številka 15 četrtek, 17. aprila 1997 160 tolarjev Agonija 350-clanskega podjetja se končuje Stečaj 350-članski kolektiv ESO Opreme že nekaj časa doživlja hude čase. Življenje v negotovosti kaj bo jutri, plače, ki so ali pa ne ... Pred tednom dni so zaposleni dočakali del plač za februar in sicer vsi enako, v višini 17.000 tolarjev, prispevki niso poravnani že nekaj časa, menda od takrat, odkar v podjetju plače izplačujejo po delih in »na roko.« V začetku tedna je bila večina zaposlenih doma, na čakanju. Delali so samo tisti, blizu 60 naj bi jih bilo, ki dokončujejo naročen stroj za Hartla, tistega, ki gaje kupec iz Avstrije plačal v naprej in s tem zagotovil izplačilo plač za januar in tisti, ki delajo na področju financ, upniki vsak dan trkajo na vrata. Stečaj za podjetje s področja kovinsko - predelovalne industrije je tako samo še vprašanje časa, vprašanje nekaj dni. Kot smo zvedeli, naj bi bila vloga za uvedno stečajnega postopka že na sodišču, stečajni postopek pa naj bi vodil Rudi Hramec ■ mkp V Šoštanju v sredo prvi knjižni sejem in še marsikaj Hašll boste Rknpg® zase, p) r i s^l u In ni ili k n k Pravijo, da Slovenci ne beremo veliko. Pa po tistem, kar pravijo v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, kjer beležijo obiskovalce in knjige v branju, to ne drži. Podobno bi rekli v Šoštanju, kjer je oddelek te knjižnice. Knjig ne kupujemo ravno veliko. Sorazmerno drage so, vendar pa najbrž zaradi majhnih naklad v slovenščini ne more biti drugače. Denar se najde za kakšno enciklopedijo, strokovno literaturo, za leposlovje ga običajno že zmanjka. V Šoštanju pa so se odločili, da bodo knjigo približali bralcu, mu omogočili, da jo kupi ceneje, da vanjo samo pogleda. V okviru dneva knjige pripravljajo prvi knjižni sejem. Ta bo v sredo, 23. aprila, na Trgu svobode, pred občinsko zgradbo. Potekal bo pravzparav ves dan, od 9. ure naprej. Ob sejmu bodo potekale mnoge spremljevalne prireditve, organizatorju je uspelo k sodelovanju pritegniti lokalne pesnike in literate, ki bodo brali svoje pesmi ali odlomke iz svojih del, dan pa zaključili na najlepši možen način, z litetarnim večerom in srečanjem s slovensko pesnico in igralko gospo Milo Kačič. Literarni večer pripravljajo v rojstni hiši pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Urša Menih, ki prireditev pripravlja, pravi: »V našem mestu, ki v zadnjih letih niti knjigarne ne premore več, bi radi s knjižnim sejmom ljudem približali knjigo, ki postaja človeku vedno bolj oddaljena, draga in zato tudi odtujena. Knjige, kijih bodo prodajale založbe, bodo cenejše, s tem bo omogočeno obsikovalcem, da si bodo kakšno tudi kupili, zase ali za darilo. V svetu je običaj, da na dan knjige komu knjigo tudi podariš. Pričakujemo in računamo na obisk, s katerim bi obiskovalci potrdili, da si tega želijo in potrdili, da imajo odnos do knjig.« Nad odzivom založb, ki so jih Šoštanjčani povabili k sodelovanju, so bili prijetno presenečeni, blizu dvajset jih je svoj prihod že potrdilo, kar obeta zanimiv dogodek v Šoštanju. Pokrovitelj prvega knjižnega sejma v Šoštanju pa je občina. Ljubitelji knjig, ne spreglejte torej srede. ■ Milena Krstič - Planine Ta teden organizira Veterinarska postaja iz Šoštanja cepljenje psov, kije po zakonu obvezno. Razposlali so okoli 3000 vabil, toliko je m^^m^^m- ^ne- registriranih psov, računajo pa, da se jih fl bo odzvalo okoli 2500. Na velenjskem območju je lastnikom psov ob tej priložnosti razdelila služba občinskega nadzora vrečke za pasje iztrebke, da bi tako v večji meri upoštevali občinski odlok o pseh. Vse tiste, ki svojih hišnih prijateljev niso pripeljali na obvezno cepljenje, bodo veterinarji seveda prijavili verinarskemu inšpektorju. Če ste torej med njimi, odpeljite psa k veterinarju čim prej. Stroški bodo manjši. U(mz) Libeiiče, Mežica, Duh na Ostrem vrhu in Pavličevo sedlo Meja z Avstrijo še bolj odprta Na osnovi dogovora, ki gaje mešana sloven-sko-avstrijska komisija za obmejni promet sklenila na tretjem sestanku v avstrijskem Jennersdorfu med 14. in 17. oktobrom lani, so od ponedeljka, 14. aprila 1997, dosedanji med- ISSN 0350-5561 9 državni mejni prehodi Libeiiče, Mežica, Duh na Ostrem vrhu in Pavličevo sedlo postali prehodi, preko katerih lahko poleg državljanov Slovenije in Avstrije potujejo tudi državljani članic Evropske unije in članic sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru. Meja s sosednjo Avstrijo se tako vse bolj odpira, saj je bilo leta 1994 deset takšnih prehodov, z novimi štirimi pa jih je že enaindvajset. mjp m V V V Protestu mestne občine Celje zoper postopek in način ukinjanja železniškega prometnega vozlišča v Celju se je na zadnji seji pridružil svet občine Šoštanj. Najbrž se mu bodo še kje, predvsem pa tam, kjer železniške postaje organizacijsko sestavljajo železniško prometno vozlišče Celje - vzdolž »savinjske« železnice občine Žalec, Šmartno ob Paki in Velenje. Mestna občina Celje predlaga Slovenskim železnicam moratorij nad izvedbo sklepa o ukinitvi, dokler ena od slovenskih univerz na podlagi temeljite logistične študije ne bo izdelala reorganizacije, ki bo usmerjena v sodoben in varen železniški promet. Za takšno zahtevo imajo razloge: zadnje težke prometne nesreče v svetu kažejo na dejstvo, da racionalizacija železniškega transporta ni možna brez znanstvene podlage; da gre za preveč pomembno infrastrukturno zadevo, da bi se je lahko lotili zgolj na podlagi ocene; daje opravljanje neposrednega notranjega nadzora za zagotavljanje varnosti in urejenosti železniškega prometa možno le, če se podrobno pozna proces dela na posameznem področju in da predlog za ukinitev železniškega prometnega vozlišča v Celju nima podlage v razvojnih in pros- torskih aktih republike Slovenije, zaradi česar je še toliko manj razumljiv. V Slovenskih železnicah pa pravijo, da gre samo za racionalizacijo na tem področju, za ukinitev vozlišča kot organizacijske enote, ki je v skladu z usmeritvami sanacijskega programa železnice, zaradi česar naj ne bi bili prizadeti uporabniki železniških storitev. Tako pojasnilo Celjani jemljejo kot ignorantski način reševanja vprašanj, njihov župan Jože Zimšek pa odločitev razume tudi kot skrajno omalovaževanje vseh delavcev Slovenskih železnic v mestu Celje in na območju, ki ga to vozlišče pokriva, ne nazadnje pa tudi kot klofuto vodstvu mestne občine, ki si je v zadnjih letih prizadevalo za najboljše odnose s Slovenskimi železnicami. Protestu se bodo bržkone pridružili tudi Velenjčani. Lahko bi mu dodali še nekaj, malenkost, pa vseeno, ko v Slovenskih železnicah že pravijo, da uporabniki storitev ne bodo prizadeti: ob nedeljah in praznikih po Savinjski železnici ne pelje proti Celju in iz Celja proti Velenju noben potniški vlak. Pa navsezadnje tudi davkoplačevalci s tega konca nemenjajo v proračun za železniško infrastrukturo kar nekaj denarja. ■ mkp \ Poletni Eurocamp v Velenju na temo: »Evropa-naš skupni dom« Minuli konec tedna je v Velenju odvijala Mednarodna konferenca mladih iz partnerskih mest. Izpeljali so celoten program, ki so si ga zastavili. Tako so že v petek obravnavali mednarodno listino o sodelovanju partnerskih mest, z razpravami pa so nadaljevali tudi v soboto. Posebna komisija je kot lokacijo poletnega Eurocampa mladih iz partnerskih mest, ki bo v Velenju potekal od 31. julija do 12. avgusta, izbrala velenjski Dom učencev. V Počitniški zvezi Kažipot, ki je organizatori-ca obeh prireditev, računajo, da se ga bodo udeležili mladi iz Rusije, Madžarske, Poljske, Nemčije, Španije, Francije in Nizozemske, od koder so bile tudi delegacije, ki so se udeležile minule konference. Skupaj naj bi jih prišlo okoli 80. Poudarek aktivnosti na Eurocampu bo predvsem na lastni ustvarjalnosti mladih in skupnih aktivnostih udeležencev. ■ bš 9770350556014 DOGODKI 17. aprila 1997 Zbornik Zoisovih štipendistov - drugič LJUBLJANA - VELENJE - Republiški zavod za zaposlovanje je izdal Zbornik Zosiovih štipendistov. Tistemu, ki so ga prvič izdali lani, je torej sledil drugi. V njem se predstavljajo Zoisovi štipendisti, tudi tisti z območja Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje, ki končujejo visokošolsko izobraževanje. Zbornik, ki je izšel v nakladi 4.000 izvodov je predvsem namenjen vodstvom podjetij in ustanov, kjer iščejo in zaposlujejo ustvarjalne strokovnjake. Zoisovi štipendisti so izrazito nadarjeni učenci in študentje. S temi štipendijami skušajo najsposobnejšim med sposobnimi omogočiti, da se oblikujejo v najboljše strokovnjake in ustvarjalce. S tem bi, taka želja je prisotna vseh deset let, odkar izrazito nadarjene v Republiškem zavodu spet štipendirajo, pripomogli tudi k uspešnemu razvoju slovenskih podjetij in ustanov. ■ mkp Pričakovano število vlog Center za socialno delo Velenje Čeprav se je že iztekel rok za oddajo vloge za pridobitev otroškega dodatka, na Centru za socialno delo Velenje slednje še vedno sprejemajo. Do začetka tega tedna so prejeli 6882 vlog, kar je več kot so jih v enakem obdobju lani (6527). Glede na izkušnje o zamudnikih in na zavrnjene nepopolne vloge pričakujejo, da bodo za pridobitev otroškega dodatka za obdobje do maja prihodnje leto obravnavali približno 7000 vlog. Center za socialno delo Mozirje Podobno kot v Velenju so tudi na Centru za socialno delo v Mozirju sprejeli pričakovano število vlog za pridobitev otroškega dodatka. V enakem lanskem obdobju 2269, letos 2350. Nadejajo se, da bo število slednjih doseglo zgornjo mejo 2500. mtp DWP Kalin Mozirje Dve desetletji dela in uspehov Člani mozirskega društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin letos slavijo dvajset let obstoja, nihanj v delovanju, lepih uspehov in užitkov. Jubileju so namenili tudi redno letno skupščino, na kateri so obudili spomine na prehojeno pot, sprejeli letošnje načrte, izvolili novo vodstvo in najzaslužnejšim podelili priznanja. Prejeli so jih Ferdo Remic iz Bočne, Srečko Gostečnik in Tone Resnik iz Mozirja, Miro Celinšek iz Spodnje Rečice in Franc Zehelj iz Pustega polja. Društvo trenutno šteje 24 članov, med gosti na skupščini pa je bil tudi predsednik zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije Drago Kovačič iz Kamnika, kije članom čestital ob lepem jubileju in pohvalil njihove uspehe v slovenskem in širšem mer-ilu. Člani društva Kalin so ob tej priliki izvolili novo vodstvo in sprejeli nova društvena pravila. MJP TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJE** 3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 RABLJENA VOZILA NA ZALOGI Tip vozila letnik MPC SIT ALFA ROMEO 33 91 852.784,00 CITROEN ZX AURA 91 1.151.284,00 FIAT TEMPRA 93 1.248.625,00 FIAT TIP0 1.4 95 1.228.716,00 FIAT TIP0 1.6 SX 93 1.509.900,00 RENAULT R-5 CAMPUS 89 485.100,00 RENAULT R-5 CAMPUS 92 777.000,00 RENAULT R-25 GTO 90 1.407.000,00 LADA SAMARA 1500 90 413.438,00 LADA KARAVAN 94 642.088,00 NISSAN MICRA 87 399.000,00 OPEL VECTRA 90 998.088,00 PEUGEOT 405 92 1.577.687,00 PEUGEOT 205 CABRI0 93 1.874.250,00 SUZUKI SVVIFT GLX 91 700.730,00 VOLKSVVAGEN JETTA CL TURBO 92 1.349.898,00 V0LKSWAGEN TRANSPORTER 93 1.708.875,00 ZASTAVA YUG0 45 92 211.680,00 ŠKODA FAVORIT 90 379.319,00 Za določene tipe vozil dajemo garancijo! Možna menjava staro za staro. Ogled vozil: Partizanska 3 (salon Ford). INFORMACIJE NA TELEFON: 063/851-060 OD 7. DO 17. URE. S seje sveta občine Šmartno ob Paki » Čimprej veselo na delo! « Na drugi seji v tem letu, minuli četrtek popoldan, so člani sveta občine Šmartno ob Paki osrednjo pozornost namenili obravnavi predloga letošnjega proračuna. Bolj ali manj zanimive pa so bile tudi nekatere od ostalih 12 točk dnevnega reda. Potrdili višje cene programov vrtca Zdrav vrtec - zdrava prehrana je projekt, katerega uresničevanja so se lotili v WZ Šoštanj lanskega 1. septembra. Zaradi porasta drobnoprodajnih cen in s tem tudi hrane, so šmarški svetniki na seji obravnavali predlagano povišanje cen programov od 2,44 do 3,79% in ga tudi potrdili. Nove cene so v veljavi od 1. aprila dalje. Po mnenju razlagalke, ravnateljice VVZ Šoštanj Vesne Žerjav, povišanje staršev ne bo bistveno obremenilo, za poslovanje zavoda pa je zelo pomembno. Neustrezna pisna informacija razlog za dezinformacije Sprejem odloka o zaključnem računu lanskega občinskega proračuna najbrž tokrat ne bi bil deležen tolikšne pozornosti, če se ne bi v zvezi z njimi širile takšne dezinformacije kot so se. Ko so omenjeni zaključni račun obravnavali člani nadzornega sveta, so namreč poleg vprašanj investicij (kanalizacija v Rečici ob Paki, vodovod v Podgori) opozorili še na (prvi pogled previsoke) osebne dohodke zaposlenih v občinski upravi, v oči pa so jih zbodli tudi stroški sejnin svetnikom. Andrej Centrih, predsednik nadzornega odbora, je svetnike seznanil, da po pravilni interpretaciji glede tega niso imeli več pripomb. Zato je tokrat bolj kot kaj drugega hotel opozoriti na to, kako pomembna je pravilna pisna obrazložitev postavk. Kajti, če naj bi člani odbora za negospodarske dejavnosti izvedeli, po kakšnem ključu in koliko denarja je za svojo dejavnost lani prejelo kakšno društvo.Odlok so v predlagani obliki ob koncu tudi sprejeli. Proračun sedaj je, »skriti kanal« pa za zdaj eden »S sprejetjem letošnjega občinskega proračuna (težkega nekaj več kot bi jo imeli v rokah, se dezinformacije o visokih zneskih sejnin, ki naj bi jih lani dobili šmarški svetniki, ne bi širile in po nepotrebnem burile duhov občanov. Vnovič pa je izpostavil vprašanje izplačila sejnin tudi za člane nadzornega sveta. V razpravi o ugotovitvah odbora so se tudi svetniki zavzeli za podkrepitev številk s pravilnimi pisnimi obrazložitvami in za čimprejšnje končanje nedokončanih naložb. Do naslednje seje pa m VELEBLAGOVNICA VELENJE palični mešalnik BOSCH 3.330 SIT (do končne prodaje zalog) 192.700,000 SIT) so dani vsi pogoji za izvajanje zastavljenih aktivnosti, zato je potrebno k uresničevanju prestopiti kar najhitreje, da bodo tudi občani od tega kaj imeli: dokončanje kanalizacije, predvideno javno razsvetljavo, varne poti,... Torej, čimprej veselo na delo!« S temi besedami je predsedujoči Bojan Kladnik komentiral sprejem osrednje točke tokratne seje sveta. Širše razprave o letošnjem občinskem proračunu ni bilo, ampak so svetniki bolj opozarjali na samo izvajanje. Po tihem pa so si najbrž zaželeli še več »skritih kanalov«, ki gaje pri obrazložitvi ene od postavk v proračunu omenil župan Ivan Rakun. Med drugim so se tudi dogovorili, da bodo na eni od prihodnjih sej obravnavali ustrezen sklep, na osnovi katerega bodo tisti občani, ki bodo sovlagali v pridobitve, lahko svoj prispevek uveljavljali kot olajšavo pri dohodnini. Sejnina po do sedaj veljavnem odloku o nagrajevanju Med predlogi komisije za volitev in imenovanja je pozornost vzbudilo mnenje komisije glede izplačevanja sejnin delovnim telesom, kar je predlagal nadzorni odbor. Komisija se je do njega opredelila negativno, prav tako vsi svetniki. Svojo odločitev so utemeljevali s previsokimi stroški za občino, saj deluje kar 15 komisij, pa tudi sami delujejo v najmanj treh komisijah brez plačila. Tega dobijo le za seje sveta. Nenazadnje so takšna tudi določila statuta. Predlagali so sestanek s predsedniki komisij in odborov,, na katerih bi te stvari obrazložili, da ne bi prišlo do nezadovoljstva. V pogovorih o delu teh komisij v prihodnje pa bo najbrž treba razmisliti tudi o tem. Podprli so predlog svetniške skupine LDS-a, da svetniki dobijo redno izplačane tiste dnevnice in potne stroške, ki jih opravijo za občino in sprejeli sklep o veljavi dosedanjega odloka o nagrajevanju. Na seji so med drugim sprejeli še predlog odloka o ustanovitvi javnega vzgojno varstvenega zavoda vrtec Šoštanj, letošnji program sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, poročilo o delu sveta v letih 1995,1996 ter potrdili predlog sklepa o premoženjski bilanci mestne občine Velenje z dne 31. december 1996. ■ tp In vendar se premika Vsaj v petih občinah Zgornje Savinjske doline in treh "velenjskih " občinah menijo tako, mislijo pa seveda na snovanje nove regije. Prepričani so, da bodo uspeli prepričati državne razdel-jevalce Slovenije, da je prav, da ta dva konca sestavljata samostojno regijo, ne pa da vso to območje strpajo v ohlapno celjsko (savinjsko) regijo. Se vedno so sicer nekateri, ki menijo, da bi "po naravi" Zgornja Savinjska dolina bolj "tekla " v celjsko regijo, ampak če bi bilo tako, bi bili Salečani preveč osamljeni. In seveda majhni; premajhni, da bi lahko sploh pomislili na samostojno regijo. To pa si močno želijo, prepričani so tudi, da po mnogih potencialih tudi zaslužijo. Ce kdo vpraša mene, sem za tako povezavo. Ce že ne zaradi drugega, zaradi tega, da bo nadnaslov te rubrike spet pridobil na veljavi. V začetku preteklega tedna so bile oči teh občin uprte v Velenje, saj so tu župani kovali novo regijo in pisali pisma. Konec tedna pa se je pozornost obrnila proti Zgornji Savinjski dolini. A ne le oči bodoče regije, ampak širše, in ne zaradi regijskega združevanja, ampak zaradi višje politike. Sem sta - s helikopterjem seveda, saj je cesta preslaba - priletela naš premier Janez Drnovšek in koroški deželni glavar Christof Zernatto, da bi na mestu samem razglasila, da bo mejni prehod Pavličevo sedlo odslej mednaroden. Naš premier pa je na pogovom vendar tudi omenil, da si bo vlada prizadevala, da bi uredila cestni odsek med Ljubnim in Lučami. Kaj bodo Zgornjesavinjčani s še eno obljubo, ne vem, predsednik pa se je le malo pohvalil, da na te kraje oblast ni pozabila. Takoj za Drnovškom je prišel na to območje predsednik državnega zbora, po državniški in strankarski zadolžitvi. Tudi ta je seveda moral nekaj obljubiti, pa je obljubil "bratsko" pomoč pri razreševanju problema radarjev na Menini. Pa s tem visokih obiskov še ni bilo konec. Tudi socialdemokratski vrh je prišel sem in to, kot pravijo nekateri, da bi tu "skočil v zelje" slovenski ljudski stranki, ki da je pozabila, iz katere stranke je nastala in za kaj bi se morala zavzemati. Pa so tu ustanovili Socialdemokratsko kmečko zvezo, gibanje za razvoj podeželja. In medtem, ko se hočejo nekateri pri nas vendarle združevati, se zdi, da bo vlak proti evropski skupnosti in Natu odpeljal brez nas. To, da si želimo v to integracijo, menda še ni dovolj. "Oni tam " bi radi, da kaj res tudi naredimo. Tako pa nekateri opozarjajo, da bolj ko govorimo o pridruževanju, manj za to kaj storimo. In nas zato v vrsti prehitevajo dižave, ki so bile za nami. Kot da bi bili pri nas tako trdno prepričani, da Evropa ne more brez nas! Da je stvar res že kritična, gotovo kaže tudi to, da so se v boj za ujetje vsaj zadnjega vagona tega vlaka, združile ceh stranke, ki se sicer gledajo kot pes in mačka. Za vse je nekaj dobro, bi ob tem kdo porekel! M (k) Pogovor z županom mestne občine Velenje Srečkom Mehom Uspehi dajejo nov elan Mestna občina Velenje ima sprejet proračun, z njim pa začrtane tudi naloge za letošnje leto. O njih ter o delu v preteklem obdobju smo se pogovarjali z županom mestne občine Velenje Srečkom Mehom. Kaj je tisto, kar je, po vaše, najbolj pomembno v preteklem obdobju? SREČKO MEH: Na prvo mesto bi vsekakor postavil v celoti uresničene v lanskem proračunu zastavljene naloge. Prav tako pomembno je, da nam je uspelo preoblikovati Komunalno podjetje, imenovati direktorja, skupščino in nadzorni svet. Vesel sem, daje delitvena bilanca pripravljena za potrditev in da smo dogovorili aktivnosti, ki so potrebne za regionalno povezavo. Za moje delo pa se mi zdi pomembno tudi, da smo v službah dogovorili minimalni obseg potrebnih sodelavcev občinske uprave za opravljanje zastavljenih nalog in da nam je uspelo v občinskem svetu, mnogokrat sicer težko, pa vendar, sprejeti odločitve, ki pomenijo napredek za mestno občino Velenje in celotno Šaleško dolino. Ze v drugo polovico aprila smo zakorakali, pa vendar ste lahko vseeno, v primerjavi z drugimi občinami in državo, zadovoljni, da je proračun za letos pod streho. SREČKO MEH: Zdi se mi pomembno, da smo ga sprejeli dovolj zgodaj, saj ta pomeni dogovor o smereh razvoja občine in seveda določa aktivnosti za njegovo izvajanje. Tako se bomo tudi lažje posvetili razvojnim nalogam. Žal pa še vedno ni sprejet republiški proračun, od katerega je seveda tudi odvisna uresničitev naših nalog. Torej s polno gotovostjo še ne moremo trditi, da bomo lahko vse izpeljali do konca. Običajno letijo pripombe ob sprejemanju proračuna na to, da je denarja za uresničitev vsega potrebnega premalo, tokrat so bile drugačne, češ da je ta preoptimistično zastavljen in da toliko sredstev, kot jih načrtujete, ne boste uspeli zbrati. SREČKO MEH: Pristopi pri načrtovanju proračunske porabe so lahko različni. Planiramo lahko optimistično ali pa povsem neambiciozno. Mi smo se odločili za optimistično in razvojno naravnan proračun. Ocenjujem, da so prihodki načrtovani realno, seveda pa se bo potrebno, da bomo res zbrali toliko denarja, bolj potruditi. Že prej sem omenil, daje nekaj postavk, ki jih zajema naš proračun, odvisnih od državnega denarja. To velja na primer za investicije v šolski prostor (dogovorjenih je 214 milijonov za glasbeno šolo - z ministrstvom imamo podpisan sporazum in računamo, da bo obljuba tudi izpolnjena v letošnjem letu, čeprav ta v sporazumu ni časovno opredeljena). Prav tako ocenjujem, da so realni načrtovani prihodki na področju razširjene reprodukcije, vodooskrbe, toplotne oskrbe, kanalizacije in taks. Iz tega naslova smo iz lanskega v letošnji proračun celo prenesli 100 milijonov tolarjev: Realni so tudi načrtovani prihodki na področju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Seveda so vse to lastni prihodki občine in naše službe bodo morale storiti vse, da jih dosežemo. Na tej osnovi bomo lahko tudi uresničili naloge, ki smo sijih zastavili na osnovi omenjenih prihodkov. Podobno kot lani predvidevate tudi letos v proračunu zadolževanje. Je to res potrebno? SREČKO MEH: Pošteno se nam je zdelo, da povemo, da ne vemo točno, kakšni bodo prihodki (glede na to, da republiški proračun še ni sprejet), ob tem pa vseeno optimistično zastavimo proračun, morebitni primakljaj pa zapolnimo s kreditom. Kredite pa bi najeli za stanovanjsko izgradnjo (če bi imeli potrebno dokumentacijo, bi ga lahko dobili že lani) in komunalno infrastrukturo. Iz teh virov je predvideno tudi odplačevanje. Katere so po vaše najpomembnejše naloge, ki so pred mestno občino Velenje? SREČKO MEH: Ene so tiste, ki so pomembne za vsakodnevno življenje občanov naše občine, druge pa tiste, ki so pomembne za naš nadaljnji razvoj. Med te štejem dogovore o regionalizaciji - oblikovanju Savinjsko-šaleške regije ter sočasno dogovarjanje s posameznimi ministrstvi o možnostih vlaganja v to okolje. Se naprej bomo oblikovali institucije, ki so regionalnega in medobčinskega pomena. Vzporedno s tem potekajo aktivnosti na področju sprejemanje delitvene bilance, kije osnova, da bo lahko vsaka od treh novonastalih občin dejansko vsaka zase razpolagala s svojim premoženjem. Več problemov imamo z Vinsko Goro, kjer so zadeve okoli delitvene bilance pa tudi uresničitve nove lokalne samouprave še vedno povsem odprte. Pa konkretne naloge, ki vas čakajo v prihodnjem obdobju? SREČKO MEH: Z nadaljnjim razvojem občine nas čaka tudi vrsta konkretnih nalog, med drugim sprememba sred- njeročnega planskega dokumenta, povezana z analizo razvojnih možnosti na vseh področjih. Predno se priprave tega lotimo, moramo namreč izvedeti, kakšne ambicije imajo na področju prostora v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Odgovorne naloge nas čakajo v tem letu na področju komunale, saj moramo pridobiti dovoljenje za podaljšanje uporabe sedanjega odlagališča komunalnih odpadkov. Potrebno bo dogovoriti sistem komposiranja gradbenih in ostalih odpadkov, predvsem pa moramo skupaj s sosedi dolgoročno razrešiti vprašanje odlaganja odpadkov in se lotiti druge faze izgradnje čistilne naprave. Računam, da se bomo te investicije lotili prihodnje leto. Vsem krajem moramo zagotoviti dobro pitno vodo, na področju šolstva pa doseči, da bodo vse šole enakomerno zasedene. Mestna občina Velenje je dovolj velika za organizacijo visokošolskega študija, za katerega se že dogovarjamo z Univerzo v Mariboru , dopolnjevati pa želimo tudi že uresničen visokošolski študij (zaenkrat poteka ta na področju elektrotehnike, ambicije pa imamo tudi za področji strojništva in rudarstva). Veliko nalog nas čaka na področju stanovanjske izgradnje in zagotovitve gradbenih parcel. Upam, da bomo uspeli v letošnjem letu urediti dokumentacijo za izgradnjo stotih novih stanovanj, veliko dela pa nas čaka tudi na področju ureditve prometa in še posebej parkirišč, kijih v našem mestu močno primanjkuje, njihova izgradnja pa je povezana s problemi še vedno nerazrešenih de-nacionalizacijskih zahtev. Parkirišča načrtujemo ob Elektrotehni, ob Šaleški, Rudarski, Prešernovi in Prežihovi cesti ter za Zdravstvenim domom. S tem bi v centru zagotovili potrebno število parkirišč in lahko uvedli tudi takoimenovane modre cone. Na področju prometa bomo začeli zamenjavati semaforje, ki so stari že več kot dvajset let in upam, da bodo v nekaj letih naša križišča najsodobneje se-maforsko opremljena, da jih bomo krmili z enega mesta in tudi tako omogočili čim hitrejši pretok. Sočasno pa pripravljemo tudi nekatere druge rešitve, med drugim dodatni prometni pas na cesti pred križiščem proti Gorici. Več pa bomo skušali narediti tudi na področju prijaznejšega mestnega prometa, da bi na ta način dosegli, da bi se Velenjčani pogosteje odločali in puščali svoje avtomobile doma. I Mira Zakošek JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ŠIRITEV MREŽE BANČNIH AVTOMATOV Vse imetnike tekočih računov, ki razpolagajo s tajno osebno številko za dvig gotovine na bančnih avtomatih, obveščamo, da sta se skupini 16-ih bankomatov Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d. na RUDARSKI, GORICI, V ŠALEKU, NAMI, STANDARDU, VIS&VIS, GORENJU, ŠOŠTANJU, PESJU, ŠMARTNEM OB PAKI, MOZIRJU, GORNJEM GRADU, NAZARJU, REČICI OB SAVINJI, LJUBNEM IN LUČAH pridružila dva nova bančna avtomata v NAKUPOVALNEM CENTRU VELENJE Velenje, Kidričeva 2/b in VINSKI GORI Zadružni dom, Vinska gora. Ponovno vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki BA, da na enoti; ki vodi njihov račun, vložijo zahtevek za izdajo tajne osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo. VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, BANKOMATI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. MENJALNICE TI EmkJL™. agencija z nepremičninami finančni inženiring Vetrinjska 8, 2000 Maribor, tel.:062/225-729, tel./tax: 062/224-697 4 menjalnice v P***! SLOVENSKA CELJE, Ljubljanska 3 a tel.:063/442-472 SLOVENJ Trg svobode 2 tel.:0602/45-015 NOVA UGODNA PRODAJA DEVIZ NA TRI OBROKE (ČEKI)! m F—ff Župani podpisali sporazum o razdelitvi premoženja Dorekli delitev bivšega »grunta « Konec preteklega tedna so župani MO Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, Srečko Meh, Bogdan Menih in Ivan Rakun, podpisali sporazum o dokončni delitvi premoženja bivše občine Velenje in ureditvi premoženjsko pravnih razmerij. Podlaga sporazuma je premoženjska bilanca na dan 31.12.1994. Ob tej priložnosti so v Uradu župana pripravili tudi tiskovno konferenco, na kateri smo med drugim izvedeli, da so bivša občina Velenje in iz nje nastale tri občine med prvimi v državi, ki so uspele razdeliti premoženje do te mere. Hkrati pa gre za največje premoženje, predmet delitvene bilance med novonastale občine v državi. Predsednik komisije za pripravo in spremljanje premoženjske in delitvene bilance bivše občine Velenje je bil Drago Martinšek, predsednik sveta MO Velenje. Komisijo so imenovali vsi trije sveti, sestavljali pa so jo predsedniki svetov, župani in še po en predstavnik iz vsakega sveta. Drago Martinšek nam je o delu komisije povedal: »To je bila zaključena skupina le v formalnem smislu, saj je v vsebinskem smislu pri pripravi sporazuma sodelovalo ogromno ljudi. Upal bi reči, da mnogo več kot 30, saj so sodelovali tudi direktorji javnih zavodov in drugi strokovnjaki. Dela je bilo ogromno. Komisija je delala po določenih parcialnih segmentih. Najprej smo se lotili premoženja bivše občine na področju Komunalnega podjetja in komunalne infrastrukture. Ta sklop je dokončno sprejet, prav tako je razdeljeno premoženje javnih osnovnošolskih zavodov, zdravstvenih zavodov ter lekarn. S tem sporazumom je v zaključni fazi še vse ostalo, kar je last bivše občine Velenje. Sporazum je zelo obsežen, pri delitvi premoženja pa smo upoštevali dva glavna kriterija; teritorialni in po številu prebivalcev. Po prvem se premoženje deli po legi, ko govorimo o delitvi pre- moženja po številu prebivalstva, pa govorimo o odstotkih in sicer MO Velenje 74,31%, Šoštanj 19,12% in občini Šmartno ob Paki 6,57%.« Svoje zadovoljstvo ob podpisu sporazuma so izrazili tudi vsi trije župani. Bogdan Menih je poudaril: »Delitev je potekala sorazmerno mirno, čeprav so se pojavljala tudi nesoglasja, vendar smo jih uskladili. Pred nami je še druga faza, ko bodo to obravnavali sveti. Najbrž bo še veliko pripomb. Menim, da se bodo upoštevale.« Ivan Rakun je med drugim povedal: »Mislim, da pri obravnavi sporazuma v svetih ne bo prevelikih reklamacij oziroma protestov. Upam, da bo prevladal razum, da se dogovorimo o prevzemu »grunta«. Zadovoljstvu ob podpisu se je pridružil tudi Srečko Meh, ki pa je izpostavil problem Vinske Gore. Dokler ne bo prišlo do delitvene bilance v občini Žalec, ta namreč ne bo prišla do premoženja, ki ji pripada iz bivše občine. »Vlogo dobrega gospodarja si želimo čim bolje opraviti,« je povedal ob koncu. Župani so torej sporazum podpisali kot formalni predlagatelji, sedaj pa ga bodo na prvih naslednjih sejah obravnavali vsi trije sveti. Pričakovati je, da bo obravnavan do prve polovice maja. ■ BŠ Vsi trije župani so izrazili zadovoljstvo ob podpisu sporazuma, kije terjal veliko dela, politične volje in kompromisov. Prodaja od vrat do vrat V zadnjem času se je več Velenjčanov obrnilo na našo pisarno za pomoč pri prekinitvi pogodbe s prodajalcem sesalcev (ki so seveda najnovejši dosežek tehnologije). Gre za klasično prodajo od vrat do vrat, s katero se kar prevečkrat srečujemo. Verjetno med nami ni nikogar, ki ne bi bil na kakšni predstavitvi čudežne posode, sesalcev ali pa ga ne bi obiskali prodajalci knjig. Takšne prodaje pa so pogoste tudi v gostinskih lokalih, avtokampih in zdraviliščih. Kaj se sploh lahko prodaja od vrat do vrat? Knjige, periodični tisk, umetniške reprodukcije (ne originali), mali gospodinjski aparati in aparati za nego telesa, izdelki iz keramike in porcelana za gospodinjstvo, čistila, kozmetika in izdelki domače in umetne obrti. Iz vsega naštetega sledi, da se posteljnina ne sme prodajati na takšen način. Ob nakupu Ne kupujemo na raznih predstavitvah, kjer nas spretni trgovci ob ponudbi brezplačnega prigrizka skušajo prepričati, da nujno potrebujemo njihov izdelek. Odločimo se res samo za tiste stvari, Piše: Urša Šmid vodja območne pisarne ki jih potrebujemo in smo o njihovem nakupu že prej razmišljali. Kupujmo pri preverjenih zastopnikih oziroma prodajalcih. Prodajalec se mora identificirati in dokazati, da je pooblaščen za prejemanje kupnine. Prodajna pogodba mora biti pri tej vrsti prodaje vedno sklenjena pisno, sicer je nična. Pred podpisom pogodbe le-to skrbno preberemo. Zapomnimo si rok, v katerem lahko odstopimo od pogodbe brez plačila pogodbene kazni. Zal pri tovrstnih pogodbah še vedno velja: veliki tiska daj, mali pa jemlje. Natančno mora biti določen tudi dobavni rok. Ce gre za izdelke, za katere je predpisana garancija, mora biti le-ta pravilno izpolnjena, prav tako mora biti priložen spisek pooblaščenih servisov. Prekinitev pogodbe Pismo, v katerem obveščamo prodajalca o prekinitvi pogodbe, pošljimo priporočeno, da ne bi bilo morebitnih kasnejših zapletov pri ugibanju o tem, kdaj je bilo oddano na pošto. Iz prakse lahko trdim, da so pri tovrstni prodaji velike težave, predvsem takrat, ko želijo nezadovoljni kupci prekiniti pogodbo s prodajalcem, problemi pa so tudi pri reklamacijah in uveljavljanju garancije. Ker pri takšni prodaji ne gre za majhne zneske, svetujem veliko previdnost. Poslovne novice GZS, Območna zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somogy poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij, ki bo v mestu Siofok ob jezeru Balaton v hotelu Ezustpart, 7. - 8. maja. Podjetje Odin d.o.o. iz Ljubljane organizira naslednje seminarje: - seminar s strokovnim posvetom in obdelavo vzorčnih primerov JAVNA NAROČILA, IZVAJANJE IN NADZOR, ki bo v četrtek in petek, 24. in 25. aprila, na Bledu v hotelu Astoria s pričetkom ob 10. uri, - seminar KAJ MORAM VEDETI O DELOVNIH RAZMERJIH, ki bo v sredo, 23. aprila, v dvorani hotela Slon v Ljubljani s pričetkom ob 9. uri, - strokovni posvet za direktorje, pravnike in kadrovske delavce na temo PRAVNI VIDIKI USPOSABLJANJA IN ZAPOSLO- VANJA INVALIDOV, ki bo 14. maja v dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije s pričetkom ob 9.30 uri. Agencija RS za učinkovito rabo energije objavlja povabilo industrijskim podjetjem k sodelovanju pri projektu ENERGETSKO SVETOVANJE VEČJIM PORABNIKOM ENERGIJE V INDUSTRIJI. Namen projekta je z neposrednim širjenjem informacij o sodobnih metodah uvajanja energetske učinkovitosti v podjetjih vzpodbuditi izvajanje ukrepov na področju učinkovite rabe energije. Povabilo je bilo objavljeno v časopisu Delo, dne 28. marca. Prejeli smo nov izpis PONUDB IN POVPRAŠEVANJ iz BCC centra v Bruslju. Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, Velenje. Telefon: 063/856-920, telefaks: 063/855-645. NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA Banka Celje je ponovno znižala obrestne mere za posojila za pravne osebe. Posojilo lahko najamete že po obrestni meri od T +7% dalie. odvisno od dobe vračanja posojila. Prav tako je Banka Celje znižala obrestne mere za Stanovanjska posojila. Obrestna mera je T + 8% za posojila z depozitom oz. T + 10% za posojila brez depozita. Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. | banka celje V varnem zavetju tradicije Učimo se celo življenje> pravijo. Znanja ni nikoli dovolj in tisti ki se tega zavedajo, tudi vedo, kje je pravi naslov za izpolnitev tovrstnih potreb in želja. UPI - Ljudska univerza -Zavod za usposabljanje in permanentno izobraževanje Žalec si v letih uspešnega obstoja in delovanja ni pridobil sloves uspešnega zavoda daleč naokoli kar tako. Možnosti izobraževanja, ki jih nudijo na različnih seminarjih, v delavnicah, v najrazličnejših oblikah jezikovnega, računalniškega, splošnega, osnovnega, poklicnega in srednješolskega izobražavenja, izobraževanja po V. stopnji in visokošolskega izobraževanja je do sedaj izkoristilo precej znanja željnih iz zelo širokega okolja tega zavoda. Njihovo zadovoljstvo ob pridobljenem znanju pa je najboljši porok za nove in nove kandidate, za nove in nove izzive. Eden takih je tečaj za voditelje čolnov. Dolgoletna tradicija, ki jo ima UPI - Ljudska univerza Žalec in uspehi njihovih kandidatov jo uvrščajo zelo visoko med organizatorji te tečajne oblike v Sloveniji. To vedo povedati poleg predavatelja - bivšega —-—--- ranjek 6, 3310 Žalec, tel _ - Strokovna delavka Alja Roš: "Po prvomajskih praznikih bo začela tečaj za vaditelja čolnov že tretja skupina. Kandidati prihajajo iz Koroške, velenjske kotline ter širše celjske regije. Tradicija in kakovostna predavanja sta porok za 90% uspeh naših kandidatov." pomorščaka kapitana Vilija Petka tudi na Upravi za . pomorstvo Koper, kjer tečajniki opravijo praktično preverjanje pridobljenega teoretičnega znanja. V podkrepitev prej omenjene trditve je tudi podatek, da v povprečju dosega vsaka skupina 90% uspeh. V vsakem šolskem letu organizirajo izobraževanje štirih skupin: eno v decembru, tri pa v spomladansko-poletnem času. Za tiste, ki ste nameravali opraviti tečaj za voditelja čolnov pred letošnjim dopustom, je prihajajoči maj kot 715-401, 715-402, 716 - 002, 716 - 003, fax: 715-402 nalašč. Po 1. maju (v dneh od 5. do 9. maja) bo namreč začela tečaj že tretja skupina. Število udeležencev je omejeno. Zaradi kakovostnih predavanj in nudenja individualne pomoči vključijo v skupino največ 15 udeležencev tečaja. Za izvedbo 48-urnega programa so običajno dovolj trije tedni. Štirikrat na teden po štiri šolske ure traja priprava na izpit. Tečajniki dobijo na predavanjih vse pripomočke, ki jih rabijo: gradivo, vrvice za pletenje vozlov, pomorske karte, navigacijsko šestilo in trikotnike. Cena tečaja znaša 35.000 SIT, z gradivi in pripomočki vred, plačati pa ga je mogoče v treh obrokih. Pogoj za pristop k izpitu je dopolnjenih 16 let, izpolnitev vloge za izpit, ki ga kandidat opravlja iz naslednjih predmetov oziroma vsebin: 1. Pravila o izogibanju trčenja na morju Pravila o plovbi na notranjih vodah 2. Drugi pomorski predpisi Drugi predpisi o plovbi na notranjih vodah 3. Osnove navigacije 4. Osnove motoroznanstva 5. Mornarska dela in veščine Kandidati, ki še nimajo vozniškega izpita, pa morajo predložiti še potrdilo o opravljenem tečaju iz prve pomoči. Ne odlašajte! Odločite se čimprej! Za podrobnejše informacije so vam na voljo vsak dan od 7.30 do 16. 30 ure, osebno ali po telefonu: 715 - 401, 715 - 402, prava oseba pa je Alja Roš. Delovni oddih dr. Janeza Podobnika »Zgornji Savinjski dolini se obetajo lepši časi« Predsednik Državnega zbora dr. Janez Podobnik je soboto in nedeljo preživel v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. V soboto se je kar nekajkrat srečal z gostitelji in novinarji in je imel »zelo intenziven oddih«, kot se je sam izrazil, nedeljo pa je zares posvetil sebi in družini, saj si je ogledal samostansko knjižnico v Nazarjah, zakladnico v Radmirju in katedralo v Gornjem Gradu, za konec pa se je z gostitelji zaržal še na kosilu. Za uvod seje na sedežu mozirske občine srečal s predstavniki vseh petih občin in negospodarstva. Pogovor so pretežno namenili problematiki organiziranosti in financiranja lokalne samouprave. Predsednik Državnega zbora je posebej poudaril, da kot župan vso problematiko zelo dobro pozna, za Zgornjo kar nekaj vročih vprašanj. Prvo so bili razumljivo radarji, odgovarjati pa je moral v imenu stranke in brata Maijana Podobnika, predsednika SLS in podpredsednika vlade. Ta je namreč na Menini izrecno zatrdil, da stranka, če pride v vlado, nikoli ne bo dovolila gradnje. Zdaj stranka je v vladi, za nameček pa ima v rokah tudi ministrstvi za obrambo ter za promet in zveze. Prvo vprašanje je bilo, ali bo torej izpolnila obljubo, drugo pa, kako bo kot predsednik Državnega zbora zagotovil upoštevanje volje ljudi, ki so strogo proti gradnji radarjev. Janez Podobnik je dejal, da se v to problematiko osebno ni posebej poglabljal, glede upoštevanje volje ljudi pa je zagotovil, da bo storil vse, da bodo stališča lokalnih skupnosti in prebivalcev v delovnih telesih in državnem zboru upoštevana, če bodo tja prišla. Poslanec Jakob Presečnik gaje dopolnil z ugotovitvijo, da stališča ostajajo nespremenjena in da bo stranka storila vse, da bi gradnjo preprečila. Na tretje vprašanje v zvezi z radarji je izrecno zatrdil, da radaiji na Menini niso cena za vstop v NATO in Evropo. Kako in kdaj odpraviti zamudo pri vstopanju v Evropo, saj je Slovenija v minulih letih pri tem storila bore malo. Dejal je, da so postopke močno pospešili, vendar pri tem kakovost ne sme trpeti, da bodo (ali so že) v tem tednu na vrsti pogovori pozicije in opozicije, saj to mora biti skupen nastop in skupna odločitev. Gospod Santer je bil namreč povsem nedvoumen, Evropa nam odpira vrata, vendar so ključi v naših rokah. Je prišlo po vstopu v vlado do razkola v stranki, do negodovanja med volilci in člani, ki naj bi prestopali v socialdemokratsko stranko? »Veliko sem med ljudmi in člani naše stranke, vendar nimam glede prestopov prav nobenih podatkov. Razkola v stranki ni, tudi dr. Franc Zagožen, ki je bil v vprašanju posebej omenjen, dela in sodeluje naprej. Se naprej delujemo v dobro stranke in države, res pa je, da so bila zelo različna mnenja. Razloge za in proti smo temeljito pretehtali, Savinjsko in Zadrečko dolino pa je posebej omenil vse večji problem demografske ogroženosti hribovitih in višinskih področij. To seveda ni problem samo tega območja, zato bo morala država celovito ukrepati, za zgornjesavinjske in zadrečke občine pa je menil, da bi morala vsaka od njih najti svojo dušo, torej vodilno dejavnost, ki bi ljudi zadržala v domačem okolju in jih pritegnila k ustvarjalnosti. To je po njegovem temelj pravega razvoja. Seveda s tudi področja in dejavnosti, ki občine morajo združevati, kot so denimo kultura, komunala, zdravstvo, pri slednjem pa se je kot zdravnik posebej vprašal, zakaj mladi zdravniki nočejo na podeželje. Seveda so ga gostitelji seznanili z vsemi perečimi problemi in dosežki, ki jih na srečo tudi ne manjka. Popoldne seje sestal z direktorji podjetij in predstavniki obrt-no-podjetniške zbornice, ki so mu zelo kritično in korektno, kot je sam poudaril, predstavili vse težave, od izvoznih problemov in precenjenosti tolarja do sive ekonomije in zelo slabe infrastrukture, ki je tudi cokla v razvoju. Dr. Janez Podobnik je gospodarstvenikom v grobem predstavil vsebino paketa gospodarskih ukrepov, ki ga je vlada v minulih dneh že poslala v par-lament.Ob tem je dejal, da je prav državni zbor prostor za oblikovanje in sprejemanje zakonov, pri čemer je seveda odločilna beseda poslancev. »Želim si dobro sodelovanje tudi z vašimi poslanci, kar štirje pa zagotavljajo, da se Zgornji Savinjski dolini vendarle obetajo lepši časi,« je posebej poudaril. Precej pestro je bilo srečanje z novinarji, saj je bil deležen Predsednik Državnega zbora Janez Podobnik in minister Ciril Smrkol z gostitelji foto: Jože Miklavc naša odločitev je bila res zelo težka, vendar dobro premišljena in zanjo dobivamo priznanje doma in na tujem,« je-še dodal. Slednje je moral dr. Janez Podobnik, sicer tudi predsednik programskega sveta stranke, temeljito razložiti še ne večernem občnem zboru zgornjesavinjske podružnice Slovenske ljudske stranke. mjp Učna ura borznega poslovanja Nakup vrednostnega papirja (delnice, obveznice, nakupnega bona,...) je za marsikoga še področje, ki ga raje opazuje bolj od daleč. Vsak Slovenec pa se bo prej ali slej z vrednostnim papirjem moral neposredno soočiti ob prodaji delnic, pridobljenih s certifikati. Mineva eno leto, kar teče promet s temi delnicami, zato smo se odločili objavljati najpomembnejše informacije samo v zvezi s tistimi delnicami, ki so že uvrščene na Ljubljansko borzo. Delnice ostalih podjetij in pooblaščenih investicijskih družb (Atena, Aktiva, Maksima, Fingoren,...), ki še niso na borzi, je smiselno obdržati, dokler ne bodo uvrščene na Ljubljansko borzo, takrat pa bomo podatke o njih objavljali tudi mi. I. OPOMBE ANALIZE DELNIC: ZASLUŽEK v mesecu (1): je zaslužek ali izguba, če ste delnico kupili prvi dan trgovanja in jo prodali zadnji dan trgovanja v mesecu. Izračunan je v odstotkih. POVPREČJE ENOTNE CENE (2): je kazalec, ki pove, kakšno je mesečno povprečje cen za vsako delnico. Ta kazalec je zelo pomemben za dolgoročnejše nakupe, ker izkazuje realnejšo vrednost delnice. Dnevna cena pa je pomembnejša za nakupe na zelo kratek čas. % PROMETA V SKUPNEM PROMETU (3): vsak, ki se odloča za nakup vrednostnega papirja, mora poleg spreminjanja cen (naraščanja in padanja) vedeti tudi, koliko prometa se sklene z vsako posamezno delnico. Nič nam ne koristi, če cena delnici močno narašča, mi pa je zaradi premajhnega prometa ne moremo kupiti, če pa jo lahko kupimo, obstaja nevarnost, da je ne bomo mogli prodati, ko bomo to želeli in bomo zato imeli izgubo. KOTACIJA (5) je rang, v katerem je posamezni vrednostni papir. Sorazmerna z rangom uvrstitve (kotacije) je tudi kakovost (boniteta) posameznega vrednostnega papirja. Kotaciji A in B sta pr-vovrstnejši kotaciji, ki prinašata lastniku tudi določeno zaščito, npr. cena papirju v enem dnevu ne more pasti ali porasti več kot 10 % glede na predhodni dan trgovanja. S tem je investitor delno zaščiten pred nenadno izgubo premoženja ali pa se pri naraščanju cene ima še možnost vključiti v spiralo rasti cene papirja in s tem nekaj zaslužiti, itd. Za papirje kotacije C pa takšne ali podobne omejitve trgovanja niso predpisane. To pomeni, da je gibanje cene odvisno od udeležencev trga vrednostnih papirjev. Darja Kanduti MESEČNI MESEČNO % PROMETA ŠT DNI DELNICA ZASLUŽEK POPR.CENE V SKUPNEM TRG. KOTACIJA 1 2 3 4 5 Kolinska redna -11,92 2052,8 2,06 20 A LEK A serija -17,73 25780,6 9,48 20 A LEK C serija -7,89 28987 0 1 A SKB redna -18,79 56128,45 10,55 17 A Droga 2,56 21180,35 21,37 19 B Kovinotehna redna -13,69 462 0,3 20 B Luka Kojier -8,14 2013,2 2,8 20 B Terme Čatež -10,84 r11963,05 1,29 18 B Gea Olja -6,72 1602,35 0,24 9 C Gorenjski tisk -0,11 920,52 0,13 5 C Grosist Gorica 4,65 937 0 1 C Helios -8,31 20331,2 1,59 18 C Istrabenz ^3,73 3050,3 4,49 20 C Jadran Sežana -9,19 I 956,85 0,09 5 C Jata Mesojj 8,33 13806,2 0,36 10 C Kompas h. Kr. qora 9,18 2183,35 0,07 12 C Krka -21,41 18053,85 21,73 20 C Lesnina Emmi -16,94 289,84 0,08 12 C Lisca Sevnica -7,84 ^709,52 0,09 11 C Loka Sk. Loka -9,25 802,15 0 4 C Marina Portorož 0,63 7558,55 1,39 9 C Melamin Kočevje -25,52 1772,25 0,85 4 C Mercator redne -9.1 4754,5 9,87 20 C Pinus Rače -7,56 13028,55 0,37 15 C Rudis Trbovlje 24,88 524,41 0 5 C Slovenijales -4,33 2217 0,08 14 C Tosama Domžale -19,19 4096,55 0,12 15 C Tov. sladkorja Ormož 24,19 8500,85 0,73 7 C Zlatorog Maribor H9 11209,6 0 6 C Nazarje Ustanovni kongres Socialdemokratske kmečke zveze V nazarskem delavskem domu je bil v nedeljo ustanovni kongres Socialdemokratske zveze - gibanja za razvoj podeželja. Zamisel o tem je v stranki zorela dve leti, v nedeljo pa sojo ude-janili, iz utemeljenih razlogov, kot so poudarili predsednik SDS Janez Janša in številni razpravljalci. Kongresa so se udeležili mnogi predstavniki iz vse Slovenije, ob predsedniku še podpredsednik Miha Brejc in glavni tajnik Anton Krkovič ter poslanci te stranke v Državnem zboru. Janez Janša je na začetku dejal, da zunaj sicer sneži, vendar bo sneg hitro skopnel, pomlad pa bo zaživela v vseh svojih Janez Janša: "Rešiti moramo državni problem številka ena." foto: Ciril Sem razsežnostih. V uvodnem nagovoru je naštel številne tehtne razloge za ustanovitev zveze, med njimi dejstvo, da sta slovensko kmetijstvo in podeželje soočena z eno najhujših kriz doslej, tudi po oblikovanju nove vlade pa ni nobenih znakov, da bi se gmotne, socialne in druge stiske podeželskega prebivalstva ustrezno reševale. Temeljna naloga zveze torej bo zmanjševanje razlik med mesti in podeželjem, torej zagotovitev enakomernega razvoja podeželja. Država, ki ni sposobna prehraniti svojega prebivalstva, je nujno odvisna od druge, je poudaril. Vlada z največjo stranko LDS doslej ni pokazala pravega razumevanja za kmetijstvo, saj je nenehno zmanjševala proračun, sicer pa po njegovih besedah v Sloveniji ni organizacije, ki bi se načrtno ukvarjala z državnim problemom številka ena. SDS se v celoti zaveda problemov, ki jih bo kmetijstvo deležno z vključevanjem v Evropsko unijo, SLS pa je v vladi v podrejenem položaju in svojih programskih usmeritev ne bo zmogla niti ohraniti, je zatrdil in dodal, da bo SLS zaradi vstopa v vlado še pred koncem mandata doživela podobno notranjo krizo, kot jo doživljajo slovenski krščanski demokrati, takšne so namreč dosedanje izkušnje z LDS. Socialdemokratska zveza - gibanje za razvoj podeželja torej postaja programska in politična alternativa Slovenski ljudski stranki in Janez Janša ni skrival namere, da bo pridobila del njenega članstva. Za predsednika zveze so izvolili Janeza Žlindro iz Kočevja, obenem tudi 23 - članski izvršilni in tričlanski nadzorni odbor. mjp Ciril Smrkolj s kmetijci in gozdarji »Zagotoviti moramo ugodne pogoje« Sočasno s pogovori dr. Janeza Podobnika z direktorji podjetij in predstavniki obrtno podjetniške zbornice se je s kmetijci in gozdarji sestal minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj. Problematiko kmetovanja in gozdarjenja na tem področju dobro pozna, saj v dolini ni bil prvič, končno pa so ga s problematiko celovito seznanili zadružniki z obsežnim pismom kot popotnico za boljše delo. Vstopanje v Evropo bo za kmetijstvo poseben izziv, zlasti zaradi posebnih in oteženih pogojev v alpskem in kraškem svetu ter razdrobljenosti. Ciril Smrkolj je posebej poudaril, da se ministrstvo in vlada zavedata te problematike, zato so vsa ta vprašanja že zajeta v pogovore, ministrstvo pa tudi pripravlja poseben program ukrepov, s katerimi želi in hoče kmetijstvu in gozdarstvu zagotoviti zelo ugodne pogoje. To je po ministrovem mnenju zelo zahtevna in odgovorna naloga, ki terja takojšnje dogovarjanje, v pogajanjih z Evropo pa je treba jasno in glasno zahtevati drugačen odnos do našega kmetijstva, pač glede na naše naravne pogoje. Seveda se bo moralo zahtevam Evrope prilagajati tudi naše kmetijstvo, pri čemer bo imela veliko večji pomen kot doslej kmetijska svetovalna služba, ki bo morala opredeliti in uveljaviti prednosti našega kmetijstva in preprečiti njegovo nadalnje zaostajanje. ZANIMIVO 17. aprila 1997 OB.OSKOF Oven od 2!. marca do 20. aprila Taki boste, kot aprilsko vreme. Nekaj časa odlične volje, ko pa vas bo pičilo, boste na trenutke nemogoči. Prav takšno bo tudi vaše počutje in pripisali ga boste spomladanski utrujenosti. Pa ne bo kriva le ta. Malo premalo časa si vzamete za prijatelje, ki so vas vedno znali spraviti v dobro voljo. Potrudite se izza zopečka in pojdite med ljudi. Bik od 21. aprila do 21. maja Je že tako, da takrat, ko si nečesa najmanj želite, to zelo rado pride. Nič vam ne bo všeč, ker se boste morali ukvarjati s starimi problemi, pa ne bo šlo drugače. Neka napaka iz preteklosti bo prišla na dan in nekaj dni vam ne bo najbolj lahko. Potem pa se boste spet pobrali in popravili, kar se bo dalo. Partner bo tokrat povsem na vaši strani, tako da boste lažje prenesli. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Že nekaj časa odlašate ureditev neke uradne zadeve. Se sami ne veste, česa se bojite, ampak nečesa se. Premislite, kaj bi vam lahko škodovalo, poskušajte to odpraviti in videli boste, da bo šlo. Sploh, ker so vam zvezde še vedno naklonjene, sploh za urejanje uradnih zadev. Na ljubezenskem področju nekoliko manj, zato pazite, da ne boste kazali ljubosumja. Rak od 22. junija do 22. julija Prijatelj vas bo prosil za pomoč, vi pa se boste znašli v precepu. Morali bi namreč požreti kar nekaj svojih besed in prepričanj, če bi mu res želeli pomagati. Odločitev bo morala biti le vaša, ne glede na to, kako vam bo svetoval partner. Vseeno mu prisluhnite, saj vam bo hotel le dobro. Sicer pa boste s partnerjem veliko razpravljali in se pogovarjali. Ugotovila bosta, da vama bo to obema dobro delo. Lev od 23. julija do 24. avgusta Pomlad vam bo malce skuštrala glavo in precej boste razmišljali o nasprotnem spolu. Sploh o nekom, ki ste ga srečali pred kratkim, pa ga sploh ne poznate. Želeli si ga boste čim prej ponovno srečati in to se bo zgodilo še pred iztekom tega tedna. Potrudite se, da boste opaženi, potem pa ukrepajte! Pri delu ne boste najbolj zbrani, zato važne odločitve preložite za nekaj dni. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Letošnje leto vam je všeč, saj se vam dogajajo same lepe stvari. Tudi v prihodnjih dneh jih bo nekaj, ki vam bodo vlile nove volje in sreče. Ne pokvarite vsega skupaj z odličitvijo, da preizkusite srečo še kje drugje kot doma, saj vam partner tega ne bo pripravljen kar tako odpustiti. Zato mu raje povejte, koliko vam pomeni in vsaj en dan namenite le njemu. Splačalo se bo! Tehtnica od 24. septembra do 23.oktobra Kar nekam dolg čas vam bo doma, zato boste ves čas iskali družbo drugje. Pazite, saj lahko vaše početje postane nevarno. Sploh, ker ga partner ne bo dolgo molče opazoval. Poskušajte ga očarati s kakšnim delovnim uspehom. Res, da boste za uresničitev najnovejšega potrebovali veliko volje in sreče, a oboje boste našli, če se boste le malce potrudili. Zanimiv konec tedna! ^ Škorpijon od 24.oktobra do 24. novembra V - Ugotovili boste, da vas tisti, ki jih vi cenite, prav 'cr7-T teko cenijo. To vam bo močno godilo, saj ste še ' L-=L——vedno malce nesigurni v svoje početje. To so vam pred dnevi dali naravnost vedeti, sedaj pa si bodo prizadevali stike še povečati. Pri tem pazite, kako boste razporejali svoj čas. Zadnje čase ste vse premalo z družino, kar se vam zna maščevati, ko boste to najmanj potrebovali. Strelec od 24. novembra do 22. decembra Precej časa ste molče prenašali partnerjeve muhe in obnašanje. Sedaj ne boste mogli več. Pogum vam bo dala oseba svetlih las, ki vas bo močno prevzela. Tako močno, da sploh ne boste vedeli, kako naprej in kaj od tega, kar počnete, bo še prav. Niste si našli najugodnejšega časa za vaše početje, zato posledice zagotovo ne bodo prijetne. Pripravite se, sicer vas bo tok dogodkov vrgel iz tira. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Zelo se boste trudili, da bi bili ves čas privlačni in zabavni. Uspevalo vam bo, kot že dolgo ne, le da bodo fo opazili vsi, razen tistega, ki mu to namenjate. Ne bodite preveč žalostni, saj je to le krinka. Že kmalu se bo situacija popolnoma spremenila, do takrat pa ne pozabite na delovne obveznosti, ki vas že močno preganjajo. Sploh tiste, ki jih vse predolgo odlagate. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Če razmišljate o novi službi, bodo naslednji dnevi kot nalašč za pogovore in iskanje. Zelo veliko možnosti imate, da se vam nasmehne sreča in da najdete tisto, kar si želite. Malo manj lepo bo šlo na čustvenem področju, saj tu še nekaj časa ne bo tako, kot bi vi želeli. Krivi ste tudi sami. Čeprav se tega zavedate, ne znate ukrepati. Predvsem pa ne znate najti odgovora na vprašanje, kaj bi sploh radi. Ribi od 20. februarja do 20. Marca Vaši dvomi tokrat ne bodo le sad domišljije. Precej boste razmišljali, kako bi prišli do točnega odgovora o tem, kaj se dogaja z vašim partnerjem, pa rešitve ne boste našli. Po tem, ko ste izvedeli nekaj razveseljivega, boste v naslednjih dneh izvedeli nekaj manj veselega. Ker boste po tihem to pričakovali, boste lažje prenesli. Srečo boste našli tam, kjer ste si najmanj mislili, pri tem pa vam bo pomagala tudi nove znanka. roj d.o.o -frizerstvo v salonih Lidija, Maja, Narta, Vesna in Eva ■prodaja kozmetike, lasulj, bižuterije ■prodaja frizerske galanterije in orodja -pedikura, manikura -refleksna masaža stopal, ročna masaža, depilacije -permanentni make up, tatoo Računalnik, računalnik, povej! Ali naj se postrižem, pobarvani...? v Ciril Vertačnik. Število pevcev se je kmalu načrtno znižalo na 60 pevcev, potem pa nenaertno še bolj usahnilo. Zato so si ob 10-let-niei delovanja morali zadati nalogo, da zbor kadrovsko okrepijo z mladimi pevci. Zbor je v teh letih hitro napredoval in si ustvaril svoje ime tako doma kot v tujini. Izvedli so 243 javne nastope, od tega v Veldnju 145. Tudi gostovali so veliko, se udeleževali pevskih srečanj in tekmovanj, posneli pa so tudi svojo CD-ploščo z naslovom Ljubezenske pesmi. Skupaj z rudarsko godbo so posneli ploščo in kaseto, z vokalno skupino AVE ploščo, snemali so tudi za RTV Slovenija ... Zbor so poleg Cirila Vertaenika strokovno vodili še mag. Majda Zaveršnik Puc, mag. Nikolaj Zličar, od lani pa zbor vodi prof. Tadeja Cigale, ki jo je tri mesece nadomeščala tudi prof. Katja Kovač. ■ bš Se strinjate, da nam tudi frizure krojijo svet? Tako so včasih prepevali Lačni Franzi, še danes pa jih ni malo, ki jim prikimavajo. Med njimi je tudi velenjsko podjetje Figaro d.o.o., kjer zagotovo vedo, kako je treba negovati in oblikovati vaše lase. Kako na ženski ali moškem poudariti, kar je lepega in skriti, kar vam ni všeč. To počnejo v kar petih frizerskih salonih v Velenju in Šoštanju že vrsto let. In vsa ta leta se trudijo, da v svoje delo uvajajo novosti, kijih prinaša razvoj in trendi in da pri tem uporabljajo kar najboljše materiale, kijih je moč najti na tržišču. Uporaba računalnikov že dolgo ni več neznanka v modnem frizerskem svetu. Ne navadnih računalnikov, na katerem vam morda izstavijo račun. V Figaru so se namreč odločili za nakup računalnika in posebnega programa, ki jim omogoča računalniško simulacijo pričesk. In kaj to pomeni? Preprosto povedano to, da se lahko pred odločilnim rezom v vaše dolge lase ali prvim potegom čopiča z novo barvo po njih na zaslonu že vidite, kakšni boste, ko bo sprememba opravljena. Postopek je namreč preprost in učinkovit. Najprej vas bodo s kamero posneli, potem pa si boste lahko v posebnem katalogu izbrali pričesko, ki vam je všeč. In že čez nekaj kratkih trenutkov boste videli, kako bi izgledali, če bi jo imeli. Potem se lahko odločate še za spremembo barve las, za pramene v različnih barvah, za povečan ali zmanjšan volumen... Izberete si lahko tri različne pričeske, ki bodo, verjemite, zanimivo spremenile vašo podobo. Potem vam bodo sliko, ki jo boste videli na zaslonu, tudi natisnili. In tako se boste zagotovo lažje odločili, ali naj si lase puščate rasti, jih postrižete, se odločite za divjo ali manj divjo spremembo barve, morda za trajno kodranje... Ob izboru pričesk iz kataloga vam bodo frizerji tudi svetovali; glede na kvaliteto vaših las vam bodo predlagali nekaj pričesk, kako bi te spremenile vašo podobo, pa vam bo tokrat povedal računalnik. Zagotovo ste se vprašali, kako globoko bo treba seči v žep, da vam bo to povedal? Brez strahu, ne bo prehudo. Cena za celotno opisano svetovanje je 1.890 tolarjev. Sliko boste po opravljenem svetovanju nesli domov in se v miru odločili, ali boste z njeno pomočjo spremenili svoj izgled v katerem od Figarovih salonov ali pa pri svojem frizerju. Če se boste odločili za prvo možnost, vam bodo polovico denarja vračunali v frizersko storitev, torej vas bo svetovanje stalo le 900 tolarjev. In kaj je to proti popolnoma zgrešeni odločitvi o spremembi frizure, ki vas bi lahko spravila v krepko slabo voljo? Priznajte, da je ponudba zanimiva in ugodna. Trenutno računalniško simulacijo opravljajo le v frizerskem salonu Lidija na Cankarjevi 1. Če vas zanima še kakšna podrobnost, ali pa ste se morda že odločili, jih lahko pokličete tudi po telefonu št. 854-283 ali pa jih kar obiščete na Cankarjevi 1 v salonu Lidija in sicer vsak dan od 9.do12. ure in od 16. do 19. ure. Poudarite svojo lepoto! Kako, se boste vprašali. V veliko pomoč vam je lahko tako imenovan permanentni make-up. To ni make-up, ki bi nadomestil ličenje, je pa make up, ki bo poudaril lepoto vašega obraza. Je namreč prefinjen način dela pri kozmetični negi, poznan kot metoda za naravno oblikovanje in korekcijo obraza, primeren za vsako ženo, ki si želi negovan in prefinjen izgled obdržati 24 ur na dan. Premanentni make-up namreč izpopolni in nadomesti tisto, kar je narava pozabila ali z leti odvzela, nikakor pa ne nadomesti pravega, barvno intenzivnega ličenja. To je namreč mikrobarvna pigmentacija, ki sega do tretje plasti kože (0.8 do 1.3 mm) in se z zelo tanko iglo implantira pod kožno površino. Primeren in zanimiv je predvsem za osebe z zelo ozkimi obrvmi, tiste, ki nimajo jasno oblikovanih ustnic, vse, ki nosijo očala, pa za športnice ali tiste, ki jim vedno zmanjkuje časa za uporabo črtala. Tudi če se pogosto solzite ali imate morda celo seneni nahod, je permanentni make-up prava rešitev. Barve, ki jih uporabljajo za permanentni make-up, so sestavljene iz mineralnih snovi ter rastlinskih izvlečkov. Je trajen, ni pa doživljenski, saj je trajnost odvisna od strankine kože. Več o njem boste prav tako izvedele v salonu Lidija, kjer storitev nudijo. Lahko pa se odločite tudi za novi dekorativni okras na telesu, modni in popularni tattoo s širokim izborom motivov in trajnostjo nekaj let. Podjetje Figaro vas vabi v vse svoje salone, v salon Lidija na Cankarjevi 1 pa tudi, če ste se osločili za računalniško simulacijo frizur, permanentni make-up ali tatoo. Ponujajo vam tudi odlično lasno negovalno kozmetiko Redken in številne izdelke za nego nog. Naredite nekaj zase in za svojo dušo. Verjemite, da je to lahko tudi dobro oblikovana in izbrana pričeska. 20 let MePZ Gorenje Preko 300 pevcev in pesmi Mešani pevski zbor Gorenje slavi letos 20-letnico svojega delovanja. Svoj jubilej bodo pevci obeležili na jubilejnem koncertu v veliki dvorani Glasbene šole Velenje jutri, v petek, 18. aprila, ob 19.30. Po koncertu pripravljajo tudi sreeanje nekdanjih in sedanjih pevcev ter njihovih prijateljev v tamkajšnji avli. Zagotovo jih ne bo malo, saj je do sedaj v zboru pelo kar 310 pevcev, približno toliko pa je tudi pesmi, ki so jih naštudirali. Seveda se bomo jubilejnega koncerta udeležili tudi mi, vse napisano pa je hkrati vabilo, da ste zraven tudi vsi ljubitelji ubranega zborovskega petja, ki jih v Šaleški dolini že od nekdaj ne manjka. Pa preletimo kratko zgodovino zbora. Ko je Gorenje 1976 pre- vzelo sponzorstvo nad MePZ, je to prevzelo tudi ime, ki ga še danes s ponosom nosi. Zanimanje za petje v zboru je bilo že v začetku izjemno, saj se je prve avdicije udeležilo preko 300 pevcev, na prvo vajo pa je bilo povabljenih 125. Večina je prišla. Prva vaja je bila 6. januarja 1977. Strokovno vodenje zbora je prevzel priznani strokovnjak zborovskega petja iz Celja prof. m—hi1—wmm 4. mednarodni glasbeni sejem v Cef/u Jutri zvečer podelitev Zlatih petelinov Letošnji 4. mednarodni glasbeni sejem se bo pričel jutri ob 11. uri, ko ga bodo slavnostno otvo-rili v avli Celjanke na Celjskem sejmu. Ta je letos ponovno organizator te edine tovrstne slovenske glasbene prireditve, kije znana tudi po spremljajoči prireditvi -podelitvi zlatih petelinov. Tudi ta se bo zgodila jutri. Na tej tridnevni specializirani sejemski prireditvi se bo predstavilo 134 razstavljal-cev iz 15. držav. Prodajalci, proizvajalci in zastopniki tujih firm bodo glasbila, glasbene pripomočke, studijsko opremo, ozvočenja, svetlobne efekte in založniško dejavnost, predstavili na 5000 m2 v štirih dvoranah. Letošnja zanimivost bo zagotovo 15 minutni show »Harmonija zvoka in slike«, ki ga bodo v hali C predstavili vsako polno uro. Trajal bo 15 minut, v njem pa boste lahko ob vrhunski zvočni sliki spremljali najnovejše dosežke svetlobne tehnike. Največ nominacij Šank roc in Zoran Predin Zagotovo je najodmevnejša spremljajoča prireditev glasbenega sejma podelitev Zaltih petelinov-strokovnih nagrad za najboljše dosežke v slovenski glasbi v preteklem letu, ki bo jutri zvečer ob 20. uri. Prireditev bo neposredno prenašala slovenska nacionalna televizija. Glasbeniki se bodo pomerili v kar 28 kategorijah. Poglejmo nominirance nekaterih vam najbolj zanimivih kategorij: za najboljšo POP skupino so nominirani Faraoni, Čuki in Panda, Vili resnik, Zoran Predin in Aleksander mežek za najboljšega POP pevca, Anja Rupel, Anika horvat in Irena Vrčkovnik za najboljšo POP pevko, Šank ročk, Avtomobili in KUT GAS za najboljo ročk skupino, Matjaž Jelen, Adi Smolar in Janez Bončina za najboljšega ročk pevca, Štajerskih 7, Alpski kvintet in Ansambel lojzeta Slaka pa za najboljšo narodno zabavno skupino.... Največ nominacij so letos zbrali Šank Ročk in Zoran Predin. V času sejma bo še nekaj odmevnih prireditev; sobotni večer bo s koncertom zaključila Simona Weis, nedelja pa bo v znamenju Državnega prvenstva v standardnih in latinsko-ameriških plesih v Modri dvorani. Glasbeni sejem bo tudi tokrat namenjen predvsem profesionalcem, organizatorji pa tudi na podlagi izkušenj iz preteklih let ocenjujejo, da bo sejem obiskalo okoli 10 000 obiskovalcev, ki se z glasbo ukvarjajo amatersko. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 19. ure. ■ bš rc 9 p 5 ■ ■ m Zgodilo se je ... ^ 11. malega travna \ ........... . .. ....... *........ .... ..... * - ' «> * "'IV 3 Jubilejni koncert ženskega zbora DU Velenje Leta 1952 V Savinjskem vestniku smo izbrskali za današnje čase skorajda nepojmljivo sporočilo: "Avtoguma" izgubljena 17. aprila na cesti Velenje - Celje, obroč 6 lukenj znamke Ribhand 7,50 -20 št. LTR 402295. Svarimo pred nakupom. Pošten najditelj naj pošlje na naslov Rudnika Velenje." Tudi mi svarimo pred nakupom, poštenega najditelja pa prosimo, da "avtogumo" prinese v Muzej Velenje, kjer jo bomo shranili, kot dragocen primerek iz naše preteklosti. Leta 1958 "Priprave za proslavo 1. maja v Velenju" je naslov članka, ki je bil objavljen v mariborskem Večeru: "Svoboda v Velenju pripravl-jaza proslavo 1. maja več prireditev. V soboto 26.4., bo priredila glasbena sekcija vokalno instrumentalni koncert. Naslednji dan, 27.4., pa bo sodelovala na občinskem pevskem festivalu mladine. Osrednja proslava bo na večer pred praznikom v kino dvorani Velenje. Med drugim bodo uprizorili komedijo " Beraška opera"." Mnogi bi ob tem pomislili in tudi z veseljem vzkliknili: "Živel 1. maj in vsi prazniki tega sveta!" Leta 1967 Še pred tridesetimi leti in manj je bilo mogoče v slovenskih časopisih najti tudi podobne članke, kot je članek z naslovom "Elektrifikacija Paškega Kozjaka", ki so ga objavili v Večeru: "Prebivalci naselij južnega pobočja Paškega Kozjaka, ki sodi v okvir celjske občine, so začeli akcijo za elektrifikacijo. Sami so pripravljeni prispevati s sredstvi, z delom in z materialom 45 milijonov starih dinarjev. Prizadevanja občanov je podprla tudi občina, ki je za ta namen sklenila prispevati 20 milijonov starih dinarjev. To so partizanski kraji, kjer so hiše redke, elektrifikacija pa razmeroma draga." V Sloveniji tudi ob koncu 20. stoletja žal, še vedno najdete ljudi, ki si namesto z elektriko svetijo s petrolejkami in karbidovkami! Leta 1969 V Večeru so poročali o zanimivem konkuriranju med kraji nekdanje velenjske občine: "Kje bo velenjski občinski praznik. V Velenju se še niso odločili, kje bodo letos praznovali občinski praznik. Eden izmed kandidatov je Št. Ilj pri Velenju, kjer letos gradijo novo pro-družnično šolo. Na zadnji seji občinske skupščine so sklenili naj zainteresirane krajevne skupnosti pošljejo predloge in programe. Na tej osnovi se bo po tem nova občinska skupščina odločila o izbiri kraja." Po novi občinski organiziranosti je krajev v velenjski občini veliko manj kot nekdaj, zato bo tudi izbira primernega kraja, za praznovanje občinskega praznika, toliko lažja. Zelenice, cvetje in urejenost so bili vedno ogledalo Velenje. Naj bo tako tudi v bodoče! ■ Damijan Kljajič V Galeriji KC IN na ogled Figuralika v delih Apolonije Simon V petek zvečer so v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika odprli razstavo del mlade umetnice Apolonije Simon. Po besedah vodje galerije Milene Koren-Božiček tudi s to razstavo nadaljujejo usmeritev galerije, ki želi širši javnosti predstaviti mlade, še vzpenjajoče, a že znane in priznane umetnike.V spremljajočem programu smo prisluhnili simpatični I2-letni harfist-ki Nini Miklavčič. Delo in ustvarjanje slikarke nam je predstavila Milena Koren-Božiček, ki je med drugim povedala: »Apolonija Simon je mlajša slikarka, ki si zelo ambiciozno utira svojo pot tako v slikarstvu kot poklicno, saj je tudi asistentka na ALU v Ljubljani. V naši galeriji se po skupnem izboru avtorica predstavlja predvsem z figuraliko, na tej smo tudi dali poudarek razstavi, obvezno spremljajoči so še interieri in tihožitja. Pravzaprav Tokrat smo uvodoma prisluhnili 12-letni harfistki Nini Miklavčič. je figuralika in interier pri njej povezan v celoto, ki je neraz-gradljiva. Zanimivo je, da se še ukvarja s figuraliko, saj je fugu-ra že nekaj let prezrta tako v svetovni kot slovenski umetnosti. Apolonija ni trendovska slikarka, njena dela odražajo njeno življenje. V delih je čutiti ženski pristop in subtilnost. Zanimivo je, da so njena dela predstavljiva izključno v kontaktu s sliko, žlahtnina, ki jo je čutiti v njih, namreč z reprodukcijo popolnoma izgine.« Zato si razstavo oglejte v živo. Časa imate do 8. maja. ■ Bš Ustanovni občni zbor Mislinjskega pevskega društva V soboto, 5. aprila, je bil v Mislinji v gostilni Čebular ustanovni občni zbor mislinjskega pevskega društva, ki ga je sklical Oktet Mislinja. Iz vabila je bilo razbrati, da se je želel Oktet Mislinja organizirati samostojno. Sedaj je deloval v okviru KUD Svoboda Mislinja. Samostojnost bo prinesla možnost razpolaganja z denarjem v okviru sprejetega finančnega načrta in v okviru proračunskih sredstev, ki jih občina Mislinja namenja za kulturo. Eden izmed razlogov je tudi ta, ki je bil naveden v vabilu na ustanovni občni zbor, da v KUD Svoboda Mislinja ni bilo volilne konference in da le-ta deluje v ožjem družinskem krogu. Ali trditve Dogodek za lep spomin in se lepši obet držijo, nisem posebej preverjal, vendar sem se kot ustanovni član udeležil ustanovnega občnega zbora. Ustanovni člani Mislinjskega pevskega društva ■ Slika in besedilo: Rado Jeromel Ob petnajstletnici delovanja so pevke zbora DU Velenje prejšnjo sredo v dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski izvedle slavnostni koncert, ob tej priliki gostile še moški zbor DU Velenje ter ženski, moški in mešani zbor DU Slovenska Bistrica, z recitalom svojih pesmi pa je koncert dopolnil član literarnega krožka DU Velenje Štefan Frankovič. Obiskovalci so povsem napolnili dvorano in vsako doživeto zapeto pesem nagradili z dolgotrajnim ploskan- jem. Za konec in višek koncerta so vsi zbori družno zapeli arijo iz Verdijeve opere Nabucco. Pevke so bile deležne številnih čestitk, priznanj in praktičnih daril, med ostalim je ena pevka prejela zlato, sedem pevk pa srebrno Gallusovo značko. Čudovit koncert bo ostal vsem še dolgo v spominu, omogočilo ga je velenjsko društvo upokojencev, pred koncertom pa je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh pripravil sprejem za pevce iz Slovenske Bistrice. ■ B. Mugerle Združeni zbori in Verdijeva arija za konec lepega kulturnega dogodka Kultura Z dr. Manco Košir o podjetniški kulturi Komuniciranje pomeni izmenjevati, posredovati misli, sporazumevati se. V nekem okolju je nemogoče ne komunicirati. Značilnost vsakega vedenja, torej tudi komuniciranje je, da se ni mogoče "ne vesti". Ljudje, ki se med seboj kakorkoli zaznavajo, od blizu in daleč, neposredno ali posredno, komunicirajo med seboj, pa naj to želijo ali ne. Tudi "nekomunikacija" je komunikacija: molk je nadvse zgovoren. V knjigi Razsežnost man-agementa pravi avtor dr. Mitja Tavčar med drugim, da vedenje ljudi okrog sebe nenehno spremljamo, opazujemo in tolmačimo vsako dejanje in tudi "ne-dejanje". O kumuniciranju, predvsem pa tudi o podjetniški kulturi, bo potekal razgovor z dr. Manco Košir na četrtkovem večeru, ki ga pripravlja Gorenje Kulturnica 17. aprila v Vili Herberstein v Velenju. Pričetek razgovora bo ob 19. uri. ■ Hinko Jerčič RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četdek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 13. aprila: 1 .GAMSI: Triglav nas vabi 11 glasov 2.PTUJSKIH 5: Haloške gorice 10 glasov 3.FRAJ KINCLARI: Štajerski fant 7 glasov 4.KRAŠKI KVINTET: Osmica 2 glasova 5.ZUPAN: Krojač za dame 0 glasov Predlogi za nedeljo, 20. aprila: 1.CIK: Če bil bi kuhar 2.GAŠPERJI: Korajža velja 3.HIK: Kdo trka 4.P0LJANŠEK: Godec 5.PRIMORSKI: Ribiči S Vili Grabner Novinarke so v Zrečah 1"). Album prvenec z naslovom "Dober tek" je nastajal v letih 1995/96, ko je skupina v studiu Akademik v Ljubljani posnela devet avtorskih skladb in eno priredbo ("Light my fire" skupine The Doors). Glasba je delo celotne skupine, medtem ko je avtor vseh besedil basist in pevec Vlado Brglez. D.A.Z. Duo D.A.Z., ki ga sestavljata Zvone Hranjec in David Davidovič - Dadi, je po lanskoletnem izidu debitantskega albuma tudi letos zelo aktiven. Čeprav sta oba člana dueta hkrati tudi člana ansambla Chateau, pa še vedno najdeta čas tudi za produkcijo dance glasbe. Po uspehu skladbe "Srečen", ki jo je zanju napisal sloviti Matjaž Zupan alias MZ Hektor, se sedaj pripravljata na izdajo novega maxi singla, ki naj bi izšel pri založbi Megaton in to menda v precej visoki nakladi. V kratkem pa naj bi doživeli tudi pro- so Jean Michel Jarre, Mike Oldfield, Tangerine Dream in drugi. Na albumu je devet avtorskih skladb, ki odražajo prevzetost avtorja z magičnostjo in čustveno sposobnostjo elektronskih vzorcev. Po izdelkih Mihe Kralja gre po dolgem času za prvi resnejši izdelek domače elektronske glasbe. AEROSMITH Legendama ameriška hard ročk skupina Aerosmith spet prihaja v Evropo. V okviru velike evropske turneje bodo Stiven Tyler in njegovi fantje v maju in juniju obredij večino evropskih držav. K nam jih seveda ne bo, zato pa jih boste vsi njihovi oboževalci nam najbližje lahko videli in slišali v sosednji Avstriji. Nastopili bodo namreč na Dunaju, v tamkajšnji Wienerstadtthalle, in sicer 23. maja. Evropska turneja skupine Aerosmith se sicer začne 8. maja z nastopom v švedskem Getteborgu. ■ MiČ močijo videospota prej omenjene uspešnice "Srečen". MARRYANN Pri založbi Panika records je izšel zanimiv projekt MarryAnn z naslovom "Intolerance". Gre za enega redkih domačih poskusov produkcije elektronske ambientalne glasbe, kakršnih smo sicer vajeni iz studiev elektronskih mojstrov kot mM M2M mmieic! Novinarke iz celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije imamo prijetno skrivnost, ki pa od zdajle naprej to ne bo več: tretje leto zapored nas v Unior turizmu Zreče vabijo, da dva dni preživimo v njihovem termalnem zdravilišču Terme Zreče. Dvakrat smo bile že deležne njihovega gostoljubja, prav takšnega, kot ga nudijo vsem svojih gostom. V Termah Zreče mu rečejo kar novinarski vikend, mi pa seveda nimo nič proti, čeprav imata dva lepa dneva z novinarstvom skupno le ime jutranje kave - novinarska. Če vas zanima, kakšna je, naj povem, da prav nič drugačna kot vaša, dobra, odlična, le da se ji reče novinarska. Dvakrat so nam že pripravili zanimiv program bivanja (radi bi nas tudi navadili zdravo živeti) in tudi tretji ne bo nič drugačen. Tokrat je poseben poudarek na šoli stretchinga- (ne sprašujte me, kaj to je, vam pa lahko povem, ko se vrnem), potepale se bomo po Zreškem Pohorju, kjer je kaj videti in doživeti, in se seznanile z dosežki Unior turizma in njihovimi načrti za v prihodnje ... Vse delo, ki bi ga morale opraviti jutri, hvaležno predajamo kolegom v redakciji, ki ostajajo, in jim želimo, da ga vestno, predvsem pa pravočasno opravijo, da v ponedeljek ne bo (spet) kakšne panike. ■ mkp Slika, ki že nekaj časa čaka na objavo. Stane Vovk okreva. Nemirno novinarsko delo je zamenjal za terapije. Pravi, da mu je dolg čas. Nič čudnega, ko pa je dolga leta dneve in dneve iskal in lovil novice in posnetke ter nikoli miroval. BABILON Po tem, ko je konec minulega leta izšel "živi" album ljubljanske skupine Babilon z naslovom "Foolsexes live" (posrečen naslov po njihovem albumu "Sexesfool", izdanem aprila 1996), napoveduje skupina za letošnje leto napad na tuje trge. Tako naj bi že v kratkem v tujini posneli dve novi skladbi, od katerih si pri osvajanju novega občinstva veliko obetajo. Skladbi bodo seveda posneli v tujem jeziku. RAZZLE DAZZLE Pri založbi Conan je izšla prva CD plošča štajerske ročk skupne Razzle Dazzle. Skupina, ki sicer deluje že od leta 1990, je svoje prve posnetke objavila na mali plošči z naslovom "Razzle Dazzle" že leta 1991, ko je omenjeni izdelek izšel pri založbi Front Ročk. Pri isti založbi je leta 1993 izšla še njihova skladba "Fotr" (na kompilaciji "No Border Jam LEGENDE - SMAK Dvorana ŠTUK, Maribor, 11.4.1997 "Sve je bilo i može biti, a jedino je Smak neponovljiv". Tako piše na naslovnici enega najuspešnejših albumov legendarne srbske ročk skupine Smak, na albumu "Črna dama", ki je izšel pred natanko dvajsetimi leti. Danes te, nekoč morda preroške besede, dobivajo povsem novo dimenzijo. Smak se namreč vrača. In ne le to, vrača se kot povsem nova skupina. Kragujevško - beograjska naveza, ki je nekoč veljala za enega glavnih stebrov bivše jugo ročk produkcije in je ob skupinah Bijelo Dugme, Parni Valjak, Leb i sol in še nekaterih drugih, predstavljala temelj rockovskega dogajanja sedemdesetih let, se v teh dneh ponovno predstavlja slovenske- I v v isce sc ■ ■ ■ ... skupina piscev dobrih člankov. Po zadnjih informacijah so jo videli v okolici Glinškove 2A v Ljubljani. Kdor bi karkoli vedel o njih, naj to nemudoma sporoči v Plac. Iz dobro obveščenih krogov smo tudi izvedeli, da je za celotno afero kriv Vuk. Koncert V Mladinskem centru se bo v soboto, 19. aprila, zgodil koncert mladih slovenskih ročk skupin Not the same, Država v malem, Alcohollica... Vstopnina je 200 SIT. mu občinstvu. V precej spremenjeni zasedbi, v kateri sta od prvotne ostala le še dva člana, smo jih tako lahko slišali tudi na petkovem nastopu v mariborskem ŠTUK-u. Poleg legendarnega kitarista Radomirja Mihajloviča - Točaka, je od starih v zasedbi ostal le še bobnar Slobodan Stojanovič -Kepa, medtem ko so ostali člani: basist, kitarist, pevec in (ne boste verjeli) še en bobnar predstavniki po letih enkrat mlajše generacije. Drugi bobnar je celo (spet ne boste verjeli) sin prvega bobnarja Kepe. Tako je nastala zelo zanimiv zasedba, z dvema bobnarjema (kar je redkost), ki sta celo oče in sin, kar pa mislim da je edinstven primer v svetu ročk glasbe. Smak so se po koncu njihove popularnosti v osemdesetih letih umaknili z glasbenega prizorišča in se bolj ali manj posvetili zasebnim zadevam. Radomir Mihajlovič-Točak se je tako lotil posla, ki mu je najbolj pisan na kožo. Odprl je namreč šolo ročk kitare in danes mu pri tem pomaga tudi drugi kitarist v skupini Mikica Milenkovič. V devetdesetih se je ponovno porodila ideja o ustanovitvi skupine, ki pa naj bi bila neka povsem nova skupina in z legendarnimi Smak naj ne bi imela nobene zveze. Vendar pa je publika na njihovih nastopih vedno zahtevala, da igrajo tudi stare skladbe skupine Smak in pod podobnim pritiskom so, kljub temu, da je temu še najbolj nasprotoval sam Točak, ohranili tudi staro ime. Nova zasedba je leta 1993 posnela nekaj novih skladb, ki so izšle na CD plošči in ki sestavljajo dobršen del njihovega današnjega koncertnega repertoarja. Kljub temu so-stare skladbe še vedno tiste, ki publiko dvignejo na noge. To je razumljivo, še posebej ko gre za njihove zdajšnje nastope po Sloveniji, saj občinstvo novih skladb skupine še ne pozna. Pravzaprav je tistih, ki se skupine sploh spomnijo in so jo še vedno pripravljeni tudi poslušali, precej malo. Zato je bil mariborski koncert, ki si ga je ogledalo dobrih tristo obiskovalcev, pravzaprav precej dobro obiskan. In tistim, ki so na koncert prišli gotovo ni bilo žal. Uživali so namreč v skoraj dve uri in pol trajajočem koncertu, na katerem ni manjkalo tako starih Smakovih uspešnic, kot odličnih novih skladb, virtuoznih kitarskih bravur še vedno odličnega, zdaj že 47-letnega Točaka, med katerimi smo doživeli tudi standardno igranje kitare s pomočjo mikrofonskega stojala in bobnarske palice, pa enkraten, skoraj četrturni solistični bobnarski nastop starejšega in mlajšega Stojanoviča v stilu "kdo bo koga" in še in še. Seveda smo slišali tudi legnedarno in težko pričakovano "Črno damo", pa skladbo "Jan profesor" in nekatere nove, med njimi pravi hommage Točakovemu idolu Jimiju Hendrixu, skladbo Lisica (ki sicer ni priredba, spominja pa močno na "Foxy Lady"). Dovolj, da je navdušenje naraslo do te mere, da so Smak morali na oder še dvakrat. 22 let je minilo od takrat, ko so Smak svoj prvi LP posneli in izdali prav v Ljubljani (Črno damo so snemali v Londonu, izšla pa je pri RTB) in zdaj se po tem, ko tudi koncertirali že dolgo niso tukaj, ponovno vračajo v Slovenijo. Zaenkrat sicer s predpromocijsko turnejo po manjših klubih, a z veliko željo po pravih, velikih koncertih, kot nekoč. In morda se bodo "neponovljivi" vendarle ponovili. ■ MiČ Študent naj bo Ne vem, kaj se je zgodilo prej, sončni vzhod ali zbor za pohod študentov na Paski Kozjak. Seveda je v Placu še vse dišalo po petkovem večeru, telo pa je že hrepenelo po topli jutranji kavi. Le največji optimisti so ob sapi vetrca in pošumevanju Pake upali, da bo karavana kmalu krenila proti vršacem. Akademskih petnajst se je kmalu podaljšalo v akademskih trideset, dokler ni razum le zmagal in že smo se znašli okoli barske mizice, ki jo je spretni natakar tudi takoj okrasil z ličnimi in zvrhanimi kavnimi skodelicami. Sonce je bilo ravno prav toplo, da smo lahko prečudoviti vzhod spremljali v vsem njegovem žaru in ko se je kavnim skodelicam že slikalo dno, so prve matere s hčerami že prihajale s sobotnih nakupov. Ni še minilo pol dneva in že smo postorili vse, kar je bilo načrtovano za lepo aprilsko soboto. Žal mi je bilo edino prijazne oskrbnice na koči pod Paškim Kozjakom, ki je pričakovala razposajeno študentsko druščino, čeprav nisem vedel, kdo je trpel bolj, ona ali jaz, ko je telefon sporočil neprijetno informacijo. l 17. aprila 1997 ZANIMIVO OD JUŽNIM KIZEM Piše: Marjan Marinšek (XX) Sedim na vrtu slavnega hotela Copacabana Palače v Riu in pijem chopinho, ledeno mrzlo pivo. »hala ingles?« vprašam natakarja. »Sini!« mi potrdi in postavi čaj na mizo. »Koliko stane soba v vašem hotelu?« »Mislim da od 400 dolarjev navzgor,« odgovori zagoreli domačin. Gledam v palačo, ki je bila dovolj dobra, da so tu letovali de Gaulle, Roosevelt, Eva Peron in fotoaparatov okoli vratu. Spomnim se, kar je pripovedovala Franziska Bruncek o plažnih podganah. Tedaj jih zagledam. Vešče izurjene oči od sonca ožganega kopalca buljijo vame. Podgana! Tak plažni tat ti mimogrede pobere torbo, če je nisi privezal nase. Poprosil te bo, da popaziš na njegovo srajco, medtem ko se gre kopat. Malomarno bo vrgel srajco preko tvojih stvari in ti ob vrnitvi pobral vse. Drugi se ti bo ponudil, da s tvojim aparatom fotografira tebe in tvojo spreml- ostala od prašiča. Danes je to seveda imenitna in draga jed. Osnova je temni fižol, svinjska klobasa in že omenjeni manjvredni svinjski deli, česen, čebula, paradižnik, peteršilj in fefer-oni. Vse to spominja na srbski pasulj, v katerem je več vrst prekajenega mesa, le da Brazilci zraven pojedo še skledo kuhanega riža, močnato jed iz kassawe in pomarančo v rezinah, da jed lažje požirajo. Uvod v to jed je koktajl caipirinha, mehiški mar- Lana Turner. Tudi Čankajšku in japonskemu cesarju Hirohiti je odgovarjala. Orson Welles je v sveti jezi, ker ga je ponovno zapustila igralka Dolores del Rio, metal skozi okna tega hotela stilno pohištvo. Jayne Mansfield je v istem hotelu ostala dvakrat brez gornjega dela, ki je prekrival njeno proslavljeno oprsje. »Obrigado!« Hvala, ne bom vzel sobe v tem hotelu. Raje ostanem v svoji luknji za petindvajset dolarjev. Saj ne, da ne bi imel denarja. Takoj ko sem stopil na brazilska tla, mi je dejal Vladimir Ovca, ko me je prvič videl: »VBraziliji si! Ni ti treba varčevati. Od mene dobiš denarja kolikor hočeš. Vrnil mi boš potem, ko prideš domov...« In res mi je v roke stisnil dva tisoč realov. Hvala ti, dragi rojak! Samba na plaži Na Vladimirja mislim, ko se sprehajam po Copacabanski plaži, ki je dolga štiri kilometre in velika za kakšnih štirideset nogometnih igrišč. Plaža je lepša, kot sem si jo predstavljal. Po zahtevnem načrtu so jo podaljšali v ocean, razširili prostor za pešce in uredili celo kolesarsko stezo na Aveniji Atlantico. Kljub »zimi« je pesek tako vroč, da s težavo prehodim vso dolgo pot do stilistično oblikovane sestrske Ipaneme. Tudi na tej, veliko bolj petični plaži, ves dan (in tudi ponoči) igrajo nogomet ali si kar tako podajajo žogo. Ležim in uživam zimsko sonce. Temperatura oceana ni več kot kakših 22 stopinj, a na plaži zagotovo petintrideset. Zbudi me kričanje potujočih prodajalcev osvežilnih pijač in brisač ter rut vseh vrst. Nekdo mi ponudi sončnik, zastonj, le po njegov chopinho, ledeno hladno pivo, naj pridem. Mladi Karioka, še deset let ne more imeti, potre-sava vžigalično škatlo v ritmu sambe in potrkava s petami. Ocean je čist, a kopalcev je bolj malo. Valovi so preveliki. Nenadoma opazim, da Karioke na plaži nimajo na sebi ničesar dragocenega. Ženske so brez verižic in prstanov. Tudi japonski turisti so brez obveznih jevalko: napravil bo dolg korak nazaj, potem še bolj nazaj in nazadnje bo zbežal z njim. Franziska je pripovedovala, zakaj se vozi s starim avtomobilom. Leto dni nazaj, ko je nekega jutra zapirala vhodna vrata svoje hiše in se odpravljala v službo, sta njen avto ustavila dva temnopolteža. Takoj je vedela, za kaj gre, a zbežati ni hotela, saj je njena služkinja ostala sama v hiši. Pobrala sta ji vse, kar je imela na sebi in v denarnici, in še počakala, da je šla s kreditno kartico na banko, dvignila dovoljeno vsoto gotovine in podpisala vse čeke, ki jih je imela v hiši. Prijava na policijo je brez pomena. Takih ropov nihče več ne raziskuje. Nov avto si bo lahko kupila šele čez nekaj let. Pasulj za sužnje »Kam bova šla na večerjo?« vpraša Maijana, ko se zvečer na-jdeva v hotelu. »Rad bi kaj takega, kar jedo Karioke,« odgovorim. »Se spomniš, kam so naju peljali Vladimir Ovca in brata Hlebanja v Sao Paulo? Se spomnišjedi? A?« me vpraša in zvedavo pričakuje, ali bom še vedel, kako se tista jed imenuje. »Misliš feijoado?« zinem, ker se mi je zdelo, da je nekaj v zvezi s fižolom. Feijoada je brazilska narodna jed in vsebuje kakšnih osemnajst sestavin. Priprava traja več ur. Jed je izredno nasit-na, tako je da zvečer ne pri-poročajo. Najbolje ob sobotah, da lahko potem drugi dan počivaš. Menda je bila feijoada nekoč jed sužnjev, ki si niso mogli privoščiti kaj boljšega, kot uhlje, parklje in glavo, ki je gariti podobno žganje. Toda namesto tequile je dodana cachaca, destilirano žganje iz sladkornega trsa. Led in limona z zelenimi olupki omehčata okus močnega napitka in mu dasta lepo zeleno barvo. S slamico rineš med kosi ledu in limone, ju mešaš in srkaš opojno pijačo. A feijoada ni edina jed, ki sva ju poskusila. Na Rua Paula Freitas vstopiva v pravo brazilsko churrascario, restavracijo z grili, ki propagira sistem rodizio. Za deset realov dobite jedi, kolikor hočete. Natakarji se kar vrstijo z jedrni z žara, začenši s klobasami, nabodali, zrezki, kotleti ... in najboljše kose natanko odrežejo, kot bi pri nas rezali pršut, le da je vse pečeno na žaru oziroma bolj prav - na odprtem ognju, na način ^gaučev, ki jih tudi v Braziliji ne manjka. Zjutraj odletiva nazaj v Buenos Aires. Že tretjič na tem potovanju vstopam v Argentino. Tam še kratek obisk pri družini Debeljak, zvečer pa na letalo za Rim in Trst. Doma je vroče poletje. Marjana mora takoj v Novo Gorico na Srečanje v moji deželi, ki ga prireja Slovenska izseljenska matica, jaz pa imam že prvi večer koncert Sukarjev na velenjskem gradu. KONEC ZALESCANSKI PORTRETI 4 Izlet med počitnicami Velenje - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje seje odločila, da tudi v času kratkih prvomajskih počitnic pripravi nekaj za otroke. Tako jih 28. aprila vabijo skupaj z starši ali dedki in babicami na izlet ob reko Muro. Tam bodo spoznali mlinarja, lončarja in še marsikaj, kar ponuja Prekmurje. Prijave že zbirajo na sedežu organizacije. Jutri medobčinsko tekmovanje iz »Vesele šole« Velenje - Pisani list in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravljata jutri ob 17.h medobčinsko tekmovanje iz Vesele šole. Letos so bili kriteriji pri razrednih tekmovanjih poostreni, zato se nanj ni uvrstilo toliko osnovnošolcev kot pretekla leta. Na OŠ Antona Aškerca, kjer bo tekmovanje potekalo, jih pričakujejo 186 od četrtega do osmega razreda. ■ bš DRAGO MARTINŠEK Mama Štefica, napredna učiteljica (hčerka znanega dirigenta Ivana Marina starejšega, ki se je v Velenje priselil iz "rdečih revirjev") in ata Kari, zaveden rudar, domačin iz Šenbrica, sta se neke mrzle decembrske noči leta 1964 odločila za še en njun prispevek k izgradnji socialistične domovine. Tako se je čez borih devet mesecev, 5.septembra, v Slovenj Gradcu, v znamenju device, porodil bodoči predsednik Sveta mestne občine Velenje. Dali so mu ime Drago, a so ga odtlej, v skladu s pridobitvami socialistične revolucije, tradicijo NOB in usmeritvami VII. plenuma CK ZKJ, klicali Dragan. Fantič je srečno otroštvo preživljal v bloku na Kraigherjevi ulici v druščini Petra Groznika, Rada Gabra, Tomija Čonkaša, Robija Klančnika, Iztoka Oblaka... Našteta imena zgovorno pričajo, da mali Drago pač ni mogel imeti niti posebnega časa, niti posebne volje do guljenja šolskih klopi. Največ časa je seveda posvečal pobalinskim pretepom in fuzbalu. Stane Klančnik, takratni učitelj tehničnega pouka na osnovni šoli Antona Aškerca, je svojo pesniško zbirko Umiranje do prvih znakov življenja poimenoval ravno po Draganovem odnosu do pouka, ko je vsako uro čakal le šolskega zvonca, da je zdirjal na nogometno igrišče. Za uk ni maral, za punce mu ni bilo, tudi v cerkev ni hodil... Skratka, po njegovih besedah, mu je osnovna šola ostala v prav lepem spominu; resnici na ljubo pa je imel kljub vsemu vseskozi prav lepe ocene. Zlobneži so trdili, da tudi zato, ker je bila njegova mamica na isti šoli učiteljica, pa je to čista laž, saj je edino učiteljsko klofuto v osnovni šoli dobil od svoje matere, ki mu je bila razredničarka - in to pred celim razredom. Da je odprte glave je Drago dokazal v gimnaziji, ko mu ocene niso delale nobenih preglavic, vzlic temu, da je bil njegov odnos do gimnazije prav takšen kot do osnovne šole. Za punce bojda še vedno ni maral/čeprav nekaj sto strani debel zvezek poln hrepenečih in čutečih verzov namenjenih dotičnim L.V., Z. L., R.K., ipd. govori drugače/, do uka mu ni bilo, padel pa je v klapo s Petrom Marinškom, Alešem Hartnerjem in podobnimi ptički, ki so grenili življenje svojim učiteljem, menda še posebej vrlima Tumpiju in Brenti. Radi pa so dijaki /nihče ni bil član ZK/ obiskovali marksistični krožek, ki ga je vodila Nada Zavolovšek • Hudarin, ter v njih vzpodbujala pluralizem. Drago v gimnazijskih letih ni več živel v Velenju, starši so namreč zgradili hišo pri očetovi domačiji v Šenbricu, pobu pa so kupili novega poniekspresa. Tako se je Drago dolga štiri leta, vsak dan vsaj enkrat, drajsal na mopedu v šolo - baje je v četrtem letniku inventarna komisija njegov poniekspress vnesla v gimnazijske inventarne knjige - kot muzejski eksponat... Že iz osnovne šole se je ukvarjal s športom, že iz osnovne šole je bil rad predsednik razredne skupnosti, že iz osnovne šole se je ukvarjal z glasbo. V gimnaziji je kitaro zamenjala tamburica, s folkloro je prepotoval lep kos sveta. Tamburico še igra pri konovskih tamburaših, kulturi pa ostaja zvest tudi kot predsednik Kulturnega društva Konovo. Ob koncu gimnazije mu je oča lepo svetoval: "Pojdi za zdravnika, boš imel vsaj lep pogreb...!" pa ga Drago ni poslušal, od nekdaj mu je bilo bližje družboslovje. V dilemi med novinarstvom in socilologijo se je odločil za slednjo. A še pred Ljubljano ga je čakala JNA. Bil je slabega vida, spoznan za omejeno sposobnega in poslan v Križevce, nekje pri Krapini. Zaradi svojega slabega vida je postal najboljši topniški nišandžija v vodu in hitro napredoval v desetarja in odtlej on drugim mater j... Že takrat je spoznal gnilobo komunističnega sistema in JNA, zato je začel s subverzijami. Nekoč so ga namreč zalotili, ko je kradel kruh. Izgovoril se je, da ga bo poslal lačnim zamorčkom v Afriko. Nadrejenim to sicer ni šlo čisto v glavo, a pred komunistično sodišče le ni prišel. Se ga je pa takrat zato prijel vzdevek Kriška/Košček - košček kruha/... Ljubljana ga je pričakala odprtih vrat. Najprej so ta vrata vodila v podzemno čumnato, po dveh letih pa v sobo študentskega doma. Žal kaj novega o njegovem zasebnem življenju ni mogoče izvedeti, v glavnem je bilo menda prva tri leta študija približno takšno kot v osnovni in srednji šoli/brez afer z ženskami, brez politike.../, s tem, da je študij jemal precej resno in obveznosti opravljal z lahkoto. Rekli smo že, da v osnovni šoli in gimnaziji za vero in politiko ni maral, a med študijem se je le lotil/političnega/dela v Šaleškem študentskem klubu. In ravno ta politika, je domnevno zapečatila njegovo življenjsko pot. Kot funkcionar je namreč lepega dne odpotoval v delegaciji velenjskih študentov iz Ljubljane k velenjskim študentom v Maribor, da bi jih malo spodbudil k večji aktivnosti. Kaže, da sta se delegaciji dolgo in uspešno spodbujali, politično delo je očitno rodilo sadove - kajti odtlej sta "mariborska velenjčanka Ditka" in "ljubljanski velenjčan Drago" nerazdružna. Leta 1992 vidimo Draga kako proti gostilni Pri Vidi v Zavodnjah nosi težak lesen križ. Na njem ga prijatelji pustijo viseti še nekaj ur. Ena njegovih ram še danes čuti posledice. No, nekaj mesecev po tem dogodku/vsekakor manj kot deveti/, se Ditki in Dragu v domeku v Šenbricu rodi mali Nik. Če bo Drago uspel, na enem redkih obiskov doma, Ditko prepričati, se bo Niku pridružila še mala čredica Martinškov. Kljub svoji mladosti je Dragan znan Velenjčan - predvsem po tem, da je predsednik velenjskega LDSa in predsednik Sveta Mestne občine. S politiko je začel, kot smo rekli v ŠŠK, preko tega ga je pot zanesla v ZSMS, ki se je takrat grebla za svoj kos v novih delitvah oblastniške pogače. Kljub temu, da mnogi niso verjeli, je s peščico somišljenikov velenjsko ZSMS ne samo rešil, ampak celo okrepil. Spomnimo se, da je na prvih volitvah za stranko kandidiral celo bivši Gorenjev direktor Atelšek. Ostaja dilema ali se je Martinšek učil obrti od Drnovška, ali obratno. Martinšek je namreč Atelška pridobil preko predvojnega komunista Žganka, kar je bila briljantna politična poteza, skrivana javnosti do zadnjega. Tudi ni skrivnost, da je bil Drnovšek sprejet v LDS na enem od zborovanj v Velenju... Kljub temu, da smo nekajkrat preverili pri zaupnikih, da smo prebrskali vse arhive in računalniške zapise, Draga nismo našli niti na enem. Se pravi, da ga nimajo za udbaša, niti za špiclja, niti za mafijca, sramota - niti med udbomafijce kot bivši zsmsjevec ni bi izžreban! Baje ga to žre sto na uro, saj s tem upada njegova popularnost. Govorijo, da ravno od tod nenehne težave z želodcem... V politiki je Drago dosegel praktično vse/razen uvrstitve na že onenjene spiske, seveda/, da bi se skušal med politiki v Ljubljani pa mu ni. Še naprej bo razpet med lokalno politiko in poslom, zaposlen je namreč na Mladinskem servisu. In ko bo opravil še tistih nekaj malega študijskih obveznosti, bo z veseljem spet kdaj zašel v hribe, ki jih je zanemaril zadnja leta, ko je plezal po političnih vrhovih. Njegovo geslo je in bo: Kdor visoko pleza, tudi visoko spleza! ■ U. H rast Invalidka Anja Hudobreznik iz Andraža nad Polzelo "Nas bodo razumeli in nam pomagali?" Anja Hudobreznik iz Andraža 55 nad Polzelo je prijeten in zgovoren deklič. Je učenka 2. razreda podružnične šole Antona Aškerca v Pesju. Zaradi svoje veselosti, živahnosti, zvedavosti, navihanosti in čuta za prijateljstvo je med svojimi sošolkami in sošolci zelo priljubljena. Tlidi sama jih ima rada in vesela je, kadar so skupaj. Njihova učiteljica Nada Janež pa je tako oh in sploh. Najbrž ne bi bile te uvodne besede nič posebnega, če se usoda ne bi tako kruto poigrala z Anjinim življenjem. Vile rojenice so ji namreč v popotnico naložile toliko težav in skrbi zanjo samo, še bolj za njena skrbna starša Mileno in Franca. Anja je namreč že od leta in pol dalje na invalidskem vozičku. Vzrok njene telesne prizadetosti je obolenje mišic. Pa to še ni najhujše. Najbrž zanjo kljub temu ne bi izvedeli, če je ne bi septembra lani zadela še možganska kap. Za odličnjakin-jo, ki je do takrat redno obiskovala pouk, prepevala v pevskem zboru šole, nastopala na šolskih in tudi drugih kulturnih prireditvah, pridno sodelovala pri delu v lutkovnem krožku, se je življenje skorajda obrnilo na glavo. "Kar nekaj let smo potrebovali, da smo se sprijaznili s kruto usodo, da bo naša Anja invalidka celo življenje. Sprejeli smo bolezen, voziček, nato pa se nam je svet znova porušil do tal. Njeno življenje je viselo na nitki. Preživela je, vendar je levi del telesa hrom, tudi notranji organi, dodatno smo izvedeli, da ima oslabelo še srčno mišico. Na srečo je ostal center za spomin neprizadet, tudi rehabilitacija ji precej pomaga. Pred časom sta bili z ženo na rehabilitaciji v Izoli, kjer ji je plačalo stroške nege in vsega ostalega Društvo mišično obolelih Slovenije. S tem pa negotovosti za njeno zdravlje v prihodnje še zdaleč ne bo konec," je povedal oče Franc, inženir strojništva, zaposlen v zasebnem podjetju v Velenju. Lansko leto je Anjo mama Milena vozila v šolo vsak dan. Da jo je lahko, si je uredila v Elektroniki Velenje, kjer je zaposlena, polovični delovni čas. V tem šolskem letu je bila vsega skupaj pri pouku le dva tedna. Anja namreč v šolo ne sme zaradi izredne občutljivosti na vsakršne bacile ali viruse. Pri učenju ji takrat, kadar je v prijetnem zavetju domačega ognjišča, pomaga Vesna (po posvetu in navodilih razredničarke), ki ji jo je dodelil Center za socialno delo Žalec preko javnih del. Njena razredničarka Nada jo obišče vsake toliko časa, jo izpraša in ji zapiše oceno. Do sedaj ima Anja same petice in težko bi tako Anja si za svoj rojstni dan želi: živega zajčka, sintesaizer, predvsem pa dvigalo, da bi bila lahko bolj samostojna. »Sicer pa bi se rada zahvalila za pozornost razredničarki, sošolcem in sošolkam in tudi tistim, ki mi bodo pomagali pri izpolnitvi moje največje želje.« zamočila, da tudi 2. razreda ne bi izdelala z odličnim uspehom. "Upamo, da bo lahko spet obiskovala pouk v šoli v začetku junija. Če ne bo previsokih temperatur ali takšnih razmer, da jih bi težko prenašala," upa mama Milena. "Zelo jo moramo paziti, da ne stakne kakšnega prehlada. Vse, tudi izvide za laboratorij, morebitno puljen- je zob in podobno, moramo opraviti v Ljubljani. Naporno je, ampak zmoremo in nič nam ni pretežko." Hudobreznikovi nas niso poklicali zato, da bi nam potožili, kako težko je z Anjo, kako težko so urejali določene stvari zanjo, na koliko vrat so morali zdaj za to, drugič za drugo stvar potrkati in moledovati, da bi lahko pomagali svoji Anji in sebi pri premagovanju vsakdanjih težav. Poklicali so nas zato, ker so se znašli zanje pred nadvse težko rešljivo oviro. "Sedaj živimo v stanovanjski hiši Mileninih staršev. V zgornjem nadstropju že približno osem let urejamo podstrešno stanovanje, ki bo primerno za Anjo (večja kopalnica, širša vrata, nižja stikala...). Letos bi ga radi dokončno uredili in potem zaživeli samostojno življenje. Problem pa povzroča osem stopnic. Anja je vsak dan večja in težja, velikokrat jo je potrebno prenašati in še in še. Zato bi radi vgradili stopniščno poševno dvižno dvigalo. Z njim bi Anji omogočili samostojno gibanje v spodnje nadstropje in na dvorišče. Z električnim vozičkom in dvigalom bi se lahko več gibala in s tem še bolj razvijala svoje sposobnosti." 18 tisoč nemških mark stane nakup dvigala, brez carine in davkov, več kot 70 % cene bi morali plačati takoj. »Iščemo najcenejše, a kljub temu dovolj kakovostno dvigalo. Vendar to ob življenjskih stroških, ob plači in pol presega vse naše zmožnosti. Zato smo februarja letos začeli zbiralno akcijo za nakup dvigala. Napisali smo približno 50 vlog za pomoč, nanje se je doslej odzvalo približno 15 podjetij ali posameznikov. Zbrali smo približno 5000 nemških mark. Veseli smo tega in zahvaljujemo se vsem, ki so prisluhnili naši težavi in nam pomagali.« Hudobreznikovi si seveda želijo zbrati potrebno vsoto denaija čimprej, da bi lahko dvigalo zgradili in se s tem preselili iz ene sobe v njihovo stanovanje, kolikor hitro bo mogoče. Na dvigalo bodo morali, po plačilu avansa, čakati približno tri mesece. Milena in Franc vesta, da so ljudje in podjetja v teh časih v precejšnjih stiskah. Pa kljub temu upata, da je njuna bojazen, da ju ne bodo razumeli in pomagali, odveč. Že danes se zahvaljujeta vsem, ki bodo svoje prispevke nakazali na žiro račun Centra za socialno delo Žalec, številka: 50750 - 603 - 36264, pod oznako 2970 - 1 za Anjo Hudobreznik. mtp l ili M Iz občine Šmartno ob Paki Plodno delo sveta Pri pregledu opravljenega dela v letih 1995,1996 so člani sveta občine Šmartno ob Paki ugotavljali, da so uresničili večino zastavljenih nalog, žal, najmanj na področju prostorskega planiranja in urbanizma. O njihovem plodnem delovanju naj bi bili zgovorni nekateri podatki. Med drugim ta, da so na sejah zastavili 245 vprašanj oziroma pobud, sprejeli 12 odlokov in 219 sklepov. Do sedaj so se zbrali na 23 sejah, v povprečju so zanje imeli predvidenih 10 točk dnevnega reda, seje pa so trajale od 3 do 7 ur. Gotovo bi dlje časa, če se svetniki ne bi pred vsako sejo sešli na usklajevalnih sestankih. Pohvalijo se lahko tudi z dobro udeležbo na njih, saj naj bi povprečna udeležba dosegala 89%. Ob obravnavi poročila so pohvalili tudi zavzeto delo 14 delovnih teles oziroma komisij. Smučarki Ani Drev 300.000 SIT in praktična nagrada Približno 10 tisoč nemških mark namenjata starša mlade in nadarjene smučarke Ane Drev iz Šmartnega ob Paki za njene priprave v eni smučarski sezoni. Ker je ta strošek precejšen, Ana pa obetavna športnica, sta tudi letos naslovila na svet občine Šmartno ob Paki vlogo za pokroviteljsko. Ob obravnavi slednje so šmarški svetniki izrazili zadovoljstvo in ponos nad uspehi športnice iz njihove občine ter jo za njen trud nagradili s 300 tisoč tolarji iz letošnjega občinskega proračuna. V pripravah na novo smučarsko sezono ji bodo prišli še kako prav. Med drugim pa so se odrekli tudi eni sejnini, z zbranim denarjem bodo Ani kupili še praktično nagrado. Znova na »tapeti« Vegradov tuf Opuščen Vegradov kamnolom tufa v vasi Gorenje je že dalj časa deležen vse prej kot pohvalnih besed. Na pravo sramoto, kot ga imenujejo občani, so ti opozorili že večkrat. Nazadnje na nedavnem zboru občanov v vasi Gorenje. Tega problema so se na zadnji seji znova dotaknili še šmarški svetniki. Obsodili so odnos lastnika do sanacije tega prostora, v katerem bi rada občina Šmartno ob Paki uredila obrtno- podjetniško cono. Že vsaj 2 leti se dogovarjajo predstavniki občine z vodstvom Vegrada, pa za zdaj še brez uspeha. Če bo njihovo opozarjanje ponovno neuspešno, bodo - tako so se dogovorili - pripravili protest in problem predstavili širši javnosti. V tem kontekstu so se dotaknili še kamnoloma v Podgori, katerega bogastvo izkorišča Gradiš. Tudi tu so menili, da bi morala občina pridobiti več, kot pa ji za eksploatacijo namenja omenjeno gradbeno podjetje. Potrdili Hoferjevo in Dvornika Na predlog komisije za volitve in imenovanja so šmarški svetniki podali pozitivno mnenje k imenovanju Nevenke Hofer za ravnateljico šmarške osnovne šole in za člana nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje Janeza Dvornika. mtp Borut Korun uredil knjigo, ki »svari« pred Evropo Zakaj »Danes Slovenija in nikdar več?« Dr. Boruta Koruna poznamo kot politika, popotnika in nenazadnje kot stomatologa, ki živi in dela v Šaleški dolini. Do sedaj je svoja številna popotovanja po svetu opisal v štirih potopisih, peti, ki opisuje potovanje po Venezueli in Kolumbiji, kjer seje spopadel z veslanjem po tamkajšnjih rekah, je že napisan in bo izšla do jeseni. Marca pa je izšla prva politična knjiga, ki jo je uredil, ji izbral naslov, napisal uvodnik in članek, ter povabil k sodelovanju različne avtorje, ki jim je skupno to, da ne podpirajo vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Knjiga je v celoti nastala v Velenju, saj jo je oblikoval Vane Gošnik, tukajšnja pa je tudi tiskarna. Izšla je v samozaložbi, dobite pa jo v Kulturnici. Knjiga je eden od projektov gibanja 23. december, katerega ustanovitelj je prav tako dr. Borut Korun. Ustanovljeno je bilo novembra lani, naslov pa nosi v sebi simboliko, enotno izraženo voljo, da slovenski narod zaživi samostojno in neodvisno življenje. »Menili smo, da to, kar sedaj počenja slovenska politika ni v skladu s tedanjo enotno izraženo polično voljo, pač pa, da ga pelje zopet v neke povezave, tokrat evropske. Ideja sega že v leto 1994, ko je vlada izjavila, da bo spremenila ustavo, da sprosti 68. člen, ki varuje slovensko zemljo. V času Ogleja, spora med Peterletom in Drnovškom, se mi je zazdelo, da vsa ta politika ni v skladu z interesi slovenskega naroda.« Knjiga je dejansko odgovor na vsa vprašanja, ki vas v zvezi z gibanjem zanimajo, poglavitne cilje pa nam je dr. Korun takole obrazložil: »Mi nasprotujemo vstopanju v Evropsko zvezo in tudi v NATO, kot se sedaj doga- ja. Zavzemamo se za neodvisno Slovenijo, nekako po vzoru Švice, Norveške, Singapurja. Vrednot, ki so nas vodile pri osamosvajanju, ne bi smeli poteptati, saj se bo Slovenija v velikem evropskem morju utopila, Slovenke in Slovenci pa izginili.« In kaj v gibanju 23. december menijo o tem, da se večina Slovencev strinja z vstopom v NATO. »Velik del Slovencev je zaveden. Slovencem lažsjo, jjh zavajajo, vozijo žejne čez reko. Če bi imeli neodvisne medije, bi bila situacija drugačna. Pa tudi stranke imajo najbolj vitalne slovenske interese za barantanje v politiki.« Ob tem se postavlja vprašanje, ali se lahko Sloveniji zgodi, da ostanemo osamljen, izoliran otok sredi Evrope, če se ne vključimo v EU. »To vprašanje se vedno znova ponavlja. Kaj potem. Alternativa temu je samostojno življenje. Ne vem od kod ta grozen strah. Naš narod me spominja na otroka, ki vedno ostane pri svojih starših, ki se nikoli ne postavi na svoje noge. Če smo se 23. decembra odločili za neko samostojno življenje, je treba samostojno živeti.« Kdo so torej avtorji knjige? »Večina avtoijev ni članov našega gibanja, ki sicer združuje, ne glede na politično prepričanje. To so mag. Mišo Alkalaj, mag. Andrej Aplenc, nekdanji direktor železarn, prof.dr. France Bučar, literarni članek Mareta Cestnika iz Savinjske doline, dr. Wolfgang Hingst je Avstrijec, član skupine, ki je tam nasprotovala vstopu v EU, prof. dr. Tone Jerovšek, dipl. oec. Jože Kop, prof. dr. Marko Kos, prof. dr. Ermin Kržičnik, Rudi Merljak, prof. dr. Dušan Nendl, mag. Vinko Ošlak, Nevenka Sterleker in Mladen Švarc. Dodali smo še izjavo našega gibanja in zelo kratek program gibanja.« Članek dr. Boruta Koruna je dr. Borut Korun: »Slovencem lažrjo, jih zavajajo, vodijo žejne čez vodo...« nekako zgodovinsko- mitski. »Nam, Slovencem, manjka mitska komponenta državnosti, zato nam Evropo vsiljujejo kot mit. Značilno za Slovence je, da smo začeli graditi mite, v katerih so nastopali tuji ljudje, mitska je tudi naša Zdravljica. Evropo nam ponujajo kot mit napredka, blagostanja, človekovih pravic, kakovosti... Saj veste, Evropska kakovost, Evropska lepotica, Pesem Evrope. To se je tako globoko zajedlo v nas, da sploh ne vidimo prave Evrope, to pa je Evropa kapitala, tehnokratska, brez usmiljenja, ki bo brez milosti šla čez tak majhen narod, kot je naš.« Ob vsem tem se seveda postavlja vprašanje, ali bo gibanje in knjiga s svojimi idejami in ar-gumanti uspelo? »Jaz sem že navajen na svoj Don Kihotski boj. Vedno iz vsega mojega političnega delovanja ni bilo posebnih »haskov«, čeprav sem se vedno znašel v vrhovih stranke. Gre za to, da sodelujemo, da opozarjamo ljudi. Upamo, da bo kaj iz tega...« ■ Bojana Špegel ANKETA Plače?! Poznate koga, ki bi bil s svojo plačo zadovoljen? Običajno vsi mislimo, da bi si zaslužili več in navadno mislimo tudi, da imajo eni preveč, drugi premalo. Kaj menijo o plačah naključno anketirani? JELKA JUROVIČ: »Razlike med najnižjimi in najvišjimi plačami v Sloveniji so prevelike. Eni zaslužijo tako dobro, da se lahko razmetuje-jo, drugi pa tako slabo, da nimajo niti za pošten kos kruha. Sama sem upokojena. Če me vprašate kako zadovoljna sem s pokojnino vam bom rekla takole: v primerjavi z nekaterimi, ki ne delajo, dobivajo pa podporo, je nizka, v primerjavi z nekaterimi, ki trdo delajo, zaslužijo pa malo, pa kar dobra. Jaz imam vsaj nekaj.« JOŽE VOLER: »Ja eni zaslužijo veliko, eni pa malo. To je dejstvo. Sam s svojo plačo nisem preveč zadovoljen, kar mi pa seveda nič ne pomaga. Kdo pa je? Razlike med plačami so prevelike. Gledam recimo ženske, kako delajo za trakom, pa ne zaslužijo veliko. Ampak človek, dokler dela, se nadeja boljšega.« NATALIJA PETRIČ: »Kolikor ljudje govorijo in koliko berem, plače v Sloveniji niso bogvekaj. Mislim, da marsikateri vodilni v kakšenm podjetju zasluži preveč, nekateri pa delajo in to težko za peščico tolarjev.« VIKTOR ŽIBERT: »Kako naj vam rečem: 90.000 tolarjev je 1.000 mark ali 3.000 tolarjev na dan. To je komaj za zajtrk, kosilo in večerjo. Nekateri ne zaslužijo niti toliko. Kako naj bo človek zadovoljen s tem, ko pa mu za kaj drugega, razen za hrano, skoraj ne ostane? Eni pa imajo, ja. Med njimi mnogi, ki so izkoristili priložnost v lastninjenju in si lepo postlali. Pa tudi državni aparat, ki ga je treba vzdrževati, stane veliko. Zanj največ prispevajo tisti, ki najbolj trdo delajo, zaslužijo pa najmanj, ljudje v proizvodnji. Pri nas o cene evropske, plače pa daleč za njimi in v tem je problem.« FERDO KRK: »Če plače primerjamo z življenski-mi stroški, so te prenizke. Nič kaj dosti ne gredo gor, medtem ko cene neopazno rastejo. Razlike v plačah so bile vedno, tudi takrat, ko sem sam še delal, zdaj sem upokojen, zdi pa se mi, da ne tako velike, kot so danes. Osebno pa menim, da si nekateri zelo visoke plače tudi zaslužijo. Nekateri, ne pa vsi.« ■ mkp, tap Razbijanje Šolski okoliši še kar razburjajo ljudi. Morda ne bi bilo tako, če ne bi nekateri postavljali še političnih okolišev. Zgornjesavinjska Politične odpadke bomo že preživeli; ob pravih so skoraj pesti si ogreli. Odpadki Kakor hitro so nekateri slišali, da velenjski Premogovnik nasipa obalo ob svojem letovišču v Fiesi, so jim takoj ponudili pomoč. Ne z delom, z materialom, ki bi se ga radi znebili. Klobasanja Pri nas je vse več različnih prikazovanj in tekmovanj izdelovalcev različnih klobas. To ni nič slabega. Mnogo slabša so razna sestankovanja, kjer razpravljalci le klobasajo. Na hrbtu V Trebušnici so plavale mrtve ribe. Te živali imajo razne nesnage v vodi že dobesedno poln želodec. Naravno Tesnejše povezovanje dveh dolin, Zgornje Savinjske in Šaleške doline, se zdi nekaterim povsem naraven pojav. Opozarjajo, da med njima ni nobenih ovir. Dim iz Šoštanja je to prvi pokazal! Prenova Mnoge naše ceste so potrebne temeljite prenove. Vozniki tudi! Izboljšanje Slišimo, da APS obljublja izboljšanje prometa v Velenju. Žal le tistega mestnega. O drevesih Eni bi najraje videli, da bi bili vsi gozdovi v zasebni lasti, pa čeprav tudi cerkveni. Drugi bi radi videli, da bi bila drevesa v gozdovih le last države. Tretjim je vseeno, čigava so drevesa, samo da padajo. Po RITi Zna biti, da zaradi RIT-i jih nihče ne bo dobil po nagi riti. Tako je tudi prav; saj naslov šegav, ni nikogar zasmra-jeval. Smrad so zlili, bolj po sili, tisti, ki plat zvona so bili. REZANJE ŠOŠTANJA OBRAT Tretja rezina s Šoštanja, kije bila pomazana z "družbeno" smetano, je bila grenka. Tako grenka, da se je najbolj zalemu svetniku dodobra kolcnilo in seje moral dolgo izkašlje-vati kar med sejo občinskega sveta. Zato bodimo bolj prizanesljivi, ko bomo lupili naprej, kajti ni vse tako slabo, da ne bi moglo biti - bolje. To se jasno odraža v sedanji politični sceni v Šoštanju. Po presenetljivi zmagi strank slovenske jeseni, ne, pomladi, pozimi 1994 v Šoštanju, zmagovita koalicija še vedno deluje kot namazana. Po začetnem neokusnem "valjanju" sklepov v svetu občine so po odstranitvi oblastiželjnega tajnika postali odnosi med levim in desnim blokom postopno prav harmonični. Glavno zaslugo za to nosi starosta občinskega sveta, ki prihaja iz vrst upokojenske stranke. Večina v svetu pogosto sprejema in potrjuje predloge manjšine. Tudi "leva" opozicija rada podpre predloge "desničarjev". Značilen primer je bil sklep o premoženjski bilanci, kije bil sprejet z navdušenim ploskanjem vseh svetnikov! Odlično delovanje nove občine je zasluga nekaterih predanih posameznikov, ki dobesedno noč in dan garajo, svetujejo in nadzirajo "novo stvar", ne da bi terjali en sam tolar plačila. Po njihovi zaslugi seje popolnoma umiril pritisk krajevnih skupnosti. Pripravili so odlok, v katerem jim je občina dodelila vse obljubljene pristojnosti in dovolj denarja za realizacijo vseh nalog! Z ukinitvijo statusa pravnih oseb pa se je njihovo poslovanje bistveno pocenilo, kajti kompletno računovodstvo tudi zanje sedaj izvaja finančna služba občine. Res je bilo nekaj malega nesoglasij, ki pa skoraj niso omembe vredna. Manjši nesporazum je nastal med najmočnejšima strankama v času drugega občinskega praznika, vendar so bile zamere z ene strani poravnane tisti trenutek, ko je tudi druga stran potrdila asfaltiranje ceste do vznožja Svetega križa v Belih Vodah. Opozicija pa je precej glasno protestirala, ko se je ravno v času predvolilne kampanje v celoti renovirala fasada in sanirala streha zgradbe občine, češ da na ta način nekateri posredno zlorabljajo občinski proračun za izvajanje predvolilne kampanje. A govorice so takoj potihnile, ko vsi trije kandidati za državni zbor, ki so bili izvoljeni na svojih listah, na splošno začudenje v Ljubljani, niso sprejeli mandatov državnih poslancev samo zato, da bodo lahko še naprej na vso moč delali za novo občino. Napredek je res silovit in, kot pravi zali svetnik; tudi struga Pake skozi Šoštanj je sedaj globja, kot je bila v času enoumja. Čeprav jc J. Vošnjak v spomin na leto 1859 zapisal: "Imel sem dovolj prostega časa in spoznal sem, da mi tu, v Šoštanju, ne bo ostati, tem manj, ker nisem imel nobene meni ugajajoče družbe in nobenega omikanca, s katerim bi bil srčneje občeval," bi se danes najbrž ugriznil v ustnico. Danes je v Šoštanju čisto drugače! ■ Perorez Etnološka paberkovanja 13 O gasilcih in veselicah Piše: mag. Jože Hudales Na včerajšni dan leta 1898 je bilo pri deželni požarni bram-bi v Gradcu vpisano v register "Freiwillige Feuenvehr Wollan", ki se po letu 1918 preimenovalo v Slovensko požarno brambo Velenje. Kasnejši zapiski v gasilski kroniki in spomin nakater-ih najstarejših gasilcev govorijo, da je bilo društvo ustanovljeno že leta 1897, ko je Kari pl. Adamovič, takratni lastnik velenjskega gradu, podaril društvu 500 gld, hkrati pa jim je odstopil tudi prostor za zgraditev gasilskega doma. Velenjsko gasilsko društvo torej v letošnjem letu praznuje svojo stoletnico. Tako pomemben jubilej si seveda zasluži omembo tudi v naši rubriki, saj je združevanje v društvih ena od pomembnih sestavin načina življenja Slovencev. Še več, prav gasilska društva so od druge polovice 19. stoletja dalje najbolj značilen primer organiziranega in množičnega društvenega in družabnega življenja pri nas. Navsezadnje nas že dejstvo, daje bilo leta 1918 v Sloveniji nekaj več kot 8.000 gasilcev, in da je njihovo število že pred desetletjem naraslo na več kot fUO.OOO nas prepričuje, da gre za pomembne pojav. Prvi poskusi ustanovitve gasilskih enot pri nas segajo v šestdeseta leta 19. stoletja, septembra leta 1869 pa je bila prva požarna bramba ustanovljena v Metliki. Sledila so jim društva v Ljubljani, Laškem in Ptuju (1870), nato pa se je ideja prostovoljnega gasilstva hitro širila po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. V Šaleški dolini je v času, ko je leta 1897 v Velenju nastajalo gasilsko društvo, delovalo samo društvo v Šoštanju, ki je bilo ustanovljeno leta 1879. V nekoliko bolj oddaljeni okolici pa so delovala gasilska društva še v Dobrni, Celju, Vojniku, Vitanju in Slovenj Gradcu. Ostala gasilska društva v Šaleški dolini, razen družmirskega, kije začelo delovati leta 1908, so bila ustanovljena precej kasneje: gasilsko društvo v Šentilju npr. leta 1932, v Šaleku leta 1933, v Pesju leta 1946 itd. V tradicijo oz. dediščino gasilstva pri nas zagotovo spadajo tudi gasilske veselice, ki so vsaj še v času med obema vojnama obdržala podobo bogate in starodavne dediščine veselic, kot posebnih oblik javne zabave, kakršne so bila npr. žegnanja. V Velenju so s tovrstno tradicijo začeli že v letu 1901, ko so gasilci svoje sokra-jane prvič povabili na "Feuemehr-Kranzchen mit Gluckshafen", na kateri so s prostovoljnimi darovi, tombolo itn. pridobivali sredstva za svojo dejavnost. V času med obema vojnama pa so velenjski gasilci prirejali vsakoletne binkoštne veselice, jesenske veselice, silvestrski večer s tombolo itd. Te prireditve so že kmalu prerasle svojo običajno zabavno plat in se spremenile hkrati tudi v kulturne prireditve, ki so pomembno vplivale na splošno raven kulturnega dogajanja v Velenju. Tako so v okviru veseličnih JrriroiUiiu' Jfutrrochr MIlan o o H-inla^mni estcsi^ in Jrem «m fciuml.iy i»*rn 7. 3ebru.tr 1004 i m (£kiHl|ctr bu« Bcirii .lulj.iiin Kali »it tPiiUtin Italtfin&niftm HH mit Cjliidtsljafen s niu- »k™*« — ■- Sintritl p« P«(on 80 BcUtr Jlnfrfialluiitl uoit lijrdiremiirifEii ®iis Bmuntiiitftii. Vabilo na prvo tombolsko prireditev gasilskega drštva v Velenju prireditev vsako leto zaigrali krajše ali daljše gledališke igre: med njimi so bile leta 1929 "Skapinove zvijače", leta 1933 igra "Ljubosumnost", leta 1937 igra "Maksi" itd. Leta 1923 so ob pred-pustnem "družabnem večeru" gasilci izdali prvi ciklostirani časopis "Velenjski pavliha", ki so ga v več kot sto izvodih razposlali tudi okoliškim gasilskim društvom, leta 1928 pa so na Silvestrski večer ponovno izdali ciklostirane "Velenjske gasilske puščice izstreljene na Silvestrovo o polnoči". Pet poslancev V Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini so se prejšnji teden kar drenjali najvišji predstavniki slovenske države in njenih strank. Kar je dobro. In še bolje bo, so poudarili na eni izmed razprav, ker bodo svoje k napredku prispevali kar štirje poslanci Državnega zbora s tega področja. Če jih ni kar pet, je zares dobronamerno in bolj na tiho pripomnil nekdo. Štirje se po njegovem vračajo iz Ljubljane v svoji dolini, eden pa naj bi iz Logarske potoval v Ljubljano. Zimsko - pomladne volitve Državni proračun zaradi zapletov z vlado seveda še ni sprejet in še lep čas ne bo, s tem pa so vprašljive mnoge naložbe, če denar zanje v proračunskem žaklju sploh bo. Ko denar bo, je treba upoštevati še razpisne in ostale roke in leto bo naokrog, vsaj gradbena sezona. Zato ni bila odveč »pobuda« dr. Franca Zagožna, da bi morale biti volitve vedno pozimi ali zgodaj pomladi, ker bi bil s tem zagotovo zelo kmalu (ali še prej) sprejet tudi proračun. Samo, nikar volitev vsako leto, saj potem proračuna sploh ne bi bilo treba sprejemati, bi bil žakelj prazen že prej. Naturisti Prihodnji petek se bodo v restavraciji MA-MI v Nami na prvem družabnem večeru srečali naturisti. Za srečanje je veliko zanimanja - med nenaturisti. Priče naj bodo trezne! Ko so v petek župani vseh treh občin podpisovali sporazum o delitvi premoženja stare občine Velenje, so po svečanem in pomembnem dejanju seveda nazdravili. S kozarčkom šampanjca. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi čez mizo sedelo kar nekaj novinarjev, ki se jim pri tem niso mogli pridružiti. So namreč pozabili nanje. Ali pa so si želeli, da kot priče ostanejo povsem trezni, saj je županova tajnica, ko so protokolno »napako« spregledali, hitro postregla s sokom. Lahko pa tudi, da so novoletne zaloge šampanjca že pošle. Zapora krožnega križišča na Kidričevi! Vse udeležence v prometu obveščamo, da bo zaradi zaključnih del na krožnem križišču Kidričeve, Aškerčeve in Koroške ceste za ves promet zaprto širše območje križišča od ponedeljka, 21. aprila do petka, 25. aprila. Obvozi bodo označeni. Pravkar gledate in morda celo berete izsek iz življenja nas mladih. Tudi mi imamo svoje težave, svoje radosti in skrbi. Nekaj smo jih razstavili v Našem času, ostale pa lahko preberete v Spricu, kjer je tudi njihov dom. Za vse, ki Sprica ne poznate, naj povem, da je to Šaljivo Pestro Re(o)doljubno Izdelan Cajtng, v katerega se lahko vsak dijak SCV pohvali ali potoži■ Spric ugleda luč sveta dvakrat na leto (vsaj naj bi jo) in takrat ga boste delček videli tudi bralci Našega časa. Spric ni neka nova genialna pogruntavščina velenjskih dijakov, ampak je letos dopolnil že deveto leto in je tako že pravi veteran oziroma kar stalnica, brez katere bi si Življenje na šoli težko predstavljali. Je pravi hišni ljubljenček in poje (beri pove) vse, kar se na šoli zgodi, zato ga še posebej priporočam tistim, ki svojih mladih let nočejo pozabiti. Doživite svet tudi skozi naše oči! Na naslednje branje, naš in malo tudi vaš Spric! DENISOVA AMERIKA Članek govori o notranje kritičnih in razveseljuljočih odzivih dijaka velenjske gimnazije Denisa Oštirja, ki je svoj zadnji letnik opravljal v Ameriki, točneje v New Orleansu. Njegova odzivanja na tamkajšnje okolje, se kažejo v tem zanimivem opisu obljubljene dežele. K odkritju njegovih pogledov sem pomagal s tem zanimivim intervjujem. Uspešnost njegovih odzivanj presodite sami. Ali meniš, da je bistvo srednje šole v Ameriki "to have fun!?" Definitivno in še bolj prav. Srednjo šolo sestavlja približno 70% izvenšolskih in 30% šolskih dejavnosti. Šola je prav namenjena v prvi vrsti vsemu ostalemu kot pa strogemu učenju. Kako so gledali nate, ko si prišel domov? Si lahko predstavljaš, kako pogleda severnoameriška veverica, ko sredi arktičnega kroga zagleda nilskega vodnega bivola v čipkastem spodnjem perilu, ki si poje Kumbaja.. .Vidiš, popolnoma drugače so gledali name. Misliš, da si kaj zamudil, ko te ni bilo? Zamudil sem eno leto piflanja in dudlanja brezveznih dejstev, ki mi ne bodo v življenju nikoli koristila. (Aleluja brother!) Največje razočaranje Amerike? Dejstvo, da ima leto tam 365 dni... Česa nisi vedel o Ameriki, ko si prišel tja? Nisem vedel, da o ZDA ne vem skoraj nič. Ali si imel probleme s predstavljanjem Slovenije ? Zadel si žebljico v glavico... Dejstva: Slovenija ima 2 milijona prebivalcev, leži nekje na drugi strani oceana, velika je kot občina, v kateri sem živel, Slovenija, Slavonija in Slovaška v angleščini zvenijo zelo podobno. Je potrebno reči še kaj? Kako so te tam sprejeli? Sprejeli so me enkratno. Že prvi dan sem spoznal kopico ljudi, s katerimi smo takoj navezali "prijateljske odnose." Američani nasploh, še posebej pa južnjaki so zelo in še bolj odprti, zato posebnih problemov nisem imel. Izpit za avto si naredil? Normalno. Za 43 dolarjev imam v denarnici kartico, na kateri piše LOUISIANA DRIVERS LICENCE. Z eno besedo je pot do izpita fantazija. Glede denarja, kartic. Kaj priporočaš? Včasih so rekli money makes the world go'round. Danes pa se ta money vse bolj spreminja v plastic. Ali si se imel tajn? Je to mogoče retorično vprašanje? Vprašanje rasizma v ZDA? Mislim, da je ta tema preveč kritična, da bi o njej razpravljal v javnosti. Diskriminacija je, kaj več pa o njej raje ne, če ti je prav. Kaj pa glede prostitucije in drog? Za 20$ dobiš kar želiš: belo, črno, rumeno, rjavo, veliko, malo, široko, ozko... Droge pa so žal preveč pogoste in prepoceni (za 1$ dobiš zrolan joint). Najcenejša je pač trava, katero vsi konzumirajo. Ali imajo boljša stranišča kot mi? Ne vem, če so ravno boljša, so pa praktična, saj so polna vode, ko pa svoje opraviš in potegneš ročico, vso vodo z vsebino posrka, poplakne in ponovno napolni. Zanimivo. Kaj pa glasba v Ameriki? Glasba je povsod enaka. Na "normalni sceni" prevladujejo jazz, dixie in blues, med "nenormalno" muziko pa rap. Ali si videl kakšno znano osebo ? Ja, videl sem Jerrya Seinfelda na pustni paradi. Šel sem na koncert Lise Minneli, videl pa sem tudi ogromno znanih igralcev baseballa in footballa. Bi lahko bil prostitutka? Morda, odvisno od plačila (ha, ha,...), raje pa bi bil kurtizana ali pa striptizeta, za kaj takega imam namreč idealno telo. Kaj pa glede predmetov v šoli (obveznih, neobveznih)? V naši šoli so bila obvezna štiri leta angleščine in tri leta matematike. V štirih letih pa moraš opraviti vsaj 22 predmetov (kreditov), da lahko m a t u r i r a š . Ali si se tam lahko odkrito pogovarjal s svojimi znanci? Če misliš na učitelje, seveda, saj so odprti kot preprosti ljudje. V njihovem interesu pa je, da učencem karseda pomagajo pri izobraževanju, zato se z njimi ni problem dogovoriti o popoldanskih inštrukcijah (brezplačnih seveda). Vsak učitelj se namreč zaveda, da na njegovo službo preži veliko drugih, zato se tudi potrudi, da delo opravlja korektno in učencem prijazno. Kakšnih slabih navad si se "nalezel" v Ameriki? Dotikanja in popravljanja intimnih delov telesa, vsakodnevno britje in umivanje las, sovraštvo do belih, bombažnih nogavic v kombinaciji s črnimi lakastimi čevlji, skopušnosti. Opiši spolna razmerja med dekleti in fanti v ZDA? ... A... Mmm, kako bi rekel... Brez ovinkarjenja... Kar naravnost... Naj živijo 60.leta... Kaj pa navijačice? Brez besed, 1A, odlično 5, odlično 10, zelo uspešno, OSCARH Kako tretirajo ljudi; po videzu, pameti? Oba faktorja igrata pomembno vlogo. Po ekonomskih načelih, ki vladajo v kapitalistični družbi, je 90% prodaje vizualne. Zato dajo ogromno na zunanji izgled, v drugi fazi pa tudi pamet igra pomembno vlogo. Kakšen je ameriški stereotip? Mladi: odprti, vitki, z avtomobilom, športni,.. | Starejši: debeli, neumni, odprti,... Ali igra televizija veliko vlogo v življenju Američanov? Odvisno kje. Pri ljudeh z boljšo izobrazbo sploh ne, saj najdejo pametnejše stvari, ki jih lahko delajo, namesto gledanja TV. Pri tistih z nižjo izobrazbo pa ogromno. Kakšno je tamkajšnje družinsko življenje? Skozi leto manj intenzivno, ob božiču pa se f v najlepši možni luči. Kaj pa prehrana? Tista o tast foodih sploh ne drži. V fast foodih, ki jih je res ogromno, sploh ne jejo radi. V to jih sili zgolj intenzivnost in hitrost življenja. Drugače znajo predvsem starejše gospodinje enkratno kuhati, mladi pa se restavracij s hitro hrano poslužujejo le ob vikendih in ob dveh zjutraj. Opiši srednješolca in srednješolko s pridemM. Avtomobilsko lastniški, podjetniški, relativno sebičen, odkrit, odprt, simpatična(ll), večinoma neumen, športen, muzikalen, plešoč, baseball in football igrajoč, zaljubljen, potreben in radodarna.. Aco I >1) ......■: - ii^S U KA BOŠ MEU?" Generacije izgubljajo svoj jaz Ze dolgo časa se sprašujem, ali ima Velenje sploh kakšen spodoben lokal ali kafič, kot smo danes vajeni. In odgovor je, ne. Ne bodite začudeni ali presenečenj, raje se soočite z realnostjo. V Velenju poznamo samo beznice. V slovarju je razloženo, da je beznica temačen, vlažen kraj, v katerem neredko popiva dno človeške družbe. Mnogi se ne boste strinjali z mano, rekli boste:" Pa sej jih mamo! Kaj pa Valmont, Gambrinus, Saloon, ..." Velika večina vas je v zmoti. Moja predstava o prijaznem, zdravem in prijetnem lokalu je drugačna. Naj vam ne zveni preveč domišljavo, vendar tako je. Prostor bi moral biti velik okoli 80 kvadratnih metrov. V njem bi morali biti nameščeni sep-areji, največ za osem ljudi, kar je čisto dovolj za malo večjo družbo. Stene naj bi krasile umetnine, oziroma dela naših mladih velenjskih umetnikov, ki jih tare stiska, kje in komu razstaviti svoja dela. Celotna notranja oprema bi morala biti zelo moderna; eksotična povezava lesa, plastike, kamna in stekla. V lokalu se ne bi prodajala hitra hrana, ampak izbrane jedi (pretežno sladke) in pijače, s cenami prilagojenimi srednješolskim žepom, ki so večinoma kot bohinjski sir. V takem lokalu, ki je snovan na kulturnih vrednotah, bi stili glasbe kot so rave, heavymet-al, tehno, (tuc, tuc, stili) odpadli. No, naj se vrnem k pravi temi. Problem Velenja so te male zanikrne gostilne oz. pivnice, s katerimi se danes soočamo. Mogoče se nekomu ne bo zdelo prav, da tako menim. Temu, ki mu to ni všeč, pa lahko samo rečem:" Odpri oči!!" Dovolj imam teh umazanih pros- torov, kot so: Tinka, KSC, Pivnica, Dom upokojencev, Gambrinus, Valmont, Vrtnica (Black Jack), Edi gril (Šestnajstica), itn. Pa boste rekli:" Ja, zakaj pa hodiš tja, če ti ne paše?!" Zato, ker sem v to prisiljen. Ker v Velenju ni boljšega lokala. Sit sem že vseh žaljivk, razbijanja po lokalu, nesramnih natakarjev in natakaric, ki ti vedno rečejo:" Ka boš meu?!" Sit sem gorilskega dret-ja, pobruhanih miz in človeške nekulture, ki jo nekateri tako radi kažejo. Ničkolikokrat sem že videl, ne samo v Velenju, pijance, ki so ležali pod mizo čisto pobruhani, natakarice in kuharje, katerim je higiena španska vas, umazane prostore, ki jih metla in krpa nista videli sto let. Postavite se v moj položaj. Če bi hotel s svojo boljšo polovico preživeti malo lepši, boljši in osebni večer, ne bi imel kam iti. Vsepovsod bi naletel na kakšen zgoraj navedeni primer gostilniške nekulture. Vse, kar si želim, je, da bi se našel nekdo, ki bi meni in verjetno še mnogim uresničil prej navedeno predstavo o lepšem lokalu. Res si želim bolj civiliziranega okol- ja, v katerem bi v miru kaj popil s svojo družbo. Užival bi s prijatelji, saj mi ne bi bilo treba skrbeti, da mi kdo ne bo razbil kozarca na glavi, me pobruhal ali pa "jebal mater". Želim si čimprej korenite spremembe v kulturi in vodenju lokalov. S tem bi samemu sebi naredili moralno uslugo, odpravili bi nekulturo in "umazanijo", ki že dolgo razjeda človeško družbo-in s tem nas same. Le kdo si želi preživeti večer v umazani "luknji", zatemnjeni, napolnjeni z dimom, ki se zajeda v vlažno, umazano in polomljeno pohištvo, pod katerim so ostanki nikogaršnje prebavljene večerje. Ne vem. Vse več odgovorov, ki jih dobim na željo o boljšem, pa se glasi:" Prilagodi se večini!" Pa se ne bom, ker menim, da vsi na tem svetu nismo enaki. In to velja tudi za gostilne, kafiče, lokale,... V našem mestu se mora ustvariti konkurenca, ki bo dvignila standard kakovosti in bo prisilila druge, da izboljšajo razmere ali pa zaprejo ter odidejo drugam. Le tega si želim. Aco Vsi poznajo človeka, ki je že večkrat šokiral slovensko javnost, naj bo to na glasbenem, novinarskem ali mladinskem področju. Marko Brecelj je človek, ki se zaveda drugačnosti in njenega pomena, zato je večkrat predstavljen z negativnim prizvokom. Vendar je to eden izmed redkih, ki vedo, da mladina potrebuje svoj prostor, da se razvija in da na svetu ne le vegetira, ampak živi, ustvarja... Naslednji odlomki so besede Marka Breclja iz intervjuja o MKC v Kopru, ki ga tudi vodi. 0 današnji mladini, njeni pasivnosti in o svojem delu na tem področju je spregovoril takole: Druga pomembna točka, ki smo si jo zadali kot Društvo in kot Zveza, pa je boj za kreativni del mladine vsake generacije, to se pravi za tiste, ki imajo neke bende, ki nekaj pišejo, tiste, ki jim ne ustreza MTV, ki jim ni pravšnji disko v njihovem mestu, ki jim ne ugaja TV-pro-gram, ki so nezadovoljni z družbeno situacijo, ki se drugače obnašajo in oblačijo, ki imajo o svetu svoje stališče in svoje osebno mnenje ali pa ga vsaj poskušajo imeti. To je ta druga pomembna naloga, ki smo si jo zastavili ravno za te ljudi in mi moramo delati kot društvo, kot klub in kot zveza, zato ker sodimo, da je ta segment populacije najpomembnejši za zavest ene generacije o sebi, le ta lahko najbolj vpliva na generacijo, na njeno bodočnost ter sedanjost. Če bomo zanemarili ta segment generacije, je ta izgubila svojo identiteto oziroma je prihodnji čas izgubil svojo posebnost, svoj ego. Ta druga naloga je najpomembnejša. Dehumanizacij-ska fronta je zelo široka, če se vrnem na prvo točko. To je ogromno področje, ki obsega od ekologije do boja za pravice tistega segmenta, tistih slojev družbe, ko so se najslabše obnesli pri lastninjenju, ker je čisto očitno, da so eni zelo obogateli, se znašli, drugi so si nakradli, tretji pa so ostali kot božji voleki s svojimi certifikati po predalih in nekateri še sedaj ne vedo, kam bi jih dali. Naslednji, zelo pomemben punkt pa je širiti zavest med mladino in nasploh med družbo, da družbeni problemi niso nekaj takega, na kar človek ne more vplivati, ampak, da je človekova usoda v njegovih rokah. Tu je treba pomest z misti-fikacijo, vendar ne vem, če bi dosti metel naredili, pometati bo treba s stroji, samo kateri so ti stroji, ne vem, kajti satelite imajo v rokah Američani, mi pa le metle. Ravno včeraj sem eno kupil in jo podaril eni, ki je uganila, odkod je uvožena, stane pa 347 SIT. Na vprašanje o težavah z drogo, predvsem v mladinskih klubih, pa je Brecelj povedal nekaj, kar močno spominja na sedanje dogajanje v Velenju: Da je droga posledica družbe, takšne kot je, je tudi popolnoma jasno in to, da si mladi kreativni ljudje lahko izbirajo svojo pespektivo na dva načina. En način je, da se poglabljajo vase in potem to obrnejo v destrukcijo samega sebe z uporabo mamila, namesto da bi se odpi- rali navzven. To je neizpodbitno dejstvo. Mamila bodo uporabili seveda za to, da oblatijo in razorožijo tiste, ki bodo hoteli usmerjati klube in odpirati samostojno razmišljujoče glave in demokratizirati mladino, ji omogočiti, da se bo našla, da se bo razvila v svojih najbolj bistvenih pogledih, se pravi v svoje erotične jaze in se udejani, hkrati pa najde svoj svetovni nazor. Proti temu se bodo upirali in vedno bodo rekli: "Ti se pa drogirajo, le pa kvarijo našo mladino!" To je popolnoma jasno v vsakem primeru MKC-ja. Na eni strani bomo imeli klerikalno razmišljanje oziroma cerkev, na drugi pa bo omejeno malomeščansko razmišljanje. Spet na isti strani bomo imeli močne mišičnjake, ki pravijo, da sta orožje in šport bodočnost. Vsakemu iskanju mladine se bo uprl tisti družbeni segment, ki ima od tega največ škode, ki s tem izgublja temelje. Moje razmišljanje ima verjetno neposredno zvezo z načinom razmišljanja teh materialistov, marksistov, DDT-jevcev... (strup za podgane). To so te grozne besede. Droge in razvrat bodo očitali vsakemu spontanemu poskusu mladine, da si najde svoj prostor. To se bo dogajalo na vasi, sredi mesta, to se je dogajalo včeraj in se bo dogajalo jutri. Jaz bi zelo rad naredil razmišljanje o tem, kateri so načini boja proti tej vrsti dušenja MKC-jev, vendar o tem ne morem sedaj govoriti. Maja Ahtik LAHKIH NOG NAOKROG S PROF. FICKOM NE DOGAJANJE NA GIMNAZIJI mom sem ga zagledal prvič. Pred tem sem si ga predstavljal drugače. Sledil je prijeten večer v družbi planincev, v prijetnem razgovoru in prepevanju slovenskih pesmi. Višek zadovoljstva je bil naslednji dan z osvojitvijo vrha in v prostranem razgledu." Ob tem je spoznal, da Triglav kot najvišja gora ne pomeni le duhovne moči za Slovence, ampak tudi fizično obvladuje naše ozemlje. S Triglava so se nato odpravili v dolino Trente in vse do Tolmina hodili peš. Pot so nadaljevali z avtobusom do Kopra. "Spominjam se, kako smo si ob enajstih ponoči postlali na požetem žitnem polju. V mesečini sem prvič začutil topel mediteranski zrak in vonj po morju. Nenavadno potovanje se je končalo z vožnjo z vlakom od Reke do doma." Po tem, še za današnje čase dovolj nenavadnem potovanju, je postal resnično zvest planinec, v gimnazijskih letih pa še alpinist. Še zdaj se spominja in razmišlja o teh prvih začetkih, ki so mu omogočili, da se je lahko kasneje preizkušal v domačih in tujih gorah, Centralnih Alpah, oddaljenemu Altaju in Pamirju. Svoja doživetja je sprva objavljal v Koroškem fužinarju in Našem času, na pobudo kolegov pa je začel pisati tudi gorske vodnike, ki so še danes v veliko pomoč vsem hribolazcem. IJADA ( za pozneje še ŠŠK in RIT, vendar je za ta dva še dovolj časa). Naša naloga je, da jim te pojme razložimo, njihova, da nas o njih vprašajo. " ko igra za raju i zanemaruje taktiku, završit če karijeru u nižerazrednom radniku" (dr. Nele Karajlič) Ni dovolj, če hodimo na predstave mladinskega in gledališkega abonmaja, zato, da bi nas videli profesorji in si o nas ustavarili lepše mnenje. To je brezveze, pa še škoda je denarja! Ni dovolj hoditi na sestanke dijaške skupnosti in tam sedeti in poslušati. Treba je tudi nekaj povedati, predlagati, če si kakšen profesor zasluži, tudi" popluvati"! Govori!!!! Ne bodi tele in se ne boj, saj si INSURED BY MAFIA-MAFIA OF GIMNASIA!!! Ni dovolj hoditi na sestanek KU-DlC-a, kjer je udeležba tako in tako 45%. Treba pa je po sestanku naslednji dan o temi sestanka tudi poročati v razredu. Kudic ima eno slabo lastnost, o kateri je treba spregovoriti. V njegovih prireditvah sodeluje le ožji krog Lahovih prijateljev. S tem drugi nimamo možnosti pokazati svojih skritih talentov, čeprav je tudi SISANJE MOTKE, kar počnemo že ves čas. "ADIJO PAMET STARA KURBA, ADIJO SVET ! ADIJO PAMET DANES GREMO NA IZLET!" (Zoran Predin) To bi biio nekako vse. Če sem koga užalil, se ne opravičujem. Na žalost, "vsem se bom zameril, ampak resnica boli!" (tako nekako je prepeval že upokojeni Ali En). Priznati moramo, da smo prvorazredni lenuhi in španatorji, ki ščijemo na kulturo in na njen razvoj, zato ker se brigamo samo za ocene in ogled, za ostalo pa nam visi. No, to, da skrbimo za dobre ocene in ugled, tudi ni tako sebično. Vendar ne kapiram, saj ne mislimo zapraviti mladosti za učenje in pofukano pi-tlanje ohmovih zakonov, meta-genez, števila prebivalcev in kompleksnih števil. Ni šans, jaz že ne bi (če pa sem na žalost "edini" ki tako razmišlja...) Upam, da se kdo strinja z mano in ko bo prebral ta članek, (ki ne pove nič novega, pa vendar o tej temi ni še nihče spregovoril) se bo zamislil in prebudil iz spanja ter se zavedel, da ga je treba biti strah, kaj bo z usodo gimnazije in z njenimi prebivalci. Če bomo držali skupaj lahko vse popravimo, če pa ne... potem pa lahko naprej SISAMO MOTKO!!! "ADIJO PAMET DRŽI GOBEC SLIKA SAMA GOVORI PUSTI ŠE DRUGIM NAJ JO POSLUŠAJO! ADIJO PAMET PUSTI ME! JAZ OSTAJAM SVOJ !" (Zoran Predin) d- mol Edo " Kdo je tebe Gimnazije, biti Gimnazije naučil?" V vesolju je en planet imenovan Zemlja, na tem planetu je kontinent, ki so mu dali ime Evropa, v Evropi pa se nahaja državica z imenom Slovenija in pokrajina Štajerska z majhnim, sivim, bednim mestecem Velenjem, ki ima samo eno rumeno poštrihano gimnazijo in na njej približno 600 nedelovnih dijakov, imenovanih gimnazijci. Gimnaziji in pa gimnazijcem v zadnjih letih ne ustreza več predpona GIMNAZ-, saj nič ne delamo, ne ustvarjamo. Nekateri smo zatopljeni v svoje učbenike, lubice, nekateri... Mi, ki nam pravijo " bodoči intelektualci". Če bomo tako nadaljevali, si lahko še samo rečemo MALO MORGEN !!! Namesto da si vzamemo 30 minut časa po pouku (namesto da gremo v Valmonta), se dobimo in pogovorimo o idejah, ki se rojijo po naših bučah, mi ponosno seštevamo neopravičene izostanke. Torej to pomeni, da nam je dolgčas. Zato je treba nekaj storiti. Nehajmo se skrivati za izgovori, da ni idej in da ni časa, ker se imamo" toliko za učit". CUT THE CRAP!!! Kako pa so generacije gimnazijcev zmogle in izvedle dve Gimnazijadi, in na koncu leta imele lepa spričevala. Saj niso bili pametnejši od nas. Vendar ne smemo pozabiti možnosti, da smo mogoče najhujše, najbolj gnile, najbolj lene štiri generacije v vesolju in da smo z domišljijo dobesedno na psu. Če se kdo ne strinja z mano, naj pove in bomo to spremenili. " The Rest Is Silence!" (W. Shakespeare) Kaj vse se ni zgodilo, pa bi se moralo? No.1- KRST! Ubogi prvošolčki so žalostni, ker niso bili krščeni in jim zdaj nihče ne more reči "fazo" ali pa se za njimi zadreti " frrrr". No.2 Nobenega petkovega večera ni bilo! Novoletne predstave so tako in tako prisiljene, ker če jih ne bi bilo, bi imeli pouk. Pust tudi. V šolo pa je prišlo le 65 % našemljenih dijakov. Nekateri bodo vprašali, kaj pa MINI - GIMI? Odgovor NISMO JE NAREDILI Ml, temveč oni, ki sem jih omenil že prej. " Krivi smo mi!" (Dorde Balaševič) Dan drugo- in tretješolcev je isti in enoličen. Prične se z bučenjem ob šest trideset, nadaljuje pa se s potjo v šolo, poukom, malico, po malici še malo več pouka, po pouku Valmont, pot domov, kosilo, po kosilu pa nekateri popoldanski spanec, nekateri se učijo, drugi pa ... Naslednji dan pa SAME OLD STORY! Četrošolci se zgovarjajo na maturo. MATURA, MY FUCKIN ASS! (zaradi te izjave me bojo mogoče napadli, ampak se ne sekiram, ker" IF YOU HIT ME, WE WILL HIT YOU!) Da pridem na stvar. Za nedelo na gimnaziji smo krivi prav vsi. Mogoče prvošolci ne nosijo toliko krivde, saj niti ne vedo, kaj pomenijo osnovni pojmi kot ŠPRIC, KUDIC, GIMNAZ- "Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog, če mu kdo nastavi zanko, ga užene v kozji rog..." Profesor Peter Ficko odhaja. Letos se končuje njegovo pedagoško poslanstvo. Po vseh teh letih poučevanja nas zapušča. A nobenega strahu ni, da ga ne bi od aprila naprej še pogosteje srečevali. Le kje drugje, kot v gorah. Kot najbrž vsi veste, je to tisti stric (tudi že dedek), ki z zemljevidom v rokah tava po labirintih gimnazijskega stopnišča. V zgodnjih otroških letih se je potikal po gozdovih, gmajnah, stikal po logih, lovil ribe kar z rokami, zasle- doval divje živali... Takrat je spoznal svojo prvo veliko ljubezen. Naravo. Najbolj jo je spoznaval kar doma na Ravnah na Koroškem. Kmalu pa mu domači logi niso bili dovolj, zato se je v osnovni šoli začel podajati v višja gorstva. Prvi izlet je doživel v sedmem razredu. "Bilo je pozimi. Skoraj polovica se nas je odločila za Raduho. Ko smo prišli na vrh, nas je prvič prevzel lep in bogat razgled na skalne in zasnežene Savinjske Alpe." Globoko v spominu mu je ostal tudi nenavadni izlet od Raven do Istre. Trajal je kar štirinajst dni. "Nikoli potlej nisem tako neposredno hkrati doživljal gor in morja. Zanimivo je, da nisem samo hodil, temveč sem se vozil z vlakom, s kamionom, z avtobusom in ladjo. Doživel in spoznal sem veliko in vse mi je bilo novo. Žal pa se tega potovanja ni udeležilo toliko dijakov, kot se jih je sprva prijavilo. Ostala sva sošolec in jaz ter profesor L o n d r a n t. Prva postaja je bil Triglav. 0 njem sem sanjal že nekaj let. Tik nad Aljaževim do- Iz njegovega govora še danes, po milijonih odhojenih stopinjah veje neizčrpen vir energije in slap po nenehnem vračanju v naravo, skale, vršace. V naravi začutiš, da si del neba, da si list, drevo, kamen... Vse to te duhovno prečisti in vsakdanje skrbi se kar izgubijo. Pa čeprav le za uro ali dve. Vsega tega pa se ne da ujeti v oko objektiva, zato sam ni fotografiral. Kajti, če bi fotografiral, pravi, bi občutil in videl manj stvari in manj poglobljeno zaznaval naravo. Tu in tam pa je le vzel s seboj aparat, a izbira motivov ga je vedno znova prikrajšala za nekaj novega, še neobčutenega. Saj je psihološka plat narave v tem, da te očisti. Dovolj je, da greš v gozd, na samoto in se prepustiš neslišnim šumom. In tako kot se poglobiš v naravo, bi se morali znati poglobiti tudi v mnogo bolj vsakdanje stvari, pa čeprav je to lupljenje krompirja ali rezanje čebule. Tako je lahko kuhanje musake (njegove specialitete) zanj poseben obred - za potešitev duše in telesa. Kot mnogi humanisti tudi on (naš profesor) ugotavlja, da danes vse bolj hrepenimo po materialni blaginji, v kateri pa se ne najde sreče. Kajti tisto, kar je prijetno v življenju, tisto nič ne stane. Tisto je zastonj, samo treba je znati videti. Neli in Janja Med najbolj izbranimi vodniki je še danes nedvomno vodnik Kamniško-Savinjske Alpe. Izšel je že štirikrat. Veliko ljubezen do narave in potovanj je pripomogla, da je študiral geografijo in etnografijo. In tako je postal profesor geografije. Sam se nima za strogega in zahtevnega profesorja (če verjamete ali pa ne). Kljub zahtevnemu poklicu pa je vedno našel čas za izlete z dijaki. Na enem od tradicionalnih izletov v Planico je doživel nekaj nenavadnega. "Dva fanta sta jo popihala čez mejo. Kako? To nam ni bilo jasno vse do njunega povratka. Meni nič, tebi nič sta si fanta pod zadnjico dala torbe in se spustila po drugi strani skakalnice. Vso noč so ju iskali po dolgem in počez. A zaman. Fanta sta bila že v Italiji (čeprav tega sama nista vedela). Vendar njuna pot ni bila dolga. Italijanski policaji so ju našli že naslednji dan in ju en dan zadržali v Trbižu. Čez dva dni sta končno prišla v Velenje, kjer so se kazni šele začele." Tako bi lahko o njegovih dogodivščinah nastajale dolge strani pustolovskega branja in poglobljenih razmišljanj. SREDA, 23. aprila ČETRTEK, 17. aprila SLOVENIJA 1 10.45 Moesha, 2/14 11.05 Samo enkrat se živi, amer. film 12.30 Svet divjih živali, 7/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.20 Made in Slovenia 14.55 Novice iz sveta razvedrila 15.20 V vrtincu 15.50 Politikova žena, 3/3, drama 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Santo Žužkito, 13/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 Pomurski sejem - Megra 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.00 Napovedniki 21.05 Forum 21.25 Frasier, 8/24 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Omizje 01.15 Videoring SLOVENIJA 2 13.30 Domače obrti na slovenskem 14.00 Karmin-a ob 10 letnici ženskega zbora Rotovž 15.00 Posadka, 9/20 15.20 2. tekma finala končnice DP v rokometu (M), posnetek 16.30 Peklenska jaga, dokum. oddaja 17.05 Echo Point, 57/65 17.35 Neodvisen poslanec, 1/7 18.25 Zgodbe iz Škotske 18.50 Resnična resničnost 19.25 Echo Point, 58/65 20.00 Tudi to je življenje, amer. film 21.45 Pomurski sejem - Megra 21.55 Pisave 22.25 Nikos Kavvadias, koproduk-cija 23.20 Alica, evropski kult. magazin 23.50 Pisave, ponovitev 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.30 10.20 10.25 11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 21.05 22.35 22.40 22.45 22.55 23.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Zakonske čeri, amer. komedija POP 30 Matlock, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur Brez zavor, film Newyorška policija, 1. del nan. M.A.S.H., nan. Argument Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. 11»»*" kanali 27 46 52 POT V AVONLEA, ponovitev 48. dela nadaljevanke EPP/Vabimo k ogledu VIDEO TOF; ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU GOST V STUDIU: MITJA MERŠOL ZAMENJAJ PROGRAM, film, ponovitev REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 18. aprila SLOVENIJA 1 09.50 Aerobika 10.05 Denver, 11/20 10.30 Neodvisen poslanec, 1/7 11.20 Tudi to je življenje, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.00 Omizje 15.30 Mladi virtuozi 16.00 Gore in ljudje 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Zlati petelin'97 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Murphy Brovvn, 14/25 23.05 Bermuda Grace, amer. film 00.40 Resnična resničnost 01.10 Videoring SLOVENIJA 2 10.45 Mostovi 11.15 Resnična resničnost 11.45 Nikos Kavvadias, koproduk-cija 12.40 Alica, evropski kulturni magazin 13.10 Pisave 13.40 Forum 13.50 Zgodbe iz školjke 14.20 Notredamski zvonar, franc. film 16.15 Frasier, 8/24 16.40 Echo Point, 58/65 17.10 Snežna reka, 7/26 18.00 Sonce ne sije vsak dan, 3/6 18.50 Znanje je ključ... 19.25 Echo Point, 59/65 20.00 Iztrebljevalec, amer. film 21.55 Pomurski sejem - Megra 22.05 10.000 obratov 22.55 Dva tri kroge nad peklom, dokum. oddaja 23.35 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo Muskafiber 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.00 09.00 09.45 09.50 10.50 12.20 12.30 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 21.05 21.30 22.00 22.05 22.10 22.20 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Dondi, amer. mlad. film POP 30 Matlock, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nad. 24 ur Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Frankenstein in pošast, ang. film 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/Vabimo k ogledu GOST V STUDIU: MITJA MERŠOL ZAMENJAJ PROGRAM, ponovitev filma TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI KRAŠKI OVČAR KOŠARKA PIVOVARNA LAŠKO: IDRIJA, reportaža GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 19. aprila SLOVENIJA 1 07.55 Radovedni Taček 08.10 Male sive celice 08.55 Zgodbe iz školjke 09.25 Evromuzika 09.55 Saga o McGregorjevih, 7/26 10.45 Hugo, tv igrica 11.15 Tednik 12.10 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, 23/26 15.00 Taborniki in skavti 15.15 Sprehodi v naravo 15.30 Guliverjeva potovanja, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika divje Afrike, 8/12 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.35 TV prodaja 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Res je! 21.35 Za tv kamero 22.00 Poročila, vreme 22.10 Šport 22.30 Trd oreh, 6/7 SLOVENIJA 2 10.00 10.50 12.45 13.45 14.10 16.00 16.25 17.55 19.30 20.00 22.00 22.50 23.40 00.10 Sonce ne sije vsak dan, 3/6 Iztrebljevalec, amer. film Roka ročka Echo Point, 59/65 Zlati petelin'97 DP v ročk and rollu, posnetek Košarka NBA: PHOENIX-SAN ANTONIO, posnetek Slovenj Gradec: polfinale slovenskega pokala v rokometu (M), PRULE 67-GORENJE, prenos Esho Point, 60/65 . Špiclji, amer. film Življenje na zemlji, 5/9 Evrovizija'97 - predstavitev pesmi za finalno tekmovanje v Dublinu, 1. del V vrtincu Sobotna noč 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.15 12.00 12.30 13.00 13.30 14.00 15.00 16.00 17.00 17.45 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 09.30 10.30 10.35 11.35 12.00 18.00 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.30 20.50 21.30 23.00 23.05 23.15 23.20 I— Mrčeski, risana serija Reboot, mladi, serije Klop, risana serija Peter Pan, risana serija Parker Lewis, mladi, serije Flipper, serija Proti vetru, nan. Obraz tedna Grand Prix Družina za umret Gola resnica Beverly Hills 90210, nan. Maelrose plače, nad. Hinglander, nan. Nove Sup ermenove dogodivščine Herkul, nan. Xena, nan. 24 ur Izganjalec duhov 2, amer. komedija Odpadniki, nan. Polnočni kavboj, amer. film 24 ur, pon. OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/Vabimo k ogledu SVET ŽIVALI, ponovitev KRAŠKI OVČAR KOŠARKA: PIVOVARNA LAŠKO: IDRIJA, reportaža TV IZLOŽBA ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU 575. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program EVITA PERON IN ARGENTINA dokumentarna oddaja COUNTRY GLASBA NOVINCI, film, ponovitev HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 20. aprila SLOVENIJA 1 08.10 Željko, 6/13 08.35 ŽIVŽAV 09.25 Dodojeve dogodivščine 09.30 Na vrtu 09.55 Nedeljska maša, iz Moravč 11.00 Svet divjih živali 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Les Gaspards, franc. film 15.00 Maribor: Naša pesem, prenos 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, 15/22 18.30 Korenine slovenske lipe 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.40 Moški, ženske 22.30 Poročila, vreme 22.40 Pride and extreme prejudice, ang. film SLOVENIJA 2 11.15 12.05 12.35 11.10 13.00 14.30 15.00 15.30 16.00 16.25 17.55 19.30 20.00 20.55 21.05 21.35 22.10 22.55 00.10 Mali oglasi - V pasti Zgodbe iz školjke Echo Point, 60/65 Ave v Atenah Nibelunški prstan Valkira Pomagajmo si, tv Koper Teniški magazin Košarka NBA action DP v ročk and rollu, posnetek Motociklizem za VN Japonske, posnetek iz Suzuke Slovenj Gradec: finale slov.pokala v rokometu (M Echo Point, 61/65 Bramwell, 1/7 Slovenski avtosalon Slovenski magazin Bitka za reko, 3/3 Šport v nedeljo Koncert z Jamesom Levinom 2. del Slovenski magazin 08.00 Pink Panter, risanka 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Maček Felix, ris. serija 09.30 Kasper in prijatelji, risanka 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Mož pajek, risana serija 11.00 Xena, nan. 12.00 Argument 12.30 Brez zavor, ponovitev 13.30 Vojne igre, amer. film 15.30 Gorski zdravnik, nan. 16.10 Na jug, nan. 17.15 Pod milim nebom, amer. dr. 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Faust, nan. 23.00 Polnočni mož, amer. film 01.00 24 ur, pon. 08.15 MLADI UPI, otroška zabavno-glasbena oddaja 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.40 574. VTV MAGAZIN 10.00 ŠPORTNI TOREK 10.20 ŠPORTNI GOST 10.40 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.10 575. VTV MAGAZIN, 11.40 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.10 EPP 12.15 EVITA PERON-ARGENTINA dokumentarna oddaja 12.35 13.15 13.45 14.45 15.15 16.05 17.05 18.35 19.35 20.35 21.25 21.30 C0UNTRY GLASBA GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 25 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA CELEIA, posnetek koncerta Oddaja iz produkcije Združenja LTV Slovenije POT V AVONLEA, 47. del GOST V STUDIU: MITJA MERŠOL ZAMENJAJ PROGRAM, film SVET ŽIVALI VIDEO TOP glasbeni spoti POT V AVONLEA, 48. del nadaljevanke HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 21. aprila SLOVENIJA 09.55 Popolna tujca, nan. 10.20 Prevzetnost in izjemna pristranost, ang. film 11.55 Za tv kamero 12.05 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.35 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.05 Zoom 15.05 Ljudje in zemlja 15.35 Moški, ženske 16.20 Dober dan. Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.25 Tuja serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Svet na zaslonu 21.00 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Poročila, vreme 22.40 Ulica Hudson, 3/22 23.05 Življenje z druge strani, franc. film 00.35 Osmi dan 01.05 Videoring SLOVENIJA 2 11.25 Na potem po spominu... 12.35 Znanje je ključ... 13.50 Evromuzika 14.20 Obzorja duha 14.50 Koncert z Jamesom Levinom, 2. del 16.05 Bramvvell, 1/7 16.55 Echo Point, 61/65 17.25 Jake in debeluh, 3/23 18.15 Sedma steza 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi 20.00 Komisar Rex, 8/15 21.00 Divja Sibirija, 3/4 21.55 Roka ročka 22.55 Brane Rončel izza odra 00.25 Recept za zdravo življenje 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 15.30 16.20 17.30 18.00 18.30 lk30 20.00 21.45 23.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 09.50 10.15 10.35 12.00 18.55 19.00 19.05 19.50 20.00 20.05 21.05 21.35 22.25 22.55 23.00 23.05 23.15 Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. POP kviz Na sever, nan. Športni krog Na jug, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur Harley Davidson in Maribora man, amer. akcijski film Športna scena Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP /Vabimo k ogledu 575. VTV MAGAZIN, ponovitev EVITA PERON IN ARGENTINA dokumentarna oddaja TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA, ponovitev Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK Gost v studiu: EVALD FLISAR, predsednik Društva slovenskih pisateljev Oddaja iz produkcije Združenja LTV Slovenije POT V AVONLEA, 49. del nadaljevanke GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.0 TOREK, 22. aprila SLOVENIJA 1 10.05 Jake in debeluh, 3/23 10.55 Bitka za čast, amer. film 12.35 Korenine slovenske lipe 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.20 Boš videl kaj dela Dolen'c - Med lovci, 2. del 15.15 Svet na zaslonu 16.05 Homo turisticus 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Željko, 7/13 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Dragi mojster, češki dokum. film 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Berlin Alexanderplatz, 4/14 23.40 Svet poroča 00.10 Studio city 00.55 Videoring SLOVENIJA 2 10.10 Sobotna noč 12.10 Pomagajmo si 12.40 Recept za zdravo življenje 13.10 Nedeljska reportaža 13.40 MurphyBrown, 14/25 14.05 Osmi dan 14.35 Divja Sibirija, 3/4 15.25 Slovenski magazin 15.55 Komisar Rex 16.40 Simpsonovi 17.10 Vesoljska policija 17.55 Prisluhnimo tišini 18.25 Rim: 1. polfinale turnirja Final four v košarki (M), SMELT OLIMPIJA:OLYMPIAKOS, prenos 20.00 Rimska cesta, franc. film 21.50 Opus 22.20 Košarka: 2. polfinale turnirja Final four, BARCELONA:ASVEL, posnetek iz Rima 23.50 Opus •siliš 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.40 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.30 10.30 10.35 11.05 11.55 12.05 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.25 20.45 21.10 22.25 22.30 22.40 22.45 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, pon. POP kviz, pon. Kritik, risana serija Športna scena VR.5, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nad. 24 ur Vročica, amer. film Bolnišnica upanja, nan. M.A.S.H., nan. Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, Gost: EVALD FLISAR, predsednik Društva slovenskih pesnikov EPP/Vabimo k ogledu Oddaja iz produkcije Združenja LTV Slovenije: TV PRIMORKA POT V AVONLEA, ponovitev 49. dela TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU 576. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST POSNETEK TEKME HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 10.00 Vesoljska policijska postaja, 16/24 10.45 Rimska cesta, franc.film 12.25 Bitka za reko, 3/3 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Res je! 15.30 Kronika divje Afrike 16.20 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 Slovenski avtosalon 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Doživetje ljubezni, 1/2 20.55 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.45 Posadka, 10/20 23.05 Veliki Mcginty, amer. film 00.25 Videoring SLOVENIJA 2 12.40 Svet poroča 13.10 Prisluhnimo tišini 13.40 Opus 14.10 Ulica Hudson, 3/22 14.35 Življenje na zemlji, 5/9 15.25 Studio city 16.10 Berlin Alexanderplatz, 3/14 17.10 Echo Point, 62/65 17.40 Moesha, 3/14 18.00 Karaoke 19.00 Domače obrti na slovenskem 19.30 Echo Point, 63/65 20.00 Polfinale lige prvakov v nogometu 22.25 Zavrtimo stare kolute 23.05 Koncert simfon.orkestra BBC 23.40 Domače obrti na slovenskem, ponovitev . 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 10.05 10.10 10.30 10.55 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.55 21.55 22.25 22.30 22.35 22.45 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H. Bolnišnica upanja, nan. Inšpektor Derrick, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. I POP kviz Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur Moja mačeha je iz drugega planeta, amer. film M.A.S.H., nan. Obraz tedna Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 576. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP / Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev ŠPORTNI GOST POSNETEK TEKME Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE MINI 5, otroška glasbena lestvica TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU POT V AVONLEA, 50. del nadaljevanke NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen mti proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se pla prometni davek. 17. aprila 1997 IM\ KRONIKA Potepuški pes napadel otroka V sredo, 9. aprila, ob 10.20 je ravnatelj osnovne šole Miha Pintarja - Tolede iz Velenja poklical policiste, ker je na igrišču ob šoli večji pes ugriznil dva otroka. Policisti so psa obvladali in ga privedli v boks na postaji, tam pa ga je prevzel veterinar. Kdo je streljal pod vilo Bianko? V sredo, 9. aprila, okoli 23. ure je skupina mlajših fantov obvestila policiste, da je na parkirnem prostoru pod vilo Bianco v Velenju prišlo do streljanja. Nenadoma naj bi se tam pojavil neznanec s pištolo v roki, dvakrat ustrelil v tla, enkrat pa v avtomobil last J.A. iz Velenja in zbežal. Neznanec naj bi, po izjavah, ki so jih podali očividci, streljal brez vsakega razloga. Policisti o dogodku zbirajo obvestila in za storilcem, ki je izginil brez sle- gorenje Program Keramika Gorenje 1/ b 3327 Šmartno ob Paki telefon: 063 / 885 - 030 V času sejma gradbeništva v Gornji Radgoni in do 26. aprila vam v naši industrijski prodajalni keramičnih ploščic v vasi Gorenje nudimo: ■ 5 % sejemski popust - do razprodaje zalog so na voljo keramične ploščice iz ostankov izvoznega programa, kjer so posamezni modeli znižani tudi do 50 odstotkov. 0 5 J? jf < - silili gorenjeKeramika i Republika Slovenija j Upravna enota Velenje razpisuje prosto delovno mesto referent I za posege v prostor v Oddelku za okolje in prostor. • Poleg splošnih pogojev, navedenih v 4. členu j Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list i SRS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-1, 4/93), i mora delavec izpolnjevati še naslednje pogoje: i - višja izobrazba (VI/1) gradbene ali upravne smeri - 3 leta delovnih izkušenj ; - opravljen preizkus znanja ZUP i - poznavanje osnov dela z osebnim i računalnikom (okolje Windows) - opravljen vozniški izpit B kategorije. i Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen j čas. i Prošnje z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: i RS, Upravna enota Velenje, p. p. 40, 3320 i Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku j 15 dni. i Milena Pečovnik, dipl. prav. i NAČELNICA I UPRAVNE ENOTE VELENJE du, vztrajno poizvedujejo. Ranjen obležal pred stanovanjem V torek, 8. aprila, ob 17.20 so velenjske policiste obvestili", da leži pred stanovanjem na Jenkovi 15 v Velenju hudo poškodovan stanovalec Alojz K. Poškodovanega so z reševalnim avtomobilom odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Kot vse kaže, naj bi ga pretepel Mirko L. iz Velenja, s katerim naj bi imela nekaj »neporavnanih« računov. Policisti bodo zoper Mirka L. napisali kazensko ovadbo. Požar v kuhinji V petek, 11. aprila, dopoldan, je ogenj, ki naj bi ga povzročil kratek stik na električnih vodnikih kuhinjske nape zajel kuhinjo stanovanjske hiše Miroslava J. iz Črnove. Ogenj, ki so ga pogasili domači, je uničil komplet kuhinjsko opremo v vrednosti okoli 400.000 tolarjev. Vlom v skladišče, tatvina računalniških komponent Neznani storilec je v času med 4. in 7. aprilom vlomil v skladišče ob kuhinji v Dijaškem domu na Efenkovi cesti v Velenju. Iz skladišča je odtujil večjo količino različnih vrst cigaret in z dejanjem Šolski center oškodoval za okoli 118.000 tolarjev. Med 25. marcem in 1. aprilom pa je neznanec storil tatvino računalniške opreme iz podjetja Trend d.o.o. na Efenkovi cesti v Velenju. Odnesel je 8 spominskih modulov in disk znamke Qantam. Z dejanjem je podjetje oškodoval za 323.180 tolarjev. V Arji vasi je začela prehitevati traktor in, ko je pripeljala vzporedno z njim, začela zavijati levo na dovozno pot. V tistem trenutku je v zadnji del njenega vozila trčil voznik osebnega avtomobila 31-letni Milan Ž. iz Celja, ki je vozil za njo. V trčenju sta se hudo poškodovali sopotnici v vozilu Vilme B. 10-letna Tamara B. in 3-letna Damjana B. k:®;; 1 -I Velenjčana v Pirševem domu Konec marca, 25., so bili slovenjegraški policisti obveščeni, da je bilo preko noči vlomljeno v prostore Pirševega doma nad Mislinjo. Takrat še neznani storilec je iz objekta odtujil barvni televizor ter prenosni telefon s polnilcem in adapteijem. Policisti Policijske postaje Slovenj Gradec so skupaj s policisti iz Velenja ugotovili, da ukradene predmete poseduje 31-letni Avgust M. iz Velenja. Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča Slovenj Gradec so opravili hišno preiskavo ter mu predmete zasegli. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil so ugotovili, da sta storitve kaznivega dejanja velike tatvine utemeljeno osumljena 28-letni Stanislav R. in 30-letni Stanko L., oba iz Velenja. Zoper oba bodo podali kazensko ovadbo, zoper Avgusta M. pa ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja prikrivanja. Z ogledalom oplazila pešca V četrtek, 10. aprila, ob 11. uri, seje nesreča s hudimi telesnimi poškodbami pešca pripetila na regionalni cesti zunaj naselja Mozirje. O nesreči so policiste seznanili šele dan kasneje. 20-letna Valerija F. iz Potoka pri Mozirju je vozila osebni avtomobil iz smeri Mozirja proti Nazarjam. Med prehitevanjem tovornega vozila je z bočnim ogledalom oplazila 67-letnega pešca Milana S. iz Mozirja, ki je hodil ob levem robu vozišča v smeri proti Nazarjam. Pešec je v nesreči utrpel zlom desne podlahtnice. I : Hudo poškodovani deklici V ponedeljek, 14. aprila, ob 14.55 seje na magistralni cesti pri Arji vasi pripetila huda prometna nesreča. 34-letna Vilma B. iz Aije vasi je vozila osebni avtomobil iz smeri Petrovč proti Veliki Pirešici. 107,8 STERED RDS MHz F M 88.9 MHz FM K A t VI i ■K TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU MOKA T 500 25/1 KG 59,90 JERUZALEMČAN 12/1 L 419,90 OLJE GEA 12/1 L 154,90 PRAŠEK ARIEL 2,4 KG 689,90 VEGETA 1 KG 949,90 PRAŠEK PERSIL 6 KG 1619,90 NAPOLITANKE 1 KG 419,00 CET AMIC0 - MI0 4 L 349,90 KOMPOT BRESKEV 1 L 148,90 PESNI REZANCI 29,90 MILKA MLEČNA 100 G 99,00 KORUZA 31,90 ZLATA KAVA 100 G 119,90 KONZERVA CHAPPI 810 G 199,90 MARMEL. MARELICA 700 G 269,90 PLENICE PAMPERS 1499,00 PIVO ZABOJ 2599,00 NA ZALOGI MOTORNA 0UA, TRAKTORSKE GUME, VELIKA IZBIRA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA PO UGODNIH CENAH. *** KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE! *** o^eucc^i PREMIKAMO NEPREMIČNINE Jožica Aličič s.p. tel. & fax: (063) 843-407 mobitel: (041)668-107 i E R V I S ZA BIROTEHNIKO ELEKTRONIKO IN MARKETING BRUNO PODVINŠEK, s.p. Gaberke 77, ŠOŠTANJ 0609 638 714 Servis register blagajn, fotokopirnih strojev in ostale birotehnične opreme BREZPLAČEN TELEFON 080-1534 DELA ZA ŠTUDENTE, ŠTUDENTE OB DELU IN DIJAKE MLADINSKI SERVIS ■'i T ' .......• v ||irl | e velenjski študentski servis pj KREKOVA BANKA Vam do izpolnitve cilja manjka samo še korak? V življenju so obdobja, ko zaradi nepredvidenih dogodkov ali preprosto zato, ker nam stanje na računu ne dovoljuje nobenih izdatkov, potrebujemo takojšnjo finančno pomoč. V KREKOVI BANKI, d.d., MARIBOR, vam ponujamo široko paleto NAMENSKIH in GOTOVINSKIH KREDITOV, ki našim komitentom in nekomitentom omogočajo različne možnosti kreditiranja z odplačevanjem tudi do 4 leta. Nova, nižja izhodiščna obrestna mera že TOM + 7,5%. Dobrodošli, več informacij vam bomo z veseljem posredovali v poslovalnici Šoštanj, Ulica Lole Ribarja 2, tel. 063/883-020. Tj?- bo oiz^j&r y jl^ž-t/L clovdga * 17. aprila 1997 Nafta - ERA Šmartno 2:0 (1:0) Neučinkovitost že kronična Rudar - Beltinci 1:0 (0:0) Prva domača pomladanska zmaga Prvenstvo v prvi nogometni ligi postaja vse zanimivejše. Nogometaši Primorja, ki so še pred nekaj krogi veljali za velikega in za nekatere kar edinega favorita za državni naslov, so si po neodločeni igri v 24. krogu in po porazu z neposrednim tekmecem za vrh Mariborom v nedeljo v Ljudskem vrtu zelo zmanjšali te možnosti. Sicer pa je že po delitvi točk z Velenjčani njihov trener Marin Kovačič pesimistično napovedal: »Bojim se, da na vrhu do konca ne bomo zdržali, ker imamo premalo (!?) kakovostnih igralcev.« Ob takšni izjavi se je marsikdo spomnil velenjskega trenerja Boruta Jarca, ki večkrat pravi: »Ne vem, kaj bi dal, če bi imel v postavi takšne igralce, kot jih imajo nekatere ekipe na klopi.« Vseeno pa se Velenjčani dobro držijo in so po nedeljskem 25. krogu in zmagi znova na četrtem mestu. Po tekmi je bil gotovo med najbolj zadovoljnimi Slavko Komar, ki je pred ponovno vrnitvijo med zeleno-črne leto dni igral prav za ekipo iz Beltincev. V 64. minuti je po prekršku nad Samom Vidovičem z mojstrskim strelom premagal gostujočega vrataija Starovasnika. S tem je svoji ekipi zagotovil prvo zmago po 17. krogu, ko so Velenjčani nazadnje slavili na igrišču ob Jezeru. Nasprotnik je bil tedaj isti, kot v nedeljo. Po jesenskih 5:0 so gotovo mnogi tudi v nedeljo pričakovali prepričljivo zmago, vendar so bili gostje na tej tekmi, na kateri sta obe ekipi nastopili brez nekaterih standardnih igralcev, povsem enakovredni domačim. V zadnjih minutah prvega dela so imeli celo več priložnosti. V nadaljevanju, še zlasti po vodstvu, ki je Beltinčane prisililo k odprtejši igri, so priložnosti začeli nizati tudi domači in zaslužili bi si še kakšno žogo v mreži gostov. Toda spet jih je zajel, predvsem Ekmečiča, virus strelske netočnosti. Kljub vsemu je najvažnejša zmaga, čeprav z najmanjšim možnim izidom, ki je prinesel tri spodbudne točke. Upamo, da so jih navdahnile k dobri igri tudi včeraj (sreda), ko so v 26. prvenstvenem krogu gostili SCT Olimpijo. V naslednjih dveh bodo rudarji na novih težkih preizkušnjah. Najprej bodo v nedeljo gostovali v Mariboru, v 28. krogu (v soboto, 28. aprila) pa bodo istega nasprotnika gostili v Velenju. Proti Beltincem so igrali: Jovanovič, Balagič, Ratkovič, Mehilli (Mernik), Purg, Pavlovič, Hudarin (Pešič), Vidovič, Komar (Obrez), Ekmečič. V Velenju (?) Rusi in Turki Nogometno prvenstvo postaja vse bolj zanimivo tudi za ekipe, ki so pod vrhom oziroma tiste, ki želijo v pokal Intertoto. Te so Rudar, Beltinci, Gorica in Publikum. Tekmovanje v pokalu Intertoto bo razdeljeno na dvanajst skupin, slovenskega predstavnika pa so skupaj s predstavniki Rusije, Turčije, ZR Jugoslavije in Izraela uvrstili v enajsto skupino. Nasprotujoči ekipi se bosta srečali samo enkrat. Slovenski predstavnik, v Velenju upajo, da bo to Rudar, bo 21. ali 22. junija gostil predstavnika Rusije, 12. ali 13. julija pa bo igral v gosteh pri enem izmed klubov ZRJ. ■ vs Gorenje - Prule 67 28:18 (15:4) Za slovo potolkli goste Varovanci Toneta Tislja so se s sijajno igro poslovili od svojih zvestih gledalcev v domači dvorani. V tekmi za tretje mesto so gostili ekipo Prule 67 iz Ljubljane, ki je bila v rednem delu prvenstva bolje uvrščena od sobotnih gostiteljev, zato je bila prva tekma tudi v Velenju. Velenjčani so navdušili gledalce z igro v prvem polčasu, ki je bila resnično vrhunska. Res je gostujoča ekipa manj izkušena, vseeno pa ni nihče pričakoval, da bo doživela tako hud poraz. V prvem polčasu so gostje dosegli samo štiri zadetke, domači so jim ušli kar za enajst in srečanje je bilo odločeno. Tone Tiselj je bil zelo zadovoljen s takšnim razpletom, zato so v nadaljevanju dobili priložnost za igro tudi igralci, ki so doslej manj igrali. Njihova naloga je bila, da ohranijo visoko vodstvo iz prvih trideset minut. To jim je v bistvu tudi uspelo, saj so bili gostje v drugem delu boljši le za zadetek, razlika na koncu pa nepričakovanih deset za Velenjčane. Povratna tekma je bila včeraj v Ljubljani. Če so rokometaši Gorenja igrali vsaj približno tako dobro, kot v soboto v domači dvorani, potem je tretje mesto že njihovo, v nasprotnem primeru pa si ga bodo skušali zagotoviti v sredo, 23. aprila, na tretji tekmi prav tako v Ljubljani. GORENJE: Anžič, Krejan, Ojsteršek 2, Plaskan, Khimtchenko 6, Oštir 4 (1), Sovič 3, Tome 4, Semerdijev 7, Cvetko 1, Radšel, Stropnik. ■ vs Gorenje B - Grosuplje 28 : 32 (15 :15) Izpadli iz lige Mladi rokometaši Gorenja so izgubili tudi zadnje prvenstveno srečanje z Grosupeljčani in se s petimi zmagami, enim neodločenim izidom in petnajstimi porazi, skupaj s Pomurko, poslovili od I. B lige. Po odlični igri v lanskem prvenstvu so bili skorajda že na samem začetku prvenstva »določeni« za izpad, saj so ostali brez odličnih Bena Oštirja, Sebastjana Soviča, Urbana Radšela, Jožija Stropnika, ki so napredovali v prvo moštvo. Morda bi se bili vendarle »izvlekli«, če jih ne bi pestile poškodbe. Najprej je bilo konec igre za Mitja Gavrilovskega zaradi zloma zapestja, dolgo ni igral Fricelj, ob koncu te sta se poškodovala tudi Tamše in Oprešnik. Prvo mesto je osvojila Škofiji- I ca in tako napredovala v prvo I ligo, iz katere je na veliko pre- I senečenje izpadel trboveljski I Rudar. V nižjo raven tekmovan- I ja ga je v medsebojnem srečanju I potisnila za mnoge že odpisana I Lisca. Svojo prvoligaško vred- I nost pa bo morala dokazati še v f kvalifikacijah z Inlesom, dru- I gouvrščenim moštvom I.B lige. f V zadnji prvenstveni tekmi so 1 za Gorenje B zaigrali: Lainšček, f Gajšek 8, Rožič 4, Majhen 2, h Fricelj 5, M. Oštir 3, Povh, I Golčman 1, Glavič 2, Stankovič, t Ocepek 3, Vivod. Vegrad: Robit Olimpija 12:42 (5:12) Le lažji trening Ljubljančank Domača dekleta so doživela hud poraz z izvrstnimi Ljubljančankami, ki so letošnjo svojo moč pokazale z nedavno uvrstitvijo v finale pokala Evropske rokometne zveze. Očitno so se gostiteljice ustrašile tako ugledne ekipe, saj so igrale precej pod svojimi možnostmi. Kljub visoki zmagi pa tudi gostje niso igrale s polno močjo, niti ne vseskozi z najboljšimi igralkami, ampak s tistimi, ki sedijo več na klopi. Razlika v kakovosti med obema vrstama je bila tolikšna, da za gostje to ni bil niti pravi trening. Prav tako smo imeli občutek, da so si Velenjčanke zelo oddahnile, ko je bilo tega njihovega trpljenja konec. Dosegle so le dvanajst zadetkov, med strelke pa so se vpisale Hudejeva, Raukovičeva in Stevanovičeva. Da so jim drhtele roke, sklepamo tudi po tem, da so najmanj tolikokrat, kot so zatresle ■ mrežo, zadele okvir vrat oziroma ga povsem zgrešile. H Jutri (v četrtek ob 18. uri) bodo v Rdeči dvorani I v četrtem krogu končnice gostile Juteks. Žalčanke I so seveda velike favoritinje, četudi bosta mordat | ekipi izkušena Vujovičeva (proti Ljubljančankamf zaradi poškodbe ni igrala) in Kranjčeva, ki jc prav I tako ni bilo v soboto v dvorani. Kot smo izvedeli, L zaradi delovnih obveznosti. Vegrad: Lakič, Raukovič 4, Hudej 4 (1), K Stevanovič 4 (1), Brelih, Nojinovič, Notersberg, I Ibralič, Grudnik Strelski šport Pištoljarji državni prvaki Šmarčani so se tudi z gostovanja v Lendavi vrnili poraženi, vendar poraz ni bil tako visok kot v Ljubljani. Tokrat so igrali dosti boljše in bi si zaslužili boljši izid. Začetek tekme je bil za obe ekipi zelo neugoden, saj so igralci zaradi močnega vetra zelo težko obvladovali žogo. Gostitelji so zaigrali bolj agresivno, gostje pa zelo dobro v obrambi in niso dovolili »kanonade.« Lendavčani so povedli v 36. minuti, ko je domači V soboto je bil na Rogli Fischer cebe promocijski veleslalom, na katerem so sodelovali smučarji, ki tekmujejo na smučeh Fischer. Na startu je bilo preko 200 otrok in trenerjev iz vse Slovenije. Spet so se zelo dobro odrezali tekmovalci SK Velenje, kot predtekmovalka pa je Ana Drev dosegla med vsemi otroci najboljši čas. napadalec žogo z glavo poslal v šmarsko mrežo, v zadnjih trenutkih prvega polčasa pa je imel smolo Spasojevič, saj je njegov strel zaustavila vratnica. Po odmoru je bila slika na igrišču podobna, Šmarčani pa so na vsak način želeli izenačiti. Da jim ni uspelo je kriva še kronična neučinkovitost napadalcev, ki se jim je tudi tokrat maščevala, saj nikakor ne znanjo ali ne morejo zadeti nasprotnikove mreže. Domači so na 2:0 povišali v 58. Uvrstitve - cicibanke letnik 90-91: 1. Maruša Skornišek, 3. Vanja Glinšek, 5. Nika Lajlar; 88-89: 14. Mija Dobovičnik; 86-87: 6. Špela Osterc, 16. Ines Vrabič, 22. Anja Višček, 23. Vesna Glinšek; mlajše deklice 84-85: 8. Ina Dobovičnik; cicibani 90-91: 1. Tomaž Sovič, 2. Vid Osterc, 6. Žan Silovšek; 88-89: 18. Jaka Žohar, 20. Miha minuti in to je bil tudi konec upov Šmarčanov na točko. Vsekakor bodo morali točke osvojiti v nedeljo, ko bo v Šmartnem ob Paki gostoval trboveljski Rudar, saj imajo pred predzadnjim Triglavom le štiri točke prednosti. ERA ŠMARTNO: Magrič, Irman, Kovačevič (Stojko), Oblak, Omeragič, Novak, Pevnik (Pavič), Grobelšek, Fajdiga, Špasojevič, Jeseničnik. ■ Janko Goričnik pešak, 23. Andraž Voršič, 28. Vasja Mihajlovič, 31. Luka Bizjak; 86-87: 3. Matic Meža, 39. Ado Ahmetovič, 48. Nejc Korenič; mlajši dečki 84-85: 2. Jernej Voršič, 16. Dejan Vrabič, Marko Prkič je odstopil; trenerji: 2. Tomo Gorišek, 18. Jože Silovšek, 28. Matjaž Meža. V 11. in zadnjem krogu državne strelske lige pištoljarjev so strelci Mroža na gostovanju v Škofji Loki premagali domačo Kopačevino s 1692:1662. Za Velenjčane so nastreljali: Veternik 566, Klančnik 566 in Sterman 560. Ekipa Mroža je tako z 31 točkami osvojila letošnji naslov državnega prvaka pred ekipo Dušan Poženel z Judo Ogrizek in Severjeva uspešna na Ptuju V soboto je bil na Ptuju mednarodni turnir za pokal tega mesta za mlajše in starejše dečke, kadete in kadetinje. Udeležilo se ga je 235 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 klubov iz Avstrije, Hrvaške in.. Slovenije. Nastopili so tudi mladi ju-dositi iz Velenja Boštjan Ogrizek, Gašper Borovnik, Uroš Jošt, Tomi Drolc, Alenka Šmon in Urška Sever. V močni konkurenci sta bila najuspešnejša Boštjan Ogrizek z drugim mestom in srebrno medaljo ter Urška Sever z bronasto medaljo za tretje mesto. Rečice pri Laškem in ljubljansko Olimpijo. Tudi v skupni razvrstitvi posameznikov je prvo mesto pripadlo Velenjčanu Simonu Veterniku. Mladinke Mroža so v drugi državni ligi pištoljarjev izgubile srečanje na Rečici pri Laškem s 1581:1645. Streljale so Suljič 543, Durakovič 534 in Matijevič 504. Z 18 točkami so Velenjčanke ostale na 7. mestu. Na državnem strelskem prvenstvu invalidov v Ljubljani so uspešno nastopili tudi člani medobčinskega društva invalidov Šaleške doline. V kategoriji G2 je Tone Tratnik z 284 krogi osvojil srebrno medaljo, zmagal je Jazbinšek iz Ljubljane s 311; v kategoriji G1 je Franjo Žučko s 337 krogi osvojil bronasto medaljo, najboljši je bil Postojnčan Baranja s 344 krogi; v kategoriji žensk je Marica Mogilnicki z 269 krogi zasedla peto mesto. V 8. in zadnjem krogu državnega strelskega prvenstva za pokal prijateljstva so velenjski pionirji skupno osvojili 6. mesto, streljali pa so Sotlar 171, Križnič 164 in Obradovič 160. Pri pionirkah se je s 183 krogi iu prvim mestom izkazala Velenjčanka Šafaričeva, pri mlajših mladinkah pa sta prva Durakovičeva s 357 in druga Suljičeva s 347 krogi. RUDARJEVI POPUSTI BITI ČLAN RUDARJA IN LASTNIK STALNE VSTOPNICE JE SPODBUDA ZA VELENJSKI ŠPORT NK RUDAR VELENJE IN ODLIČNA PRILOŽNOST ZA CENEJŠE NAKUPE. TRENUTNA CENA STALNE VSTOPNICE: 4.000,00 SIT ob takojšnjem plačilu. SEZNAM (stanje 14. aprila): Kemična čistilnica Polak (nudi tO % popusta), Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5 %), Bela dvorana (tenis in fitnes 10 %), Turistična agencija Palma (3 do 5 %), Fotokopirnica RLV (5 %), frizerski saloni podjetja Figaro (10 % za striženje in pedikuro), športno-terapevtski izdelki Mueiler (20 - 30 %, preko kluba), športna oprema (5 - 30 %, preko kluba), Slaščičarna Metka (10 %), Trend Računalniški inženiring (5 - 20 %) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5-10 %), Emona Obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanja E Shop, 5 % popusta za igrače), RTC Golte (smučarske karte 10 %), Elektronika Velenje (televizorji 10 %). NOVOST: SAMO, Podjetje za varovanje premoženja, montažo alarmnih naprav in mehansko zaščito. Več informacij lahko dobite v klubu na tel. št.: 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro. Elektra - Portorož 86:75 (46:36) S Postojnčani za obstanek V soboto so košarkarji Elektre v svoji dvorani zanesljivo ugnali igralce Portoroža. Se posebej se je izkazal Štahl, kije dosegel kar 36 točk, s trikratnim uspešnim zabijanjem pa je poskrbel še za atraktivnost srečanja. Dobro sta zadevala tudi Kovačevič (14) in Brinovšek (13). S tem je Elektra osvojila končno 13. mesto in se uvrstila v boj za obstanek v 3. ligi, saj je tekmovalni sistem precej spremenjen. Neposredni tekmec bo ekipa Radio 94 iz Postojne, ki je pristala na 18. mestu. Moštvi igrata na dve dobljeni srečanji, zaradi boljše uvrstitve na lestvici pa imajo Šoštanjčani prednost domačega terena v morebitni tretji tekmi. Prvo srečanje bo v Šoštan- ju v petek, 19. aprila, povratno v torek v Postojni, morebitno tretje pa spet v Šoštanju. Boj gotovo ne bo lahek, saj so Postojnčani edino moštvo, ki je Elektro premagala obakrat, v gosteh in doma. Seveda pa velja upoštevati odlično formo in igre Elektre v tem delu prvenstva in z obstankom ne bi smelo biti večjih težav, tudi zaradi prednosti domačega igrišča. V soboto so prvenstvo v 1. SKL vzhod pričeli tudi najmlajši igralci KK Elektre - pionirji. Gostovali so v Murski Soboti pri ekipi Creativ in brez težav zabeležili prvo zmago kar z 19 točkami razlike. Izid je bil 76:57 (32:24), najbolj pa sta se izkazala Husič s kar 32 in Kadrič s 24 točkami. Alpsko smučanje Na Rogli veleslalom Fischer 17 . aprila 1997 Plavalka Tina Panža » Moje želje in cilj: olimpiada « Tisti, ki redno spremljajo nastope in dosežke velenjskih plavalcev, imena Tine Pandža gotovo niso spregledali. Kljub svoji mladosti dekle pridno polni vitrino pokalov in priznanj omenjenega kluba z zavidanja vrednimi dosežki. Tina je učenka 6. razreda osnovne šole Gorica v Velenju, trenira že skoraj 8 let. Zakaj se je odločila za plavanje? Po naključju ali pa zato, ker preprosto ni imela druge izbire. Mama Vera je namreč trenirala druge plavalce in ker zanjo niso imeli organiziranega varstva, jo je vzela s sabo na treninge. Tini je postalo všeč, tudi sama se je »pognala« v bazen in pristala tu, kjer pač je. In kot trdi, je odločena, da bo vztrajno in zagnano trenirala tudi v prihodnje. V množici medalj in pokalov ji je najbolj pri srcu »dokaz« o ekipni osvojitvi drugega mesta na državnem tekmovanju. Vsi ostali pa so zanjo enakovredni, saj se je za vsakega posebej morala pošteno potruditi in pridno trenirati. Osemkrat na teden se uri na velenjskem bazenu, pred poukom in po končanih šolskih obveznostih. »To je garaški šport,« pravi Tina. »Tako zahteven, da si kakšnega obolenja ne smeš privoščiti, ker zamujenega kljub še za- ne veseli tako kot plavanje.« Tina je zadovoljna, ker jo učitelji razumejo in jo obravnavajo nekoliko drugače kot ostale njene sošolke in Tinine želje in cilji imajo skupnega imenovalca. Temu je podredila vse. Njena mama in trenerka Vera pa ne ve, če bo to tudi dovolj. vzetejšemu treningu skorajda ne moreš nadomestiti. Sezona traja deset mesecev in pol in le avgusta so zame prave počitnice. Letos pa izjemoma še teh ne bom imela. Plavanju namenjam ves prosti čas, kakšnega drugega konjička nimam. Pa saj me kaj posebej tudi sošolce. Status športnice ji omogoča, da lahko pri urah pouka večkrat manjka. »Ampak vse zamujeno moram tudi tu nadomestiiti.« Ob številnih uspehih ji načrtov in ciljev ne manjka. Njeni bližnji, daljnji cilji in želje poznajo v tem trenutku le eno postajo: sodelovanje na olimpijskih igrah Sidney 2000. Temu je podredila prav vse. Odločila se je celo, da bo po petih letih igranja klaviija tudi tega »obesila na klin«. »Ne gre drugače. Oboje zahteva svojo pozornost in svoj čas. Ker pa mi je plavanje bolj pri srcu, sem se odločila zanj.« Mama Vera, ki je hkrati tudi njena trenerka, je bila v rodni Češki tudi sama članica državne plavalne reprezentance. Ko je našla svojo drugo domovino v Sloveniji, je kaj hitro znala združiti prijetno s koristnim. O svoji varovanki pravi, da je pridna, vztrajna, z obilo volje, tudi talentirana. Za zdaj jima je bilo, na srečo, zdravje naklonjeno. »Samo tako naprej si želim. Ne vem pa, če bo to dovolj za olimpijske igre. Skupaj se bova potrudili, kolikor je v najinih močeh, da bi izpolnili želje in cilje. Tina dela vedno več. Začela je zelo zgodaj in ne vem, če bo lahko takšen tempo zdržala.« Ob številnih čestitkah in izrečenih dobrih željah Tina in njena mamica dodajata: le zdravja in malo sreče. mtp Atletika Slovenci uspešni v Gradcu Na 15. mednarodnem teku v Gradcu so med več kot tisoč tekači iz več držav Slovenci dosegli izredno dobre uvrstitve in tudi več zmagovalnih stopničk. Manj sreče pa so imeli na žrebanju štartnih številk; popularni Fordov KA je ostal kar v Gradcu v Avstriji, pa tudi od drugih nagrad je le ena romala na Madžarsko. V glavnem teku na 16 km dolgi progi, v prvi polovici z vzponom po sicer lepi gozdni in sprehajalni poti, je zmagal v Avstriji in tudi že v Sloveniji dobro znan Etiopijec Terefe Mekonnen (50:00), manj kot tri sekunde za njim pa je v cilj v Graškem mestnem parku pritekel Mirko Vindiš. Najboljše slovenske uvrstitve: otroški tek na 1,2 km: dečki 7 let: 5. Mihael Štefl (MTS Gorenje) 5:52; dečki 13 let: 3. Jan Mere (AK Olimpija) 4:06,7. Matjaž Pernat (Maraton Ptuj); deklice 13 let: 3. Simona Pernat (AD Slov. Bistrica) 4:34,4. Nina Jakopec (TS Radenska) 4:35; hobi tek na 5,5 km: moški: 11. Miran Dovnik (Slov. Bistrica) 18:04, 37. Matija Jerčič (MTS Gorenje) 22:53; graški tek na 16 km: moški M-20:17. Vasja Jerčič (MTS Gorenje) 59:49; moški M-30: 2. Mirko Vindiš (Slovenija) 50:03,15. Jože Mori (Muta) 55:00; moški M-40: 1. Borut Podgornik (Lcc Wien) 56:40; 25. Janko Mere (Olimpija) 1:05:24; moški M-45: 12. Brane Kregar (Tip Ljubljana) 59:51, 23. Roman Klančar (TS Radenska) 1:04:12; moški M-50: 21. Hinko Jerčič (MTS Gorenje) 1:13:26; ženske Z-60: 1. Kazimira Lužnik (Slovenj Gradec) 1:20:44. ■ Hinko Jerčič Sabljanje Dober nastop v Ljubljani V soboto, 12. aprila 1997, so najmlajši velenjski sabljači spet razveselili svoje privržence, saj so na mednarodnem turnirju Tabor 97 v Ljubljani v konkurenci preko 100 sabljačev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovaške posegli po najvišjih uvrstitvah tako v floretu kot tudi v meču. V floretu je pri dečkih A (rojeni 1983 in 1984) nastopilo 27 tekmovalcev. Tokrat so velenjski sabljači pokazali, kaj znajo s floreti in uspeh ni izostal. Zmagal je Ladislav Mezey (Samorin Slovaška), na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Gregor Kralj in Matej Zapušek, 7. Renato Knez, 14. Jan Žičkar, 18. Uroš Kuzman 24. Lev Mijoč (vsi Rudolf Cvetko Velenje). Med dečki B (letnik 1985 in mlajši) je nastopilo 26 tekmoval- AMON MARJAN, Slatina 9a rtnov Rožni dolini. Slovenija tel: 063 777-157, mobitei.: 0MI9/611-0K7 ' ■: . ■ cev. Zmagal je sabljač domačega kluba Tabor Tevž Delak, 6. Klemen Špeh, 11. Anže Guček (oba Rudolf Cvetko Velenje). Med deklicami A je nastopilo 12 tekmovalk. Zmagala je Kleinberger (Kac Avstrija), 9. Marija Brložnik, 10. Špela Štum-berger (obe Rudolf Cvetko Velenje). V borbah z mečem je bil med 21 sabljači najboljši Marko Bobič (Tabor), 2. Zapušek Matej (Rudolf Cvetko Velenje). Med deklicami je nastopilo z mečem 10 tekmovalk. Najboljša je bila Eva Štubelj (Tabor). ■ H. J. iH-iuiemo: k/M MOPRICt 1K ILMCt IZ KAlJ/^lfa VE LE BLAGOVN 1 < 1 ZA „ VELENJE pralni stroj ZANUSSI 62.910 SIT (do končne prodaje zalog) Tenis Katarina 8. na svetu Na svetovni lestvici ITF za mladinke do 18 let na sijajnem osmem mestu, njene kolegice iz reprezentance pa so uvrščene takole: 28. Tina Pisnik, 45. Petra Rampre, 57. Maja Matevžič in 79. Tina Hergold. Vodi prepričljivo hrvaška igralka Mirjana Lučič. ?o hribih in mm Po poteh Andraža Planinci iz Andraža nad Polzelo so minulo nedeljo pripravili in uspešno izpeljali že deveti vodeni pohod »Po poteh Andraža«. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo nekaj več kot 80 po-hodnikov. Eden izmed organizatorjev Simon Ograjenšek je še povedal, da so prišli celo iz Maribora in Zagreba. Pohodniki so se med nekaj več kot štiri ure dolgo potjo povzpeli tudi na Goro Oljko, ki je najvišja točka na tej planinski poti. Pri domačiji Bajht, kjer je 8. kontrolna točka, je bilo za vse udeležence pohoda odlično poskrbljeno. Na voljo je bilo vse, od piva do dobrega golaža. Planinci pa so zopet pokazali, da jim tudi takšno vreme, kot je bilo to nedeljo, ne more pregnati dobre volje. Um.h. Pri domačiji Bajht \KOMUNALNO I PODJETJE IVELENJE, 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon: 856-251 856-380 862-582 Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje VELIK KREDIT SPOZNATE PO MAJHNIH OBROKIH - Za vse modele " "rez pologa flrisljs - Brez omejitve zneska - S podaljšanim časom odplačevanja - Z nizko obrestno Mv'" mero - Brez pasti v drobnem tisku SO KREDITI IN JE HYUNDAIJEV KREDIT. Obiščite nas v prodajnem salonu HYUNDAI, UNIVERZI)M Šaleška 18, Tel./fax.: 063 / 853 - 267,853 - 996 ~ ~ PROGRAM PRIREDITEV KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA : KINO Večer z Nikom Grafenauerjem Orevi ob 19.30, bo v Knjižnici Velenje zanimiv kulturni večer, na katerem se bo predstavil letošnji Prešernov nagrajenec, pesnik esejist, prevajalec in vodja založniških projektov Nova revija - Niko GRAFENAUER. Njegov moto: Pesem mora čimveč povedati med vrsticami. Z gostom bo tokrat klepetal znani kulturni in javni delavec Jože Volfand iz Potisk, Drago Kastelic, Jana Šmid, Igor Korošec, Zvone Agrež, Igor Sancin, Bojan Umek in Drago Radakovič. Slavnostna Evita V ponedeljek, 21. aprila, ob 20.00, bo v domu kulture Velenje, projekcija ameriškega filmskega mjuzikla EVITA. Uvodno besedo pred projekcijo bo imel Marjan Marinšek, ki bo v sliki in besedi prikazal Argentino in okolje, v katerem je zrastla Eva Duarte Peron in velemesto, v katerem se je njena sla- Celja. Uvodni kulturni program bosta izvedli flavtistka Alenka Goršič in violinistka Petra Arlati. Vstopnine ni! Zadnja predstava za gledališki abonma V Domu kulture Velenje se bo v petek, 18. aprila, ob 19.30 za beli abonma in v soboto, 19. aprila, ob 19.30 za rumeni abonma, iztekel letošnji gledališki abonma. Zaključili ga bodo s Partljičevo komedijo GOSPA POSLANČEVA, ki jo je pripravilo Slovensko ljudsko gledališče v Celju. Režija: Franci Križaj. Igrajo: Anica Kumer, luna Ornik, Miro Podjed, Stane va pričela in hitro ugasnila. Filmski mjuzikl je odlično gledljiv, solidno zrežiran, dobro posnet, perfektno opremljen z nekaterimi prav presunljivimi scenami, kot so pogreb Evitinega opčeta, nemi ples argentinskega tanga ob Evitinem umiranju in seveda veličastni enkratni prizor, ko Evita z balkona predsedniške palače v Buenos Airesu zapoje pesem, ki je vodilna melodija celotnega filma, čeprav je treba povdariti, da so prav vse arije odlične in da gre pri tem za enega najbojših mjuziklov Andrewa L VVebbra in za izredno kvalitetno in sočno besedilo Tim Riceja. Vstopnice 500 SIT! Rezervacije na telefon 856 384. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Direktne številke, ki jih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju 855-492, otroški dispanzer 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo! Zdravniki: Četrtek, 17. aprila - dežurni dopoldan dr. Lazar, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Slavič in dr. Urbane Petek, 18. aprila - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. Friškovec Soboto, 19. aprila in nedeljo, 20. aprila - dežurni dr. Mijin in dr. Urbane Ponedeljek, 21. aprila - dnevni dežurni dr. D.Vrabič, nočni Lovrec-Veternik in dr. Grošelj Torek, 22. aprila - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Slavič in dr. Lazar Sredo, 23. aprila - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Nedelja, 20. aprila - dr. Mojca Koprivc-Bujan (dežurstvo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zdravnik, ki je v nedeljo dežuren. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 18. aprila do 25. aprila - Franc Blatnik, dr. vet.med., mobitel: 0609/ 618-117. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7. aprila do 13. aprila 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 7. aprila do 13. aprila 1997 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 3Laii ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE ti-fiTL-^i_j. DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 20. 4. ob 10. uri Nedelja, 20.4. ob 17. uri 101DALMATINEC - Diesneyeva družinska komedija Režija: Stephen Herek Vloge: Glenn Close, Jeff Daniels,... Dolžina: 100 minut Pongo in Perdy, psa dalmatinca, se spoznata v parku. Zaradi njiju se spoznata tudi njuna lastnika. Nastane velika ljubezen in dvojna poroka. V srečnem zakonu se skotijo mladički, toda zlobna Cruella De Vil, lastnica modne hiše s krznom, jih želi odkupiti in iz njih narediti čudovit krznen plašč. Ker pa mladički niso za prodajo, Cruella naroči dvema lopovoma, da jih ukradeta, pa ne samo teh, temveč vse mladičke v Londonu, ki jih je 99. Mladički so pripravljeni za krzno, toda Pongo in Perdy se ne data. Odločena, da svoje malčke poiščeta in rešita, se podata na razburljivo potovanje. Pomagajo pa jima tudi druge živali. Cruella De Vil bo končno spoznala svoje nasportnike. Kdo bo zmagovalec? Komična, domišljijska in zabavna dogodivščina iz študijev Walta Diesneya, je zelo primerna za družinski ogled. Nedelja, 20.4. ob 20. uri SEME ZLA - akcijski triler Režija: Alan J. Pakula Vloge: Harrison Ford, Brad Pitt,... Dolžina: 107 minut Newyorški policist posvoji irskega mladeniča. Ne ve, da je nekdanji terorist Ire. Ko le-njega poiščejo nekdanji pajdaši in ga prisilijo, da izvede še eno akcijo, oče skuša preprečiti sinu, da se vrne na pot terorizma. Ponedeljek, 21. 4. ob 20. uri EVITA - glasbeni spektakel (Oskar za pesem You m ust love me - Madonna) Režija: Alan Parker Vloge: Madonna, Antonio Banderas, Jeremy Irons Dolžina: 134 minut Che Guevara pripoveduje oziroma poje zgodbo o Evi Peron, ki se je rodila kot Eva Duarte, nezakonska hči revnega kmeta. Skozi življenje se je stežka prebijala, bila je družabnica pri plesu, bila je še marsikaj drugega. Vendar ji je uspelo priti v Buenos Aires, tam je izkoristila svojo lepoto in privlačnost ter se kot igralka prerinila v višje sloje, kjer je spoznala obetavnega politika Juana Perona. Njuna skupna pot je preko močnih preprek pripeljala do izvolitve Perona za predsednika. Glavno vlogo pri tem je imela Eva, ki je dobesedno hipnotično očarala množice. Postane ustanoviteljica stranke, ki pomaga revežem in kandididra za podpredsednico. Ljudstvo jo želi proglasiti za svetnico, toda njeno mlado življenje začne ugašati. Napade jo zahrbtna bolezen... Film nudi enkratno glasbeno in filmsko doživetje. Igralci in pevci vas bodo očarali. Uvodno besedo o filmu in osebnosti Eve Peron bo imel Marjan Marinšek! NA BLAGAJNI KINA ODSLEJ V PRODAJI TUDI NOVA SLOVENSKA MESEČNA FILMSKA REVIJA OSKAR! CENA 600 SIT! KINO ŠOŠTANJ Petek, 18. 4. ob 20. uri SEME ZLA - akcijski triler Sobota, 19. 4. ob 17. uri 101 DALMATINEC - družinska komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 19. 4. ob 20. uri SEME ZLA - akcijski triler Nedelja, 20. 4. ob 14.30 uri 101 DALMATINEC - družinska komedija. Naslednji filmi: Mars napada, Prikazen in senca, Jerry Maguire. Rezervacije vstopnic vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! \ ČETRTEK, 17. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.10 Bančni utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PETEK, 18. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.00 Iščemo nove talente; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 19. aprila: 6 oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz Trinastica; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 20. aprila: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža - o pomladnem kmečkem delu; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 21. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 22. aprila: 6 oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 j Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23. aprila: 6 oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Gostova ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; | 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje □ 7.4. O8. 4. «9.4. D10.4. D11.4. i 12 4. □13.4.5 mali OGLASI DOBRO DOMAČE VINO, prodam. Telefon 850-319. KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 850-129. BIKCA STAREGA 1 teden, prodam. Telefon 892-235. FIAT TIPO 1,7 DS, letnik 94, prodam. Telefon 831-039. SKRINJO 380 litrov, prodam. Telefon 851-353. je in dvoposteljno samsko sobo. Prostori imajo samostojni vhod. Telefon 063-855-257 dnevno od 16. do 19.ure. UGODNO PRODAM IBM NOTEBOOK RAČUNALNIK in dva šotora dvojčka. Cena po dogovoru. Telefon 863-410. JUGO KORAL 45, letnik 91, prodam. Telefon 720-236. km, ohranjen, garažiran, prodam. Telefon 855-450 od 8. do 14. ure. ZELO DOBRO OHRANJENO tri vrstno di-atonično harmoniko SITAR. Telefon 882-399. ZIDARSKA DELA NUDIMO. Telefon 041-669-511. ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH DRUŽB in Petrol serija B, pridemo na dom. Telefon 062-631-164 od 9. do 20. ure. ŠKODO FAVORIT 136 I, letnik 90, reg. 97/9, prodam. Telefon 853-910. TRAKTOR DOJC 25 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon 832-612. ZAZIDLJIVO PARCELO ali parcelo s starejšo hišo v okolici Velenja kupim. Telefon 0609-637-322. PREVOZNI MOLZNI STROJ prodam. Telefon 893-251. MARIJA ŠPEGEL iz Mute sporoča, da bo v nedeljo 20.4. prodajala mlade kokoši nesnice rjave, stre 6 mes. in 10 tednov,rjave in grahaste nesnice od 8. do 8.30 v šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. stanovanje I. nadst. 87 m2„ Telefon 856-238. BELO VINO PRODAM. Telefon 885-402. APN 6 malo rabljen, prodam. Telefon 857-456. TRISOBNO STANOVANJE V CENTRU VELENJA, I. nadstropje, 71 m2, prodamo. Telefon 857-643. V ŠALEKU 93 prodamo 2 sobno stanovanje, 63 m2. Telefon 857-122. TELIČKO težko 100 kg, po 450 sit/kg, prodam. Telefon 882-802. PRAŠIČA 100 kg , tri sivorjave teličke po izbiri in hlevski gnoj prodam. Telefon 895-231. SMREKOV OPAŽ SUH 1. ki. 630 sit/m2, talni pod ter brune 1100 siVm2. Na zalogi tudi ostali gradbeni les. Možna dostava in montaža. Telefon 063-762-986. PRODAJAMO GRAHASTE in rjave jarkice. Telefon 472-071. POSLOVNI PROSTOR ODDAM V NAJEM. Telefon 851-326. KUPIM PARCELO ZA VIKEND v bližini Velenja od 500 do 1000 m2. Telefon 063-852-820. R-4 TL,letnik 83, registriran do 6/97 prodam. Telefon 851-232. TELICO SIMENTALKO staro 1 leto, prodam. Telefon 851-906. BENCIN SUPER 98, sod 200 I, poceni prodam po 75 sit. Telefon 852-996. FIAT 750 L, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 856-925. TELIČKA za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 885-192. UPOKOJENI VDOVEC, srednje postave, star 75 let, situiran, s svojim stanovanjem, garažo, vrtom, zdrav, dobro ohranjen, želi spoznati gospo za skupno življenje z vozniškim izpitom. Sledi zapuščina. Pisne ponudbe pod šifro "OKOLICA BRASLOVČ". PLINSKI ŠTEDILNIK NOV poceni prodam. Telefon 853-823 ali 861-027. ALFO za kuhanje žganja in mortor Vespo PX 200 E prodam. Telefon 893-250. IŠČEMO MLADO SIMPATIČNO DEKLE ZA STREŽBO V BISTROJU. Zaželen lasten prevoz. Telefon 885-078. FIAT REGATO 100 S IE, letnik 1987, prodam. Telefon 853-925. V VELENJU PRODAM 4 sobno stanovanje 105 m2, cena 70.000 DEM. Telefon 069-83-446. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV SR Darko Tratnik, Gubčeva 2, Žalec, telefon 713-450. TRI LETA STARO HRASTOVO KAD, 60 litrsko, prodam za 3000 sit. Telefon 853-101, Šmajs. STANOVANJE V ŠOŠTANJU 74 m2, ugodno prodam. Telefon 853-189. SPREJMEM DELO LIKARICE. Telefon 863-721. POLOVICO KRAVE, stare 4 leta prodam. Telefon 885-145. FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO prodam. Telefon 855-841. ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943 mobitel 041-661-194, Andrej. BALKONSKE IN OSTALE ROZE ugodno dobite v Spodnji črnovi. Telefon 857-219. RENAULT 4 GTL, letnik 84/6, kombiniran otroški voziček, ležalnik in hojco, prodam. Telefon 881-356. DEKLIŠKI BIRMSKI KOSTIM, slamo in jedilni krompir, prodam. Telefon 893-590. V OKOLICI VELENJA PRODAMO njivo in sadovnjak. Telefon 893-223. V NAJEM ODDAM dvosobno stanovan- ZA PRIDNE DOBER ZASLUZEK.Ce imate avto in proste popoldneve pokličite. Zaželjene ženske predstavnice. Telefon od 8. do 13. ure 066-272-111. BIKCA PRODAM. Telefon 778-523. EN KM IZ SLOVENJ GRADCA prodam hišo v V. fazi, voda, elektrika, kabelska v hiši, plin, asfalt v bližini. Telefon 0602-41-512 od 20. do 22. ure. DVE JAGNICI in ovna prodam po 300 sit/kg žive teže.Telefon 063-893-469. IŠČEMO ZANESLJIVO ŽENSKO za nego mame. Hrana, stanovanje in plačilo po dogovoru. Telefon 063-882-941. V VELENJU PRODAM 4 sobno PRODAM MLADO ČREDO KOZ MLEKARIC, srnaste barve, z rodovnikom in mladiče. Za zakol ali nadaljno rejo. Telefon 062-773-934. Prodam tudi 180 litrski bazen za mleko. MATEMATIKO IN KEMIJO za osnovne šole inštruiram. Telefon 858-041. PRODAM SENO. Telefon 885-989. ZELO UGODNO PRODAM ZAMRZOVALNO OMARO, TV sprejemnik, jogi vložek. Telefon 882-229. MOTOR ZA AVTO TAM 2000 ali za traktor IMT 64 konjev, prodam. Telefon 885-485, zvečer. VEČNAMENSKI PROSTOR 60 m2 z p.p. ob asfaltni cesti 3 km iz Šoštanja oddam v najem. Telefon 882-940. V VELENJU NAJAMEMO garsonjero ali enosobno stanovanje. Telefon 852-899. JUGO 45, letnik 91, prevoženih 46.000 ZAPOSLIMO 2 NATAKARJA V BISTROJU V SAMOPOSTREŽNI VELEBLAGOVNICE NAMA. INFORMACIJE: PEKARNA-SLAŠČIČARNA BRGLEZ TEL.:725-104 17. aprila 1997 OBVESCEVALEC MAS VAS 19 Prijatelji TONETU HRENU Čas je obrnil že leto okrog, ko Te poklical k sebi je Bog, znance, iskrene prijatelje Si zapustil, neskončnosti dušo in telo prepustil. Slovenska Ti žemljica lahka naj bo, nad Tabo spev ptic Ti pozdrav prineso, bo vetrič na nebu prav rahlo in milo pihljal in rože cvetoče v spomin Ti majal. J.Z. V SPOMIN Teta Eva in prijatelji ZAHVALA V 62. letu starosti nas je 7. aprila nenadoma zapustil dragi mož, oče in stari ata AVGUST FRIŠKOVEC iz Bevč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala Premogovniku Velenje, Gasilskemu društvu Bevče, KS Bevče in kolektivu Esotech Velenje. Toplo se zahvaljujemo govornikom, godbenikom, pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoča žena Angela in sin Danilo z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, brata in strica ALOJZIJA MRZELA 26. 11. 1932 - 9. 4.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustno in pisno izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V SPOMIN Minulo je leto odkar si odšel, zapustil nam žalost in skriti pepel. Spomladi, ko začne narava živet, zapustil naš Tonček, ta kruti je svet, v tihem je gaju svoj mir zaželel, je krutost mu vzela svetlobni odsev. Ostal bo v spominu življenjski Tvoj lik, ki našel s tem svetom ni smiselni stik, v srcu in duši si bil plemenit, obraz Tvoj pred vsakomur bil je odkrit. Najdražjim si rane v srcu vklesal, v mislih, v tišini si z nami ostal, zelenje in cvetje Tvoj grob naj krasi, in solza ga žalosti vedno sveži. Jože - Pavle Zimšek TONETU HRENU Dne 13. aprila 1997 je minilo leto dni, odkar je tragično končal svoje življenje moj dragi sin Tonček in zapustil svojim najbližnjim veliko žalost in bolečino. Žalujoča mama Ivica in vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata in tasta ROBERTA OMLADIČA 5. 6.1932 - 6. 4.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, še posebej Resnikovim, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Stuparju za zdravljenje in lajšanje bolečin, hvala sestrama Silvi in Nataliji in farmacevtki Nedi. Iskrena hvala govornikoma, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči njegovi najdražji. NJEGOVI NAJDRAŽJI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in tasta IVANA BRITOVŠKA 8.12.1934 - 29. 3.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegov zadnji dom. Hvala gospodu dekanu Pribožiču in gospodu kaplanu Kvartiču za opravljen obred, govornikoma gospodu Darku Delopstu in gospodu Vladu Kompanu za poslovilne besede in dr. Menihu za zdravljenje. Zahvala velja tudi Gorenju NO obrat pohištvo, Era Vis a vis Šoštanj, Surovini Velenje in pogrebni službi Usar. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. V torek dne 25. marca 1997, na materinski dan seje od nas tiho poslovila draga mama, oma, sestra in teta NEZKA KOVACEC po domače Muškernikova Nežka iz Druimirja stanujoča Šmartno ob Paki 86 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče, ni več Tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ja. Enaka zahvala velja tolažilne besede. Posebna naše župnije za Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih in bolečini stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izraženo pisno in ustno sožalje, darovane sveče in svete maše. Hvala dr. Stuparju in sestri Silvi za bodrilne besede v času njenega zdravljen-gospodu župniku za lepo opravljen obred svete maše in hvala govorniku gospodu Knezu za ganljiv govor in pevcem lepo izpete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. V tihi žalosti VSI NJENI DOMAČI ZAHVALA Za vedno nas je tiho zapustil dragi mož, oče, brat, dedi ter pradedi RUDIRAMSAK iz Bevč 9. 4.1914 - 11. 4.1997 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu lajšali bolečine, mu poklonili lepo misel, pesem, cvetje, sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V globoki žalosti vsi njegovi n .f: Ul 1 JH 111 KOVGNOmm hladilnik z zamrzovalnikom hds-260 i - m. prodajni center v novem nakupovalnem 39.990 sit 45.900 sit od50.000doioo.ooosu6%ohladilnoza rnrzoval. omarahzos33.6i 66.900st ^OPUSTI do 5o.ooosit 5% °hladilnikzzmrzovalnikomHzs-3n oBTV Voyager51 TTX Gorenje 48.410 Dr. Drnovšek in dr. Zernatto v Logarski dolini Nagrade za pet šol in likovnih pedagogov Tako kot na vseh razstavah doslej je žirija tudi letos nagradila I pet šol in njihovih pedagogov z enakovrednimi nagradami. Nagrade so prejeli: osnovna šola Mihe Pintarja Toleda iz Velenja in likovni pedagog Robi Klančnik; osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Šoštanj in likovna pedagoginja Alenka Venišnik; osnovna šola Belokrajnskega odreda Semič in likovna pedagoginja Vlasta Heningsman, Vzgojno izobraževalni zavod Frana Miličinskega Smlednik, likovni pedagog Slavko Zupan in II. Osnovna šola Celje ter likovna pedagoginja Marija Cene. Pavličevo sedlo, kjer je bilo vzdušje in srečanje z domačini še posebej prijetno. Domačini iz Logarske doline in Matkovega kota seveda niso skrivali zadovoljstva ob dejstvu, da bodo njihove nekaj desetletne želje končno le izpolnjene, predsednik slovenske vlade je v sproščenem pogovoru zatrdil, da bodo te in še kakšna naloga zanesljivo izpolnjene, pri čemer sta mu pritrdila tudi domača poslan- I ca Jakob Presečnik in Mirko Zamernik. MJP Prijateljski stisk rok dobrih sosedov na državni meji V Šoštanju so v soboto odprli 29. razstavo likovni svet otrok Na ogled 372 del iz 94 šol Organizatorji so ob razstavi pripravili tudi katalog. Naslovnico krasi delo Urške Delopst, učenke 6. razreda OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj z naslovom »Kompozicija«. la prostore šole, ki se bo kmalu začela pripravljati na naslednjo, 30. zapovrstjo. ■ Milena Krstič - Planine Pet šol pohvaljenih Posebno pohvalo je komisija namenila štirim šolam: OŠ dr. Aleš I Bebler Primož Hrvatini, likovni pedagog Vasja Nanut Planinšek; OŠ Dušana Flisa Hoče, likovni pedagog Albin I Lorber; OŠ Ivana Cankatja Ljutomer, likovni pedagog Vladimir | Potočnik, OŠ borcev za severno mejo Maribor, likovna pedagoginja Rozika Puvar in OŠ bratov Letonje Šmartno ob Pak likovna pedagoginja Lidija Novak. Pavličevo sedlo meddržavni prehod Minuli četrtek se je na povabilo predsednika Milana Kučana na enodnevnem obisku v Sloveniji mudil koroški deželni glavar dr. Christoph Zernatto, ki so ga spremljali številni predstavniki te avstrijske zvezne dežele. Dopoldne se je najprej v Ljubljani pogovarjal s gostiteljem, nato še s podpredsednikom slovenske vlade Marjanom Podobnikom, popoldne pa je pogovore nadaljeval v Logarski dolini, kjer ga je gostil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Iztočnica trojnih pogovorov je bilo gospodarstvo, zlasti seveda projekti, ki so v središču pozornosti dvostranskega sodelovanja. Predvsem to velja za gradnjo savskih elektrarn in sanacijo šoštanjske termoelektrarne, gost in gostitelji so v pogovorih posebej poudarili manjšinsko problematiko, ki mora biti preskus zaupanja in pripravljenosti za sodelovanje, seveda pa mora politični dialog temeljiti na trdnem gospodarskem sodelovanju, ki ga je vsekakor možno še povečati in izboljšati. Zanimivi so bili tudi razgovori o skupni kandidaturi Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije - Julijske krajine za zimske olimpijske igre leta 2006, saj so se vse tri partnerke resno lotile priprav. Dr. Drnovšek in dr. Zernatto sta v Logarski dolini poudarila lepe možnosti za uspeh, slovenski premier pa je posebej poudaril tri razsežnosti tega velikega projekta. Skupna organizacija olimpijskih iger bi gotovo zbližala vse tri sosednje dežele, jih enakovredno uveljavila v svetu, v vsaki državi posebej pa bi bil to samostojen gospodarski projekt, ki bi prinesel dohodek in nova delovna mesta. Seveda je kandidatura pomembna tudi za promocijo sodelujočih držav in za hitrejši razvoj turizma. Za Zgornjo Savinjsko dolino je razumljivo najpomembnejša dokončna ureditev mejnega prehoda Pavličevo sedlo, ki je v tem tednu po skoraj tridesetletnih prizadevanjih vendarle postal mednarodni. Koroški deželni glavarje potrdil, daje deželna vlada že zago- Sproščen pogovor tovila sredstva za posodobitev ceste na avstrijski strani, enako pa je v imenu slovenske vlade zagotovil predsednik dr. Drnovšek. To pomeni, da bo Slovenija zagotovila sredstva za posodobitev ceste od Logarske doline do Pavličevega sedla, še bolj obetavno pa je zagotovilo, da bo letošnji državni proračun zagotovil tudi- sredstva za dokončno ureditev ceste med Ljubnim in Lučami, ki bi projekt Pavličevo sedlo seveda celovito zaokrožila. Po ureditvi ceste bo mejni prehod na 1300 metrih nadmorske višine najkrajša povezava tega dela Slovenije z avstrijsko Koroško in pomemben most sodelovanja ljudi na obeh straneh državne meje. Po pogovorih in skupni izjavi sta se dr. Janez Drnovšek in dr. Christoph Zernatto s sodelavci popeljala tudi na mejni prehod V soboto, 12. aprila, so s priložnostno slovesnostjo v dvorani doma kulture v Šoštanju in programom, ki so ga za to priložnost naštudirali učenci Kajuhove šole, odprli 29. razstavo Likovni svet otrok, ki jo prireja osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha pod pokroviteljstvom občine Šoštanj in revije za najstnike PIL - Pisani list. Lahko se pohvalijo, da so tudi letos na razpis prispela številna kakovostna dela učencev mnogih osnovnih šol iz vse Slovenije, saj so likovna dela za razstavo poslali iz kar 138 šol. Posebna strokovna komisija, sestavljali sojo profesorji Pedagoške fakultete v Ljubljani, predsedoval pa ji je Ivo Mršnik, izredni prof. za risanje in grafiko z metodiko, spec., je med pripelimi deli izbrala 372 del s 94 šol, nekaj šol pa ni prišlo v izbor za razstavo, ki sta jo v šoli postavila prof. Tone Skok, likovni pedagog sicer pa ravnatelj osnovne šole Miha Pintarja Tolede Velenje in Alenka Venišnik, likovna pedagoginja iz osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Mlade likovne ustvarjalce so spodbujali in vodili 104 mentorji -likovni pedagogi. »Veliko dobrih del je morala žirija zaradi ome- Razstavo, ki sta jo postavila Tone Skok in Alenka Venišnik, so si takoj po otvoritvi mnogi z zanimanjem ogledali. Šolo bo krasila do naslednje, 30. in jubilejne prireditve. Tako kot na vseh razstavah doslej je žirija tudi tokrat nagradila pet šol in njihovih pedagogov z enakovrednimi nagradami, petim pa namenila posebno pohvalo. Nagrade sta podelila župan Šoštanja dr. Bogdan Menih in pomočnica ravnatelja Kajuhove šole Jožica Andreje. jenih prostorskih možnosti žal tudi izločiti. Izbirati med toliko deli pomeni vedno dilemo - kako izbrati tisto, kar bo povedalo, kaj se je v odbobju enega leta zgodilo. Tokratna razstava je spet novo presenečenje in nova osvežitev. Veliko del, ki smo jih morali izločiti bi pred desetimi ali petnajstimi leti predstavljala vrhunska dela, kar dokazuje, da likovna vzgoja ne stagnira, apak napreduje. Letošnja razstava Likovni svet otrok prihaja v času, ko se o likovni vzgoji veliko razpravlja na političnem področju. Želimo j i, da bi doživela še veliko pomladi,« jena slovesnosti rekel Ivo Mršnik, predsednik žirije. »Vesel sem, da vztrajate. Marskido bi vam to vztrajnost lahko samo zavidal. Iz leta v leto je razstava bogatejša in kakovostnejša,« pa je rekel dr. Bogdan Menih, župan občine Šoštanj. Veliko si jih je razstavo ogledalo takoj po otvoritvi, veliko se jih bo med izjemnimi stvaritvami še sprehodlilo. Razstava bo vse leto krasi-