hi v ponedeljek Id. decembra. obakrat od 8. do 3. u.re.
Eno vsak dan dospevajočih zahvalnih "priznanj: Rad potrdim, da s-sm s« i uporabo Streife-neder-jeveiga patenta po-vs iznebi' v krat.knm času svojega trpljenja brecz vsake ovire v poklicu in brez Močim. V istiitf idealen izumi!
FI-i I en, Po*t PuroR.fe.lI, 9. X- 193?.	Sylvester Kamer.
Da je gornja izjava ist.inita. poitrjnje občanski urad; Pečat in pod pi s o bSi n*k ega nai«"! mika.
Dovolite, da Vam pošljemo svojo pojasnjujočo ilust.rovano hro-Snro proti vpo?laiKi dvojiftega pisem, porta neobvezno in brezplačno.
F. G. Streifeneder, Fiirstenfeldbruck bei Mšinchen.
Grd
Nenadoma nas je danes zapustila naša zlata, nenadomestljiva mati oziroma soproga, stara mati in sestra, gospa
MARIJA HGi\
roj. SICHERL
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo ob 16. Iz hiše žalosti na pokopališče na Viču.
Rožna dolina, dne 2. decembra 1932.
13266
žaliafožl ostali
Ugodna prilika!
ODDAM takoj dobro vpeljano
TRGOVINO
na prometnem kraju blizu centra v Ljubljani.
Ponudbe sprejema oglasni oddelek »Jutra-.	13280
Vsakovrstno zlat<
kupuj« po najvišjih »en .
CERNE - Juvelii
Ljnb! ,'ana VVolfova ulica i
Puhasto perje
15 Din 6oha.no 32 Din. puh 140 Din kilogram. w
volno in žimo
ca madrace izredno počen prod«;« Sega. W»lfova 12 dvorišče.	376-6
MO§
zakaj, da bi grenil Vaše življenje? Z aparatom »Orthodor« popravite zanesljivo vsak kakorkoli izkažen nos kakor izkrivljen, debel, šir.jk, dolg, sedlast, top in nos z izrastki Itd. in daste s tem obrazu lep in plemenit Izraz. Ortho-dor se da precizno ori-lagoditl vsaki obliki ta v-llkostl nosu dam, gospodov in otrok. 90 Din. Rdečica nosu in obraza vas zelo kazi, a to lahko odpravitetako enostavno in zanesljivo s spe-cijalno kremo za poble-denje s>A« 50 Din. Preparate Schroder-Schen-ke razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnina 12 Din) »Oin-nia« oddelek L6. Zagreb, Draškovlčeva 27. — Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik! 12763
Prvovrstni koruzni in čin
k va nt in
ZDROB
dobite po oajma4j<ih eenah pri Pavlu Bertoneelj,
valjčna miin — Domžale.
MOŠKE - IN • DEC JE ~ B L E k E
V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem In znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče in stari oče, gospod
dr. Drsnislav Gallasch
višji okr. zdravnik v pokoju nas dne 1. decembra za vedno zapustil.	13276
Krško — Ljubljana — Graz, 2. decembra 1932.
Žalujoči ostali
Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena, skrbna in dobra hčerka, žena in mamica, gospa
MARINKA RADIČ
roj. Bede&ovič
danes dne 2. decembra ob pol 5. url zjutraj nenadoma v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 4. decembra ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča.
Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek ob pol 9. uri v Marijini cerkvi.
V Celju, dne 2. decembra 1932.
13275
Adolf, soprog — Nada in Braniš lav, otroka, in Rozalija Bedekovič, mati
J. L A
V\ ARI B
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel PARNO PEKARNO na Kralja Petra cesti št. 33 v Celju, p*ej
Lopan Mlakar.
Potrudil se bom, da bodo cenjeni odjemalci postreženi z najboljšim pecivom ter se tem potom najtopleje priporočam
13274	ANDREJ SELŠEK.
Čarobno grmiCje, po
katerem izginejo kožne hibe
»Virginično čarobno grmičevje« H«-mamelis (Hamamelis virginica = Witb Hazel) označujejo avtoritete kot čarobno zdravilo: 0 d s tr a o i naglo kožne hibe, napne io po-sveži polt, prežene gube, ruge In druge pojave starosti. Kozmetično-znanstvena raziskavanja so izkoristila njegova svojstva in jih v posebno ugodni sestavi z drugimi io-gredijencami za nego kože opora bila pri novi »Lavenor« vodi za kožo in obraz. Učinek dokazuje več kot beseda. Zato napravite poskus! Praikt. s-teklenice stanejo-mala 20. srednja 36 ia veliika 48 Din
LAVENOR to da za kožo i 11 obraz
Izdelovatelj: Jiinger & Geb-bardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rija Gregorič, Ljubljana Prešernova 5.
Potrta nepopisne žalosti sporočava pretresljivo vest, da naina je umrla v četrtek ob 14.45 v 70. letu starosti ln spravljena z Bogom najina dobra, nad vse ljubljena soproga ln zlata mati, teta, gospa
Ivana Debeljak
ReSeno zemskega trpljenja jo bomo pokopali v soboto ob 16. uri izpred hiše žalosti, Gradišče št. 14, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Ljubljani, Skofji Loki in Radovljici.
ANTON, inkasant tovarne za klej v pokoju, soprog — VOJTEH, učitelj, sin, ter ostalo sorodstvo.	13265
Cene malim oglasom
Zenitve k» dopisovanja, vsako oeseda Dia 2*— ter enkratna pet-ptojbtna sa iifro ali sa dajanje naslova Din 5.—% Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Dat 1.—«. Po Din L— ta besedo m saračunajo nadalje vs» oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auto-moto*, »Kapital«, »V najem*. »Posest»Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, mŽivali*, sObrt« In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zašlo-teke, če se s oglasom nudi taslutek, oziroma, če te tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama Oče zaslužka ali tiuiba. plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 pat. Pri vseh oglasih, « se saračunajo po Din l.— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Dtr> J-— ta iifro ali ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega enačaja te računajo po SO par ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta iifro ali za da lan le naslova pri oglasih, ki se taračuna io po 50 oar ta vshko
besedo, znaka Din 1.—. NajmanfB znesek pri oglasih po SO pat za besedo, fe Din 10.—,
»rt oglasih po I Din za besedo pa Din 15-— Vse pristojbine za male oglase fe plačati pn predati naročila, oziroma hh le %rpnslati m oismu obenem I naročilom
Potniki
Kdo« $6* mesto pot BLka, plača za vsak« besedo 50 par; za da janj-e naslova ali za iifro 8 Din. — Kdor »prejema potnike, pla Sa besedo po 1 Din; la dajan}« naslova ali u Šifro pa 5 Din. (5)
Zastopnik
*elo dobro vpeljan, poznava!« prilik po Bosni im Hrva"':em.	zastopstva
za prvorazredno tovarno — proti '»reviziji aH fikstuma. Reference m bančne rancije prav do-bre. — Ponudbe na naslov: Drag Samarv.;ič, Ljub.jana. postne predal 302.	49064-5
Vsakdo
Bvwe pri nas kupiti prostor ali hišo na nežnatn-e mesečne obroke (počeni od 90 Din in pa višje) sa ceno brez konkurence in r najlepših delih Beograda
Mi iščemo
inteligentne. poštene tn sposobne gospode ter go spe v vseh krajih Jugi> Mavije kot reprezentanc našega podjetja, ki bi v »mi«ln navodil nabirali kupce '.a stavbiSča ;n hiše
Mi nudimo
•srafeeni, ivojemu reprezen-tantu možnost trajnega m •veikega zaslužka. — Go spodje" it! gospe. ki so sposobni za gori navedeno nameščenje. naj vpošljejo svoje ponudbe pod šifro »Dobra i stffuma egzisten eija« na Publicitas d 1.. Beograd.	4S684-5
Pek. vajenca
t ver. oskrbo v hiši sprejme Jakob Praprot.nik. pekrski mojster, Jelovec 13 pri Mariboru.	4-0142-44
Kroj. vajenca
spreime takoj Andrej Vodnar. splošno kfojaštvo, Gradec št. 38 — Litra.
49270-44
smHMht
Vsaka beseda 50 par;
za dajanje naslova ali za Šifro no 3 Din. (1)
Slugo-inkasanta
s 3000 Din kavcije, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49271-1
Dve gojenki
z dobrim glasom, iščem za boljšo tamburaško kapelo. Ponudbe » fotografijo na naslov: Ignjat K tiršinovič. kafana »Sremac«. Novi Sad 49273-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; za daienje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (2)
LSkarica
za moško m žensko perilo ter obleko, ki zna tudi druga hišna dela opravljati. želi kjerkoli službo. — Ponudbe n« oglas. oddelek »Jutra« pod »Lika.rica-e.
48530-2
Za majhno plačo
bi šla v pomoč gospodinji — najraje v gostilno ali restavracijo, event. tudi kot natakarica. Znam tudi šivati. Naslov pove oglas, oddeleik »Jutra«. 4?>V4-2
Natakarica
mlada m poštena, išče službo — najiraje v kraju ined Radečami m Brežicami. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hitra« 49217-2
Obrtni list
7.3 trgovino na debelo t vinom in žga.tiiem oddam v najem tistemu, ki mi preskrbi kakšno službo. — Ponudlbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vino in žganje«.	49172-2
Strojnik-
obratovodja
vešč in pošten, s prvovrstnimi »pričevali, išče službo Nastopi tudi kot skladiščnik pnoti kavciji. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strojnik« 4JMT70-2
Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslova ali za šifro p» 5 Din. (16)
Pek. pomočnika
mladega iti vojaščine pro-etega. zmožnega vsega dela. kž bi r a znašal tudi k.nj-h. sprejmem proti plati po dogovoru. Na?lov v oglasnem oddelku »Jutra« 49033-1
Torbarja
prvovrstnega, izurjenega v usnjeni galanteriji, sprejmem kot pomočnika, event. tudi kot družabnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra c pod »Torba r«.
4916(5-1
Vzgojiteljico dece
mlajšo, bi govori perfekt-oo nemško, iščem k dvema otrokom« — punčka 7 let in fantek 4 leta. Oferte s sliko na na?!ov: A-bert TTerzil. Beograd, StraVni,'-« Ba.ria 38.	49174-1
Mlade gospodične
* dobrim glasom, ki se žele naučiti petja in svira-nia. sprejme solidna dam-ska kapela. Pogoji: stanovanj« in hrana, ter plača po spo*i,bnostii. Ponudbe s »'ifco poslati ka.pelniku Mi-bajlovičn. ho>*el .Jugoslavija«, Pančevo, Bannt.
49137-1
Me^ar. pomočnika
p r-i d n e g a in poštenega eprejme takoj Leopold Je-sih. raesar, Medvode.
49229-1
Postrežnico
Iščem. Zaposlitev po dogovoru. N3slov v oglasnem oddelku »Jutra*. 49268-1
Služkinjo
pridm** in pošteno,	z večletnim spričevalom	sprejmem takoj. Naslov	v og-'i. oddelku »Jutra«.	40300-1
Gospa
ki Je bila radi materine bolezni primorana zastaviti stvari. ki so za ziono zelo potrebne, prosi plemenito osebo 51X1 Din posojila. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49*297-46
Vložno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske, za 50.000 Din kupim. Ponudbe rta oglas, oddelek »Jutra« pod »Navedba zahtev«.	49301-16
Vložne kn"žice
kupite ali predaste najbolje
pri Koma.nidit.nj družbi M. Jankiolo, Ljubljana. Šelen-bur^ova ulica 6/II. Telefon 30-52.	48306-16
Oeria« trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslov« ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (6)
Žefesen štedilnik
nov, poceni proda Loboda v Mostah Poljaka pot 38.
49193-6
Hijacinte in tulpe
(gomolje) po nizki ceni nndi
Sever & Komp., Ljubljana
Gosposvetuska 6es-ta št. 5.
49314-6
Železno blagajno
veliko, iidielek Schell, Maribor, skoraj novo, radi opustitve obrata proda Janko Paheraik, Vubred.
49181-6
Dva kinoaparata
znamke Ernemao Zeise-Ikon, in zvočna aparatura v najboljšem stanju poceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Radi bolezni«.
49032-6
Kompletne smučke
za 100 Din. — Kompletne sanke im otročke smuči zastonj — kje? Berite osrla? v nedeljo!	47074-6
Hydravlično
stiskalnico
(pre-šo) prodamo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40354-6
Železen matador
(igrača za sestavljanje) naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49_oo-6
Prodam
Rolleiflei */4 za 2000 Din in »'12 za 1700 Din. Na slov pO've og';as.ni oddelek »Jutra«.	49226-6
Dekorativni divan
dobro ohranjen, zofa in 6 stolov za jedilnico poceni naprodaj Cesla na Rožnik št. 5/1.	43239-6
Otroško posteljico
belo, proda Vinfco Demšar, Medvedova ul. 18. pritličje 49283-6
Kupim
Uglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; za dajanj« naslova aii za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)
Staro 'železo, cink, baker ln druge kovine
po najivišjilh cenah kupuje
Fr. S t u p 1 c a, železnina,
Ljvbijana, Gosposvetska c. šitev. L Istotam na.prodaj dobro obranje-n p i s a 1 n i s t r o j.	4S047-7
Parni kotel
neikoncesi-oniran, in vakuum črpalko na pogon kupi Eršte Make, Tržaška cesta al, Vič pri Ljubi ja ni.	49090-7
Plinsko rišo
na 3 luikmje, dobro o-hra njeno kupim. Po-nud'be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Rešo«.	49275-7
Poljske železnice tir
vsako dolžino Ao 2 km, od 7 kg meter teže. kalcor tudi
vozičke
kupim. Ponud.be na ogiae. oddelek »Jutra« pod šifro »Polisika železnica«.
M2SSS
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslorva ali za šifro pa 5 Din. (20)
Enodružinsko hišo
z vrtom takoj oddam v naiem. Nasilov t oglasnem oddelku »Jutra«. 4&194-20
Ugodno prodam:
različne poštn« znamk«, oglato železno peč, Faber pištole, steklene balone po 50 litrov. razmnoževalni stroj, 2 mali violini, majhen parni stroj, flobert puško, različne steklenice iin drugo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49241-6
Posestvo
5 oralov, s hišo in goppo darskim poslopjem proda Ignac Leskovar, Leskovec pri Pragenskem. 40008-20
Opekarna
blini večjega trga, brez konkurence, proti plačilu a'i denarni knjižici napro daj. Naslov v oglasnem oddelk-u »Jutra«. 49029 20
Rentabilno vilo
na lepem kraju v Ljubljani prodam ali zamenjam za manjšo enostano-vanjsko in hranilno vlog<o Mestne hranilnice v Ljubljani, do Dn 300.000. Naslo-v pov« oglas, oddelek »Jntra«. 49308-20
fcAlgar Kice Burronghs:
Tarzan, fcralf džungle
DRUGI DEL
134.
Tarzan se je zasmejal in jim dovolil, naj se le vrnejo pod milo nebo. Nekateri izmed vojščakov so hitro ubogali. Buzuli in nekateri drugi so Se oklevali med zvestobo do glavarja in prazno-vernim strahom, ki jih je obhajal. A zdajci se fe zgodilo nekaj nepričakovanega. Iz tišine in teme, čisto blizu njih, se je začni prav tisti odurni krik, ki so ga bili snoči slišali!
Tvorniški objekt
v Slavonski Požegi
primertm za vsako manjšo industrijo, z -vpeljano elektriko za razsvetljavo in pogon, kanalizacijo, vodovodom in stalnim vrelcem izvrstne pitne vode, radi preselitve zelo ugodno prodamo. V mestu je električna 3trnja za pogon izpod 2 Din za Klw. Lahko se prevzame hipoteka.rnih dve tretjine vrednosti proti 8 "/• z amortizacijo, aii za go-tov denar. Pojasnila daje Brada Nedela. Slav. Požega.	49 Kil-20
Kupim majhno hiso
z nekaj zemlje, po mož nositi z obrtjo — na Gorenjskem ali Stajersk"m. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »80.000 Din«.
49173-20
Dvostanovanj. hiša
pripravna za vsako obrt. na prometni cesti naprodaj. Naslov v og'a.snem nu, .in »Jutra«. 49<>96-20
P6hiššv&
Vsaka beseda 1 Di.n: za lajanje naslova ali za Šifro 1» 5 Din. (12)
Ugodna prilika
za nakup fino izdelane kompletne spalnice, po čisto novih vzorcih, ki sicer stane 16.000 Din, danes [»opolinoma nova 6000 Din. Ponudbe n« og'as. oddelek »Juitra« pod »Spalnica«.
492:16-12
Trg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanj« na slova ali za šifro 5 Dii. Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (131
Lepa zimska suknja
naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49313-13

Vsaka beseda 1 Din; za daianj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (19)
Gostflna in trgovina
na prometni točki pri Mariboru ped ugodnimi plačilni pogoji naprodaj. Potreben kapital 60.000 Din. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno 999«.	49176-19
Gostilno
staro in dobro vpeljano, ob glavni cesti sredi trga zraven s-odiišča, prodam za 158.000 Diin. Zraven pripada zaloga pivovarne, ledenica, gospodarsko poslopje. gostilniški invemtar, 2 njiivd in vrt za zelenjavo. Vse v najboljšem stanju. Letini čisti' dohodek 30.000 Din. Ponudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Radi odhoda«. 49163-10
Scocerijo-mlekarno
dobro idočo takoj prodam sredii mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«.
49235-19
Lokal in skladišča
v promt-tnem kraju v Ljubljani oddam takoj ali s 1. januarjem. Pismene pomnd be na ogl. oddelek. »Jutra« pod »Ugodna priložnost«.
48894-19
Galant. trgovino
v centru Bleda prodam. Ponudbe na o? as. oddelek »Juitra« pod šifro »35.000«.
49358-19
i
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali la šifro r« 5 Din. (17)
Gostilno in trgovino
na prometnem kraju bivše Štajerske vzamem v najem Ponudb0 pod »Promet« na pod.ružni-oo »Jutra« v Mariboru.	49010-17
Gostflno
oddam z novim letom v najem pošteni in sintetični natakarici s kavcijo, ali zakon, paru brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49346-17
Restavracijo
zraven kolodvora takoj oddam v najem. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.
40356-17
Vsaka tteseda 1 Din. za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (331
Med
zajamčeno pri ruda n I-ma bosiljkovac bagrtmovac 5 kg 80 Din, franko tiz po vuku nudi pčelarstv« A. Mudroch, Novi Sad. Vodnikova 8.	49177-33
VsaKa nnserla 1 Din. ca dajanj« naslova ali za *ifro pa 5 Din '34)
Razna jabolka
po 2—3.50 Din bruto za neto povzet/no; P os t rži n. Krško.	48948 34
Vsaka beseda 1 Din: ia lajanje naslov« ali ia šifro pa 5 Din (15)
Odpadke od žage
dobro osušene, kratko ža gane, v vsaki množini pro daia Ivan Šiška. Metelkova ulica 4.	48900-15
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31)
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kuhinjo, predsobo, pralnico in vrtom, v prvem nadstropju nov« hiši pri Stadionu takoj oddam za 600 Din. Naslov v RealMotni pisarni Grašek. Masarykova 12. 49242-31
Trisob. stanovanje
takoj ali pozneje poceni odda Društvo hišnih posestnikov, Ljubljana. 3a-lendrova ulica štev. 6.
49202 31
Elegantno
stanovanje
dveh sob rn kopalnice, po zmerni ceni oddam z decembrom v Sp. Šiški. Na-s'o v pov« oglasni oddelek »Jutra«.	40107-33
Trisob. stanovanje
z vsemi pri.taklinamii oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4920721
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, elektriko, vodovodom itd. oddam mirni strankii 3—4 odraslih oseb na Dolenjski cesti št. 12.
40336-21
Štirisob. stanovanje
ndinbno, celo I. nastropje nove vile za Bežigradom oddam po zmerni ceni. — Pojasnila v Scaničevi ulici št. 12/1.	49283-21
Sobo in kuhinjo
takoj oddam v S'nretovi ulici' 35.	49250-31
Dvosob. stanovanie
i kabinetom takoj oddam v Pleteršnikovi uiici 24/11.
49231-31
Dvosob. stanovanje
parketita.no, s kuhinjo, jedilno sh-am.ho in vsemi pri-tiklinami oddam s 1. januarjem družim z odraslimi rodbinskimi člani. — Zelena jama, Prešernova ulica 15.__4936631
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40276-21
Dijaške sobe
Vsaka beseda 50 par: z« da.ianj« naslov« ali za šifro 3 Din. (22)
Dijaka
poceni sprejmem na stanovanje blizu Zvezd«. Naslon pove oglas, oddelek Jutra.
49260-22
Stanovanja
Vsaka beaeda 50 p»r; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-*)
Dvosob. stanovanje
r. vsem komfortom. za vselitev 1. maja 1933 išče mirna in solidna stranka brez otrok. Ponudbe na oglas, oddplek »Juitra« pod »Mirna stranka 262«.
40208-21/2
Trisob. stanovanje
s koipa'n,ico i.n pritiklinami iščem v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nove hiše izključene«.
49274-21/a
Dvosob. stanovanje
v centru mesta iščem za takoj. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Častnik« 49219-21/a
Crspe cM ne
Ostanki . . . Ia. umetna svila
čista svila . s
Din 28.— Din 40.— Din 48.— Din 95.—
Robci
V KARTONIH DUCATI
Beli........um 46.—	69.—
Beli ažur......Din 58.—	82.—
Pisani .......	Din 50.—	70.—
Pisani ažur.....Din 62.—	88.—
VELIKA IZBIRA ROBCEV IZ ČISTEGA PLATNA
Sifoni
NAŠE PREIZKUŠENE VRSTE
Lepa Vida . . . Ljubljanska srajca
Za pižame
BARHENTI
Rožasti . . . .
Gladki.....
črtasti . . . .
Za smuk
Din 14.— Din 17—
Loden Sukno Deftin
Din 17— Din 17.— Din 17.50 20.-
Din 90.— 110.-Din 180— 205.-Din 50.—
LJUBLJANA, Mestni trg 24
13270
Sobo s kuhinjo
t coni 200—i350 Din. suho. iščeta mlada zakonca. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Januar« 4&079-31/a
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, išče tričlanska d.ružina za takoj. Ponudbe na oglasni oddel ek »Jutra« pod »Odrasli«.
49244-21/a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par, n dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (23)
Prazno sobo
s kabinetom oddam taikoj
in opremljeno sobo
s 1». decembrom v Krojaški ulici 5/in — Cankarjevo nabrežje 19. 492H2-23
Sobo
t rang^edom n« n'i(M>. od-daim v Rožni ulici šter. 3 40310-23
Veliko sobo
s štedilnikom
elektriko, vodovodom in drvarnico takoj odda zakoncema Svetič, Gerbičeva št. 7.	49211-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in hrano ali brei oddam na Šmartinsti cesti št. 24/1.
49199-23
Stalnemu gospodu
oddam sobo s (»osebnim vhodom pri sodišču. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	40198-23
Sobo z 2 posteljama
in dobro hrano oddam v Židovski stezi 6. 49190-23
Sobo s 3 posteljami
v centru mesJa poceni oddani s 15. decembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49188-23
Opremljeno sobo
čisto, z eIektriči»o razsvetljavo in posebnim vhodom oddam samo soidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4017823
Lepo solnčno sobo
takoj ugodno oddam ob Tivoliju — Rute rjeva 4a'l Istotam oddam tud" pod strešno sobico. 49216 23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnic« oddam na Mas«rykovi e. 12 (Vzajemna zavarovalnic«) III. nadstr.	40147-33
Separirano sobo
lepo opremljeno, n d d a tn solidnemu bo!'šemu gospodu ali gospodični na Res ljervi cesti štev. 1SITI levo 49123-23
Na stanovanje
sprejmem takoj dva solid na ?os^>oda v Mostah — Koroščevj ulica 5tev. 13.
49101-33
Opremlieno sobo
zračno ra »vetio. z elektriko ter posebnim vhodom, v bližini vad.mice na Ree-ijevi ceptn takoj oddam solidne-trnu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49060-23
Opremljeno sobo
snažno, separirano, solnčno, oddam bolišemn in so lidnemu gospodu na Mirju Naslov v oglasnem oddelku »Jmtra«.	48933-23
Sostanovalca
e hrano sli brez »prejmem k dijaku šestošolcu. Soba je dnevno kurjena. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
46029 23
Opremljeno sobo
zračno in svetlo, z elektriko, parketom in posebnim vhodom s hodnika, s hrano a'i brez poceni oddam v Orlovi ulici št. 91/1 40262-33
Opremljeno sobo
fistto io zračno, z elektriko ter posebnim vhodom oddam takoi eolidnemn gospodu na Mestnem trgu 20 — vbod h Krojaške 11TI.
49364-26
Dve pisarniški snbi
leni io srvetUS. v I. nn<lsfr. odda drogerija Hermes na Miklošičevi cesti štev. 30.
499»-23
Veliko sobo
preprosto, x 2 po««t«ljama in posebnem v+nd«m takoj oddam. N«s!ot pove oe'. oddelek »Jutra«. 40245-23
Opremljeno sobo
l«r>o. g separatnem vhodom oddam »talnemu gospodu sli gospodični v Metelkovi uli« 13.	40253-23
2 opremljeni sobi
vezani, »olnČJni, krasni, i posebnim vbodom s »top-n?ic. odda® na Napoleonovem trgu 6/H. 40357-23
Sobo
opremljeno ili pra«n>, « seoaratmim vbodom in elektriko oddam. Naslov pove oglasni oddelek »J-mt.ra«.
49238-28
Sobo
oddam gospodu. Naslor t oglasnem oddelku »Jutra« 49236-38
Opremljeno sobo
i 2 posteljam« o d d a ▼
najem PicW««r. Bleiweieova cesta 16/in.	49233-23
Lepo sobo
z vhodom s stopnjde, event. s hrano oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v ogasnem oddeku »Jutra«. 49223 23
Prazno sobo
in kabinet
takoj oddam v Pieteršui-kovi ulici 24/n. 49322-23
Prazno sobo
z npora.bo kopalnice oddam Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49267-23
Prazno sobo
po nizki očmi oddam solidni in mirni osebi na Mirju, Vereto-všikova ul. 3.
49284-23
Sobo
Ion® opremljeno, t poseb-i ii vhodom oddam Na Kodeljevo 13. 49287-23
Opremljeno sobo
zračno, s posebnim vhodom elektriko in centralno kurjavo. v sredini mesta od dam mirni gospodični za 350 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40277-23
Krasno sobo
oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49279-23
Lepo sobo
oddam takoj gospodo v vili v Ruta rje vi ui^ci 4.
49282-23
Solnčno sobo
poleg Tabora oddam dvema osebama, z ali brez oskrbe Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	49386-23
Gospoda
sprejmem takoj kot sostanovalca v Rožni ulici 19.
49304-33
Sobo
lepo opremljeno, v bliSini Evrope takoj oddam. Naslov pove og'3611' oddelek »Jutra«.	49307 23
Opremljeno sobo
oddam 2 gospodoma ali dijakoma na Celovški cesti št. 51.	40310-23
Sobo
separirano, v bližini pošte takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
493111-23
Prazno sobo
veliko, ulično, pripravno r» pisarno, atelje ali stanovanje takoj odda Uran v Ljubljani, Mestni trg št. lil 40314-23
Prazno sobo
lepo in veliko. eventueHo z Ui[>«rabo kopalnice in postrežbo oddam v b ižini dramskego gledališča. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	49305-23
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH za iifro pa 5 Dio. (86)
Gramofon
»•Po<ydor«, tvrdke Razber-ger, f fopoi no-ma nov, po ugodni čemi proda I. Faj-tiiga, Hraniiinitia cesta 7.
49184-36
Koncertni klavir
znamke »Sch.naibei - Wkm«, primeren za pevska društva, poceni naprodaj na Glimcah, cest« VH/31.
493M-26
Fin pianino
ali skoro nov kratek klavir ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
49280-26
Živali
Vsaka beseda l Din. za dajanj« naslova ali
za iifro pa 5 Din. (27)
Konja
»dravoga, dobrega ta trr naga vozača, 15—>16 pesti visokega teT 4—6 let starega kupi Ivan Kuralt, valjčni mlin, Domžale.
4917S-27
Fazanka je ušla
Proti dobri nagradi jo je vrniti v pisarni Ljubljanskega vedeaejma. 49225-28
Ptičarja
aH poenterja, bele barve. 1 rjavim« lisami, leipega, brez rodovnika, kupim takoj. — Ponudbe r natančnim opisom n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Pttičar«.
40291-27
Vsaka beseda 1 Du ia dajanj« naslova alt ta šifro na S Dio. (29)
Šivalni stroj
dotono o branje« naprodaj na Mildo&červ« ce©ti 16/IV desno.	49180-29
2 čevljarslka stroja
zelo ugodno prodam. Naslov pove oglasni cddelek »Jotra«.	49187-29
Dopisi
Vsaka beseda 8 Din; xa dajanj« naslova ali
šifr« pa 6 Din. (£4)
Prijatelja
starejšega inteligent. gospoda. samostojnega, neoženje^ nega. išče mlad gosj«od. — Odgovor za poznanstvo na ■-.ga.s. oddelek »Jutra« pod značko »Veselo«. 40312-24
Vsaka Oese<l& 1 Dui. ta dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (31)
Opozorilo
Nisem plačnik dolgom, ka tere bi delala moja žena Kaiser Ana roj. Ferkuia na moje ime. Kaiser Franc — Tyrševa cesta štev. 47.
49238 31
fj-IJJJJJ.i. ^
Vsaka beseda 1 Dm. ta dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (18)
Gostilna pri Sodčku
(Tomšič) zopet otvorjena. Vhodi; Zabjak. Hrenova in Grudnova ulica. Sejine in klubo^e sobe na razpolago Izvrstna namdina in speci-jalna vina slovenskih vinogradov.	49179-18
Miklavžev večer
9 plesom do 2. zjutraj priredi v nedeljo gostilna Reininghaus. Brez vstop ni-ne. Darila sprejemamo. Doš'a 60 nova vina.	|
49237-18
Izgubljeni*
važne listin«, -prosim, da io odda v oglas, oddelku '»Jutra«.	49:9538
Vsaka Otjseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37
Telefon 2059

PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5
Suha bukova
drva prizna
dostavljena na dom cela m3 Din 105.—• žagana m3 Din 115.— klana m3 Din 125.—
PUTRICH,
Dolenjska cesta 6. 13419
Vsaka beseda 50 par: ia dajanje naslov« ali z« iifro p« 3 Dn. (28)
Najditelja taske
v kateri sta bili 2 legitimaciji na ime Meglič io
Najmodernejši
brivski in damski salon
v palači »Grafike«, se priporoča
Matko Šijakcvic
387
Sv. Miklavž pride!
Za malo denarja velika izbira lepih daril.
Topli Cosy-copatki v modernih barvah, razni modeli.
ženski čevlji, solidna izdelava, usnjeni podplati, črni ali rjavi, druga oblika in v barvah Din 95.—.	'
Moške galoše, samo znane svetovne znamke, prima kvaliteta.
Snežni čevlji, dokler traja zaloga. Druga vrsta D. 65.—, celi ia gume, z ovratnikom samo D. 98.—.
V nedeljo
ali ponedeljek
ob 5. an pri meni. Poljub 49182-24 *
Ženski domači čevlji iz velblodske dlake, podplati iz klobučevine in usnja, zelo topli, moški D. 65.—, vel. 81—35 samo D. 35.—.
Ženski topli črni suknjeni čevlji, usnjeni podplati, ali z lakom obšiti, samo D. 110.—.
Humanik
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 1 a
(Petovia) MARIBOR, Gosposka ulica 17. CELJE, Aleksandrova cesta 1.
urejuje Davorin Ravijeu. izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoil Ribnika*. 4a Narodno tiskarno d. d. kot oskamarja Franc Jezersek. Za inseratnl del je odgovoren Aioja Novak. Vsi v Ljubljani