Poštnina plačana v šoto vini. RzftiSijjćli V/Sdk teden. Posamezna številka stane 1 Dtn. St. 23.__V Ljubljani, dne 5. junija 1924. leto H RADIKALSKI GL A S N!K OQQAN NARODNE QADIIĆALNE J TRANIC E. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. l/l. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. ProtidržavnS elementi Prišel je čas, ko bo treba energično nastopati proti zločinskemu početju radičevcev in njihovih zaveznikov, ki se skrivajo pod najrazličnejšimi imeni. Kar počenjajo ti ljudje, presega že vse meje. Konec mora biti bratske potrpežljivosti. Skrajni čas je, da se napravi konec rovarenju raznih protidržavnih elementov. Naša vlada, ki je v prvi vrsti poklicana, da čuva in brani interese in integriteto naše države in ki je dolžna, da čuva red in mir v državi, mora vedno in povsod varovati patrijotične državljane pred vsemi onimi, katerih delovanje ogrožuje državo in narodno celoto. Temelj vsake državne zajednice so njeni zakoni. Država brez zakonov ne more obstojati. Dokler so državni zakoni v veljavi in dokler jih merodajni činitelj ne spremeni, je dolžnost vsakega državljana brez razlike in brez izjeme, da spoštuje državne zakone in da izpolnjuje svoje dolžnosti napram državi. Radičevci, komunisti in drugi protidr-žavni elementi so si postavili v glavo, da morejo živeti brez naših državnih zakonov. Oni mislijo, da naši državni zakoni nimajo za nje nobene važnosti in da morejo delati v naši državi, kar hočejo. Radičevci so šli še dalje. Vse njihovo delo in vsa njihova politika ima edino svriio, da razbijejo našo državo. Radičevci sovražijo našo državo, česar niti ne prikrivajo. Svoje zločinske in izdajniške namene skušajo pokriti z nekakim mirotvornim kmečkim repu-blikanstvom. V protidržavnem rovarenju so Tadičevcem popolnoma enaki komunisti, jezuitski klerikalci in drugi prevratni elementi, ki povzročajo naši državi ogromno škodo in zapeljujejo ljudstvo k nepremišljenim delanjem. Tako ne more iti več naprej! Onemogočiti je treba vsako delovanje, ki je usmerjeno Proti državi. Kdor dela proti državi ga je Reba kaznovati po državnih zakonih. V naši državi imamo zakon o zaščiti države, ki je bil sprejet v začetku 1. 1921 Izključno zato, da si naša mlada država v početku svojega obstoja zasigura miren in nemoten razvoj in da se onemogči zlobno delovanje destruktivnih elementov. Take zakone imajo tudi vse druge povojne nove države in celo mnoge stare konsolidirane države kakor Francija, Italija, Švica in druge. Vsa javnost je odobravala svoječasno ta zakon o zaščiti države, ko se je strogo izvajal proti komunistom. Komunistična stranka je bila razpuščena, prepovedane so bile vse komunistične organizacije in komunistični ča-pisi. Komunistični prevratniki so bili kaznovani jn onemogočeno je bilo vsako njihovo delo proti obstoju države. Začasno je minula komunistična nevarnost in naša javnost sc je oddahnila. Toda komunisti so zopet pričeli delovati pod drugimi imeni. Njihovo rovarenje, ki ga posredno in neposredno podpirajo radičevci in klerikalci, se je obnovilo. Zato je dolžnost vlade, da strogo in energično izvaja odredbe že obstoječega zakona o zaščiti države in da obvaruje narod pred krvavim medsebojnim obračunom. Interes domovine in naroda zahteva, da se mora žrtvovati za državo drobtina državljanskih svoboščin, da se prepreči večje zlo, ki bi moglo omajati temelje naše države, pridobljene s toliko krvjo in tolikimi dragocenimi žrtvami. Bodočnost in zgodovina bosta dokazali, da je bilo to neobhodno potrebno za obstoj naše nacijonahie države. To je treba storiti, kajti radičevska zalega na eni strani in klerikalna svojat na drugi strani so ravno tako velike nevarnosti, kakor je komunistično rovarenje, ki ga podpirajo hote in nehote vsi protidržavni elementi. Ne smo se več trpeti, da bi ti elementi rovarili proti, državi, ovirali njen napredek ter javno in tajno hujskali proti obstoječemu državnemu redu. Vsak iskren potriot bo pozdravil vse vladne odredbe proti notranjim sovražnikom naše države. Kdor pa ni za državo, naj čuti posledice drž. avtoritete in njenih obrambnih zakonov! Krvavi dogodki v Trbovliah V nedeljo 1. t. m. se je imelo vršiti v Trbovljah slovesno razvitje prapora tamošnje organizacije jugoslovcnskih nacijonalistov. Nahujskani komunisti so pričeli takoj po objavi te slavnosti gonjo proti nacijonalni manifestaciji. Zlasti komunistično glasilo »Glas Svobode« je pozivalo delavstvo, da ne sme dopustiti nobene »nacijonalistične ofenzive« proti delavstvu, ki sc mora z disciplinirano obrambno organizacijo upreti vsem takim poskusom. Komunisti v Trbovljah pa so imeli številne sestanke, ki so bili v zvezi » tem hujskanjem. Stojimo na stališču — in to je bilo vedno stališče Narodne radikalne stranke — da se ne sme izvajati noben teror na nobeni strani. Z druge strani pa se dobro zavedamo, da je dolžnost vseh patrijotov, postaviti se v bran proti vsem protiustavnim in protidržavnim elementom. Ako nasprotnik skuša s teronjem doseči svoje cilje, ga> je treba v danem slučaju — ako ni drugih sredstev —. zavrniti z istim orožjem. To je zahteva samoobrambe. Iz pisanja komunističnega glasila in iz priprav komunističnih sestankov, kakor tudi iz pisanja klerikalnih listov pred in po žalostnih dogodkih v Trbovljah je razvidno, da so nasprotniki naše nacijonalne države pripravljali več ali manj organiziran napad na zastopnike nacijonalistične ideje, češ da v komunističnih Trbovljah ne smejo delovati za narod in državo. Tezo o komunističnih Trbovljah je poleg »Glasu Svobode« zlasti vehementno povdarjal »Slovenec«, kar je zelo značilno. Toda naša država ne pozna nobenih komunističnih Trbovelj in nobenega komunista. Tako je moralo priti do krvavih dogodkov, ki so zahtevali več žrtev na obeh straneh! Natančna uradna preiskava bo točno dognala potek dogodkov, ki so jih po dosedanjih poročilih zakrivili edinole komunistični voditelji v ozadju. Predseduištvo okrožnega odbora Narodne radikalne stranke za ljubljansko oblast in mestni odbor NRS za Ljubljano sta na svoji seji 2. junija t. 1. sklenila, da je izreči oblastnemu odboru organizacije iugoslovensklli nacijonalistov najiskrenejše sožalje in sočustvovanje ob priliki krvavih dogodkov v Trbov-Ijah ter da položita venec v imenu NRS na £/oij «a itigoslovefisko nacijotiaino ide k) padlih žrtev. i3alie sta združena odhora skieniia, da se pošlje utemeljena predstavka slede komunističnega gibanja v Sloveniji ministru za no-tramie zadeve. Končno sta združena odbora izrekla obžalovanje, da je izvestno časopisje porabilo Žalostno priliko ter skušalo NRS spraviti v kompromitujočo zvezo v Trbovljali. Prepričani smo, da bo državna oblast pričela strogo izvajati zakon o zaščiti države proti vsem prevratnim elementom, ki skušajo na vse mogoče načine Škodovati državi in naši nacijotialni stvari. Krivce pa je treba MS im Pojav Nikole Pasica v politiki predstavlja neizmerno /važen preokret v političnem življenju srbskega naroda! Z N. Pašičom je stopil nami v politično življenje s političnimi strankami, organiziranimi na političnih programih in jasnimi političnimi cilji. Iz borbe, v kateri je bil Nikola Pasic vedno v prvih vrstah, je vstala nova, zdrava in moderna državna organizacija, v kateri se jc moglo resno m stvarno delati za blagor naroda in države. Odkar je prišla radikabia stranka z Nik. Pašičem do popolnega izražanja svoje volje in svojih načel je srbski narod dosegel tako moralno, kulturno, gospodarsko in fizično stopnjo, da jc bil sposoben prevzeti tor r. neizmernimi uspehi in nesmrtno slavo izvršiti ulogu, ki mu jo je dodelila zgodovina. V pravilno pojniovaA važnosti delovanja radikalne stranke, je Pašič dosledno vodil k velikim ciljem, je skrivnost njene moči. Strahovito težke razmere, ki jih je moral srbski narod preživeti v veliki svetovni vojni j n v katerih je Pašičeva doslednost brezdvom-uo največ doprinesla, da je narod vztrajal v težki borbi, vse to je še bolj okrepilo močne vezi zaupanja in udanosti med narodom in radikalno stranko, kateri je načeloval in še načeluje Nikola Pašič. Njegovemu delu in njegovemu trudu se ima naš narod zahvaliti, da njegove krviave in dragocene žrtve niso ostale ‘brezuspešne in da so prinesle pridobitve, ki «o zasigurale našemu narodu veliko bodoč-nost. Ponosni in trezni srbski narod ne bo tega nikdar pozabil. V desetletnih borbah, v katerih se je na-jpredovalo in nazadovalo, kakor v vsaki borbi* ffc marsikateri slabič omagal. Dosledni in pre>-(iVidul Nikola Pašič, zvest svojemu idealu, je kljuboval vsem viharjem ter je večkrat gledal jjšmrti v obraz, toda dočakal je uresničenje tla rodnega ideala. V današnjih težkih in zapletenih razmerah, ki jih preživlja naša država, je prideljena Plašieu naloga, da. leči vojne rane, d;a vodi dr-|fevo k zunanji in notranji konsolidaciji lil da Ifo brani pred. zunanjimi in notranjimi sovraž- iskati tudi v družbi mili, ki s hujskanjem v časopiah in jio shodih poinnoiMjcjo število prevratnih elementov. S stališča našega nacbonalnegn. in državnega programa, ki je obeu;in pulitično stališče naše države, pa .moramo energično zavrniti tudi vsak poskus •itP3iikarslr«wi Irnl*-Ijanja tako žalostnih dogodkov, kakor so bili v Trbovljah. Gotovi go-ipije: i n se varujejo igrati vlogo sodnika in naj se ne,vmešavajo v vodstvo (Lžavne politike, katere edina n siteijica ,ie< Narodna radikalna sti mka, ki Iki kakor vedno znala varovali avtoriteto države tako, kakor je v interesu našega ua-cijonalnega življenja.. držaja uiki. S stranko, !ci mu je vedno sledi La z Iju- beznijo in zaupanjem, je leto dm upravljal državo, rešil pravilno mnoga težka vprašanja ter odločno pripomogel h konsofidacin države. Največja Pašičeva zasluga v sadaoieoi času pa je hrezdvomuo, da je s pošteuo in pravično demokratično ustavo postavil zanesljive temelje zdravi notranji konsolidaciji. Proti temu delu so se z divjo energijo d /ig-niil nasprotniki tc drrave, ki so bili še do nedavno ponižni hlapci avstro-madžarskega gospodarstva. Borba, ki jo je radikalna stranka pod vodstvom Nikole Pašiču pričela pioti tem jmlitič-nim elementom, je že dosegla vidne uspehe. Glavne obtožbe teh ljudi proti srbskemu »imperijalizmu« In »hegemoniji« so razpadle v nič v vsem nepristranskem inozemstvu. Glavni organizator borbe proti državi Stjepan Radič je mora! pobegniti v tujino, odkoder vodi borbo proti svoji domovini. Radič predstavlja danes črnor um enega demona, ki ga je Pašič zaprl v skrinjo, da se umiri. Neki naši politiki se trudijo iz želje po oblasti in. iz sovraštva do Narodne radikalne stranke, da bi oprostili črnotumenega demona in da bi smrtnemu sovražniku na^e države izročili v roke državne ključe. Toda trezno in razsodno ljudstvo vidi, za kaj gre. Na gre za to, kdo bo upravi jmi državo, temveč za toj, da bi prišli do oblasti oni, ki bi poklicali nazaj Radiča, da bi uničil ono. kar je vstvaril narod s svojo krvjo. Trezno ljudstvo pa tega nikoli ne ho dopustilo ter se bo odločno borilo proti sovražnikom svoje države. Kaj- se tiče Narodne radikalne stranke, bi imela ona s stališča strankarskih interesov razloge za željo, da bi prišli njeni nasprotniki do oblasti, da bi s svojim delom še enkrat dokazali svojo popolno nesposobnost Ker jia bi Ih! to slab eksperiment, ki bi silno škodoval narodu in državi, se bo radikalna stranka borila z vsemi silami proti takemu eksperimentu. Z devizo »iz naroda za narod« Iki premagala tudi sovražnike naše državo in zasigu-rala obstoj našega svobodnega življenja v ujedinjeni naciionsdni državi. Socijalni vestnik » (hnesteu predlug. Musarvkova akademija ffleia v Pragi, stavila na naše ministrstvo trgo-«hio In industrije to-le vprašanje: Ali bi ne bilo JSolj umestno, da se izplačujejo odslej jhače delavcem v vseli državah drugi dan v tednu mesto v Agboto, Akademija dela predlaga, da bi bilo izplačevanje mezd v četrtkih. Namen prestavitve izpla-alnega dne mezd je ta, da bi bilo delavstvu onemogočeno zapravljati v soboto prejeti denar v so-Bbtd zvečer in v nedeljo. t Izseljevanje v prvem četrtletju. V prvem Se atlet ju letošnjega leta se je Izselilo iz naše dr-,#va »kupno 5686 oseb Jn sicer .5702 moških i« g™ žensk Po pokrajinah so razdeljeni izseljenci •»O le: Vojvodina 3341. Hrvatska in Slavonlia 1115. IJalmaeija (i29, Slovenija 265, SrMfa 241, Bosna in Hercegovina- 40 in Criu gor« 46 oseb. Po poklicu je bilo največ kmetovalcev in sicer 2375, kvalificiranih delavcev 241, nekvalificiranih 1010, svobodnih poklicev 90, otrok in starcev, ki so dela nezmožni 1470. Izseljencev ie odpotovalo 2654 v Brazilijo, 1064 v Zedinjene države ameriške, 999 v Argcminijo, 702 v Kanado, 34 v Chile, 53 v ostale države v Ameriki, 141 v Avstralijo, 37 v Novo Zelandijo in 2 v ostale dele sveta. Po narodnosti se razdeljeni izseljenci tako-ie: 2457 .lugo/lo-vanov, t. j. manj kot polovico od vseh izseljencev, dočini so tvorili ostali kontingent izseljenci veči-zilijo In Argentlnijo. Iz same Vojvodine se ie tenoma Nemci in Madžari, ki se naseljujejo v Bra-selih) 1521 Nemcev in 157! Madžarov. lisdftaiH m verifikacila Na .cj> narodne skupščine 27.^maja je .podal g. IVluko Gjur čič v imenu Narodne- radikalne stranke sledečo izjavo: Pn verifikaciji mandatov narodnih poslancev sedanje skupščinske dobe, so demokratski 6’ant verifikacijskega odbora izjavili da .o sc o priliki volitev v narodno skupščino1 vršilo nasilja in protizakonitosti strani Radičeve sJioptuu > takozvane seliaičke republikanske stranke. Zahtevali so energično, cia šc vse to v verifikacijskem odbora presodi in di se nap »; > temu sklepa o pravilnosti njihove izvolitve. Naša skupina ni mogla pristan na oj presojo, ker je zastopala stališče, osnovano na Ta konti o poslovnean redu v narodni »-Iftipšči-ii m 'ta prejšnji praksi, da se verifikacijski odbor ne more spuščati v presojo veljavnosti izvolitve onih narodnih poslančevi, ki niso predah svojih pooblastil narodni skupščini, da pa more odbor presojati o veljavnosti izvv>iitve samo o idil poslancev, ki so izročili pooblasti-l9c Zato »e na nodlagi sklepa^ večine verifikacijskega odbora o priliki genenalne verifikacije ni razpravljalo o lem vprašanju. Nenormalni. [>ojav, da izvoljeni narodni poslanci niso izročili pooblastil da niso izix>lnjevali svojih dolžnosti, je preprečil to presojo, do katere ja moralo sicer priti na vsak način. Po enem letu je izročilo najpreje 20 p>-slancev Radičeve stranke svoja pcjoblastila. Ker je ta stranka s svojo dotedanjo abstinenco od dela v zakonodajnem telesu in s svojimi mtsogoštevlluimi izjavami hotela manifestirat:/ da ne priznava, obstoječe državne ure-ditvo, je celokupno javno mnenje simpatično pozdravilo prihod Radičeve stramke v Narodno skupščino. Pad terni utisi, ki S4no jili čutili tudi ini, je naša skupima na seji verifikacijskega odbora brez diskusije verificirala vsa (e mandate z namenom, da s tem dokaže svojo željo videti tudi te poslaince v narodni skupščini. Pozneje so ti poslanci sukcesivno izročili pooblastila tudi ostalih svojih članov, id so prišla pred verifikacijski odbor. Dosledni svojemu stališču, da želimo sodelovanju tudi teh poslancev v narodni skupščini, smo glasovali, da se izvrši verifikacija onega dela predloženih mandatov, za ostali del pa smo smatrali, da je potrebna preiskava na podlagi: JtOršliii pritožb. Ta naš sklep, ki je rezultat pravilne in vestne ocene dejstev, je celokupna opozicija proglasila kot akt nasilja napraan Hrvatom in kot posledico naših teženj, češ, da ne dopustimo njihovega sodelovanja v narodni skupščini. Poten n je prišlo do vladne krize iu opozicija se Je z vsemi silami trudila, da bi dokazala, da je ona na najboljšem potu, da ustvari bratstvo med Srbi in Hrvati in skupno sodelovanje pri državnih poslih, da ir-t. toga nočejo radikali, ker jim je samo do oblasti in podobno. Kriza je rešena na tu način, da se je sestavila vlada iz vrst radikalne stranke in stranke neodvisnih demokratov. Dashavno so n,a*še namere -čiste in naš sklep v verifikacijskem odboru pravilen in umesten, vendar nas je tako delo opozicije dovedlo do neprijetnega položajai, ker ne želimo očitanj, da nočemo sodelovanja hrvatskoga dela našega naroda pri lavnih poslih. Zato smo sklenili, da kljub vsem nepravilnostim pri volitvah glasujemo v narodni skupščini za verifikacijo vseh predloženih mandatov. Pričakujemo pa. da bo kraljevska vlada storila vse, kar je potrebnoi, da se oni, ki so zakrivili pri volitvah kazniva dejanja, kaznujejo po zakonu in da se v bodoč« ne dovoli nol«« čin. ki bi bil proti ustavi i« rkžs vn fm zakon otn. Blokalke «Možbe Hiviisier dir. BeneS Kori)ii^na družba oiHizicijcMialncga bioka^ k) ni sposobna, da bi predložila narodu Jasen politični program svojega dela, se je v obnpu oprijete dveh obtožb, od katerih jo pričakovala' rešitev. Ti obtožbi sta1: korupcija in go-Voi g. Paštča na zborovanju v Bjelini Od teli obtožb pričaka cjo uspeh za svojo protidržirv-no akcijo! O korupciji smo se že izjaviti H Wk> treba o njej povedati. Korupcija obstoja zaješ v vseh diužabnih vrstah, nekje več, nekje manj. Ona je plod vojnih posledic, pome n j-kanja, moralne propacliosti in popolnega uničenja državne uprave s strani sovražnika. Z urejevanjem državne uprave pa se W-rupcija vidno zmanjšuje. Danes n. pi ni. voi škandalov z uvoznicami in izvoznicami. Obmejne« tihotapstvo je skoraj popolnoma odpravljeno na veliko nezadovoljstvo onih, ki so tem potom prišli do velikih denarnih koristi. Tudi velik Ut poneverb nižjih uradnikov, ki so znašale večkrat po par stotisoč dinarjev ni teč. Državna uprava funkcUonira vedno boljše. Bre/'dvomno je danes mnogo manj Korupcije nego jc je bi n pred dvemi ali tremi teti, kc sc energično in odtočno pobite. Kljub lemu pa nasprotniki radikalno stranke vpijejo o korupciji, kakor 'C nikdar jh) kar je rtajbolj zanirnivoi, jc to, da jt njihov kolovodja človek, ki jc v svoji mladosti z grdo prevaro oškodoval Akademijo znanosti zs? več sto dni c r jev! Ta človek, kk jo kljub visoki šolski izobrazbi in visokim položajen*, ki ga lit zavzemal v naši državu, nesposoben, da pride po pravilnem potu do višjih položajev v Političnih vrstah, se je spustil do najnižje radiievske demagogije, v moralnem oziru pa j«- pogazi! vsak čut sramote. Ta govornik* grmi danes proti korupciji, proti kateri se borno g vsemi razpoložljivimi sredstvi državni upravitelj). Kvt se tiče druge obtožbe v gbvoru g, Pa-šiča, si se spravili nanjo z tasti nasprotniki naše države in narodnega edinstva, ker čutijo, da predstavljajo one besede v ustih g Pašlča Politični program. Gospod Pašič je . tnldvijo da jc naša država vstvarjemr iz krvi iv.rckcl | jasno resnico in iz te rosnlce je logično za-j kijučil. da sc bo ta država tudi branila s krv.to pred vserr« svojimi sovražniki, kar je druga logična jn jasna resnica. Te dve resnice mo-rete biti grožnje — kut tudi ste v resnici — vsem pravim sovražnikom naše države, in ti jako tJobro vedo. da besede g. Pašiča ne bodo ostale- prazne besede. Zato jim zastaja kri v žilah, ker čuti« , cin po- v resnic* sovražniki te državi Zato se trudijo, d» i» te Pašičeve besede proglasili kot grožnjo z državljansko vojno. V tein smislu st* je iz javk v narodni skupščini cck> znam Vojn Lazič, ki je s tern pri/.iial. da st smatrajo terazijski zemljoradniki za neprijatelje te države n, st zalo Rdijo Pašičevih groženj, ki se bodo uresničile še-Ie tedaj, ko pričnejo sovražniki ru-So države* izva>.;*ti svojo protklržavuo akcijo. Vse te spledkt in laži ne morejo vznuninti panietnih ljudi in zmoliti zdrave razsodnosti našega naroda ki bo hitro uvidel vso moralno in intelektualno siromašnoet naših ncisprotni-kov ter jim dotočil mesto, ki jim pripada po njihovem javne« delu Narod ne more. smatrati zn pametne one politike, ki molčijo »; kj.dičeve grožn;e, 1U1 bo vodstvo HRSS spravile vse Hrvate v RdjševiSko aiterniiciiomilo jr ki c-clo v narodni skupščini vzklikajo Ria-diču in republiki I Naša država, vstvarjena s krvi«* in nadčloveškimi žrtvami m ko brcmlc pml svojimi sovražniki x vsemi sredstvi, s katerimi rerzvolara. Ona trna predvsem pravilno sprejete zakotni, k i po aaslugi ka«nuje.k* uporniška rovarenja proti narodni celoti — državi. Vi zakruli niso samo pretnje državnim sovražnikom temveč so tudi za to, da s«, izvršujejo. In oni se bodo livrševad ostro in neizprosno. Naj ho vsak prepričan, da mora biti v tej državi zakon močnejši od vrake Po.samez.ne volk. čtošu država ima pvlejt tega tudi moč, s katero se bo odtoiM branila tako pred svojimi Zunanjimi kakor notranjimi sovražniki. To* je njena pravica, katere ji ne more odrekati noben pometen jn pošten človek. (i Samouprava.«) dasmerfe mseSisar*i*is»@ eursanisadie dela d® eesamendli driae PhO kratkim je izšla tudi v slovenskem jeziku brošura, katere namen je, razjasniti širšemu občinstvu, kaj ji Mednarodna organizacija dela in kake posluje (Beograd 1923). Mi sl pa hočemo tu ogledati razmerje to oi-Sanizactje do posameznih držav, kajt! Mtog izvrševanja svojih neposrednih nalog vpliva Mednarodna organizacija dela praktično tud! na drug način, s teni namreč, da pomaga ujKVStavItett.prijateljske odnošaje med narodi in zmanjšati nevarno napetost, ki danes še vedno vlada med nekaterimi narodi. Stalno udeležcnje Nemčije na Primer na mednarodnih konferencah dela Hi pri delovanju Mednarodnega urada dela Je že pri-neslo uspehov v tej smeri in tudi v hodočnostl ni bodo izostali, Najplemenitejša naloga Mednarodne organizacije dela )e izenačenje soeilalniii in gospodarskih nasprotstev, ki obstojajo med vsemi državami, pa tiKli v notranjosti vsake državne celoti-. Ustroj te organizacije se- jc za golenje svetovne socijalne politike v splošnem dobro obnesel. Jasno jc, da je hmkcijoniranie tako veliko ka mednarodnega aparata združeno z upravnimi n> tehničnimi težkočami, ki se ne dajo takoj od-Ktfaniti. Sicer pa slednjič ne gre v bistvu za to, Jh njena uprava odgovarja namenu, temveč za to, kat v resnici vrši. To pa ie v prvi vrsti od-'isno od tega, v • koliko države članice same polagajo pri njenem stremljenju. Če s« pravično npošteva izredno neugodni politični in gospodaril svetovni položaj, sc mora priznati, da )c organizacija res mnogo storila. Sicer so bili od kon-Icrenc sklenjeni načrti mednarodnih delavskih pogodb 1q v majhnem obsegu ratificirani od ttal-važnejšlh indnstriisklh držav, toda vendar se Kaže uaore'Jel' Razen tega saj predvsem IzveJievropske države, vepodbujcne od Mednarodne organizacije dela. sprcvcdtc socijalno politične odredbe, kar se drugače skoraj gotovo ne bi bilo izvršilo, ker so namreč to države, v katerih je socijalna zakonodaja. kakor tiH.ll delavske in sindikalno gibanje šdc v povojih. ?c dejstvo sarno na sebi, da obravnavajo delavske konference vsako leto probleme soci-jalne politike, ki jih potem tisk vseh držav predvaja javnemu mnenju vsega sveta, tvori vspod-bud»> za socijalni napredek, ki se ne sme podce-• njevatt Fraodja, Velika Britanija in Nemčija na prdoer ka-iejo sicer že vebk napredek na soci-Jalno-potifičmrn poltn., pa se iz zasedanja konferenc 5e vedno lahko narče firav koristnih stvari. In ravno te države imajo velik interes na tem, da pridejo socijalno politično zaostale države čtmpreje do ureditve zaščite delavcev in ne delajo konkurence potom Izmozgan ia delavskih moči Nupretlek v sprovedbi socijalno potitičnih ukrepov, ki so jtti nasvetovate Mednarodne konference dela, je zaenkrat silno počasen. Sšocljalno etiški duh, kt se je polastil po sklepu miru v državah zmagovalcev, kakor tudi premagancev Javnega mnenja, tn ki je zahteval delavske stoje, ki so v vojni največ trpeli, izpolnitev točk starega programu, dviga mednarodnega, visoko stoječega delavstva, se Je moral pod vplivom naglo na-stoplvše, a trajne razdrapanosti svetovnega gospodarstva umakniti nasprotnim tendencam. Ta umik pa n« moro biti trajen. Upati re, da bo kmalu socijalno potit toni dvig prišel naglih korakov, ko sc bodo vse državo vosoedarsko opom-rto — PT. V sredo 28. in;«a .ic praznoval češkoslovaški zunanji minister tir. Bencš štiridesetletnico svojega rojstva. Kljub njegovi razmeroma nizki starosti pa jc dr. Beneš odličen državnik, ki si je pridobil za svojo mlado domovino velikanske zasluge. Postal je svetovno znan državnik, ki je imel že najrazličnejše važne misije. Dr. Bencš jc daleko-vjden diplomat in uravnava svoje delovanje vedno tako, da ga nc najde noben dogodek nepripravljenega. Minister Bencš jc bil rojen leta Ibtvl v Kožlanih. študiral je na praški univerzi filozofijo. Spadal je med najodličnejše učence protesonša Masaryka. Leta 1905. je odšel v Pariz, kjer je izpopolnjeval svoje znanje. Potoval jc pa tudi po Angliji in ostalem svetu, kjer se je bavil predvsem s socijalnim vprašanjem in narodnogospodarskimi problemi. Ko se je vrnil v domovino se je posvetil profesorskemu poklicu. Ob izbruhu svetovne vojne jc poučeval na praški, trgovski akademiji. Tedaj pa je začeto njegovo pravo delovanje. Po nalogu narodnega vodstva je odšel v Švico, klet je pričel voditi sistematsko propagando za češko stvar. Kmalu pa so ga pozvali v Pariz, kjer jc kot Denisov naslednik prevzel uredništvo lista »La Nation tehegue«. Glavna njegova, naloga je bila širiti misel samostojne češkoslovaške države in vzbuditi za to zani-rhan.tc pri vetikih zaveznikih. Podpirat je s tem akcijo prof. Masarykn. Njuni napori niso ostali brezuspešni. Decembra meseca leta 191 f je antant apriznala samostojnost češkega naroda. Prvoboritelj Češkega naroda predsednik Masaryk mu je tedaj poveril vodstvo provizoričnih državnih jx>slov. . , Dr. Beneš se je na vse pretege trudil, ustvariti organizacijo češke zunanje politike in sploh ustvariti bazo za poznejšo upravo samostojne češkoslovaške države. Tako so imeli Čeliosfovaki po osvobojenju po zaslugi Mnsaryka in dr. Bcneša že natančno izdelane načrte za nadaljni razvpj. Dr. Beneš je postal 14. novembra 1918 prvi češkoslovaški zunanji minister in je ostal na tem mestu do današnjega dne. Kako globoko mu zaupa češkoslovaški narod, priča dejstvo, da je ostal vedno na svojem mestu kljub spremenjeni situaciji. Vrlemu državniku in velikemu prijatelju naše mlade države želimo Še mnogo let! Sz tršega sveta« Vstaja v Albaniji. V Albaniji je izbruhnila meščanska vojna. Vstaši so vzeli Skader in druge kraje. Uporniki so dobro preskrbljeni z orožjem In imrnlcto- zr-tev’ >e mnogo. Albanska vstaja bi zanetiti nove konflikte na Balkanu, ako bi se vmešata vanjo kaka druga dr&ava. katere akcija M bila naperjena proti naši državi. Sz Rumunlje so prišla vznemirljiva poročila o velikanski eksploziji v Bukarešti, ki so Jo povzročili baje komunisti. Istočasno pa so prišle vesti o revoluciji. ki pa se ne potrjujejo. Atentat na avstrijskega kanclerja dr. Selpla jc Izvršil v nedeljo, dno 1 t. m. neki delavec Iz Pottendorla, ki Je po atentatu skušat Izvršiti samomor, kar se mu pa ni posrečilo. Kancelar Je bil težko ranjen v pljuča, vendar ne amrtnonevamo. Atentator Je Izjavil, da jc Izvršil atentat po naročitu komunistične organizacije. V Franciji se Je sestal novoizvoljeni parlament. Dosedanji ministrski predsednik Poincarč Je podal ostavko, katero Je predsednik republike Mltlcrand sprejel. Levičarski blok odločno zahteva, da odstopi tudi predsodntji. republike Mifleratvd, kt bo sVoral sro-,T^T>no pod-'' ostavko V Nemčiji je ostala kljub nacijonaltstični opoziciji, ki grozi x vsemi sredstvi, stara Marxova vlada, ki bo podala v parlamentu važno izjavo glede nemške politike z ozirom na Dawesov načrt rešitve repa-racijskega problema. Italijanski parlament je verificiral vse faišistovske mandate brez vsake debate. Zmerni socijalist Matteoitl je naslikal vsa nasilja za časa volilnega boja. Fašistovski posfiaeci so povzročili pri njegovein govoru velik hrup ta je nastalo v parlamentu pravo pretepanje. Angleška politika. Kaikoir znamo, je angleška delavska vlada pod Macdonald'ovim predsedstvom proglasilo miroljubno politiko Velike Britanije za emo svojih glavnih smernic. Te dni je Macdonald izjavi! ponovno, da hoče Anglija delati z vsemi močmi na to, da se Evropa pomiri in da ne pride do novih oboroženih konkfliktov. Iz notranje politike : Zakaj opozicijonalni blok ni dobil oblasti? Radič je potreboval blok in vlado bloka samo zato, da bi prišlo do novih volitev in da obnovi svojo popularnost. Potem bi popolnoma zapustil Davi-dovlča. Radičeva igra ni mogla ostati nejasna niti Davidoviču, čeprav je ni hotel razumeti. Davido-vičev cilj stvarno ni bil sporazum med Srbi in Hrvati, ampak oblast, o kateri je mislil, da je v večini, ki jo podpira Radič. Ostalemu svetu pa je bila Radičeva igra še preveč jasna in ni mogla premotiti krone, da bi poverila vlado opozicijoual-nemu bloku. Treba je reči, da je v tej krizi drugemu ustavnemu faktorju uspelo, da dobro presodi stvar, da uvidi Radičevo željo Izkoristiti razdor med srbskimi strankami in da ne dovoli, da bi strankarska zaslepljenost g. Davldovlča na široko odprla vrata Radičevemu razdiralnemu delu. : Opozlcljonalne stranke so izdale ob priliki odgoditve narodne skupščine neke proglase, v katerih ponavljalo svoje medle politične nazore, s katerimi polnijo svoje časopise. Večje nesreče ni bilo dasiravno so klerikalci priobčili svoj proglas med zvonenjem velikih zvonov! : Radič proti monarhističnim strankam. Stjepan Radič je priobčil v svojem »Slobodnem Domu« sledečo Izjavo: Sedaj bi bilo nczmiselno, da vodstvo HRSS ponavlja svoje dosedanje Izjave, v katerih je povdarjalo, da je glavno sporazum v vprašanju režima in dobre uprave in da se potem V vprašanju državne oblike ne bomo razšli. Nato je Radič poda! tole stališče za bodoče: Vodstvo HRSS mora najpreje zahtevati spremembo državne oblike, torej republiko, in kdor bo za to, se bomo ž njim o vsem drugem lahko sporazumeli-Vodstvo HRSS ostane v taktični zvezi z opozidlo-jialnini blokom, toda skupno politiko more v bodo-Če voditi samo z republikanskimi strankami. — Ta Radičeva izjava jasno dokazuje, kako so Imeli prav oni, ki niso hoteli verovati izjavam o Radičevi lojalnosti. Po tej izjavi pa je tudi jasno, da ne more nobena monarliistična stranka sodelovati z Radičem in da bo moral končno tudi dr. Korošec pokazati pravo barvo. Sicer pa je skrajni čas, da pokaže država naprarn radičevcem In njihovim prijateljem svojo avtoriteto. : Razkol v Radičevi stranki. 15. t. m. prične v Zagrebu izhajati list »Hrvatski Dom«, ki ga po izdajala skupina nezadovoljnežev v Radičevi Stranki. Tako bo tudi na zunaj prišlo do razkola, kf povzroča Radiču precejšnje skrbi. Opozorilo. Med naročniki »Radlkaiskega Glasnika« le še precej somišljenikov, ki so do sedaj porabili izpolniti svojo dolžnost do lista. Zato vljudno opozarjamo vse zamudnike, da čimpreje izpolnijo svojo dolžnost do svojega Klasib, ako želijo prejemati list v redu. Kdor nima položnicei, naj jo zahteva pri upravi lista. Radikali, širite svoje glasilo! Uprava »Radikalskega Glasnika,*: Našim žlanom. Kdor ima kakšno pritožbo itd, v javnem iTnteresu. naj jo blagovoli sporočiti uredništvu »Radikuiskega Glasnika*, Ljubljana, AVolfovai ulica L, I. nad. Uredništvo bo vse tozadevne dopise, kolikor niso za priobčitev. Izročila na merodajnem mestu v nadaljnje poslovanje. Pokret Narodne radikalne stranke Glavni odbor UPS V soboto 3i. maja se je v Beogradu pod predsedstvom g. N. Pašića vršila seja Glav nega odbora Narodne radikalne stranke. Na seji se je razpravljalo in sklepalo o tekočih strankarskih vprašanjih. Glavni odbor je izvolil namesto pokojnega Stojana Protića za prvega podpredsednika g. Ljubo Jovanoviča. Za drugega podpredsednika je bil izvoljen g. Joca Jovanovič, min. n. r. Na seji glavnega odbora je bil izvoljen tudi izvršni odbor stranke, v katerem so kot člani glavnega odbora gg.: dr. Laza Markovič, dr. V. Jankovič, dr. Dušan Grgin, Boža Maksimovič in dr. M. Ivkovič. Za predsednika izvršnega odbora je bil izvoljen g. Ljuba Jovanovič. Širjenje radikaiske misli v novomeškem okraju V Novem mestu, kjer je pri zadnjih državnozborskih volitvah še močno prevladoval demokratski element, se ie isti preživet in o priliki decemberskih obč. volitev so morali skrahirani demokrati že prav resno računati z radikali, ki so zrasli kar »preko noči«. Obrtnik, trgovec, delavec in uradnik, vse so je obračalo od nadutih JDS-arjev in se prl-klopljajo naraščajoči in začetkom od nasprotnikov tako omalovaženi NRS. Danes ie žc. druga: Takoj po občinskih volitvah so nas že iskali, uvidevši, da brez nas tudi z njimi ne bo nič, pri prihodnjih volitvah bo pa še povsem drugače! Iz krajevne mestne organizacije NRS so zrastle dve, tri, dobili smo srez in v nedeljo 25. maja popoldne pa smo ustanovili še Če-četrto kraj. org. NRS v G. Straži. V Benkovičevi gostilni v Rumanji vasi se je zbrala gruča okoliških posestnikov in fantov, predsednik srezke organizacije in neumorni borec za radikaiske ideje g. dr. Viktor Gregorič, ki je prihitel med nove somišljenike s še nekaterimi novomeškimi radikali, je obrazložil zborovalcem program in smoter NRS, nakar se je pod vodstvom gostilničarja g. Benkoviča izvolil sledeči krajevni odbor: Predsednik: Josip Benkovič, posestnik ju gostilničar v Rumanji vasi; podpredsednik; France Anžlovar; tajnik: Lojze Debelak; blagajnik: Jože Šporar in odbornik Anton Rra-maršič. Sami trdni in ugledni posestniki iz Straške okolice. Isto so tudi vsi pristopivšl člani. Med živahnim raztovarjanjem, koder so govorili razven g. dr. Gregoriča in domačinov še g. dr. Josip Smola, g. Anton Petrič in tajnik novomeške kraj. organizacije g. Viktor Pirnat, smo preživeli krasen popoldan, ki je mnogo pripomogel k utrditvi državotvorno in nacijonaine radikaiske misli tam. koder jo še do zadnjega časa paševai farovž. Da nas v bodoče ne bo v Beogradu več diskreditiralo 24 SLS tigrov, zato bomo poskrbeli že radikali. Tudi podeželsko ljudstvo ž,c uvideva klerikalno demagoštvo ter prihaja do prepričanja, da v vedni opoziciji in v neznatni plemenski stranki ne pride do druzega kot do Jzgube. Zato se na deželi SLS vrste vedno bolj redčijoi, dočhn pridobiva največja in najmočnejša državotvorna Narodna radikalna stranka na zaupanju tudi med našim priprostim narodom, ki vidi svoj spas le v njej. — Predsednik Mestnega odbora NRS v ljubljani sprejema stranke v začasni pisarni Mestnega odbora (VVolfova ulica L I.) vsak rorek in četrtek od pol 11. do pol 13. ure. — Zaupni sestanek NRS za dvorski okraj v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Mraku. — Tržič. Naša stranka se tudi v našem okraju vedno bolj širi. Vsak dan se prijavljajo novi člani. Dne 19. maja se je vršil članski sestanek, na katerem so bile sprejete razne važne resolucije, ki so se predložile okrožnemu odboru NRS. Naprej za narod in državo! Radikali v Sloveniji. »Vlrevltičanifi« (Virovitica) priobčuje v celoti proglas, ki ga je izdala radikalna organizacija v Ljubljani ob priliki fuzije bivše NNS z Narodno radikalno stranko. List piše, da so slovenski naprednjaki uvideli nevarnost cepljenja in so se zato izjavili za veliko vsedržavno radikalno stranko, ki skrbi resno za državne in ljudske potrebe. Dopisi. d Kranj. Za predstoieče občinske volitve, se Je pričel nedavno hitro, o«ter volilni linj. Največ hrupa seveda dela v naši občini dobičkanosna JDS. Shodi se vrše dan na dan, ter so, moramo reči. ravno sestanki, naj si bodo zaupni, delavski ali obrtni, ali mogoče tud! samih privilegirancev, da ne celo interni, to je samo za žlahto, zelo interesantni, ter nam dado jasno sliko, njih takozvanoga dobrega mnenja in volje za naše kranjske občane. Resnici na ljubo povedano, moramo pritrditi, da se zavzema v velikem obsegu naša kranjska de-mokratija za delavstvo. Obljube segajo že teko daleč, da hočejo prepričati delavca, ako vpil JDS, mu v splošnem ne bo potreba nič več delati, ker oni so zidali v Kranju tovarne, v katerih bodo delali sami stroji, delavci pa bodo samo gledali ter hodili eventuelno samo po denar. Obljuba je sicer idealna, vendar na takih limancah se naše delavstvo ne bo dalo loviti. Tudi za obrtnike Ima JDS pripravljeno mero plačila. Na enem zadnjih sestankov je sedanji občinski odbornik, a bivši krajevni predsednik NSS soda) član in slušatelj politične univerze JDS z zrelostnim izpitom, povdaril celokupnemu obrtništvu, kar Jih spada pod inaro*» naše žlahte, celo mestno hranilnico, ne vemo sicer ali z blagajnikom vred ali ne, vendar Izrazil se Je: »Saj imamo mestno hranilnico, katera Je naša In lahko dobite kolikor hočete.« To pa omenjamo samo zato, da bo vsak vedel, kaan nakazati svoj denar. Pozneje pa smo brafl v »Jutru«, da je krajevna organizacija JDS v Kranju izključila enega člana. Čudimo se, zakal ni Izključila še ono drugo število njenih članov, kf so sedaj že spoznali takozvano žlahšino delo ter jf pokazali hrbet. Z ozirom na to da gre naša žlahta v bol s srečo junačko, kakor Je zaklical prvo bojevnik delavstva na sestanku, mu moramo že oo redati, da je ravno on povsod namesto junaštva pokazal figarstvo. namesto sreče, pa prinesel nesrečo. Da pa bo vsak volilec spoznal, da gre JDS celino za korita in njih lastni žep, upamo da ni potreba navajati še nadaljnih besedi, povdarjamo pa, kdor lioče biti neodvfscii in popolnoma samostojen, naj obrne kranjski žiahtt hrbet, skrbijo naj oni, tako kakor dosedaj. le sami zase, mi pa bomo skrbeli za nas In pa še za njih. d Laško. Za bodoče občinske volitve so vložene 3 liste In sicer: Gospodarske stranke, JDS In SLS. Ker se je NRS zvezala z neodvisnimi obrtniki in delavci, so jo demokratski kanonirji napadli s prvo volilno bombo v »Jutru«, očitajoč nam, da smo se zvezali z nemčurji pod firmo Gospodarske stranke. Gospod dopisnik, bi bil za njegovo stranko bolje storil, da ie molčal. Kar nam očita, se je v resnici dogodilo pri demokratih« Kandidirajo nemčurja mesarja Fradta. Potem ravnatelj Vidra, njegova obitelj je vse pre] kakor slovanska. Staro, res prepoznano nemčurstvo držijo le demokrati še na življenju. Obergeneral demokratov se je skoraj z vsemi nemčurji pobratil. V najintimnejših prijateljskih razmerah, kar obsojajo tržani brez razlike strankarske pripadnosti. pa žiivl ta vodla demokratov z osovraženo, med vojno prepotentno nemčursko družino. Demokrati se sami sramujejo takih prijateljskih zvez svojega župana, čemur dajejo dostikrat glasno izraze. Pa o tem priliodhjlč večl Naše demokratsko generale vidimo vsak dan sedeti v zagrizeno germanskem hotelu Henke, dasiravno imamo 10 slovenskih gostUen. Le še k Grantu se zatečejo, slovenskih lokalov pa sploh ne obiskujejo. Toraj kdo se je zvezal z nemčurji? Demokratski generali, skidajte najprvo blato izpred lastne hiše, potem šele nanadatti! drmre. Dan 21. luni na bo dan protest* proti zmerjanju poštenih Jugoslovcnov z nem-čurji in proti dvoženstvu, ter bodo vsi zavedni tržanl volili z Gospodarsko stranko, ki tudi garantira, da pride na župansko mesto samo mož, ki ima poleg zmožnosti tudi moralno kvalifikacijo! Klerikalno listo ni vzeti resno, na njej se nahajajo imena kandidatov, ki smešijo vso stranko, in katero smatrajo volilci za norčevanje iz v o1 ilstva ter bo večina klerikalcev vohla Gospodarsko listo. Za našo listo je splošno navdušenje! d Z Blok nam pišejo: Naša občina ima visoko lego, zato pa imamo ludi bolj hladno podnebje kakor loška in cerkniška ter laška dolina. Živimo po veliki večini od svojih črnih gozdov in pa od vožnje. Kar nam da polje, ni vselej niti za domačo potrebo. Naši vozniki se leto in dan pomičejo po cesti med Loškim potokom in Rakekom. Taka vožnja traja navadno dva dni, kar nese vozniku navadno 500 Din zaslužka. Tod je bolj kraški svet, vode ponieujejo in zbog tega nimamo vceiih potokov ter le par boljših mlinov v porabo. Zaradi visoke lege našega kraja je skoz celo leto opaziti veterno vreme. Kako lahko bi porabili veter za gonilno silo, kakor ga izrabljajo v ta namen na Holandskem In v zadnjem času — kakor smo čitali v časopisili — tudi v visoko ležečih angleških pokrajinah. Tudi za električno razsvetljavo bi nam lahko služila energija vetrov, kar bi bilo vsekako velike važnosti, ker bi bila ta energija neizčrpna kakor vodna sila. — Pred neka: leti smo si razdelili občinske pašnike, ki smo jih deloma pogozdili, deloma pa izpremenlli v polje, česar smo danes prav veseli, saj je danes tisti svet dosti več'vreden ko svoje dni. Sedaj je le še par vasi, ki goni govedo na pašo. Na Novskem hribu, ki smo ga pogozdili, vidiš že prav Čedne smreke in jelke. To je bogastvo, ki raste — Opozarjamo naše dopisnike, da morajo biti vsi dopisi, namenjeni za tekočo številko, najkasneje vsak torek v uredništvu. Vsi dopisi, ki pridejo pozneje, se bodo uvrstili še le v prihodnji številki, kolikor niso zastareli. — Kralj Aleksander na Bledu. Minuli četrtek je prispel ua Bled kralj Aleksander, ki ostane delj časa na Gorenjskem. — Spomenik kralju Aleksandru v Domžalah. V nedeljo, 8. t. m. popoldne ob treh se vrši v DomžaJali slovesno odkritje spomenika kralju Aleksandru. Po odkritju obhod !» trgu, nato veselica JugKrslovenske Matice. — Spomenik bojevnikom na solunski fronti. Ministrstvo za vere je naročilo posebni komisiji, da pregleda grobove na solunski fronti. Ta komisija Ima tudi nalog, da določi primeren prostor, kjer se bo postavil spomenik na solunski konti padlim Junakom. — Proslava Pašlčeve osemdesetletnice. Meseca julija se vrši velika proslava 80-letnlce rojstva velikega državnika, min. predsednika Nikole PaŠlča. — Kongres slovanskih geografov In etnografov v Pragi se vrši od 4, do 8. t. m. linlcljativo za ta kongres Je dal naš učenjak, profesor beograjske univerze dr. Cvijič. Prijavilo se je okoli 400 udeležncev, med katerimi je tudi 6 oficijelnih delegatov sovjetske vlade. Na kongres je odpotoval tudi bivši minister dr. Niko Zupanič. — Osebna vest Iz Beograda se je vrnil v Ljubljano dr. Vladimir Ravnihar. V Beogradu ga Je sprejel v avdijenci min. predsednik Pašič. — Češkoslovaško odlikovanje našega polka. V Skoplju so bili na svečan način odlikovani oficirji, podoficirji in redovi 21. pešpolka z odlikovanji, ki jih jim je podelila Češkoslovaška. Kakor znano, nosi 21. pešpolk ime predsednika Masaryka. — Odkritje spominske plošče Davorinu Trstenjaku se vrši na Krčevinah pod Humom pri Ormožu na blnkoštni pondeljek 9. t. m. oh 2, url popoldne. — Kongres veterinarjev se vrši v Subotici 7., 8. In 9. t. m. —» Vprašanje vojaških let za pokojnino državnim uslužbencem. Glavna kontrola le izdala sledeči sklep: čl. 45 točka 2 uradniškega zakona se mora razumeti tako. da pripadajo selitveni stroški civilnim in vojaškim osebam, kl dovrše polno število službenih let, vrnčunajoč v to tudi icta vojaške službe dvojno. Po tem se lahko upokoji na njegovo zahtevo tudi uradnik, kadar dovrši 35 služben:h let z dvojno vštetimi vojaškimi led, ker se smatra, da je dosegel polno pokojnino. — Anketa »Mednarodne delavsko pomoči«. V Posvetovalnici ljubljanskega magistrata se je vr-&la 31. maja anketa »Mednarodne dešavske po-nrocu. Namen ankete je bil, da pojasni njeno delo drugod In pri nas. SDP Je humaaiitama organizacija za podporo vsem narodom, prizadetim pn od leta do leta. Koliko bi bila naša dežela več vredna, ko bi se pogozdile vse brezplodne pustinje. Bloška občina je dala lep zgled pogozdovanja, dasi je tudi pri nas še nekaj sveta, ki bi se dal pretvoriti tako n. pr. Piškovec, Brinšček in Videm. Povedati moramo tudi, da sc nahaja v naših hribih premog, lep črn premog, ki nam utegne postati vir novih dohodkov. — Ker vodne žage ne morejo zmagovati vsega dela, nameravata dva podjetna moža zgraditi v Novi vasi parno žago. — Konec preteklega tedna smo Imeli dobro obiskan sejem. Prignalo se je mnogo živine. Kupcev je bilo dosti, da Lahov ni manjkalo med njimi, se umeje, saj smo takorekoč njih mejaši. d Iz Velikega Bečkereka nam piše kranjski fant, ki služi tamkaj pri vojakih: Tod okoli ie sama ravnina in nepregledno žitno polje. Vojaško službovanje se je v zadnjem času jako izboljšalo. Menaža je vobče vojaška, komis je pa iz fine bele moke in ga ima vsak najboljši jedec dovolj. Nobene sile nam ni. Banaška pšenica slovi, a ba-naška vinska kapljica je tudi spomina vredna, a poleg svoje dobrine dosti cenejša kakor po slovenskih krčmah razna kiselica. Tukajšnje vino je tako, da ga človek lahko na tešče pije. Dasi je Imel naš kapetan Srb veliko izbero med Hrvati in Srbi, vendar je mene Izvolil za svojega »pur-ša«. Splošno se opazuje, da imajo Srbi Slovence radi. Sicer sem šele nekaj mesecev tukaj, vendar že precej dobro govorim srbohrvaščino, čitam srbske časnike, pisana cirilica ml pa dela večje težkoče. S svojim oficirjem sem bil že tudi v Črni gori, na Lovčenu In drugje, torej sem videl dosti krajev naše Jugoslavije, kar je tudi nekaj vredno. Bom vedel vsaj kaj povedati, ko pridem domov. elementarnih ali gospodarskih katastrofah. Organizacija je nadstrankarska. Na anketi se je ustanovil širši nadstrankarski odbor, ki ima nalogo^ da popularizira SDP v Sloveniji. — Zakoni v Vojvodini. Vzkllcno sodišče v Novem Sadu je razsodilo, da samo cerkveno sklenjeni zakoni niso veljavni v Vojvodini. — Kmetijski pouk v vojski. Ministrstvo vojsko In mornarice je sprejelo načrt poljedeljskega ministrstva o rednem strokovnem poduku o kmetijstvu v vojski. — Brzojavne In telefonske takse. Ministrstvo za pošlo In brzojav je odredilo, da se pri plačevanju brzojavnih In telefonskih taks od 1. junija računa frank v 15 kratil eni iznosu dinarske veljave. — Znižanje brzojavnih pristojbin za Inozemstvo. Ministrstvo za pošto hi brzojav je s L junijem znižalo pristojbine za brzojavke v inozemstvo za 25 odstotkov. — Podržavljene pošte. Ministrstvo za pošto in brzojav je sklenilo, da podržavi neerarične pošte v Ljubljani, na B’edu in na Rakeku. — »Kovači« v veljavi le do 10. t. m. Deset-dinarskl bankovci, takozvani »kovači«, ostanejo v veljavi le še do 10. t. tn. Do tega dneva jih še zamenjava .Narodna banka v Beogradu v polni vrednosti. — Kolera v Bački. V vasi Oravlcl je obolelo 30 oseb na koleri, ki se je pričela širiti v obmejnih krajili ob rumunskt meji. — Velik požar v Novem Sadu. Tovarna Thiigh v Novem Sadu, je popolnoma pogorela. Uničena so vsa skladišča. Škoda znaša 8 milijonov dinarjev. — Sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije v Beogradu. Po naredbi ministrstva vojske in mornarice se sprejme letos 350 gojencev v nižjo šolo vojne akadetrtite v Beogradu. Pogoji za sprejem so: 1. naše državljanstvo (domovnica), 2. krepko zdravje (zdravniško spričevalo), 3. neomadeževano vedenje (nravstveno spričevalo). starost 16 do 20 let (rolstni list), 5. pred-izobrazba (matura na realki ali gimnaziji, dovršena gimnazija ali realka, 7 razredov gimnazije s prav dobrim uspehom), 6. dovolitev staršev, 7. obveznost na vse pogoje, ki jih zahteva akademija, 8. obveza na petletno službovanje po dovršeni šoli. Prošnje je vložiti do 10. avgusta t. 1. na upravo vojne akademije. — Razpisano zdravniško mesto. Pri inspektoratu ministrstva za narodno zdravic v Liublianl je razpisano mesto uradnega zdravnika ter mesto pomožnega zdravnika. — Proti psovki In kletvam. V Šibeniku je posebni! odbor Izdal progi as. proti psovki In kletvam. Proglas so podpisali katoliški in pravoslavni šlcof. mestni župan, mestni poveljnik in zastopniki vseh državnih, vojaških in cerkvenih uradov ter v i'i'i OTgrn:.-.r."': " Izredni občni zbor Ijanske podružnice ¥, L V nedeljo 1. t. m. dopoldne sc je vršil izredni občni zbor ljubljanske podružnice U. V. i , za katerega je vladalo veliko zanimanje. Izred občni zbor, ki se je vršil v restavraciji pri »Zlatorogu«, je otvoril okrog pol 10. ure dopoldne de legat Izvršnega odbora U. V. I. Matko Štefe, ki ie pozdravil navzoče tovariše in i-.onstatiral sklepčnost občnega zbora. — Nato je bil izvoljen za predsednika zborovanja Breznikar, za zapisnikar;,, Rant Zdravko, za overpvatelje zapisnika p. f.V Podmernik in Bajželj. Kot prva točka dnevnega reda ie bilo poročilo gerenta podružnice, ki Je v kratkem izvajanju očrtal delo podružnice ter pojasnil, da je prei-šuji odbor odstopil radi spora, ki je nastai med Izvršnim odborom in podružnico glede podpore podružnici za ceneno moko. Nadalje je izjavil, da so se pod njegovim Vodstvom ■ bravnavate le tekoče zadeve. Razdelil se je ti:Ji gnoj med člane, ki ga je podružnica prejela od Komande Dravske divizije. Nato je, izjavil f. Mežnarič imenom opozicije, da se ne zadovolji s pojasnilom goreti:a ter zahteva obširno poročilo glede udeležbe gerenta na zaduji anketi. Na prošnjo gerenta je podal to poročilo delegat M. Štefe, ki je izjavil, da se je na anketi pretresalo vprašanje invalidske zadruge, dalie so se razdelile delnice, govorilo'se je pa tudi o pripravah za letošnji invalidski kongres, ki se vrši na zahtevo Izvršnega odbora v Ljubljani. Nato odgovarja 1. Mežnarič, da opozicija pod nobenim pogojem ne prizna nikakih sklepov, ki so bili storjeni Imenom podružnice glede udeležbe na kongresu, ker so bili ti sklejti prot! vsem pravl-Jom. Dalje tudi odločno zahteva, da se vrši kongres v Unionu In ne kakor se baje namerava v Tivoli, ker je ta prostor premajhen, kajti kongres« se morajo udeležiti vsi člani in članice, da vidijo, kaj je kongres In kaj se Je In bo ukrenilo v svrho izboljšanja njihovega položaja. Izvajanjem I. Meznariča so navzoči člani pazno sledili in mu burno pritrjevali. K besedi se oglasi še neki govornik, kile istotako grajal vstopanje Izvršnega odbora, ki le prepovedal, da podružnični odbor intervenira pri raznih oblasteh za svoje člane. (Medklici: Zakaj pa imamo potem svoje zastopnike! Morda samo za volitve?) Predsednik zvoni in opozarja k redu, na kar se preide k drugi točki: Poročilo delegata Izvršnega odbora, katero Je poda! Matko Štefe, ki pa prav za prav ni nič stvarnega povedal. Omeniti bi bilo le izjavo, da ]e Izvršni odbor za svol* delo odgovoren le središnjemu odboru v Beogradu ter da če kdo želi »speeljelno« pojasnilo, da ho nato odgovoril pri slučajnostih, do katere točke pa ul mogel čakati, ker Je moral v službo. Prišlo ie do ponovnega prerekanja med opozicijo in člani Izvršnega odbora posebno pristaši JDS. (Medklici opozicije: Pogajali ste se z demokrati! Poslali st« posebno deputacijo k dr. Žerjavu! Matko Štete: Intervenirali pa smo ravnotako pri Spahi, Korošcu in Davidoviču!) Nastalo je splošno prerekanje. Ko sc je razburjenje poleglo, se je prešlo n« najvažnejšo točko: volitev novega odbora. Govorilo je več članov, ki so v lepih besedah orisali pomen volitev novega odbora. Najpreje se je vršila volitev predsednika in sicer se je volilo tt listki. Ker pa so nekateri člani skušali z razntal sredstvi vplivati na potek volitev, so se prvotno razdeljeni listki pobrali, zažgali in razdelili novi. Volilo je 89 članov. Za predsednika ie bil Izvoli«« član opozicije I. Mežnarič z večino (t. J. 65. glasov). Na vprašanje predsednika zborovanja, fio sprejme Izvolitev, je Mežnarič izjavil: da. Nato ne je v kratkem, jako lepem govoru zahvalil za fir volitev ter obljubil, da bo posvetil vse svo)e mo4l za delo v organizaciji. — Nato se je prešlo na volitev odbora. Predložene so bile kar tri liste. X večino glasov so bili nato izvoljeni v upravni odbor: Bajželj. Ogrin, Breznikar, Accefto; xA namestnike Pavšič, Donnaša, Podmenlk: v nadzorni odbor Zrinšek, Cotar, ga. Trček; za nameit-nike Baumgarten In L Kisovec. — Nato le zavz« predsedniško mesto I. Mežnarič, ki se je ponovno zahvalil za Izvolitev ter prosil tako novo Izvoltent odbor, kakor tudi delegata Izvršnega odbora z* pomoč. Veliko ogorčenje je povzročila med zborovalci Izjava I. Mežnarlča, v kateri oplsuie d^ narno poslovanje Izvršnega odbora. Tako so se ft pr. nekaterim dobro situiranim članom dovoljeva,-la velika posojila, dočim so revnejši Invalidi dobili le malenkostne zneske. Imenovala so se tudji Imena dotičnih članov. (Medklici: Sramota!! Tako se dela z našim denarjem!) Nato se je razvila daljša debata glede specijalne invalidske komfsR je, in načrta Invalidskega zakona, v katero so po« segli člani opozicije, kakor tudi Izvršnega ods bora, ter je bila mestoma zelo živahna. Ob poj drugi uri je predsednik I. Mežnarič zaključit lepo' uspelo zborovanie. Gospodarstvo. Ohranitev prirodnoga bogastva Veliko se čujc o ohranitvi prirodnih virov narodnega bogastva. Ali ta beseda )e ena izmed onih, ki prav lahko varajo, ker imajo dvojen pomen. Nevarna je zlasti za to, ker y enem slučaju pomenja ravno nasprotno kot V drugem slučaju. Zgovoren političar utegne zagrmeti: iJaz *em za ohranitev našega petroleja in vodne sile.« Prav. Ali niti on niti njegovo poslušalstvo se dostikrat ne zaveda, da ohranitev v enem slučaju pomenja ravno nasprotno kot v drugem slučaju. Ohranitev petroleja pomenja ne ubiti ga, kajti ves porabljeni petrolej je izgubljen za vekomaj. Ohranitev vodne sile pomenja rabiti jo, fcajti vsa neporabljena vodna sila je zgubljena za vekomaj. Olje in voda se ne dasta pomešati. Obe sta v omejeni zalogi in nezadostni za naše potrebe. Ali zaloga petroleja je izčrpljlva, dočini je zaloga vode neizčrpljiva. Dan za dnevom sobice Črpa vodo iz morja, vetrovi pa zaganjajo to vodo v obliki oblakov nad pogorja, kjer se spušča na zemljo v obliki dežja in napolnjuje reke in potoke ki se zopet izlivajo v morje. Tako narava skrbi za večno obnavljanje vodne sile. Drugače pa jc v slučaju petroleja. Ni nikakega razloga misliti, da bo narava tedaj obnovila zalogo petroleja, ki jo potro-fcuno tako obilno in potratno. Končina petroleja, ki se še nahaja v podzemlju Zedinjenih držav, se ceni na približno devet bilijonov, I, j. dcvettisoč milijonov sodov. Lani so izvlekli iz podzemlja 74- milijonov sodov petroleja. Prav lahek račun nam kaže da bo ob istem koraku produkcije vsa zaloga petroleja izčrpana približno za dvanajst let in da bo treba iskati drugih virov za gazolin, mazilila olja In druge petrolejeve produkte. Kakšni bodo ti novi viri, danes še ne vemo, ali toliko vemo, da bodo olja in tekoče kurivo jHinogo dražja v bodočnosti in mnoge težja bo njihova dobava. Res, Imamo še ogromno zalogo oljnega škriljevea. Iz katerega sc daje petrolej. Ali škriljevec treba izkopavati, do-čim petrolej brez drugega izteka, čim prevrtamo preko plasti, pod katero je shranjen. V nekaterih delih te dežele vidimo še dane« žareče plamene naravnega pitna, gorečega vso noč iz cevi, ali večina občin, ki so fc tako srečne, da jih je narava sama preskrbovala s plinom za razsvetljavo In kurjavo, so se morale vrniti k rabi premoga. Naravni plin je izgorel. In kaj glede premoga? Nikjer na svetu go ni zadosti, da bi mogel še dolgo trajati Trije kontinenti, Afrika. Južna Amerika in Avstralija nimajo zadosti premoga, da bi mogli vzdrževati industrijahio civilizacijo, kakršna jc ona moderne Evrbo(j zaželjlve m nikdar ni prerano, ua začnemo dete privzgajati k neodvisnosti, da sc navadi skrbeti sam za sebe. Ko se dete ik.i sedeti alt hoditi, ga ne smemo, nikoji prisiliti, da to. začne, pted.no ni •pripravljeno za to. Na neki nerazložljiv način dete zna veliko boljši kot orasii človek, koui je njegovo okostje zadosti močno, dr. podpira svojo težo, in obelodani to'zmožnost, čim ie cas z,a to prišel, Neverjetno je, koliko mate. dovoljuje svojim detetom, da rabijo cucelj. Ne le da kvari obliko ust In zob, marveč je bakteriologično nesnažen In vzrok mnogim okuženjem grla in bezgavk. Guzatije paka ah prstov jc nevarno iz istih razlogov. Ako .s: dele še jako mlado, jc prav lahko odvaditi ga, ako se lokavi košuljice pripneio k matraci z varnostno zaponko. Nikdar ni prerano, du začnemo zabiča vati v otroka navade obzirnosti proti drugim in željo biti drugim na uslugo. Cim bolj zaposlenje otrok In čim več misli on posvečuje drugim, teni man) časa ima premišljevati o samem sebi in razvijati navade, k| so Skndliive M težko odpravljive. Od največie važnosti je, da nikdar ne zažu-gamo alt obllublnio otroku nečesa, kar ne mislimo izpolniti. Otrok verjame v resnicoljubnost s volih staršev. Malokdaj se zavedamo Koliko škode ic storjene mladi tn dovzetni duši, ako odkrije, da roditelj, v katerega je zaupat, ul mož-beseda. Do; stikrat je prav lahko za odraslega, ki daje otroku kako povelje, da mu pove razlog take napovedi.' To prispeva k otrokovi razumnosti in ga dela boli pripravljenega k uboganju. Vlivati strah in bojazljivost v mlado dušo jč morda najhujša stvar, ki se more storiti. ‘Nič bržkone nima bolj trajne posledice na podzavest kot trah. Nervoznost v poznejšem življenlu Izvira dostikrat iz strah«, ki ga je odrasli zabičal v dušo otroka. • * M. Ptuj: Vašo z-adeneo smo izročili našemu tajništvu, — Brežice: Obrnite se na okrožni odbor NRS — Dnliovnik v pok.: Žal, nemogoče. — Drž. uradnik v Maribora: Izročite zadevo mariborskemu okrožnemu odboru NRS. — Rahokj Prepozno prejeti. Oglasite se še. — Kranj: Brez bojazni. NRS bo znala najti tudi za take slučaje prhnemo pot. Nihče nhna pravice, preganjani svojega tovariša, ki te drugega Iv tem slučaju edino pravilnega) pomičnega mišljenja — K4: Odgovor m-ddete v Itstu. Sl®¥l ismei^SŠIkii priseiienlfkS Ljuclju veliko vprašujejo o jezuiti